ITRA104 LETA HajdinčaN Leto VII, št. 4, december 2005 GLASILO OBČINSKEGA SVETA OBČINE HAJDINA Vaš župan Radoslav Simonič s sodelavci to: TM Zupanov uvodnik Spoštovane občanke, spoštovani občani! Na začetku pisanja zadnjega letošnjega uvodnika v naše občinsko glasilo meje v današnjem četrtkovem dopoldnevu skozi okno po dolgem času pozdravilo sonce. Zakaj ne bi bil takšen tudi uvodnik? Sončen, s pozitivnimi mislimi in upanjem napolnjen. Pravijo, da je največja vrednota naroda upanje v prihodnost. Zakaj ne bi bila takšna vrednota tudi upanje na prihodnost naše občine? Pred dobrim mesecem smo praznovali 7. rojstni dan naše samoupravne lokalne skupnosti - občine Hajdina. Praznovanje je potekalo na različnih področjih. Tako na kulturnem, športnem, rekreacijskem in še kaj bi se našlo. Svečano smo zaključili v soboto, 12. novembra, z 10. tradicionalno kulturno prireditvijo “Iz mošta vino, pridi na Hajdino” in nato z osrednjo občinsko proslavo v šotoru. Na osrednji prireditvi smo podelili priznanja in zahvale zaslužnim občanom in društvom. Športniki so prejeli pokale za najboljša mesta na občinskem prvenstvu. Naselje Sp. Hajdina, iz katerega je prišel letošnji 10. jubilejni kletar letnika, se je ne glede na svojo maloštevilnost organizacijsko odlično predstavilo. V nedeljo smo z zelo obiskano “pozno” mašo in nato še v prijateljskem srečanju v šotoru zaključili letošnje občinsko praznovanje. Hvala vsem in vsakomur posebej, kateri ste na kakršenkoli način pomagali oziroma prispevali k 7. občinskemu prazniku občine Hajdina. Občinski svet se je v začetku tega meseca sestal na 20. redni seji. 21. redna seja bo v petek, dne 23. decembra. V soboto, 17. decembra ob 18. uri, je bil v farni cerkvi tradicionalni božično-novoletni koncert v organizaciji ZKD Hajdina. Predstavili so se nam pevci iz Frankolovega, stari znanci in prijatelji moškega pevskega zbora PGD Hajdoše. Prav tako bo takšen lep koncert in večer v torek, dne 27. decembra, v domu krajanov v Skorbi. Zraven domačih izvajalcev bodo tudi izvajalci od drugod, medtem ko bo osrednji del koncerta popestrila Pihalna godba Talum Kidričevo kot že leta doslej. Vabljeni! Leto se torej izteka. Za nekatere uspešno, za druge manj uspešno. Nekateri pravijo, da nam karte življenja meša usoda, igralci pa smo mi sami. Tako kot v zasebnem, poslovnem ali družabnem življenju, nam tudi v občini Hajdina uspe te karte odigrati včasih bolj, drugič manj uspešno. December pa je zagotovo čas, ko se ljudem v družbi ali v družini pokaže v najlepši oziroma v najpri-stnejši luči. Nekako se z ene strani vanj strne delo in rezultati preteklih mesecev, na drugi strani pa je to čas pričakovanj, upanj ... Vsega tega se najbolj veselijo otroci. Miklavž in Božiček jih obdarujeta. Pa žal ne vseh! Družine in družbene skupnosti smo žal različne in velikokrat do nekaterih krivične. Mnogokrat se vprašam, ali je to (družbena različnost) človeštvu, narodom, družinam in nenazadnje posameznikom potrebno? Sam se veliko srečujem z ljudmi, predvsem z občani iz naše občine. Opazujem njihovo razpoloženje, v katerem se najde sreča, pa tudi obup. Poznam nekatere, ki so zdravi, imajo družine, rešen stanovanjski problem, službo, avto, skratka - človeka spodobno življenje. So pa že navsezgodaj polni negativne energije (jezni sami nase in na cel svet), kritični do vsega, karkoli jih obdaja. Kako jim pomagati - včasih pomaga lepa, vzpodbudna beseda, včasih manjše dejanje, velikokrat pa nič od tega. Vprašam se tudi, kako pomagati tistim, res pomoči potrebnim, ki so brez zaposlitve, živijo v številni družini in so deležni marsikakega pomanjkanja. In glej ga zlomka: Ta človek je pa srečen, optimistično nastrojen in ga kaj malo brigajo dobri avtomobili, lepe obleke in drugo. Seveda vsega tega ni za posploševati. Tako je danes težko mladim dopovedati, da nam je včasih zelo dosti pomenilo neko majhno darilo. Bilo je kot današnje sonce - bili smo srečni in zadovoljni v svojem “malem svetu”, drugo nas ni kaj preveč zanimalo. Ne glede na današnje stanje mislim, da so nam takšni spomini velika vrednota našega otroštva. Čeprav jo težko prenašamo na mlajše rodove, kjer žal nekaj veljajo le materialne nagrade, vztrajajmo na tem, da so dobri medsebojni odnosi, naklonjenost drugega drugemu, pripravljenost oprostiti komu žaljive, nepravične ali neresnične besede (sam to najbolje vem in vem, da to ni lahko) pomembnejše in vrednejše poslanstvo kot materializirano darilo. Zato v tem mesecu ne zamudite priložnosti za srečanja, prijazne misli in želje. Vem, da se z vsemi občani ne morem srečati osebno in si reči kaj lepega in vzpodbudnega za vnaprej. Upam pa, da vas bodo moje želje dosegle vsaj po tej posredni poti. Velja naj še enkrat moje povabilo na božično-novoletna koncerta v farno cerkev in v Skorbo. Želim vam, da bi bilo lepega veliko več kot težav! Želje se naj izpolnijo z delom in skupaj z ljudmi, ki si zaupajo in znajo, da bi se poti naših občanov križale kot poti medsebojnega spoštovanja, razumevanja in naklonjenosti. Želim vam lepe božične praznike, prijetno praznovanje najdaljše noči - noči dveh let 2005/2006 ter ZDRAVO, USPEŠNO in SREČNO NOVO LETO 2006. Radoslav SIMONIČ župan občine Hajdina HAJDINČAN je glasilo Občinskega sveta občine Hajdina. Urednica: Tatjana Mohorko. Uredništvo: Saška Serec, Silva Hajšek, Metka Vidovič, Jožica Lešnik, Valerija Šamprl in Jože Mohorič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Tercia tisk. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, fax: 02 788 30 31. Glasilo občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko HAJDINCAN W Z zasedanja Občinskega sveta DECEMBER -ČAS PRIČAKOVANJA Prazniki so pred nami. Lepši od vseh praznikov v letu, ko si vzamemo čas za vse tiste, ki so nas osrečili, nam pomagali, nam izkazali pozornost ... In so prazniki, ko razmišljamo o tistih ljudeh, ki so bolni, osamljeni in pomoči potrebni. Potrebujejo morda le prijazno besedo, topel stisk roke in nasmeh, kije lahko najdragocenejše darilo. Podarite jih čim več! ... in bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se upremo preteklosti in pričakujemo prihodnost ... Čas, ko se želja po sreči in zdravju seli iz srca v srce. Naj se vam uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja. Naj vas tudi v novem letu 2006 povezujejo dobre misli in iskrene želje. Vsak nov dan bo tako lepši! V teh dneh se skupaj z vami veseli tudi uredništvo Hajdinčana in Vam za praznične dni podarja decembrski izvod. SREČEN BOŽIČ IN VESELJA POLNO NOVO LETO! Tatjana Mohorko 1 Tmesecu oktobru se je Občinski V svet sestal na 20. redni seji, ki je bila 7. decembra 2005 ob 17. uri v prostorih občine Hajdina. Na seji so bili sprejeti: - Odlok o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Hajdina, ki določa način, predmet in pogoje opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odstranjevanja komunalnih odpadkov ali odlaganja ostankov predelave na območju občine Hajdina. - Odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča - Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Hajdina, ki določa način obračunavanja cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Hajdina uporabnikom storitev javne službe. - Sklep o plačilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - Gross d.o.o. - Sklep o najemu prostora za kiosk za namen cvetličarne ob pokopališču Hajdina, s katerim občina kot lastnik zemljišča na pare. št. 606/3 ob pokopališču Hajdina omogoča najem prostora za postavitev kioska za namen cvetličarne vsem zainteresiranim najemnikom pod enakimi pogoji. - Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2006, s katerim vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Hajdina v letu 2006 znaša 1.05 SIT. - Sklep o višini najemnine na pokopališču Hajdina, s katerim enoletna najemnina za najem grobov na pokopališču Hajdina znaša: - na starem delu za enojni grob 3.650,00 SIT - na starem delu za družinski grob 5.840.00 SIT - na novem delu za družinski grob 7.640.00 SIT - grobnica 9.750,00 SIT Višina o enkratnem nadomestilu o najemu groba na pokopališču - enojni grob 24.410,00 SIT - družinski grob 39.110,00 SIT - uporaba mrliške vežice 4.660,00 SIT/dan - uporaba hladilne komore 2.330,00 SIT/dan Za občane občin, katere dogovorno sofinancirajo investicije na pokopališču Hajdina, znaša najemnina: - na starem delu za enojni grob 2.970,00 SIT - na starem delu za družinski grob 4.670.00 SIT - na novem delu za družinski grob 6.190.00 SIT - grobnica 7.910,00 SIT Višina o enkratnem nadomestilu o najemu groba na pokopališču - enojni grob 20.220,00 SIT - družinski grob 32.420,00 SIT - uporaba mrliške vežice 3.770,00 SIT/dan - uporaba hladilne komore 1.890,00 SIT/dan Cene so brez davka na dodano vrednost. - Sklep o vrednosti točke za izračun komunalne takse v občini Hajdina za leto 2006, s katerim vrednost točke za izračun komunalne takse v občini Hajdina v letu 2006 znaša 583,00 SIT. - Sklep o podaljšanju najemne pogodbe Trgonet-u d.o.o., s katerim se najemna pogodba Trgonetu d.o.o. podaljša do 31. 12.2006. Člani Občinskega sveta so obravnavali še: - Predlog proračuna občine Hajdina za leto 2006 - Osnutek Odloka o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Hajdina - Sklep o soglasju h kandidatu za direktorja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Občinska uprava HAJDINČAN december 2005 Nova člana občinskega sveta Alfonz Strnad, svetnik iz vrst SDS (v občinskem svetu zamenjal Martina Turka) Franc Mertelj, svetnik iz vrst LDS (v občinskem svetu zamenjal Anico Drevenšek) AC Slivnica - Draženci: Odkup nepremičnin za potrebe gradnje avtoceste lede na vašo prošnjo, da vam VJ zaradi odgovorov na vprašanja posameznih lastnikov v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtoceste Slivnica - Draženci posredujemo kratko informacijo o postopku pridobivanja nepremičnin, vam v nadaljevanju navajamo potek aktivnosti, ki bodo sledile: Za gradnjo avtoceste na odseku Slivnica - Draženci, katere dolžina znaša 19.9 km, je bil sprejet državni lokacijski načrt, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS 1.8.2005. Postopek odkupa nepremičnin zaradi javne koristi ureja zakon in predstavlja naslednje faze: 1. Prenos lege gradbene parcele na terenu: izvede se postopek parcelacije, ki se označi z mejniki, lastnikom pristojna geodetska uprava vroči odločbo o nastalih spremembah. V postopku, ki se vodi po ZUFj so stranke vabljene. Spremembe se po dokončnosti izvedejo v katastru in zem-ljiski knjigi. 2. Cenitev nepremičnin: cenitve zemljišč in objektov izvajajo cenilci kmetijske in gradbene stroke. O terminu ogleda nepremičnin na terenu bodo lastniki predhodno obveščeni. Zaradi dolžine trase avtoceste Slivnica - Draženci bo cenitve opravljalo več cenilcev, ki jih je investitor izbral po postopku oddaje javnih naročil. 3. Vročanje ponudb lastnikom nepremičnin in pouka o pravicah v postopku določanja odškodnine: izvajalca del prido- bivanja zemljišč in objektov, ki ju je investitor izbral po postopku oddaje javnega naročila, bosta lastnikom zemljišč in objektov vročala ponudbe s predlogom pogodbe in cenitve. V primeru, da se lastnik nepremičnine ne bi strinjal s cenitvijo, se njegove navedbe preverijo z drugim cenilcem in se lastniku vroči preveritev cenitve. Odkupi se bodo izvajali po novo nastalem katastrskem stanju, to je parcelah in površinah, ki nastanejo po izvedeni parcelaciji. Z lastniki nepremičnin se bodo sklepale kupoprodajne pogodbe, ki se po predložitvi pristojni davčni upravi in overitvi podpisa prodajalca izvedejo v zemljiški knjigi. Stroški vknjižbe prenosa lastninske pravice bremenijo investitorja. Pogodbe se sklepajo zaradi doseganja javne koristi ter so proste davka na promet nepremičnin ter drugih dajatev, prejeta odškodnina ni predmet obdavčenja po zakonu o dohodnini. Lastniku pripada za odvzeto zemljišče ali objekt odškodnina ali enakovredna nepremičnina. Odškodnina obsega vrednost nepremičnine glede na dejansko rabo in stranske stroške. Pri ugotavljanju vrednosti zemljišča upošteva cenilec poleg dejanskega stanja nepremičnine in namembnosti zemljišča še katastrske podatke: kultura, razred ter druga specifičnost primera, kot je razkosanost zemljišča, dostopnost, ipd. V primeru, da bi lastnik nepremičnine namesto odškodnine žele pridobiti nadomestno zemljišče, se le ta išče na prostem trgu ali pridobi od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v Republiki Sloveniji, v kolikor ni zadržkov glede zakupa, denacionalizacije ali podobno. Lastniki objektov, ki se rušijo, se rušijo z izplačilom odškodnine, nadomestno nepremičnino ali nadomestno gradnjo. Ker postopek parcelacije že poteka, se bodo cenitve nepremičnin lahko pričele koncem tega leta, po celotni trasi pa v začetku naslednjega leta, ko se bodo začele vročati ponudbe posameznim lastnikom nepremičnin. Zelja investitorja je pridobiti nepremičnine sporazumno, to je s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe, po kateri se izplača odškodnina. Zaradi nemotenega poteka odkupov nepremičnin je poleg doseženega sporazuma obeh strank potrebno, da je stanje lastništva v zemljiški knjigi urejeno ter da so morebitni pravni ali drugi postopki (dedovanja, ipd.), ki bi sklenitev pravnega posla lahko ovirali, zaključeni in da imajo lastniki poravnane obveznosti oziroma da so nepremičnine proste bremen. Podrobnejše odgovore na svoja vprašanja bodo lastniki lahko pridobili neposredno od izvajalcev del ali v obliki pisnega odgovora. Za investitorja bodo dela pridobivanja nepremičnin za navedeno traso avtoceste izvajali pogodbeni izvajalci del: Dodoma, d.o.o. Maribor (pridobivanje objektov), Zavod za prostorsko in komunalno urejanje, d.o.o. Grosuplje, d.o.o. (pridobivanje zemljišč) ter DDC svetovanje inženiring, d.o.o. Ljubljana, strokovno svetovalna dela v postopkih pridobivanja nepremičnin in nadzorom nad gradnjo. Uprava DARS, d. d. december 2005 HAJDINČAN OB 7. PRAZNIKU OBČINE HAJDINA ALI KAKO SMO LETOS PRAZNOVALI Rojstni dan občine in praznik fare V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA TUDI LETOS VRSTA ŠPORTNIH, KULTURNIH IN DRUŽABNIH DOGODKOV - NA PRIREDITVI »PRAZNUJMO S PESMIJO« SO SE SREČALI HAJDINSKI PEVCI IN GODCI - VESELO TUDI NA 6. NAGRADNI REVIJI »ŠTAJERSKA FRAJTONARICA« -OSREDNJI PRAZNIČNI DAN V SOBOTO, 12. NOVEMBRA - V CERKVI SV. MARTINA ZA 10. KLETARJA IMENOVALI IVANA MAHERJA IZ SP. HAJDINE - PODELJENA PRIZNANJA ZA NAJLEPŠE DOMOVE, POSLOVNI OBJEKT IN VAŠKO SKUPNOST, PODELJENA TUDI NAJVIŠJA OBČINSKA PRIZNANJA - ZAKLJUČEK PRAZNOVANJA JE BIL 13. NOVEMBRA, KO JE BILA V FARNI CERKVI SLOVESNOST Z BLAGOSLOVOM PRENOVLJENEGA MARIJINEGA OLTARJA. Z Martinovim in godom farnega patrona sv. Martina je že nekaj let povezano praznovanje v občini Hajdina in letošnje je bilo že sedmo zapovrstjo. A vsako praznovanje je zgodba zase, tudi letošnje, ki je vsem postreglo z vrsto tradicionalnih športnih in kulturnih dogodkov, družabnih srečanj in z enkratno prireditvijo - posvečeno sv. Martinu. Praznovanja na Hajdini se je udeležilo veliko ljudi, med njimi tudi mnogi gostje in poleg županov, županje in predstavnikov občin na Ptujskem še državni sekretar za Slovence po svetu (takrat še zmeraj v odstopu) in destrniški župan Franc Pukšič, poslanec v DZ RS Branko Marinič in novoizvoljeni veleposlanik RS v Srbiji in Črni gori ter Romuniji Ptujčan Miroslav Luci. »MISLI HITRO PRELETIJO PRETEKLIH SEDEM LET...« Številni dogodki so v občini Hajdina zaznamovali čas od lanskega do letošnjega Slavnostni govornik župan Radoslav Simonič praznika, nekateri so še posebej izstopali, prav gotovo pa je osrednje mesto na področju investicij imela in še ima gradnja poslovno-stanovanjskega centra na Hajdini. Slovesno odprtje bo šele v začetku prihodnjega leta, tako je na osrednji slovesnosti v slavnostnem nagovoru med drugim povedal župan Radoslav Simonič, v svojem nagovoru pa spomnil še na mnoge druge dogodke, priložnosti in tudi načrte. »V preteklih 7-ih letih smo v naši lokalni skupnosti opravili dovolj velik premik na različnih področjih našega življenja in dela, da lahko danes z veseljem praznujemo naš 7. rojstni dan. Misli hitro preletijo preteklih 7 let. Ob takšnih trenutkih se običajno povrnemo s svojimi mislimi in občutki v leta nazaj. Najbolj si zapomnimo pridobitve ali premike na tistih področjih, kjer smo sami sodelovali. Na področju komunalne infrastrukture pa vidimo predvsem tiste spremembe, ki so v naši bližini ali jih sami pogosteje uporabljamo. Vse opravljeno minulo delo v preteklosti nas navkljub občasnim bolj ali manj objektivnim težavam navdaja z optimizmom. Spoštovane občanke, spoštovani občani, obdržimo voljo in optimizem ter željo po še boljšem jutrišnjem dnevu,« je med drugim poudaril župan Simonič in v svojem nagovoru nanizal še mnogo drugega s področja razvoja, naložbenih vlaganj in načrtov. PRIZNANJA NAJUSPEŠNEJŠIM, NAJPOGUMNEJŠIM, DELOVNIM -SKRATKA POSEBNIM OBČANOM IN OBČANKAM “"v”” ''Vupan Radoslav Simonič in predsed- Z-mik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Jože Kmetec sta na osrednji prireditvi podelila najvišja občinska priznanja. Nekateri dobitniki priznanj so se tega še posebej razveselil. ČESTITAMO! PRIZNANJE OBČINE ČLANICAM »A« PGD HAJ-DOŠE - TRIKRATNIM OLIMPIJSKIM PRVAKINJAM Na slovesnosti so za skupno mizo sedli mnogi povabljeni gostje. HAJDINČAN december 2005 VJmy O* r3kW*l' M Posebej svečano je bilo v cerkvi sv. Martina, kjer so na jubilejni - deseti prireditvi »Iz mošta vino, pridi na Hajdino!« imenovali že desetega kletarja hajdinske fare. Veliko je bilo tudi prinašalcev mošta in vpisov v posebno Spodnjehajdinčani so letos poskrbeli, da je bil beli in rdeči krstno knjigo. mošt skrbno spravljen v sodčka. december 2005 HAJDINČAN Letošnji dobitniki najvišjih občinskih priznanj PGD Hajdoše je eden zelo pomembnih členov gasilskega delovanja - ne samo v občinskem poveljstvu Hajdina, ampak eden tistih redkih v slovenskem prostoru, ki je dal pečat spoštovanja v evropskem in svetovnem merilu. Članice A iz PGD Hajdoše so bile letos že četrtič udeleženke najvišjega gasilskega tekmovanja - gasilske olimpiade v Varaždinu in 2-kratnim zmagovalkam je uspelo tudi tretjič zapored stopiti na najvišjo stopničko. Dokazale so, da lahko tudi pri nas s trdim delom in vztrajnostjo dosegamo vrhunske rezultate. Prepričani smo, da s to generacijo hajdoških gasilk uspehov še ni konec. Lidija TERBULEC, članica zlate gasilske ekipe: »Priznanje nam pomeni veliko, saj je to zahvala za vloženo delo, hkrati pa spoznanje, da imamo za svoje uspehe veliko podporo tudi v okolju, v katerem živimo, ustvarjamo in dosegamo uspehe. V imenu članic A in mentorjev se zahvaljujem za prejeto priznanje in obljubljam, da se bomo še trudili biti najboljši na svoji poti.« PRIZNANJE EKIPI ČLANOV »B« PGD HAJDOŠE - SREBRNI NA GASILSKI OLIMPI-ADI V VARAŽDINU V gasilskem društvu Hajdoše se lahko pohvalijo tudi z odlično tekmovalno ekipo članov »B«, ki si že kar dve desetletji nabira izkušnje na najrazličnejših tekmovanjih. Vztrajno in trdo delo je letos doseglo enega izmed vrhuncev na njihovi tekmovalni poti; in že na letošnjih kvalifikacijah so si zagotovili nastop na gasilski olimpiadi. Z doseženim odličnim drugim mestom v kategoriji članov »B« so dodali še en kamenček v mozaiku uspešnih nastopov. Ta velik uspeh ni samo uspeh gasilcev PGD Hajdoše, temveč je prav z njihovim uspehom razpoznavnost gasilstva v Sloveniji in po svetu zdaj še večja. Janko ŽUMER, mentor in član srebrne ekipe: »V imenu celotne ekipe hvala županu in občinskemu svetu za priznanje, ki ima za vse nas velik pomen. Na nek način pomeni vrhunec naše kariere v gasilstvu in to skoraj vsem članom ekipe, saj je povprečna starost v ekipi 46 let, in za mnoge od nas je bila to prva in hkrati zadnja olimpiada v skupini članov B. Priznanje, ki smo ga bili veseli in moram poudariti, da ga sploh nismo pričakovali, pa je tudi potrditev naših uspehov na tekmovalnem področju zdaj že skoraj 20 let. Hvala, da nam je župan izkazal tako čast, slovesnost pa mi bo ostala v zares lepem spominu.« OŠ HAJDINA OB 300-LETNICI ŠOLSTVA ŠE OBČINSKO PRIZNANJE V obrazložitvi je župan Radoslav Simonič dejal nekako takole (zgodovinske podatke vmes smo izpustili, ker bodo objavljeni v posebnem sestavku, posvečenem jubileju šolstva): »Kako minljiva so leta, desetletja, stoletja - kako minljiv je čas ... Lahko se vprašamo, težko pa si predstavljamo, za začetek kakšnega šolstva je šlo. Kako je izgledala takratna krajina? Kakšni ljudje so bili naši predniki? Kdo je bil pobudnik? Kdo in kakšni so bili učitelji? Kakšni so bili učenci?« Vse to in še marsikaj najdemo v bogati šolski kroniki in drugi zgodovinski dokumentaciji, iz katere je razvidno, da je šola tu obstojala že leta 1705 ... Zupan Simonič pa je ob koncu obrazložitve dodal še tole: »... Velika škoda je v naši lokalni skupnosti in fari Hajdina nastala, ko je bila izgubljena ali odtujena cerkveno-farska kronika. Zato je danes del naše šolske in druge zgodovine nepoznane. Poštenega najditelja ali odtujitelja HAJDINČAN december 2005 ob tej priliki iskreno prosim, dajo na kakršenkoli način - lahko tudi »inkognito« - vrne lastniku ali občini Hajdina. Ta kronika je bila spisana in namenjena celotnemu tukajšnjemu prebivalstvu in ne samo enemu. Priliko koristim, da na tak način potrkam na vest trenutnega imetnika kronike.« Jože LAH, ravnatelj OŠ Hajdina: »Kot je že znano, letos na naši šoli slavimo 300-letnico šolstva, torej visok jubilej in na to smo še posebej ponosni. Prav gotovo smo v veliki meri na podlagi tega dobili tudi občinsko priznanje, ki pa smo ga seveda zelo veseli. Priznanje je prišlo ob pravem trenutku in je na nek način tudi zahvala vsem na šoli za dosedanje uspešno delo, uvajanje 9-letke ter izvajanje šolskih in regijskih programov. Priznanje pa je tudi potrditev dobrega sodelovanja z vodstvom občine in občinskim svetom. Zadovoljstvo nam daje tudi sedaj, ko že visi na častnem mestu v šolski zgradbi.« PRIZNANJE OBČINE TUDI ŠPORTNEMU DRUŠTVU SLOVENJA VAS ŠD Slovenja vas je bilo ustanovljeno leta 1975 na pobudo bratov Topolovec, ki sta v društvo pritegnila tudi druge nogometne navdušence iz vasi. Prvi vodja je bil Franc Šeruga. Tekmovati so začeli v takratni ptujski občinski C-ligi. Prvo igralno površino so si na zemlji Dravskih elektrarn uredili pred vstopom v ligo in ga poimenovali v »Nasip«, in tako še danes imenujejo območje preko kanalskega mosta. Leta 1988 je predsednik društva postal Alojz Podhostnik in na njegovo pobudo so začeli z gradnjo novega igrišča, ki je bila končana leta 1985. V C-ligi so tekmovali od ustanovitve društva in vse do leta 1977, ko so se uvrstili v B-ligo. Nogometni klub Slovenja vas se je uvrstil v višji tekmovalni rang v A-ligo Medobčinske nogometne zveze Ptuj leta 1980. Takrat so začeli veliko vlagati v podmladek. Vsako leto v začetku avgusta v klubu organizirajo že tradicionalni turnir v velikem nogometu. Ivan PULKO, predsednik ŠD Slovenja vas: »Ponosni smo na to priznanje in nasploh veseli, da smo ga v športnem društvu Slovenja vas prejeli. To vsekakor potrjuje, da delamo v pravi smeri in imamo prave ideje. Imamo sodobno urejen športni park, letos smo zgradili ob igrišču nove tribune in ob njih postavili ograjo, želimo pa si še več tako uspešnih investicij, ki nas ženejo naprej. Hvala občini, da je opazila nas, predvsem pa naše delo in nam letos namenila tudi posebno priznanje.« PODELJENI DVE ZLATI PLAKETI DRAGICA MEGLIČ IZ SKORBE - DOBITNICA ZLATE PLAKETE Dragica Meglič je vse od svoje mladosti predana kmetovanju, saj izhaja iz kmečke družine. S svojo družino nadaljuje s kmetijsko proizvodnjo in vzrejo kokoši nesnic. Kljub obilici dela na kmetiji zelo aktivno deluje v sekciji ljudskih pevk pri KD Skorba, kjer je tudi članica izvršnega odbora društva, že več let pa je tudi podpredsednica Društva žena in deklet občine Hajdina. Zelo aktivna je ob raznih prireditvah v svojem kraju. Vzame si tudi čas za gojenje rož na svoji domačiji, okolica njenega doma pa je resnično lepa in zmeraj urejena. Na domačiji se najde tudi veliko starih kmečkih pripo- PESMI ZA PRAZNIK Kulturni utrinek k praznični prireditvi so letos dodale ljubiteljske pesnice Terezija Golob, Rezika Filipaja in Olga Vidovič (na sliki spodaj). Občinstvu so se predstavile s svojimi pesnitvami. Nastopili so tudi godbeniki Taluma Kidričevo in v zabavnem delu Ansambel bratov Gašperič. močkov, ki jih Dragica z velikim veseljem in trudom ohranja kot spomin na nekdanje kmečko življenje. V letu 2003 je prišla v finalni izbor za naj kmetico Slovenije. Dragica MEGLIC: »Presenečena in vesela sem, da so tudi mene letos predlagali za občinsko priznanje. Resnično hvala tistim, ki so se spomnili name, čeprav vem, da bi si podobno priznanje zaslužil še kdo v mojem kraju in društvu. A če je bilo namenjeno meni, potem sem ga zares vesela in zadovoljna tudi sprejela. Pomeni mi ogromno in hkrati narekuje, da bom sedaj morala biti še bolj pridna in delovna.« JANKO STREHAR IZ SP. HAJDINE - DOBITNIK ZLATE PLAKETE 19. novembra je dopolnil že 76 let in še zmeraj se ukvarja z nogometom. Velja za enega od začetnikov organiziranega delovanja nogometnega kluba Hajdina, ki je svojo nogometno kariero nadaljeval v vrstah ptujske Drave in v tem moštvu aktivno nastopal vse do leta 1953. Po zaključku igralske kariere je v nogometu nadaljeval kot trener, najprej je vodil ekipo Drave, kasneje pa tudi ekipo Aluminija in domače nogometno moštvo na Hajdini, kjer je z posameznimi ekipami večkrat osvojil tudi naslove prvakov. Z nogometom se rekreativno ukvarja še sedaj in večkrat ga je opaziti na hajdinskem igrišču pri igri s svojimi vrstniki oz. mlajšimi nogometnimi prijatelji. Trenutno je Janko predsednik trenerske organizacije Medobčinske nogometne zveze Ptuj, član Upravnega odbora MNZ Ptuj, je pa tudi častni član številnih društev in organizacij. Za svoje predano delo v nogometu je že prejel številna priznanja in odlikovanja, najvišjo vrednost pa imata vsekakor zlata plaketa NZS in kipec Mitre. Njegove dolgoletne in bogate igralske ter trenerske izkušnje v nogometu pa so vsekakor zelo dobrodošle tudi za bodoče rodove mladih nogometašev in trenerjev. ZAHVALNA LISTINA FRANCU KLEMNU STAREJŠEMU IZ SLOVENJE VASI Franc Klemen st. je rojen leta 1928 in je eden od ustanovnih članov PGD Slovenja vas. Po činu je nižji gasilski častnik II. stopnje. Prejel je že značke za 10, 20 in 30 let dela v društvu, leta 1998 pa je postal gasilski veteran. A pri svojih 77 letih se še zmeraj rad oglasi v prostorih društva in tam pomaga po svojim močeh. V PGD Slovenja vas se mu želijo zahvaliti za njegovo požrtvovalnost in uspešno delo pri razvoju društva in kraja. Franc KLEMEN: »Priznanja sem se december 2005 HAJDINČAN zelo razveselil, kajti nisem pričakoval kaj takega. Zame ima prav posebno vrednost, saj sem ga dobil za dolgoletno delo v domačem gasilskem društvu. V gasilstvu sem zmeraj rad sodeloval, sedaj pa, ko mi leta in zdravje tega več ne dopuščajo, sem dobil nekaj, na kar sem zelo ponosen. Hvala, da ste se spomnili name.« JANEZ VIDOVIČ IZ SKORBE JE LETOŠNJI DOBITNIK ŽUPANOVEGA PRIZNANJA Župan Radoslav Simonič je o dobitniku priznanja povedal: »Gospod Janez Vidovič iz Skorbe se je rodil 30. novembra 1936 v številni družini Vidovič v Hajdošah. Že kot mlad fant se je včlanil v gasilske vrste PGD Hajdoše. Z leti trdega dela in nenehnega izobraževanja je dosegel čin višjega gasilskega častnika II. stopnje. V tem času je bil mentor številnim tekmovalnim desetinam, sodnik za gasilske športne discipline, član ekipe veteranov, poveljstvo gasilskega sektorja Hajdina je opravlja 10 let. Že drugič v zgodovini društva opravlja funkcijo predsednika. Pred 31. leti je bil med ustanovitelji moškega pevskega zbora PGD Hajdoše in med ustanovitelji srečanj gasilskih pevskih zborov Slovenije. Kot mlad fant je igral v tamburaškem ansamblu v Hajdošah, sedaj pa najraje zaigra na harmoniko v družbi svojih dveh bratov, občasno pa veselo »brenka« še na bugarijo. Spoštovani gospod Janez Vidovič, za vse tvoje opravljeno preteklo delo na področju organizacije in vzgoje v gasilstvu in kulturi ti za leto 2005 podeljujem Priznanje župana občine Hajdina. Ob tej svečani priliki ti iskreno čestitam z željo, da še veliko let zdrav in veder prijateljuješ z gasilstvom in kulturo v Hajdošah.« Janez VIDOVIČ: »Na kratko je težko strniti vsa razmišljanja ob tako pomembnem dogodku zame, a vendarle mi bo vse skupaj ostalo v lepem spominu. Bilo je čudovito in besede gospoda župana so me ganile - zares nepozabno. Priznanje mi seveda ogromno pomeni in vesel sem, ker se je sploh nekod spomnil name, še posebej pa, ker je to naš župan Radoslav Simonič. V življenju sem prejel že mnogo priznanja predvsem kot gasilce in pevec, a tole letošnje župansko pa je zagotovo najdragocenejše doslej. V mojih več kot 40 letih delovanja v gasilstvu je to še ena nagrada in vzpodbuda, da bom še delal in ustvarjal. Hvala županu in tistim, ki znajo ceniti mene in moje delo v ljubiteljstvu.« Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo! Pripravila: Tatjana Mohorko Fotografije: Studio 2M S KLETARJEM IVANOM MAHERJEM OD DOMA NA SR HAJDINI DO SVEČANEGA IMENOVANJA V CERKVI SV. MARTINA Bodi pozdravljen naš novi kletar "^Tovi kletar letnika 2005 Ivan 1^1 Maher je bil imenovan v soboto, 12. novembra, na že 10. prireditvi »Iz mošta vino, pridi na Hajdino!« v farni cerkvi sv. Martina in ta dan mu bo zagotovo ostal v lepem spominu. Slovesno je bilo že na njegovem domu na Sp. Hajdini, od koder so ga pospremili njegovi domači, gospodje kletarji, vaščani in konjeniki, nato pa še v hajdinskem gasilskem domu, kjer se je pelo, igralo pa dobro jedlo in pilo. Lahko bi dejala, še en dogodke, ki bo šel v zgodovino občine in hajdinske fare. Imenovanje kletarja je na Hajdini svečan dogodek in letošnji je zgodbo začel tam, kjer se je pred 10 leti vse skupaj pravzaprav začelo - na Spodnji Hajdini. Vas ima tako zdaj že dva kletarja in vaščani so se letos odločili za spoštovanega in cenjenega krajana Ivana Maherja, v vodstvu občine pa so se s tem tudi strinjali. SPODNJA HAJDINA JE SLAVILA Z IVANOM MAHERJEM V času do svečanega imenovanja je moral kletar postoriti marsikaj, v kraju pa so se na slavje več kot dobro pripravili. Kletarja Ivana Maherja so v manjšem številu pospremili že z njegovega doma do Doma gasilcev, tam pa poskrbeli, da je bilo vsega dovolj, tudi izbrane, pretežno domače hrane in dobre vinske kapljice. V čast novemu kletarju so zapeli Štajerski koledniki in Uroš Sagadin ter zaigrali vaški muzikantje, gospodinje in gospodarji Sp. Hajdine pa so zbranim bogato postregli. Poseben nagovor ob tej priložnosti sta imela predsednik vaške skupnosti Sp. Hajdina Franc Krajnc in pred. odbora za družbene dejavnosti Andrej Tkalec, v imenu kletarjev pa sta Maherja pozdravila lanski kletar Stanko Vegan in najstarejši v tej druščini Vlado Zupanič. Po zdravici in zaključni besedi, ki jo je imel Franci Vogrinec (tudi letos je prevzel vodenje kletarjeve kolone), so se zbrani odpravili še k osrednjemu dogodku tistega dne -svečani prisegi in imenovanju novega kletarja letnika 2005 in blagoslovu vina. POSEBEJ SLOVESNO JE BILO V MARTINOVI CERKVI Za blagoslov je tudi letos poskrbel farni Prvo darilo lanskega kletarja Stanka Vegana novemu kletarju je bila pisana kravata - zdaj že nekakšen simbol vseh hajdinskih kletarjev. HAJDINČAN december 2005 župnik Marijan Fesel, ki pa je daroval tudi praznično mašo. Bogat je bil tudi kulturni program z nastopajočimi: učenci OS Breg in OŠ Hajdina, mešanim pevskim zborom Društva žena in deklet Gerečja vas, ljudskimi pevci iz Obreža, Urošem Sagadinom, Štajerskimi koledniki, MPZ Talum Kidričevo in Tomažem Dobnikom - nagrajencem Štajerske frajtonarice. Kletarju v čast in zbranim v veselje je bila letos prav tako zapeta znana napitnica Oče nebeški, ki jo je zapel Franc Horvat. Kletar Ivan Maher pa je s kozarcem v roki podal še posebno zaobljubo: »S tem kozarcem nazdravljam vinskemu senatu, kateri je s svojo sodbo spremenil mošt v vino, gospodu župniku, ki ga je blagoslovil, županu, pred katerim sem se zaobljubil v kletarja letnika 2005, vam kletarji, ki ste me sprejeli medse in vsem vam tukaj prisotnim. Bog naj živi faro s. Martina in občino Hajdina.« TM Sodček vina so hajdinski fantje prinesli iz Maherjeve kleti ... MB - S8-140 L ... potem pa na pot; nekateri na konjih, drugi pa kar peš. Utrinek iz letošnje Martinove prireditve v cerkvi Pred cerkvijo Sv. Martina Posebej svečano je bilo imenovanje novega kletarja. Foto: TM, Studio 2M december 2005 HAJDINČAN NA MARTINOVEM ZEGNANJU NADVSE SLOVESNO TUDI LETOS Blagoslovljene svete podobe Blagoslov obnovljenih svetih podob v Martinovi cerkvi. Foto: Studio 2M ¥ Tnedeljo, 13. novembra, dan po V osrednji občinski slovesnosti se je slavje nadaljevalo še v farni cerkvi sv. Martina. Farno žegnanje je privabilo številne vernike iz domače in okoliških far ter mnoge goste, vsi skupaj pa so spremljali slovesen blagoslov obnovljenega oltarja in kipov v Martinovi cerkvi. Slovesno mašo na Hajdini je tudi letos vodil msgr. Stanislav Slatinek in še posebej zanimiva je bila njegova pridiga, v kateri je že takoj na začetku dejal, da je bilo bogato življenje Sv. Martina posuto z mnogimi dragocenimi biseri in le-to predstavil v posebni prispodobi. Prav ti biseri naj bi namreč bili namenjeni vsem trem generacijam v življenju; najmlajši, srednji in starejši. V pridigi je spomnil, da so mladi naš velik potencial in da je v njih prihodnost, starejši pa, da so za našo družbo še kako pomembni. Zanimivo je bilo slišati, kako velik je pomene besed rad te imam in nasvet, naj tega nikar ne pozabljamo v življenju. Sicer pa je msgr. Stanislav Slatinek ob navzočnosti domačega župnika Marijana Fesla opravil slovesen blagoslov Marijinega oltarja ter kipov Srca Jezusovega in Srca Marijinega, obnovljeno podobo Lurške Matere Božje in kip pieta - Marije z mrtvim Jezusom.. Vsi ti zdaj krasijo oltarni prostor v cerkvi sv. Martina, vsi skupaj pa naj bi vernike zdaj tudi nagovarjali in govorili o božji ljubezni, je še dejal msgr. Slatinek, pa tudi, da naj nove podobe prinesejo veliko veselja, in vsakega, ki se bo ustavil pri njih, naj spominjajo na kaj lepega. PROSLAVILI TRUD SKUPNEGA DELA Župnik Marijna Fesel se je v svojem nagovoru tudi zahvalil najprej tistim, ki so pomagali ustvariti čudovito slavje v Martinovi cerkvi, to pa so poleg msgr. Stanislava Slatineka bili še domača duhovnika Pavel in Ivan, patra Andrej in Vito, ki prihajata iz hajdinske fare in sta si vzela čas za slovesnost, potem cerkveni pevski zbor, organistka Irena Cestnik in zborovodja Uroš Sagadin. Ob tej priložnosti se je zahvalil tudi vsem mojstrom, ki so sodelovali pri letošnjih obnovah, to pa so bili: Marko Pavlinič iz Zagreba, Marjan in Zvonko Pintarič iz Ptuja, Rudi Polajner iz Vinarij pri Mariboru, Ivan Šumandl iz Stogovcev pri Apačah, Tone Lunežnik iz Oplotnice, domačin Maks Kaisersberger, zahvalil se je tudi župnijskemu pastoralnemu svetu in gospodarskemu svetu za iskreno podporo pri zamislih, pa tudi občini Hajdina in prav vsem za darove, s katerimi so omogočili letošnji projekt in vse skupaj podpirali z molitvijo. PRIČETEK OBNOVE KRIŽEVEGA POTA Župnik Fesel je na farnem žegnanju tudi omenil, da so pričeli še z obnovo križevega pota in nadaljujejo z načrtovanimi deli. In že prihodnje leto ob Martinovem bodo na Hajdini spet proslavili trud skupnega dela. TM HAJDINČAN december 2005 V HAJDOSAH TRADICIONALNA PRIREDITEV »PRAZNUJMO S PESMIJO« Večer lepih slovenskih pesmi Nastopajoči so družno zapeli tisto znano ljudsko Vrtec ogradila dom. /y . oktobra so se v dvorani gasil-jtskega doma v Hajdošah srečali vsi tisti, ki imajo radi prav vse, kar je povezano z ljubiteljsko kulturo. Že tradicionalno kulturno prireditev, posvečeno občinskemu prazniku, je ob sodelovanju občine in kulturnih društev tudi letos organizirala Zveza kulturnih društev občine Hajdina, njen predsednik Ivan Ogrinc pa je bil nadvse zadovoljen nad nastopom kulturnikov in nad dobrim odzivom občinstva. Prireditev je bila vesela, pesmi prijetne za uho, aplavz pa najlepše darilo za vse nastopajoče. Posebna gosta na prireditvi sta bila župan Radoslav Simonič, ki je zbrane tudi pozdravil, in Andrej Tkalec, pred. odbora za družbene dejavnosti. V Hajdošah so peli in igrali: Štajerski koledniki, ljudske pevke in pevci s Hajdine, ljudske pevke iz Skorbe, Uroš Saga- din, pevke Gmajnarice iz Hajdoš, mešani pevski zbor društva žena in deklet Gerečja vas, Štajerski frajtornarji in gasilski moški pevski zbor PGD Hajdoše. Posebne spominske zahvale jim je ob koncu prireditve podelil Ivan Ogrinc, pred. ZKD občine Hajdina. TM BOŽIČNA Pred nami je adventni čas, mizo okrasimo in se pogovarjamo na glas. Le adventni venček tiho govori, druženje začelo se je odvijati. Polepšamo si dneve s prijatelji in z različnimi presenečenji. Tekmujemo s pisanimi lučkami, v naših srcih pa še ena ne gori. Božič nam je vsak dan bliže, hitro veselje se stopnjuje. Le tu in tam veselja ni med nami so, le nočemo jih videti. Prišla bo sveta noč, ki daje nam veliko moč. Dete sveto je bilo rojeno v hlevčku, v jaslice je položeno. V Betlehem tri modre zvezda je peljala, prišli so trije kralji iz daljnega kraja. Prinesli so kadila, mira in zlata, dete sveto blagoslov svoj nam da. Zapeli so zvonovi svoj mili glas, trobenta angelska pa vodi nas. V daritvi sveti ob polnoči stisk roke, mir s teboj, podajmo si. Terezija Golob december 2005 IZ KD »VALENTIN ŽUMER« HAJDOŠE HAJDINČAN Štajerski frajtonarji s kar 16 nastopi v Z'"' lani kulturnega društva Valentin X«/Žumer Hajdoše so bili aktivni skozi vse leto, prav posebej pa v zadnjih nekaj mesecih. Na njihovo željo objavljamo pregled dejavnosti in prireditev, ki so jih izvedli. V poletnem času so se člani društva odpravili na izlet po Koroški ter preko meje v Celovec. Izleta sta se udeležil tudi direktor ptujskega muzeja g. Arih in g. Tušek, znani arheolog. Oba sta zelo slikovito razložila zgodovino krajev, po katerih jih je vodila pot. Zelo dejavni so bili Štajerski frajtonarji, saj so imeli kar 16 nastopov po vseh krajih Slovenije. Počaščeni so bili, ko jih je Gasilska zveza Slovenije povabila, da so nastopali v kulturnem programu na gasilski olimpijadi v Varaždinu. Aktivne so bile tudi pevke Gmajnarice, ki se že pripravljajo na snemanje druge kasete in CD plošče. Po krajšem predahu je pričela s svojim delovanjem tudi plesna sekcija, ki jo vodi Monika Zajšek. Interes je pokazalo veliko deklet, ki so zelo navdušene. Izpeljali so že 6. Štajersko frajtonarico, ki je potekala pod pokroviteljstvom občine Hajdina. Med številnimi nastopajočimi iz vse Slovenije, sta nagrado prejela tudi dva njihova člana in sicer Tomaž Dobnik v skupini od 5-15 let, ki je dosegel prvo mesto in Marko Belšak v skupini od 15 let naprej, ki je zasedel tretje mesto. Zanimanje za prireditev je vsako leto večje, saj so tokrat imeli kar 400 obiskovalcev. Člani KD so opravili tudi redni letni občni zbor, na katerem so predstavili finančni in delovni plan za prihodnje leto. Vsem občanom želijo vesel božič in srečno novo leto 2006. Tem željam se pridružujem sama, članom pa želim še veliko delovnega elana in močne volje! Pripravila: Serec Saška 7-PRAZNIK OBČINE HAJDINA HAJDINČAN december 2005 PREMIERA GLEDALIŠKE SKUPINE KD SKORBA Ponovno navdušili občinstvo ledališčniki Kulturnega društva VJ Skorba so v nedeljo, 11. decembra, premierno uprizorili komedijo z naslovom Dobrodošla Miss Agata KNJIŽNI JEZIK V PREDSTAVI JE BIL OVIRA Režiserka Marija Cernila po premieri: »Po dveh burkah v domačem narečju smo se letos odločili za komedijo v knjižnem jeziku. Pričakovala sem, da bodo s tem nastopile težave, saj igralci doslej niso bili vajeni v predstavi govoriti v knjižnem jeziku. Do neke mere smo to sedaj »izpilili«, na jeziku pa bomo delali tudi v prihodnje. Občinstvo je bilo z igro zadovoljno, zelo so sodelovali zraven, se zelo smejali, skratka opaziti je bilo, da uživajo ob spremljanju dogajanja na odru, pa tudi igralci so bili zadovoljni po premieri. Vesela pa sem, da smo v ljubiteljskem gledališču naredili korak naprej, in da vsi v igralski skupini napredujejo. V prihodnje bomo morali še bolj naštudirati zakonitosti gledališča.« (TM) avtorja Vlada Novaka. Dvorano je do zadnjega kotička napolnilo kar 200 gledalcev. Dobrodošla Miss Agata je satira na tiste malomeščanske pohlepneže in sebičneže, katerim je največja skrb in poglavitni cilj, kako si pridobiti čim več osebnih koristi. Na pošten ali nepošten način, v škodo drugega ali ne - vse to pri njih ni pomembno. Na drugi strani pa je kopica ljudi, ki so dobrosrčni in pošteni. Zgodba govori o teti, ki se po dolgih letih iz Amerike vrne v domovino. Sprejme jo družina Kokovih, kateri si od nje obetajo veliko bogastva in koristi. Ko pa teta pride le z enim samim kovčkom, se stvari začnejo zapletati. Edina, ki ji ostane zvesta in ji vedno stoji ob strani, je služkinja. Kako se bodo stvari zapletle in kdo bo »potegnil kratko«, pa si oglejte sami. PREDSTAVA ZA DVANAJST MLADIH IGRALCEV V gledališki skupini deluje dvanajst mladih igralcev, ki so se zelo potrudili, dali vse od sebe in v nedeljo navdušili občinstvo. Gledališko skupino torej sestavljajo: Drago Brumec, Spela Horvat, Sandra Kamenšek, Mitja Furek, Tanja Furek, Anita Polanec, Uroš Krajnc, Janko Turnšek, Damjan Ogrizek, Emil Ogrizek, Jernej Hazimali, Janko Polanec in Patricija Kikl. Vsekakor pa ima najpomembnejšo vlogo režiserka gospa Marija Cernila, s katero sodelujejo že tretje leto. Postali so zelo utečena ekipa, zato upajo tudi na nadaljnje sodelovanje. Zahvalo pa seveda zasluži tudi predsednik KD Skorba gospod Ivan Ogrinc, ki je bil zadolžen za tehnična dela in hkrati skrbel, da igralcem na odru ni nikoli ničesar manjkalo. VABLJENI NA PONOVITVE Na koncu se igralci zahvaljujejo vsem, ki jim iz leta v leto ostajajo zvesti in so tudi v nedeljo napolnili dvorano. Vse ostale pa vabijo, da si predstavo še ogledajo, saj načrtujejo še mnogo gostovanj v okolici in tudi izven nje. Smeha prav gotovo ne bo manjkalo. Lepo vabljeni! Tanja Furek Gledališčniki v družbi z režiserko Marijo Cernila in predsednikom KD Skorba Ivanom Ogrincem. Foto: Furek december 2005 HAJDINČAN V HAJDOŠAH NA KULTURNEM VEČERU V SPOMIN NA PRVEGA ZBOROVODJO VALENTINA ŽUMRA Pevci še ohranjajo spomine WyFoški pevski zbor PGD Hajdoše je pod pokrovitelj- ATlstvom občine Hajdina in župana Radoslava Simoniča 10. decembra pripravil že tradicionalni kulturni večer v spomin na prvega zborovodjo hajdeškega zbora Valentina Žumra. Letos mineva že 18 let od njegove smrti in v Hajdošah z velikim ponosom ohranjajo spomin nanj. Na kulturnem večeru so se zbrali mnogi gostje, med njimi tudi Andrej Tkalec, predsednik Odbora za družbene dejavnosti v občini Hajdina, ki je zbrane tudi nagovoril kot predstavnik občine in jim zaželel prijeten kulturni večer in vse dobro ob novem letu. Med gosti pa smo srečali tudi farnega župnika Marijana Fesla, predsednika ZKD občine Hajdina Ivana Ogrinca, predsednika PCD »Valentin Žumer« Hajdoše Alfonza Strnada in še mnoge druge. Že v uvodu prireditve je zbrane nagovoril tudi Janez Vidovič, predsednik PGD Hajdoše, ki se je spomnil Valentina Žumra in poudaril, da je spomin nanj še živ, pa tudi na vse pevce, ki so nekoč prepevali v zboru in so se žal že poslovili. V zboru še ohranjajo delček slovenskega pevskega izročila, je še povedal Vidovič, ob tem pa tudi, da tisti ljudje, ki še živijo s kulturo in imajo radi kulturne dogodke, zagotovo ne mislijo slabo. Prav njim in vsem, ki radi prisluhnejo lepim slovenskim pesmim, je bil namenjen praznično obarvan kulturni dogodek, ki so ga s petjem in igranjem letos najprej obogatili gostitelji večera - gasilski moški pevski zbor, ki ga že skoraj 20 let vodi zborovodja Jože Der-nikovič. Pevcem so se na odru pridružile še domačinke - pevke Gmajnarice, Štajerski frajtonaiji, mladi glasbeniki Matjaž Brod-njak, Simon Šimek in Amadeja Trčko (vsi prihajajo iz Hajdoš), kot gostje pa so nastopili člani tamburaškega orkestra KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju pod dirigentskim vodstvom Jožeta Šmigoca in ženski nonet gasilk veterank PGD Kotlje na Koroškem. Žal pa je tudi letos odpadel nastop tria gasilskih veteranov - muzikantov iz družine Vidovič, ki so ga mnogi pričakovali z velikim navdušenjem. Povabilo torej spet za prihodnje leto. NAVUŠENJE NAD VIDEMSKIMI TAMBURAŠI IN PEVKAMI IZ KOTELJ Tamburaši, ki v Vidmu nadaljujejo glasbeno tradicijo že osem V Hajdošah smo z velikim veseljem spremljali nastop videmskih tamburašev z dirigentom Jožetom Smigocem in solisti. Moški pevski zbor PGD Hajdoše z zborovodjem Jožetom Dernikovičem je pripravil že tradicionalni kulturni večer in se s pesmimi poklonili prvemu zborovodji. desetletij, so s sabo v Hajdoše pripeljali tudi soliste: Metko Ostro-ško, Mileno Gabrovec in Jožeta Hrga. Dirigent Jože Šmigoc pa je obenem pokazal, da se je pred kakimi tremi desetletji in pol učil tudi igranja na harmoniko. Velik aplavz je občinstvo namenilo tudi pevkam noneta iz PGD Kotelj, ki so se predstavile z dvema koroškima narodnima. S prepevanjem v skupini so starejše gasilke v Kotljah pričele pred dobrimi petimi leti, že prej pa so se družile v gasilski desetini in prepevale ob vsaki priložnosti. Svoj prvi nastop so imele na občnem zboru društva leta 2000, od takrat naprej pa so imele že veliko nastopov in se lani udeležile tudi jubilejnega vseslovenskega srečanja gasilskih pevskih skupin. Nonet vodi Monika Plestenjak, ki je zanj priredila tudi vse pesmi. Po nastopu so gostitelji v hajdoškem gasilskem domu pripravili še dmženje, na njem vse goste in nastopajoče dobro postregli, med druženjem pa se je večkrat oglasila tudi pesem. Prav pesem in dobra volja bosta mnoge od njih družila tudi prihodnje leto decembra, ko moški pevski zbor PGD Hajdoše načrtuje že novo tradicionalno prireditev. Dobrodošli torej decembra 2006 v Hajdošah! TM Drugič pa so na hajdoškem odru nastopile pevke - starejše gasilke iz Kotelj na Koroškem. HAJDINČAN december 2005 Pesnik Ivan Cimerman gostoval v knjižnici Ivana Potrča v Ptuju ¥ Tprelepem ambientu ptujske knji-V žnice je 14. novembra v vsej svoji pesniški izjemnosti začričkal spev našega rojaka Ptujčana Ivana Cimermana - slavista, novinarja, urednika, fotografa, sicer živečega v Ljubljani, po srcu in duši pa še vedno tesno povezanega z našo ravnico Dravskega polja ter rahlo gričevnatim svetom Slovenskih goric, kjer je tudi nastalo njegovo novo delo »Čriček Zmuzniček, ki je prijetno branje za mladi rod, pa tudi za vse nas. Njegovo izročilo je posebno pomembno v današnjem občutenju sveta in hitrem povezovanju narodov. V tem drvenju in mešanju različnih kultur vse prevečkrat pozabljamo na pomembnost in veličino našega lepega jezika in prav zaradi tega je Čriček Zmuzniček dragoceno darilo Slovenstvu. Recitatorki sta nam občuteno predstavili dogodivščine malega črička, napol ptička, ki si je želel spoznati drugačen svet, peti drugačno skupno pesem v vesolju, na koncu pa spoznal, da najlepše zveni pesem, ki mu jo je pela mati, spije lipov čaj in s svojim pravim glasom bogati lepe junijske noči. Prav tako so nam večer obogatile in popestrile s svojimi spevnimi glasovi ljudske pevke iz Hajdine ter znani glasbenik Stane Mancini, ki je s svojim žametnim glasom in z nostalgijo obarvanimi pesmimi napolnil dvorano. Uglasbil je tudi pesem iz »Črička Zmuznička« in nam jo zapel. Posebna mikavnost literarnega večera je bila likovna razstava gospoda dr. Iva Petkovška, slikarja ter ilustratorja »Črička Zmuznička« iz Trsta, potomca slovenskih staršev. Predstavil se je s posebnimi slikami, ki jih pri nas še nismo zasledili in na katerih se prepletajo liki iz legend in junakov stripov sodobne dobe. Izdal pa je tudi knjigo Belinov pečat, v kateri raziskuje izvor slovenskih korenin. Zapele pa smo tudi »Gmajnarice«, pevke KD Valentin Žumer iz Hajdoš, ki se gospodu Ivanu Cimermanu zahvaljujemo za čast, da smo omenjene v njegovi knjigi in mu obljubljamo, da bomo še naprej črič-kale v prelepem materinem jeziku in negovale izročilo naših prednikov. Črička Zmuznička spev pa bo v srcih nas vseh še dolgo milo nam zvenel. Olga Vidovič Stane Mancini je hip za tem ogrel dlani poslušalcev z uglasbenim Čričkom Zmuzničkom, ki ga je Ivo Petkovšek bogato ilustriral, avtor Ivan Cimerman pa z njim v moderni pesnitvi postavil spomenik temu, kar v naših krajih ohranjajo pri življenju mnoge skupine ljudskih pevk in pevcev, tudi Ljudske pevke iz Hajdine in Gmajnarice. Zadnjo in predzadnjo vrsto so zasedle Ljudske pevke s Hajdine in Gmajnarice iz Hajdoš, ki so lahko upravičeno ponosne, saj so svoje mesto našle tudi v Čričku Zmuzničku. S svojim nastopom so navdušile obiskovalce in morda se je med poslušalci spet našel nekdo, ki ga je njihova pesem prevzela, kot pred nekaj leti Ivana Cimermana. Napis pod fotografijami in foto: S.B. december 2005 HAJDINČAN VIKTOR GOJKOVIČ, KIPAR IN RESTAVRATOR Predstavitev monografije več avtorjev NAPOVEDNIK KULTURNIH DOGODKOV Tokrat vam v pogled ponujamo samo napovednik kulturnih dogodkov za leto 2006, saj je bil izčrpen preglednik dogodkov v prejšnjem izvodu Hajdinčana. Ob tej priložnosti vam vsi člani društev, ki posredujejo podatke za to rubriko, želijo srečen božič in obilo uspehov v novem letu! HAJDINA Januar, februar in marec Člani kulturnega društva in Društva upokojencev bodo v teh treh mesecih nastopali na naslednjih prireditvah, in sicer na prireditvi »S pesmijo v novo leto«, ravno tako bodo sodelovali na ljudskih običajih pri luščenju bučnic, ki jih organizira Društvo deklet in žena občine Hajdina, zapeli bodo tudi na osrednji prireditvi občine Hajdina ob slovenskem kulturnem prazniku, oboji bodo peli na Reviji ljudskih godcev in pevcev v organizaciji Sklada za kulturne dejavnosti Ptuj. SKORBA Januar, februar in marec Ljudske pevke bodo sodelovale na Reviji ljudskih pevcev in godcev, člani KD bodo nastopali na občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, dramska sekcija bo gostovala s svojo igro po okoliških krajih in drugih občinah, pripravili bodo proslavo ob materinskem dnevu, otroška gledališka skupina bo sodelovala na Območnem srečanju otroških gledaliških skupin, ki bo v Skorbi. DRAŽENCI Januar, februar in marec Člani KD bodo izvedli redni letni občni zbor društva, v začetku leta bodo izvedli premiero dramskega dela, člani pripravljajo tudi proslavo ob materinskem dnevu. HAJDOŠE Januar V mesecu januarju člani društva KD Hajdoše pripravljajo tradicionalni koncert na ptujskem gradu, pri katerem sodeluje tudi muzej. Saška Serec *TPvelikim veseljem sem se v četr- zL3 S j m Hi - racionalna poraba materiala, - čistoča, - pokrivala, - sneti prstani, - nelakirani nohti. Ko so bili rezanci že pripravljeni, da se zakuhajo v juho, pa je bilo potrebno izbrati še najlepše - »naj« rezance večera. Čas čakanja na razglasitev komisije so zapolnile ljudske pevke KD Skorba. Komisija je odločila, da so bili vsi izdelki lepi in da so vsi zmagovalci. Seveda pa je bilo potrebno izbrati le ene, naj rezance večera. Po vseh že omenjenih kriterij je zbrala največ točk ekipa Aktiva žensk iz Dolene. S tem so si prislužile posebno nagrado, seveda pa so tudi vsi ostali sodelujoči prejeli darila - bider šopek iz suhega cvetja, ki so ga pripravile Draženčanke same. Predsednica je posebej poudarila, da namen srečanja ni bil zmagati, ampak je bil namen tega večera predvsem druženje. Komisija je posebej pohvalila moško ekipo - skrite gospodinjske talente, ki je bila zelo inovativna in je izdelala zelo lepe rezance, s katerimi bi se lahko pohvalila marsikatera gospodinja. A žal, je vedno manj takšnih, ki bi jih ročno znale naredit, za to vse čestitke naši moški ekipi. Iz kuhinje je že dišalo po goveji juhi, manjkali so še samo domači rezanci, ki pa jih ta večer ni manjkalo. Preden so jih draženske gospodinje pobrale in zakuhale, smo si jih lahko ogledali vsi, ki smo si ta večer vzeli čas in se udeležili tega tekmovanja. Večerja, s katero smo bili postreženi vsi prisotni, nam je dobro teknila. Gospodinje iz Dražene pa ne samo, da dobro kuhajo, tudi dobro pečejo. Tudi letos so postregle z najrazličnejšimi vrstami domačega peciva. Seveda pa druženja ni brez harmonike. Ob njenih zvokih so veselo plesale pozno do jutranjih ur. JL Ekipa Hajdine Moška skupina Valek december 2005 HAJDINČAN DRUŠTVO GOSPODINJ DRAŽENCI Razstava suhega cvetja in starih gospodinjskih pripomočkov ospodinje iz Dražene so ob svojem 5. gospodinjskem prazniku, ki je bil v soboto, 26. novembra, zraven že tradicionalnega tekmovanja v izdelavi domačih rezancev pripravile tudi razstavo aranžmajev in šopkov iz suhega cvetja, ročno izdelanih vizitk ter starih gospodinjskih pripomočkov. Razstavo je odprl haj-dinski župan Radoslav Simonič in je bila na ogled v nedeljo, 27. novembra, v domu vaščanov v Dražencih. Otvoritev razstave so popestrile ljudske pevke KD Skorba, domače pevke Čebelice in Marija Kolarič, ki je zaigrala na citre. Draženskim gospodinjam idej za delo ne zmanjka. To nam dokazujejo iz leta v leto s svojimi izvirnimi, zanimivimi in poučnimi razstavami. Seveda, pa takšne razstave zahtevajo priprave že čez vse leto in potrebna je tudi zunanja strokovna pomoč, katero pa so jim nudili učiteljici praktičnega pouka Ida in Jerica iz ptujske kmetijske šole. S pripravami so začele že spomladi, ko so po strokovnem predavanju in praktičnem delu same začele gojiti cvetje na svojih vrtovih. Ko je prišel čas, so jih začele rezati in sušiti v senci. Suhega cvetja je bilo dovolj in že se je meseca novembra začelo delo v delavnicah. V prvi delavnici so izdelale več kot 80 raz- ličnih suhih aranžmajev in 50 bider šopkov iz suhega cvetja. V drugi delavnici so izdelale 100 vizitk, okrašenih s suhim cvetjem. Tu so bile same svoje šefice in idej jim ni zmanjkalo. Vse svoje izdelke so razstavile in pokazale, daje lahko naš dom leto in zimo okrašen s šopki in aranžmaji, ki jih pridelamo in naredimo sami. Ob praznikih in rojstnih dnevih bomo sami izdelovali vizitke za svoje najdražje, prijatelje in znance, saj bodo le-te edinstvene, najlepše in naj dragocenejše. Seveda pa so razstavo popestrile še s starimi gospodinjskimi pripomočki, ki jih hranijo doma še od svojih mam in babic. Videli smo lahko velike lesene ničke, burke, čutare, cedilo za skuto, »cimpret« za pogače, kanglo za mleko, stare likalnike, mlinčke za kavo in poper, »repjak«, ročni mikser, posodo za mast, vrče za vodo, »šefe« za vino, posodo za »tunko« kot tudi staro stensko uro, skrinjo za rute in skrinjico za nakit in še bi lahko naštevali. Razstavo je nadzorovala iz slame narejena gospodinja, okrašena s suhim cvetjem, ki je že komaj čakala na razglasitev »naj rezancev« večera. Vse njihovo delo je bilo prikazano na fotografijah, ki smo si jih lahko ogledali ob razstavi. Pripravile so tudi zloženko, na kateri so zapisani vsi razstavljeni izdelki. BIL JE LEP SPOMLADANSKI DAN Zbrale smo se na šolskem dvorišču Turnišče, kjer so nas pričakale mentorice. Poučne teme so nam predavale, v rastlinjaku pa še prakso pokazale. Razne sadike smo dobili, doma pridno jih gojili. Čez leto smo jih opazovale, kakšne cvetove bodo pognale. Cvetovi so bili različno pisani, začele smo jih rezati. V senci se cvetje je sušilo, da svoje barve ni izgubilo. Ponosne smo na svoje delo, da nam je tako uspelo. Spodbudna naša je predsednica, ki idej še in še ima. Tradicija je v Dražencih, izdelava rezancev babičinih. Skupine so določene, za delo že pripravljene. Malo treme, malo smeha, skupine želijo si uspeha. Rezanci so narejeni, za juho so pripravljeni. Uspeha vsi se veselimo, aranžmaje skupinam razdelimo. Življenje naše tako je, potrebno nam je druženje. Naslednje leto zopet nasvidenje; gremo v Dražence na rezance. Njihovo delo pa ne bo ostalo le na fotografijah, zapisano je tudi na papirju. Članica društva gospodinj Terezija Golob je vse to njihovo delo opisala in nastala je pesem Bil je lep spomladanski dan. Razstava je bila dobro obiskana, saj je bila pripravljena smiselno, poučno in zanimivo. Želimo si še veliko takšnih razstav, zato iskrene čestitke in še veliko novih idej ter uspeha pri vašem delu. JL HAJDINČAN december 2005 Utrinek z razstave v Dražencih Utrinek z razstave v Dražencih 3. ŽENSKI TURNIR V KARTANJU V GEREČJI VASI Prvič pokal ostal doma TXruštvo žena in deklet Gerečja vas je v soboto, 3. mJdecembra, organiziralo že 3. tradicionalni ženski turnir v kartanju. Turnir je potekal v gasilskem domu v Gerečji vasi. Udeležile so se ga predstavnice društev žena in deklet iz Hajdine, Dražene, Kidričevega Hajdoš, Dolene in Gerečje vasi. Prijavljenih je bilo 18 ekip (parov), ki so svoje nasprotnice naključno izbrale z žrebom. Sam žreb in tekmovanje je vodila tričlanska komisija, ki so jo sestavljali Janko Gojkošek, Franc Drevenšek in župan občine Hajdina Radoslav Simonič. Komisija je tekmovalke pred igro seznanila s pravili igranja s kartami PAVER ŠNOPS, saj je bilo letos kar nekaj novih tekmovalk, in skrbela, da je igra po pravilih tudi potekala. Igralo se je na izpadanje in po večurnem igranju smo dobili najboljše ekipe. Komisija je razglasila najboljše, pokale pa je ekipam podelila predsednica društva žena in deklet Anica Drevenšek in župan občine Hajdine Radoslav Simonič. Zenske iz Gerečje vasi so bile zelo vesele, saj je letos prvič ostal pokal tudi v domačem društvu. Ekipi, ki so jo zastopale Štefka Gojkošek in Jožica Lešnik je pripadlo prvo mesto, drugo ekipi iz Hajdine v sestavi Angele Cartl in Frančke Cartl in tretje mesto tudi ekipi iz Hajdine v sestavi Marije Markovič in Veronike Bušljeta. Domačinke, ki so osvojile prvo mesto, so se pomerile tudi z gospodom županom in njegovim soigralcem Karlom Svenškom. Seveda pa moramo povedati, da so se tudi tekmovalke iz ostalih ekip dobro odrezale, a žal premalo za zmago. Ugotovile so, da bo potrebno več priprav na tekmovanje in seveda več sreče, ki pa žal - letos ni bila na njihovi strani. Po končani razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov so članice društva žena in deklet Gerečja vas poskrbele tudi za prazne želodčke vseh tekmovalk in gledalcev, mladi harmonikaš Tadej Emeršič pa za pesem in dobro voljo. Seveda so jih ob zvokih harmonike kaj hitro zasrbele pete. Veselo so zaplesale in si obljubile, da se naslednje leto ponovno srečajo. Društvo žena in deklet Gerečja vas je društvo, ki tke prijateljske vezi med vsemi društvi v občini in izven nje, saj se vsa društva tega srečanja rada udeležijo in vsako leto je prijavljenih več ekip. Naj ostane še naprej tako. JL december 2005 HAJDINČAN NA GOD SV. MIKLAVŽA POSEBNA VEČERJA DRUŠTVA ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA Obilna večerja in torta presenečenja v /"Manice Društva žena in deklet občine Hajdina so 6. decembra, ko goduje sv. Miklavž, drugo leto zapovrstjo priredile prav posebno Miklavževo večerjo. Sedem spretnih in odličnih kuharic se je že ves popoldan trudilo v kuhinji gasilskega doma na Hajdini, zvečer pa z izbranimi jedmi in majhnim presenečenjem postreglo gostjam pojedine. Posebno presenečenje pa je bil tudi obisk Miklavža s parkeljnom, ki je naredil izjemo in hajdinske ter okoliške žene obiskal dan potem, ko je že obiskal pridne otroke in jih obdaril. Zimski meseci so kot nalašč za druženje in prijetna srečanja, ki pa jih žene in dekleta v hadjinski občini tudi želijo kar najbolje izkoristiti. Poleg telovadbe in izdelovanja ročnih del, se v društvu žena in deklet občine Hajdina iz leta v leto trudijo še ohraniti kar največ običajev, navad in kuharskih spretnosti. Lani kmalu po Martinovem so se odločile za pripravo prav posebne večerje in izbrale so kar Miklavžev večer, ki ima tudi v teh koncih nek poseben sloves. Predsednica društva Marta Sitar pravi, da je bila za to potrebna le korajža in dobra volja, potem pa je v kuhinji izpod rok spretnih kuharic nastalo kar nekaj odličnih, pretežno domačih jedi, ki pa niso posebej povezane z miklavževanjem. Lani so se v kuhinji družile z mojstrom kuhanja Vladom Pignarjem, letos pa so se odločile, da vse skuhajo kar same. NE SAMO TORTA, TUDI MIKLA VŽ JE BIL LETOŠNJE PRESENEČENJE Delo v kuhinji si je razdelilo sedem spretnih kuharic, vsaka, tako je bilo opaziti, pa se v kuhinji več kot dobro znajde. Za Miklavžev večer so letos kuhale in stregle: Majda Mesarič, Marjana Veronek, Angela Mlakar, Berta Slamberger, Danica Meznarič, Marija Pulko in Danica Serdinšek. V kuhinji je šlo vse kot po maslu, nič se ni prismodilo, nam je zaupala ena od kuharic Marjana Veronek, sicer pa so si ženske delo v kuhinji razdelile in se pri vsem tem tudi naučile marsikaj novega. Ne samo jedi, same so naredile tudi poseben jedilnik, dekorirale mizo in za vsako od žensk pripravile še majhno darilce in vanj (poleg šibe) nastavile še nekaj sladkega, koščke suhega sadja in orehe. Torej pravo presenečenje, ki pa se je v delčkih potem vrstilo še cel večer. Bogati Miklavževi pojedini, jedli smo dobro in bilo je okusno, morda preveč za naše že tako razvajene želodčke, se je prilegel še kozarček domačega, za sladico pa je bila torta presenečenja. Smeha, dobre volje in prijetnega klepeta na Miklavžev večer na Hajdini ni manjkalo in tistim članicam, ki niso bile zraven, naj samo povem, da je zares škoda zamuditi tako enkraten in nepozaben »ženski« večer. In kot obljublja Marta Sitar, bodo s tradicijo nadaljevale, saj dmženj ni nikoli preveč, znanja in izkušenj pa prav tako ne. TM Marta Sitar je v družbi vseh sedmih kuharic pozdravila goste Miklavževe večerje. 'ara-.;-':.?/-. ■; mm-- Sfig Le kako bi izgledal Miklavžev večer, če se na njem ne bi oglasil tudi dobri Miklavž z darilci. Foto: TM Tudi miza je bila v prazničnem stilu. HAJDINČAN december 2005 PLANINCI ZE PO TRADICIJI NA NOČNI POHOD Ponovno vzpon na Donačko goro ¥ Tokviru prireditev ob občinskem V prazniku občine Hajdine planinci Planinskega društva Hajdina organizirajo nočni pohod na Donačko goro. Tako se je 49 udeležencev 4. novembra 2005 pozno popoldan odpravilo na ta že tradicionalni pohod. PA ŠE NEKAJ BESED O DONAČKI GORI Ko gledamo Donačko goro, se nam zdi, da je zaradi trojnega vrha z visokim grebenom gora planota. Morda so zato v srednjem veku mislili, da na Donački gori bivajo coprnice. Vsako noč naj bi vzletale z vrha gore in strašile ljudi vsega Dravskega polja. Njena pobočja pa so tudi prava botanična posebnost, tukaj najdemo tipične alpske cvetlice, le nekaj sto metrov stran pa raste mediteranska flora. TO SMO ME Ko je veliko časa na pretek, misli begajo povsod in vsepouprek. Z dolgočasjem se ničesar ne pridobi, se pa lepa navada in prijateljstvo zgubi. V gasilskem domu vsak ponedeljek se dobimo, da si dolge zimske večer popestrimo. Različne ideje in zamisli združijo se, to veliko pomeni, veliko nam pove. Pri nas že v navado je prišlo, našivavanje in kvačkanje se nadaljevalo bo. Letos same naredile tudi smo vizitke, da z njimi pošljemo prijateljske čestitke. V torek z Miklavževo večerjo pogostimo, da nekaj posebnega, dobrega zaužijemo. Naše meje - norme to so dopustile in bog ne daj, da bi se zredile. Že se telovadi in veliko poskakuje, da telo se naše samo lepo oblikuje. Odvečni kilogrami gredo zdaj proč, telovadba veliko nam je v pomoč. Marija Markovič Donačka gora ima kljub povprečni višini vse lastnosti prave gore: skalnate stene, oster greben in tako značilno podobo, da jo že od daleč prepoznamo. Iz Rogaške Slatine ali Žetal se nam kaže kot koničast rog, z južne strani se vidijo trije vrhovi, z Dravskega polja pa kot mizasta gora. Pod skalami na severnem pobočju raste lep kos bukovega pragozda, na gori domujejo redke živali in rastline, med njimi tudi Juvanov netresk, ki so ga odkrili samo tukaj. Z vrha Donačke gore je tudi odličen razgled. Ob čistem in jasnem vremenu se vidi celo Blatno jezero na Madžarskem. Na Donačko goro so se vzpenjali že predniki Slovanov in Rimljanov. Kelti so na gori postavljali svetišča, nato tudi Rimljani. Do leta 1741 je stala na Donački gori cerkev sv. Donata. Šestega avgusta tega leta, ko je bila cerkev polna romarjev, je med divjanjem neurja vanjo treščila strela. Bilo je 59 mrtvih. Po tej nesreči so postavili cerkev sv. Donata na sedanje mesto, to je na južno pobočje gore nad Sv. Jurijem. Na Donački gori so leta 1934 postavili 10 metrov velik iz kamna zidan križ. Leta 1952 so neznanci podtaknili eksploziv in križ spremenili v kup ruševin. Od leta 1992 pa zopet stoji križ, podoben prejšnjemu. Na Donački gori so okoliški kmetje kurili kresove in naznanjali turško nevarnost. Med obema vojnama je vsakoletni Ciril-Metodov kres oznanjal, da na tem mestu živimo Slovenci. Praznoverje je dajalo tudi čarovnicam svoje mesto na Donački gori. DONAČKA, KDAJ PA KDAJ TUDI ROGAŠKA GORA Donački gori pravijo tudi Rogaška gora, kar je njeno starejše ime. Novo ime je verjetno vzpodbudila cerkev sv. Donata. Od Rudijevega doma vodi označena vijugasta strma steza najprej preko travnika, nato pa skozi veličasten bukov gozd, ki zaradi velikih dreves spominja na pravi pragozd, vse do zahodnega vrha (881 m). Vzpon traja približno eno uro in ko dosežemo vrh, se lahko po grebenu odpravimo tudi do vzhodnega vrha (882 m). S slemena se dvigajo trije manjši vrhovi, med katerimi je naj višji prav vzhodni (882 m). IN ŠE NEKAJ IZ ZEMLJEPISA Če vam nekdo reče, da je gora med Slovenskimi Konjicami in Rogaško Slatino vrh v Karavankah, ga boste verjetno zelo čudno pogledali. A vendar je tako - Karavanke se od Olševe in Pece zlagoma spuščajo proti jugovzhodu, (Paški Kozjak, Konjiška gora, Boč, Donačka gora - domačini ji pravijo tudi štajerski Triglav in Macelj), dokler končno ne potonejo pod Panonsko kotlino. Najbolj znan vrh v tej verigi je zagotovo Boč. Pripravila: Metka Vidovič HAJDINCAN december 2005 TUDI HAJDINČANI PO LEVSTIKOVI POTI V Od Litije do Čateža 'Tradicionalnega že 19. popotovanja po Levstikovi poti S od Litije do Čateža se je 12. novembra udeležilo več kot 10.000 pohodnikov iz vse Slovenije. Med njimi je bilo tudi devet planincev članov Planinskega društva Hajdina. Najhitrejši pohodniki so bili na cilju v dveh urah in pol, letošnji obisk te najbolj množične pohodne prireditve v Sloveniji pa je presegel vsa pričakovanja. Za udeležence so na cilju pohoda na Čatežu pripravili bogat kulturni program, ki seje nadaljeval z martinovanjem in krstom mošta. Levstikova pot je nastala leta 1987, ko se je na pot odpravilo 397 popotnikov iz vseh koncev Slovenije. Vsako leto je število udeležencev večje, zadnja leta pa se prireditve udeležuje veliko mladih in starejših iz vse Slovenije in drugih evropskih držav. Pohodniki so zbirali med dvema smerema pohoda. Start pohoda je bil v Litiji. Pot jih je najprej pripeljala skozi Šmartno, nakar je sledil vzpon do Librege in naprej do Preske. Nadaljevali so po severni poti skozi Moravče do cilja v Čatežu (22 km). Naši planinci so pot prehodili v 5-6 urah, organizatorji pa so poskrbeli, da so se popotniki ob poti na številnih postajališčih lahko okrepčali in poskusili mlado vino. MV Poskrbimo za zdravo in dobro počutje ^poslavljajo se zadnji sončni žarki in praznični čar m je pred vrati. Božične krogle, pripete na venčke, se bleščijo že skoraj na vseh vhodnih vratih in naznanjajo prihod najlepših praznikov v letu. Božične zvezde pa krasijo mize in okenske police ter barvajo zimsko turobnost in belino. Pričel se je veseli december, ki v naša srca natrosi veselje in hkrati spokojnost, mir ter veliko družinske topline. Marsikdo se veseli teh praznikov le zato, da se lahko sreča s svojimi najbližjimi in z njimi deli čarobnost božičnega večera ter veselje ob krasitvi božične jelke. To je čas, ko se izrečejo vse sprave, ko počistimo svoje duše in ko odpremo srca tistim, ki to potrebujejo. Zaželela bi vam le veliko ustvarjalnih dni pred prihodom božiča, zato da boste tokrat naredili darila kar sami in zato čim manj zapravljali za nepotrebne malenkosti, ki običajno prerastejo v velike nakupe nemogočih razsežnosti. Naj vam bleščeč mik v izložbah ne zasenči vašega pogleda. Pa nikar ne pozabite, da je sreča v majhnih stvareh in ne v denarju! Novo leto naj vam prinese mnogo zdravih dni, predvsem pa obilo duševnega bogastva in srečo otroškega smeha. Saška Serec JASLICE V ŽUPNIJSKI CERKVI SV. MARTINA NA HAJDINI VABIJO, DA JIH OBIŠČETE. HAJDINČAN december 2005 V DU HAJDINA TUDI OB KONCU LETA ŽIVAHNO Menjalna pogodba med občino in upokojenci v ^Fupan Radoslav Simonič in pred-£