DOMOVINA
Stev. 3.
V Ljubljani, 17. januarja 1919.
Leto IL
Politični shodi JDS.
v nedeljo, dne 19. januarja:
NA SKARUČNI ob 3. popoldne v šoli.
V	LUKOVICI ob 3. popoldne v Slapar-jevem salonu.
V	KAMNIKU ob 3. popoldne v Društvenem domu.
V	ŠENČURJU ob 3. popoldne v šoli.
V	STRAŽIŠCU PRI KRANJU ob 3. popoldne v šoli.
V	LOGARJIH PRI VEL, LAŠČAH ob 2. popoldne v gostilni Vovk.
V	GRAHOVEM PRI CERKNICI ob 11. dopoldne v šoli.
V	STAREM TRGU ob 3. popoldne pri Ivanu Benčini.
V	PREČNI PRI NOVEM MESTU.
Dvole skrbi.
Položaj, v katerem se sedaj nahajamo, ni ravno zavidanja vreden, kajti terejo nas na vseh koncih in krajih skrbi. .
So to predvsem skrbi, ki jih imamo, kako bo z našimi primorskimi pokrajinami, ki nam jih je zasedel pohlepni in zahrbtni Italijan in muči in preganja sedaj naše tamkajšnje ljudstvo. Ne gre mu v glavo, da naši Kra-ševci in Primorci nočejo razumeti njegove pohlepnosti po naši zemlji, da nočejo kljub vsem italijanskim vabam priznati Italiji pravice do edino našega ozemlja.
Bolijo nas v srce vse duševne in telesne muke, ki jih morajo prestati naši zavedni Primorci in Kraševci, odrezani od nas, oni del našega naroda, ki je vedno tako čvrsto in neomajno stal na braniku zavednosti in ki je vedno tako odločno povdarjal svoje slovenstvo in jugoslovanstvo in tako hrepenel po odrešitvi izpod avstrijskega jarma.
V tej naši boli in skrbi nas vsaj malo tolažijo številne izjave raznih francoskih in angleških mož, ki nas Jugoslovane zagotavljajo, da goji tako francoski, kakor tudi angleški narod gorke simpatije do nas, da so naši ljudje, ki so med vojsko bivali med njimi s svojim delom pripomogli do teh simpatij in da nas ne bodo pozabili pri zeleni mizi na mirovni konferenci, ko se bodo določevale meje naše Jugoslavije.
Tudi bfesede predsednika WiIsona odposlanstvu italijanskih časnikarjev ob priliki njegovega poseta v Rimu, da mirovna konferenca ne bo zadostila težnjam italijanskega naroda, bude v nas opravičeno upanje, da zavezniki spoznavajo, da gredo italijanske zahteve veliko predaleč in da jih bodo na konferenci temeljito pristrigli.
Druga skrb, ki nam greni sedanje življenje, je naša Koroška. Nemec, ki nima toliko poguma, da bi začel redno vojsko, poslal je v naše slovenske dele nahujskane in podivjane tolpe, da plenijo in požigajo naše dele Koroške, da tudi ta del zemlje, ki preje ni neposredno občutil grozot in strahot vojne, ne sme ostati nepoškodovan. Nemške tolpe ubijajo naše ljudi in jih mučijo na nečloveški način. Naše ubogo ljudstvo, že preje tako prestrašeno in preplašeno, si ne more pomagati, ker nima moči, niti sile, da bi se uprlo grozovitostim, ki. se vrše nad njim.
Treba bi bilo krepke roke, da bi posegla vmes v te žalostne koroške razmere, treba
bi bilo močne vlade, ki bi energično vzela vajeti v roko in temeljito izpodrezala nemškim tolpam nadaljno početje. Tako pa vidimo, da kljub temu, da nam naša slabost v koroškem vprašanju nakopuje sramoto pred celim svetom, merodaini činitelji igrajo nekako pasivno resistenco in se nočejo lotiti tega vprašanja s tisto energijo, ki jo zahteva. Ta malomarnost je neodpustljiva in bojimo se le. da se nam bo maščevala.
Velik trenutek je našel male in nezmožne ljudi, ki vsak položaj presojajo le z ozkosrč-nega strankarskega stališča, narodova korist pa jim je deveta briga, kakor so bili na to vajeni pod staro avstrijsko vlado.
Koroško vprašanje moramo rešiti sami in to temeljito, brez vsake popustljivosti in čimprej e. Dovolj imamo na razpolago sil in moči, dovolj je še energije in zavesti v našem narodu. Toda lotiti se morajo tega vprašanja možje, ki ga hočejo rešiti v našo korist in ki čutijo v sebi dovolj moči in zmožnosti, da ga povoljno rešijo.
Zgodovina bo sodila, da so bili v prvih dneh svobode v prvi naši Narodni vladi možje, ki jim skupni narodov blagor njihovih korakov ni narekoval, temveč so uravnavali svoje ukrepe le iz vidika svojih strankarskih koristi in vsled strahu za svojo bodočnost.
Bo) za Koroško in Štajersko.
Naš položaj na Koroškem se je v toliko izboljšal, da sedaj trdno držimo v svojih rokah železniški predor pri Pod rožici, kolodvor in predpolje. Izredni hrabrosti naših fantov je pripisovati, da niso podlegli nemški premoči, kajti mala peščica, celih 23 mož, je držala postojanko proti vsem napadom do srede 8. t. m., ko je stopila v boj prva četa prostovoljske legije. Ko so Nemci spoznali, da je naša hrabra četa dobila ojačenje, hoteli so za vsako ceno vzeti predor, predno pridejo še nova ojačenja našim hrabrim branilcem. 9. in 10. t. m. so večkrat v večkratni premoči navalili na odseku, širokem komaj 300 metrov, streljali s topovi, havbicami in strojnimi puškami tako, da je bil ogenj tako hud, kakor bobnajoči ogenj na soški fronti. Vsi naši telefonski stiki so bili prekinjeni, mnogo strojnic -Dokončanih. Večina naših častnikov je bila ranjena ali mrtva. Toda naši fantje so se izkazali. Vsi nemški napadi so bili z velikanskimi izgubami za Nemce odbiti. S tem je bila pa tudi izvojevana odločitev za predor pri Podroščici, ki je ostal trdno v naših rokah. Izgubili smo v teh bojih okoli 10 mrtvih in 50 ranjencev.
V	teh bojih se je posebno odlikoval desetnik Gostinčar s svojo strojno puško »ljubico«. Postavil se je vedno na najbolj izpostavljeno mesto in sipal ogenj na prodirajoče nasprotnike.
Od 11. t. m. naprej ni bilo večjih bojev, temveč le praske med posameznimi patru-liami ter topovski ogenj in iz strojnic. 14. t. meseca pa se je sklenilo med koroškimi Nemci in našim poveljstvom začasno premirje.
Tudi pri Velikovcu so 12. t. m. nemške čete napadle vas Lipo. Bile so pa povsod odbite. Tudi vsi poznejši napadi so se z izgubami za sovražnike izjalovili.
V	smeri ,iz Borovelj so se Nemci močno utrdili na Malem Ljubelju. V.Borovljah samih pa so divjali. Zaprli in pretepli so Slovence Renka, Štangerja, Speka in dva brata Borovnika. Župniku Trunku, urarju Lečniku in puškarju Borovniku so uničili vse imetje. Renkota so vlačili po blatu.
Na Štajerskem so Nemci napadli naše čete, ki stoje v L u č a n a h. Napad so izvršile od vsenemških hujskačev nahujskane tolpe, ki so jih vodili nemški častniki. Napadli so od štirih strani, toda krepko so posegli vmes naši fantje od mariborskega polka 5 strojnicami in zapodili nemške tolpe s krvavimi glavami nazaj.
General Maister se je takoj pripeljal v Lučane in si ogledal pozorišče bojev. Zagrozil je županu v Lučanah, da bo dal takoj trg Lučane zažgati, če se ponove nemški napadi. Nemško nacijonalnega hujskača kaplana Pichlerja je dal odvesti v Maribor in zapreti, kar je zagrozil tudi dekanu, če ne bo miren.
V celem je tedaj naš položaj na naši severni meji neizpremenjen. Upamo pa, da se bo vse storilo, da bo kmalu izpremenjen v našo korist.
Neprestana italijanska nasllstva.
Italijani na zasedenem ozemlju povsodi izzivajo Jugoslovane; kjer le morejo, store to. Tako poročajo iz P u 1 j a, da je v tamo-šnjo »Sokolovo« plesno šolo vdrlo dvoje italijanskih mladičev z velikimi koitardami, ho-teč prisostvovati zabavi. Povedalo se jima je, da ne moreta prisostvovati, ker nista člana. Začela sta se obnašati izzivalno in kmalu nato sta se odstranila, pa tudi kmalu vrnila, to pot z italijanskimi karabinjeri, ki so aretirali štiri člane Sokola, češ, da so raz-žalili italijansko trikoloro. Sedaj čakajo te žrtve temnice več let. Tako surovo, izzivalno in žaleče nastopajo Italijani sedaj že povsodi na zasedenem ozemlju. — Na Notranjskem pritiskajo na ljudi, naj se izjavijo za Jugoslavijo. Seveda tega nočejo storiti naše poštene slovenske občine, ki komaj čakajo rešitve izpod italijanskega jarma. — Jugoslovanske železničarje preganjajo iz Trsta in Gorice, hoteč tako zmanjšati število Slovencev. Tako je v Trstu prizadetih okoli 100 slovenskih železničarskih družin, katere hočejo kratkomalo vreči na cesto. — Z Goriškega smo že poročali, da bodo morali bivši avstrijski vojaki služiti v italijanski armadi. Sedaj so tam nabili lepake, ki naznanjajo, da so dolžni vsi ti vojaki res služiti v italijanski armadi in sicer da bodo takoj vpoklicani oni letniki, kakor sedaj še služijo v italijanski armadi. — Iz Istre prihajajo poročila, da jo hočejo Italijani kar takoj potujčiti. Italijanske oblasti razpošiljajo šolskim vodstvom ukaze, da morajo takoj začeti z italijanskim učnim jezikom v šoli. Zraven zatrjujejo, da je vprašanje glede Istre že rešeno, da ni treba čakati čisto nič na mirovno konferenco. Na škofa M a h n i č a na Krku so tudi kruto pritisnili Italijani. Zahtevajo od njega, da naj uvede italijanski jezik v cerkve povsodi, kjer je le kak Italijan, drugače ga bodo pa pregnali. — V T r s t u sta bila te dni poverjenika Narodne vlade dr. Triller in inženir Remec radi izmenjave blaga. Italijani so pripravljeni, dobavljati sol, riž, južno sadje, testenine, petrolej, strojno olje in premog za plin, v zameno zahtevajo les, železo, premog. Oba poverjenika sta šla potem k a m e r i š k i m i s U i ter jo temeljito informirala o razmerah v Jugoslaviji. Tržaškim Slovencem Da se godi skrajno slabo. Nad 4000 slovenskih otrok v Trstu je brez šole.
2
— V Gori.ci so aretirali sedaj še zdravnika dr. B r e c 1 j a ter ga menda odpeljali nekam v Italijo. — Italijanski vojaki postopajo z našim ženstvom skrajno surovo. V Podbrdu na Goriškem so te dni prijeli italijanski vojaki tri dekleta,, jih vlekli s seboj in imeli pri sebi vso noč. Nič ni pomagal jok in klic na pomoč. Tako se godi tudi dru-godi s strani poživinjenih Italijanov.
Iz Gorice poročajo, da so Italijani aretirali dr. Breclja in ga utaknili v ječo za zločince. Napravili so bili pri njem preiskavo in našli so italijansko kolo in malo kotenine, kar so proglasili za italijansko blago. Dr. Brecelj je imel dovoljenje od italijanske vojaške oblasti, da sme obdržati ono kolo, ko-tenino pa je bila kupila njegova žena že pred časom v Ajdovščini. Nič ni pomagalo, vrgli so ga v mrzlo klet, kjer je moral na golih tleh prebiti celo noč. Stotnik karablnerjev mu je na spraševanje končno odgovoril, da je on politično zelo nevaren Človek in da ostane radi tega v zaporu. Dr. Breclja so odgnali v Trst. — Italijani baje zapuste Reko, ker prihaja italijansko vojaštvo v vedno večji konflikt z Angleži, Francozi in Amerikanci. — V Črni gorihujskajo Italijani. Pro-vzročili so bili poboje. Sedaj je zopet mir v Črni gori. — V Skader pride okoli 2000 francoskih vojakov. — Iz Postojne poročajo, da so aretirali tam hotelirja Frana Pa-ternosta, ga zvezali in odpeljali v Trst. Zakaj, se ne ve. Pričakujejo se še nadaljne aretacije. — Na Vipavskem so aretirali več ljudi, ki so podpisali izjavo za Jugoslavijo —
Politični preged.
= Jugoslavija. V Bernu v Švici se je vršila skupščina zastopnikov v Švici živečih Jugoslovanov, ki je odločno protestirala proti priklopitvi jugoslovanskega ozemlja Italiji in je tozadevni poziv poslala predsedniku Wilsonu. — Ministrski svet je poveril trem članom ministrstva, da prouče srbsko ustavo in izločijo ona določila, ki se ne morejo uveljaviti na vse ozemlje nove jugoslovanske kraljevine. Nato bo srbska ustava kot začasna ustava proglašena za vso kraljevino SHS. — Začasno Državno veče bo štelo 321 poslancev. Na bivšo kraljevino Srbijo jih odpade 107, na Slovenijo 38, na Hrvatsko in Slavonijo 62, na Bosno 50, na Črno goro 14 in ostanek na Dalmacijo, Istro in Vojvo- I dino. — Italijanske vojaške oblasti so' obsodile voditelja Sokolov Vitežiča na tri leta ječe, ker je vzkliknil: »Živela Jugoslavija«. — Predsednika jugoslovanskega mirovnega odposlanstva Nikola Pašiča je sprejel francoski zunanji minister Pichon. Pašič mu je
javil, da bodo zastopali Jugoslavijo na mirovni konferenci on, dr. Trumbič in dr. Ves-nič. — V Zagrebu se osnuje posebna komisija, ki bo uredila in nadzirala izvoz in uvoz blaga v Jugoslavijo. — Pri posvetovanjih v Belgradu se je sklenilo, da ostane prehrana še nadalje v državni oskrbi. Proste trgovine zato še ni mogoče dovoliti, ker so potrebe blaga večje, kot pa zaloge in je solidna trgovina nemogoča. Vsa prehranjevalna skupna vprašanja bo reševalo skupno ministrstvo za prehrano v Belgradu. — Po naročilu dr. Korošca sta brzojavno pozvana v Pariz dr. Ko-vačič in dr. Slavič kot strokovnjaka radi določitve severnih mej Jugoslavije. — Wilson ni hotel sprejeti odposlanstva Italijanov iz Reke, ki je prišlo v Rim, da mu priporoča priklopitev Reke k Italiji. — Na Reki je okoli 18.000 italijanske posadke. Prišlo je tudi precej francoskega vojaštva. Reški ka-pucini so začeli izdajati list v francokem jeziku, toda italijanska cenzura ga je vedno pobelila, vsled česar so ga prenehali izdajati. — V Zadru so italijanski vojaki napadli in težko ranili srbskega majorja Miliča, ker je branil neko gospodično, ki so jo italijanski vojaki žalili. Vsled tega hodijo po mestu močne angleške, francoske in italijanske patrulje.
= Češkoslovaška država. Vsi češki listi ostro obsojajo atentat na ministrskega predsednika dr. Kramara. Socijalnodemokratično glasilo >Pravo lidu« pravi med drugim, da
vodstvo stranke obsoja dejanje napadalca in da je stranka srečna, da streli, oddani na dr. Kramara, niso pogodili cilja. — Narodna skupščina, ki se je sestala 9. t. m. se je vršila pod vtisom atentata na ministrskega predsednika dr. Kramara. Predsednik skupščine To-mašek je v imenu cele skupščine čestital dr. Kramaru, da je tako srečno ušel usodi, čeS, da je to zgodovinski dan za češki narod. Država rabi mir za delo, da odstrani napake stare Avstrije. — Češki listi poživljajo češko javnost, naj pomaga Srbom, v njihovi stiski, posebno z obleko in obutvijo, češ da naj Čehi dokažejo Jugoslovanom, da so v veselju in v žalosti njihovi najbližji bratje. — Zbor zaupnikov socijalnodemokratično stranke je sprejel resolucijo, s katero obsoja zavratni napad na dr. Kramara in poživlja delavstvo, naj ohrani mir in red v interesu države. — češke čete so zasedle trdnjavo Komarno ob Donavi. — Wilson je odgovoril na novoletno čestitko- predsedniku Masaryku, da ga bo veselilo, če bo mogel vedno ostati prijatelj češkemu narodu, da ga veseli njegova samostojnost in da veruje v njegov procvit.
= Poljska. Nemci nameravajo potem, ko bo vstaja v Berolinu zatrta, zabraniti nadalj-no prodiranje Poljakov na Poznanjsko, Šle-zijo in vzhodno Prusijo. — Poljaki se pred Ukrajinci v Galiciji na vsi črti umikajo. Imeli so velike izgube v bitkah pri Rava-ruski in pri Lvovu. — Poštni promet v vzhodno Galicijo je ustavljen. — Ententa bo preskrbovala poljsko armado z živili in mu-nicijo in bode poslala po potrebi ojačenja.
— Madžarsko. Za predsednika madžarske države je bil proglašen grof Karoly. — Madžarski boljševiki, ki so jih češke čete pregnale iz Požuna., ropajo sedaj južno Donave. — V Budimpešti so prijeli več ruskih boljševikov, ki so prišli tja* da povzročijo take razmere, kot so na Ruskem. — Madžar-sik ministrski predsednik Karoly je imel pogovor z dopisnikom lista »United Press<, kjer strašno zdihuje nad usodo Madžarske iD stavi vse nade na mirovno konferenco in na Wilsona, češ da se madžarskega naroda ne sme zatreti. Gospodarski in političen položaj Madžarov, da je brezupen, kajti, vse vrste živil in druge potrebščine, zlasti premog, so v rokah sovražnih narodov. Budimpešta, da je na poti k največji katastrofi in da če ne pride na pomoč ententa, potem je neizogiben polom.
= Nemčija. Nemški listi poročajo, da je prišlo v Berlin na tisoče ruskih boljševikov, kjer se nahajajo preoblečeni v nemške vojake. — V Hamburgu je izbruhnila velika stavka pristaniških delavcev. — Nemci so v Belgiji tekom zasedbe odstranili polovico vsega železniškega gradiva. Odvedli so za 1700 km tračnic in se polastili vsega železniškega gradiva, ki je bilo v skladiščih. — Na Bavarskem in Wiirtemberškem so bile pretočeno nedeljo volitve v narodno skupščino. Socijalisti so dobili na Bavarskem 50% vseh glasov, centrum in konservativci (klerikalci) 32%, demokrati 12—14%, ostalo neodvisniki. Na Wiirtemberškem so dobili socijalisti 52 mandatov, demokrati 38, centrum (klerikalci) 31, konservativci 25 in neodvisni 4 mandate. — V Berlinu so se vršili cel teden veliki boji med socijalnimi demokrati, ki imajo v rokah vlado in med takozvanimi Špartakovci, ki so se navzeli ruskega boljševizma in bi radi vpeljali na Nemškem ruske boljševiške razmere. Vladnim četam pa se je posrečilo Špartakovce premagati, pri čemur so imeli ti več sto mrtvih in ranjenih. 536 upornikov so zaprli, en del pa je s 40 strojnicami pobegnil iz Berlina. Nekaj Špartakovcev pa je še skritih pod strehami nekaterih hiš, odkoder ponoči streljajo na obhodne straže. Po-
Habsburgovci.
Ravnokar prihajajo prav čedne stvari na dan. Še vsi se dobro spominjate, zakaj je nastala svetovna vojna. Rekli so vam, da zaradi onega umora v Sarajevu. V resnici so bili vzroki čisto drugi. Nemška nenasitnost in ošabnost je hotela požreti Srbijo, zato so na Dunaju iskali vzroka za vojno. Kolik-j zgražanja in tarnanja je bilo takrat po naših deželah, koliko se je pisalo proti Srbom, ki so bili utrujeni od dveh vojn in jim niti na misel ni prišlo, da bi bili dražili švabsko kanalijo ob času, ko so sami potrebovali počitka. Toda nemški listi so neprestano huj-skali in dokazovali, da so Srbi morilci. Zdaj pa je dr. Žibert izdal posebno knjigo, ki nam marsikaj pojasni. Dr. Žibert je živel na Dunaju in je bil v službi bivšega prestolona-slehnika Franca Ferdinanda. V svoji knjigi popisuje, kako so na dunajskem dvoru intri-girali drug proti drugemu. Imeli smo dva prestolonaslednika in oba sta imela svoj dvor (koliko to stane, to ve dobro naš davkoplačevalec) in ti dve stranki sta se med seboj izpodbijali, kakor sta se mogli. — Razni grofje in baroni in njih ženske so delali spletke, da bi na ta način sami sebi pomagali do visokih služb. Grofica Chotek,, žena Fran-
| ca Ferdinanda, namreč ni bila iz vladarske rodovine, zato bi njeni otroci ne mogli priti na cesarski prestol. Toda ona si je znala pomagati: bila je zvita in podjetna. Najprej si je skušala pridobiti starega cesarja, ki se ni brigal za nobeno stvar več — kar je pri taki starosti samo po sebi umevno. (Kar so o njem pisali: da vstaja ob petih in da ves dan dela — to je bila navadna laž!) Poleg tega je bila grofica Chotek dobra prijateljica z nemškim cesarjem Viljemom. Rabila ga je za svoje načrte, ker je vedela, da Viljem na Dunaju vse doseže, Viljem pa je upal, da bo vplivala na svojega moža, da bo delal vse v zvezi z Nemčijo. Tudi ji je obljubil, da bo posredoval pri dvorih in pri avstrijskih narodih, da ji bodo podarili cesarsko krono v dar. GroficaChotek je bila zelo častihlepna ženska in je hotela vse to na vsak način doseči. Zato so začeli proti nji delovati pristaši drugega prestolonaslednika, bivšega cesarja Karla in Zite, ker so se bali, da bi jim odšle lepe službe, če bi Chotkovka zmagala. Začeli so pisati proti nji pamflete, to so sramotilna pisma. Seveda Chotkovka ni ostala nikomur ničesar dolžna, ampak je stalno pazila na vse, kar se je godilo na dvoru — zraven pa je na svojem gradu Kono-pište kovala načrte. Ta grad Konopište je na Češkem, 6tal je 10 milijonov kron in nemški
| cesar je hodil tja zajce streljat. Ali je tudi kakega kozla ustrelil — kar pri njem ni bila redka stvar — ne vemo poročati. Ljudje ie okolice Konopišta, ubožni češki kmetje, vedo povedati marsikaj o tej cesarski gospodi, ki se je tam shajala in živela v največjih zabavah, za uboge ljudi pa ni bilo skorjice kruha. Nekoč je našla grofica Chotek neko ubogo ženico, ki je nabirala dračje in 6uha drva po gozdu in jo je nagnala s tatico. Torej za par vejic je človek tat — če pa milijone krade, — je cesarska visokost. Da bi se staremu cesarju bolj prikupila in da bi dosegla, da bi cesar v oporoki napisal kako željo, ki naj bi n. pr. vplivala na narode* da bi otroci grofice Chotek prišli na avstrijski cesarski prestol — sta se Franc Ferdinand in grofica Chotek začela vtikati v balkansko politiko. Franc Jožef je bil namreč v svoji starosti ves neumen od samega Balkana. Nekdo — najbrže kak »pameten« minister — mu j« vbil v glavo, da je bodočnost Avstrije n® Balkanu. (Saj so celo — slov. politiki to trobili!) Zato j« Chotkovka dobro vedela, s čim se mu bo prikupila. In tako je prišlo do načrta, da pojdeta prestolonaslednik in njegova žena v — Sarajevo. Vsak je vedel, da je to nevarno. Toda nasprotna stranka na dvoru je to potovanje zelo — podpirala. Najbrž je, pričakovala, da se kaj zgodi — in se je tega
Časi pa bodo vladne čete iztrebile tudi ta skrivališča in napravile mir. — Nemški listi javljajo, da bo Hindenburg prihodnje dni odšel na vzhodno mejo proti Poljakom in da bo tam prevzel obrambo.
= Nemška Avstrija. Ententa bo poslala nemški Avstriji za sedaj 24.000 ton žita, 2000 ton maščobe in 750 ton kondensiranega mleka. 8000 ton žita je že na potu iz Italije. — Na Dunaju je sedaj 100.000 brezposelnih. — V parlamentu bodo organizirali varnostno stražo, katere načelnik bo major Hofer.
Politične vesti.
= Mehkost, popustljivost, da ne rečemo nezmožnost gotovih članov sedanje Narodne vlade ima velike posledice, povzroča, da gotovi ljudje po deželi počenjajo, kar hočejo, pa naj si bo to našemu mlademu državnemu ustroju škodljivo ali ne. Tako vzbuja početje semiškega dekana Dostala veliko ogorčenje pri narodno čutečih ljudeh, ogorčenje pa tudi napram Narodni vladi, ker pušča take škodljivce nemoteno hujskati. Hujska proti Srbiji, hujska proti mobilizaciji, češ da nič nimamo, da imamo samo dva kanona in nič muni-cije, da ne moremo streljati in odgovarja fantom, ki bi morali v vojake, da naj ostanejo doma. Ruje proti državnim napravam, češ, da se ne sme dopustiti, da bi nam razni orožniki, financarji in drugi samo jemali. To je čisto boljševiško početje in neuko ljudstvo, ki vidi, da se vse to lahko nemoteno javno govori, je dovzetno za boljševiške, prevratne ideje. Dolžnost merodajnih činiteljev je, da tako početje povsod, kjer se pojavi, zatrejo v kali, Bicer se bo tudi pri nas razpasel boljševizem po ruskem vzorcu.
= Nova vlada. Dogovori med strankami za sestavo naše nove vlade so končani in pričakovati je v kratkem njeno imenovanje iz Belgrada. Nova vlada bo štela sedem članov. Vsak stranka bo imela dva člana v vladi, poleg tega pripade S. L. S. predsedstvo. Vlada se namerava sestaviti takole: Predsedstvo prevzame dr. Brejc (SLS), podpredsedstvo dr. Žerjav (JDS), notranje zadeve komisar Golja (SLS), sodstvo dr. Ravnihar (JDS), narodno gospodarstvo Anton Kristan (JSDS), socijalno skrbstvo Alb. P repe luh (JSDS). Poleg tega bodo posameznim poverjenikom prideljeni nekateri manjši referati.
= Začasni državni zbor države SHS bo
štel 321 poslancev. Iz Srbije in Macedonije jih bo 107rf iz Črne gore 14, iz Bačke, Banata in Baranje 24, iz Hrvatske in Slavonije 62, iz Dalmacije 14, iz Medžimurja 2, iz Reke 1,
že v naprej veselila, da bi se znebila hude intrigantke, ki je postajala čim dalje bolj predrzna in — nevarna. Ko je bil pred nekaj leti stari cesar v Bosni, je bilo vse tako strogo zastraženo z vojaštvom, da po vseh ulicah ni bilo ničesar drugega, kakor — vojaški špalir. Ko pa je šel prestolonaslednik tja, ni bilo nikakih strogih odredb, dasi je bil čas bolj nevaren in je bil njegov obisk naravnost izzivanje: bilo je namreč na Vidov dan, ko srbski narod praznuje spomin bitke na Kosovem polju in to leto so Srbi prvič praznovali obletnico svojih zmag nad Turki. Ob takem času je bilo pač izzivanje, ako je šel Habsburgovec v Bosno, v ono Bosno, ki je bila del srbskega naroda. Toda na Dunaju so vsi ta načrt podpirali — stari cesar je — kakor po navadi — rekel: da ga »veseli« . . . Franc Ferdinand in grofica Chotek sta hotela pokazati, kako delata za bodočnost monarhije — druga stranka pa si je mela roke in je čakala — sporočil iz Sarajeva . . .
In zgodilo se je po zasluženju, kakor je bilo usojeno. Na Dunaju so se razveselili, ko so slišali, kaj se je zgodilo. Visoke osebe, ki so čakale na bogate službe, so si med seboj čestitale. Za mrtve ee ni skoraj nihče brigal
iz Bosne in Hercegovine 50, iz Istre 9 in iz Slavonije 38. Glede poslancev iz Slovenije se je dosegel med strankami sporazum v tem smislu, da odpošlje JDS 12 poslancev, SLS 20 in JSDS 6 poslancev v državni zbor. Vsaka od strank odstopi po en mandat tržaškim Slovencem.
— Pokrajinski svet, ozir. deželni zbor slovenskih pokrajin bo štel 90 poslancev. JDS jih ima 27, SLS 47, JSDS 14 in Trst 2 poslanca.
= Zasedanje državnega veča. Belgrajski list »Pravda« poroča, da bo imelo državno veče, prvi skupni jugoslovanski parlament prvo sejo dne 14. februarja t. 1.
== Regent Aleksander je potovanje v Pariz odložil za negotov čas.
= Odhod jugoslovanskih politikov v Pariz. Te dni odpotuje iz Belgrada okoli 60 jugoslovanskih politikov in strokovnjakov v Pariz, da bodo pomagali kot tehnični oddelek našim mirovnim odposlancem.
== Na Koroškem vodijo boj nemške tolpe. Na protest glede dogodkov na Koroškem je odgovorila vlada Nemške Avstrije, da se Korošci vojskujejo na lastno pest in da niso v tem oziru v sporazumu z Dunajem. Vsled tega naše čete nimajo opraviti z redno nemško vojsko, temveč z roparskimi tolpami, ki na lastno pest uprizarjajo to, kar se godi na Koroškem. Če bodo znali poveljniki naših čet ž njimi pravilno postopati, potem bo kmalu konec koroških nasilnosti.
= Nemški znaki se še vedno šopirijo v Semiču na cerkvi, kakor tudi na župnišču. Nemški vitežki red naj se zave, da je Semič v Jugoslaviji in naj da nemške znake takoj odstraniti.
= Francozi za Jugoslavijo. Zagrebški »Jutranji list« prinaša razgovor, ki ga je imel njegov dopisnik s francoskim časnikarjem Rivetom, ki biva sedaj v Zagrebu. Rivet je izjavil, da so francoski izobraženci sicer vedeli, da prebivajo na Ogrskem Slovani, toda v splošnem niso bili natančno podučeni o naših razmerah. Šele Jugoslovanski odbor je s svojim delom dosegel, da prebivajo v monarhiji Slovenci in Hrvati, ki stavijo vse svoje upe na Francoze. Nadalje je grajal, da naša javnost premalo zaupa v entento in da prevladuje strah, da Francozi na Jugoslovane pozabijo vsled londonskega pakta (dogovora), ki so ga sklenile Francija in Anglija z Italijo glede Primorske in Dalmacije. Poudarjal je, da je še en pakt: to je pakt, ki ga je sklenilo francosko ljudstvo z Wilsonovimi idejami. Francoski vojak se je boril za občo svobodo. Dejal je, da imajo Jugoslovani v Franciji in Angliji izvrsten položaj, ker nastopajo proti italijanskim zahtevam dostojno in mirno. Ko bo francoski narod bolje spoznal zemljepis, bo vedel, da prebiva na jugu slovansko pleme, ki je Francozom prijazno in ki mora biti njegov zaveznik. Slovan kot
— samo. avstrijski narodi, naščuvani po časopisju — so se vznemirjali. Neka gospa, ki je že dolgo čakala, da bo njen mož avanziral, je priletela brez sape v pisarno, planila je možu okrog vratu: »Končno!« je vpila in se je od radosti razjokala. To se je zgodilo ob času, ko so Ljubljančani leteli po Dunajski cesti, da so napravili »špalir ob progi« in pokazali svojo — udanost. Celo z zastavami so bili prišli. In kako so bili razočarani, ko so videli vagone brez posebnih znamenj, brez velikih znakov žalosti. Nekateri so bili celo ogorčeni. Pa brez potrebe in ne vsi. Pri nas je bilo mnogo ljudi obsojenih, ker so glasno odobravali atentat, koliko pa je bilo takih, ki so na tihem tako mislili. Pri nas jih je bilo zelo mnogo. Seveda so visele črne zastave — na dunajskem dvoru pa je bilo veselje — saj so mahoma padle vse intrige, ki jih je pletla dvorna družba bivše prestolona-slednikove rodbine. Kdor je pri nas poznal položaj, si je oddahnil, kajti vedeli smo, kaj bi bilo pomenilo, če bi bil zavladal Franc Ferdinand.
Ako povemo, da je bil na Kranjskem — najbolj prizadet dr. šusteršič — potem bomo vedeli, koliko je ura bila. Zato je dr. šusteršič takoj sklical shod in je začel ščuvati na
demokratičen, je pozvan, da s francoskim narodom nastopi enotno za ideal svobode.
= Pogajanja med Jugoslovani in Italijani v Trstu. Te dni sta bila v Trstu poverjenika Narodne vlade v Ljubljani dr. Triller in inženir Remec, da se pogovorita z Italijani o izmeni blaga. Blago se bo izmenjavalo v Logatcu. Italijani so pripravljeni, dobavljati sol, riž, južno sadje, manjše količine petroleja in testenin, strojno olje in po možnosti tudi množino angleškega premoga za plinarne. V izmeno so pa zahtevali uvoz stavbnega lesa, ki bi ga rabili približno 3000 vagonov, nadalje železo in odnosno premog, zadnjega v zameno za angleški premog. Narodna vlada bo imenovala v Trstu posebnega pooblaščenca, ki bo posredoval pri italijanskem guvernerju ter izposloval potrebne potne liste za vzdržanje prometa. Poverjenika sta v Trstu obiskala tudi tam se naha-joče ameriško odposlanstvo in sta je o naših razmerah dobro poučila. Poslaniški tajnik Zedinjenih držav Gibson je pri tem sporočil, da je za Jugoslavijo na potu iz Amerike sedem parnikov z živili, vrednimi 35 milijonov dolarjev. Člani ameriškega odposlanstva so obljubili, da pridejo v kratkem v Ljubljano
= Seja zavezniškega vojnega sveta v Parizu. Prva seja zavezniškega vojnega sveta se je vršila dne 13. januarja v Parizu. Pečala se je z vprašanjem preskrbe Nemčije, Jugoslavije. Čeho - Slovaške, Poljske, Madžarske in Romunske. Nemčija bo morala oddati vse ladje, da bodo služile za prevoz živil Vrniti bo morala vse gradivo, ki ga je odpeljala iz tovarn po nji zasedenega ozemlja. Seja je razpravljala nadalje o številu zastopnikov posameznih držav na mirovni konferenci. Sklenili so, da bodo imele Francija, Anglija, Amerika, Italija in Japonska po pet zastopnikov. Belgija Srbija, Grška, Poljska, Čeho - slovaška država. Romunska in Kitajska po dva zastopnika, Portugalska in države, ki so le prekinile odnošaje z nekdanjimi osrednjimi silami pa po enega zastopnika. Pod angleškim pokroviteljstvom nahajajočim se državam: Kanadi, Avstraliji, Južni Afriki in Indiji so pripoznali vsaki posebej tudi po enega zastopnika. Nova Zelandija in Nova Funlandija dobita tudi po enega zastopnika. Zastopstvo jugoslovanske kraljevine bodo določili pozneje. Prej ko ne pa bodo dobili Hrvatje in Slovenci ono število zastopnikov, kakor Črna gora. Tega števila še niso določili, ker politični položaj še ni jasen in se nekdanja črnogorska vlada brani pripoznatl priklopitev Črne gore k Jugoslaviji. Prva skupna seja bo dne 18. januarja. Otvoril jo bo francoski predsednik Poincare, nato se bo volilo predsedstvo.
= Jugoslovanski poslaniki. Za poslanika kraljevine SHS v Londonu je imenovan dr. Joso Smodlaka, v Rimu dr. Melko Čin-grija. Mesto poslanika v Madridu je bilo po-nudeno dr. Trešič - Pavičiču, ki pa je to ponudbo odklonil.
vojsko. Za njim so šli drugi. Naš narod je ohranil trezno kri, kljub temu, da ni vedel vsega, kar se je zgodilo. Šele zdaj se odkriva gnilo ozadje dunajskega dvora in mi se pri-jemljemo za glavo pri misli, da smo se vznemirjali za enega ali drugega teh tujcev, ki so na naš račun dobro živeli in drugega izpodrivali, ker niso imeli nikoli dovolj. Tatovi so čakali na plen — zraven pa so točili hinavske solze, da so zaslepljeni narodi verjeli: češ, to je naša dobra, blaga, miroljubna cesarska rodovina . . .
In zaradi teh ljudi je padlo milijone poštenih ljudi!--
Kako strašno smo bili zaslepljeni 1 In celo proti svojim lastnim bratom smo šli za nje v boj. Ali ni to največja sramota za — kulturen narod. Zato je treba, da vsaj zdaj spoznamo te brezvestne pijavke, ki so po svojih priganjačih nam dokazovali, da so po »božji milosti« poklicani vladati nad nami — mi smo celo to — verjeli. Zdaj se pa vidi, kako so intrigirali med seboj in izrabljali ljudsko lahkovernost s svoje namene. Prihodnjič bomo pa kaj slišali, kako je bilo s prestolonaslednikom Rudolfom.
= Pogajanja Italijanov z dunajskimi bankami. Posebno italijansko odposlanstvo pogajalo se je na Dunaju z ravnateljstvi dunajskih bank, ki so imele svoje podružnice v Trstu in so jih vsled zasedbe po Italijanih prenesle na Dunaj. Vsled tega je bilo trgovanje onih tržaških trgovcev, ki so imeli svoj denar naložen v teh bankah, otežkočeno. Pogajanja so ugodno uspela in se podružnice dunajskih bank zopet otvorijo v Trstu.
= Nemci vabijo ameriško komisijo v naše kraje. Štajerski deželni svet je sklenil povabiti ameriško študijsko komisijo pod vodstvom profesorja Arhibalda Collidgeja, ki je dospela na Dunaj, da proučava politične, gospodarske in socijalne razmere v deželah bivše monarhije, naj obišče tudi po Jugoslovanih zasedeno nemško ozemlje.. Prepriča naj sč lastne oči o tamošnjih jezikovnih in naselbinskih razmerah in naj zbrano gradivo predloži ameriški mirovni komisiji.
= Odslovljeni nemškutarski uradniki. Dunajski listi poročajo, da je nemška Avstrija odslovila iz službe vse tiste uradnike, ki imajo bodisi nenemško ime ali so se narodili v nenemškem kraju. Vsi ti so bili poklicani pred posebno komisijo in če so le znali tudi kak drug jezik, so bili odpuščeni iz službe, ker se je domnevalo, da niso pristno nemškega mišljenja.
—	Slavoloki z imeni »odrešenih mest«.
Rim je bil poln slavolokov ob Wilsonovem prihodu, na slavolokih pa polno napisov s kraji »odrešenih mest« Pulj, Šibenik, Dubrovnik, Zader, Trst, Gorica, Reka, Trident itd. Postavili so te napise tako, da jih je moral videti Wilson, češ, glej, Wilson, vse to hočemo imeti. Wilsonove besede v Rimu pa so jekleno zvenele proti italijanski grabežljivosti po jugoslovanski lasti.
= Protestni shod Jugoslovanov v Ameriki. V Ameriki v Hobokenu vršila se je skupščina hrvatske zveze, ki je protestirala proti zasedenju jugoslovanskega ozemlja od strani Italijanov. Na skupščini so govorili dr. Bogdanovič, dr. Hinkovič, dr. Marušič in dr. Griškovič, ki je predlagal resolucije, v katerih se ostro protestira proti italijanskim nasilstvom in izraža zahvala Wilsonu za njegov nastop.
= Ujedinjenje jugoslovanskega Sokol-stva. Starosta srbskih Sokolov poziva vsa srbska, hrvatska in slovenska sokolska društva, da naj izvedejo ujedinjenje vsega jugoslovanskega Sokolstva.
= Jugoslovanski tabor v Medžimurju, Pretočeni petek praznovali so po vsem Medžimurju narodni praznik osvobojenja izpod madžarskega jarma. V Cakavcu se je iz vsega Medžimurja zbralo nad 10.000 ljudi. Pod milim nebom je bila maša, po maši pa se je vršila velika narodna skupščina, na kateri je govoril dr. Novak iz Zagreba. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva priklopitev Medžimurja Jugoslaviji. Ob prepevanju narodnih pesmi in viharnimi vskliki kralju Petru ln regentu Aleksandru se je tabor razšel.
—	Ameriška misija v Ljubljani. V Ljubljano sta prispela ameriški polkovnik Sherman Miles in poročnik K i n g, ki imata nalogo, da proučujeta v pokrajinah bivše Avstro-Ogrske vsa vprpašanja, ki se tičejo mirovne konference. Gospoda sta se snoči vdeležila v spremstvu vseučiliškega profesorja dr. Pitamica operne predstave v gledališču.
= Vojni stroški Amerike. Ameriški listi poročajo, da znašajo vojni stroški Zjedinje-nih držav tekom leta 1918. 90 milijard in 800 milijonov frankov. Samo v decembru je bilo stroškov 20 milijard in 500 milij. frankov.
—	Jugoslovani v italijanskem ujetništvu. Onim našim vojakom, ki so prišli ob razbitju avstro-ogrske armade v italijansko ujetništvo, se po došlih poročilih ne godi posebno dobro. Nahajajo se v okolici mesta Verone. Dočim so naši častniki potom čeških častnikov sporočili svoja imena v domovino, ne vemo nič, kdo izmed vojakov se vse tam nahajajo. Dočim so Italijani češko vojaštvo iz-
pustili domov, našega nočejo in če se ne posreči skupni vladi v Belgradu tega doseči, bodo morali naši vojaki ostati v italijanskem ujetništvu do sklepa miru.
= Italijani zapuste Reko. Na Reki je prišlo do pravcate bitke med Italijani na eni, in med Angleži, Francozi in Amerikanci na drugi strani. Govori se, da odidejo Italijani z Reke. Dočim je Italijanov tam vedno manj, prihaja vedno več Angležev in Francozov.
= Škoda Srbije znaša 8 milijard. Iz Zagreba poročajo, da znaša škoda, ki jo ima Srbija vsled vpada avstro-ogrskih, nemških in bolgarskih čet približno 8 milijard.
= 12.000 konfidentov v Zagrebu. Zagrebški listi poročajo, da bo v kratkem objavljena lista zagrebških konfidentov, to je špicljev. Pravijo, da jih je bilo okoli 12.000 in da je med njimi tudi precej uglednih oseb.
= Ententne čete na Cetinju. V Cetinje je dospela ententna vojska, sestoječa iz francoskih, angleških in italijanskih čet. Med prebivalstvom je vzbudilo veliko nevoljo, da so italijanske čete močnejše kakor francoske in angleške skupaj, ker vidijo v tem italijanskem nastopanju demonstracijo proti zedinjenju Črne gore s Srbijo. Splošno se smatra, da je italijanska akcija v zvezi s propagando, da zasede Nikita Petrovič zopet črnogorski prestol. Proti italijanskim četam v Črni gori se od dne do dne množe narodni protesti.
= Zarota monarhistov na Dunaju. Dunajski vojaški svet je izvedel, da se vrši v kadetnici v XIII. okraju neka seja častnikov in gojencev kadetnice. Narodna obrana je vdrla v kadetnico in je našla tam 40 pušk, 3 strojne puške, 30.000 patronov in 2 plameno-meta, ter je vse zaplenila.
= Demonstracije v Budimpešti. Pretečem torek je priredilo več tisoč mladinskih delavcev demonstracijski obhod po mestu. Zahtevajo uvedbo osemurnega dela, znižanje vajeniške dobe na tri leta in izključno uporabo kot strokovni delavci. Med obhodom so demonstranti oddali nekaj strelov, razbili šipe izložb, kavaren in upravništev listov. Končno je posegla vmes straža in aretirala okoli 20 izgrednikov.
—	Izgon Miijukova iz Pariza. Svoječasni ruski minister zunanjih del Pavel Miljukov je prišel v Pariz. Francoski ministrski predsednik pa ga ni hotel sprejeti in je vlada sklenila, da se Miljukov izžene. Storila pa je to zato, ker se je Miljukov lansko leto meseca julija postavil odkrito na Nemcem prijazno stališče.
—	Danska zasede Šlezwig - Holstein.
Nemški listi javljajo, da namerava Danska v kratkem zasesti Šlezwig - Holstein, kateri deželi ji je leta 1864. iztrgala Prusija z avstrijsko pomočjo.
= Mackensen v Splunu. Nemškega ge-neralfeldmaršala Mackensena, poveljnika armad osrednjih držav na Balkanu, je ogrska vlada po naročilu francoskega poveljnika zaprla. Sedaj pa je bilo sklenjeno, da se ga prepelje v Solun, kar se je tudi zgodilo. Sedaj so njegove želje dopolnjene, kajti prišel je v Solun, kamor je želel priti, seveda malo drugače, kakor si je predstavljal.
= VVilson v Italiji. Predsednik Wilson obiskal, je predno se snide mirovna konferenca, tudi Italijo, ter je prispel 3. t. m. v Rim. Na kolodvoru pričakovala sta ga kralj in kraljica, ministri in zastopniki oblasti. Pri vožnji skozi mesto priredila mu je mnogobrojna množica navdušene pozdrave. Pri kraljevi dvojici je bila na njegovo čast prirejena slavnostna pojedina. Wilson je posetil tudi papeža. Sprejel je tudi odposlanstvo italijanskih časnikarjev, ter se jim zahvalil za dobrodošlico in jim med drugim dejal, da je prepričan, da mirovna konferenca ne bo zadostila svet v njegovem pričakovanju in zadovoljila teženj velikih narodov, n. pr. italijanskega. Vsi želijo pravično ali vsaj kolikor mogoče pravično ureditev. — Na Sv. Treh kraljev dan se je v spremstvu svoje soproge in hčerke zopet odpeljal proti Genovi. Na vsej poti ga je prebivalstvo burno pozdravljalo.
—	Naredbenik jugoslovanske armade. S prvim marcem t. 1. stopi nov začasni naredbenik jugoslovanske armade v veljavo. Po novih določilih se opuste dosedanja vojna okrožja in domobranska dopolnilna poveljstva ter črnovojniška poveljstva. Na njihova mesta stopijo enotno organizirana polkovna okrajna poveljstva. Po novem naredbeniku
bodo naborni dolžnosti podvrženi vsi možje od 21. do 25. leta. Prvi poziv obsega letnike od 21. do 31. leta, drugi od 32. do 37. in tretji od 38. do 45. leta; črna vojska za skrajno silo od 46. do 50. leta. Razdelitev v nova polkovna okrožja se bo v najkrajšem času izvedla po celi Jugoslaviji.
Najnovejša poročila.
== Nova pokrajinska vlada v Ljubljani.
Na predlog ministrskega sveta v Belgradu imenoval je regent Aleksander dr. Brejca za predsednika, dr. Žerjava za podpredsednika pokrajinske vlade v Ljubljani. Imenovana sta dobila nalog, da predložita točen predlog o imenovanju poverjenikov za notranje zadeve, za pravosodje, za uk in bogo-častje in narodno gospodarstvo. Poverjenika za socialno skrb bo imenoval minister za socijalno politiko.
Niti 10% bi ne glasovalo za Italijo.
Neki odlični italijanski javni činitetj se je izrazil o vprašanju pripadnosti Trsta k Italiji takole: Razmere v Trstu so sedaj takšne, da bi v slučaju, ako bi se priredilo ljudsko glasovanje o vprašanju, da - 11 naj pripade Trst Italiji, glasovalo jedva 10% tržaškega prebivalstva za priklopljenje k Italiji.
VVilson za Poljsko, Jugoslavijo in Čeho-Slovaško.
Poslanica predsednika Wilsona kongresu glasi se takole: Ne morem dovolj resno zahtevati, naj dovoli kongres denarna sredstva, ki jih je zahteval Hoover za svoje prehranjevalno delo. To je sedaj ključ k položaju v Evropi in k rešitvi mirovnega vprašanja. Boljševizem prodira bolj proti zapadu in zastruplja Nemčijo. Ne more se ustaviti s silo, ampak z živili. Vsi vodilni gospodje, s katerimi sem se posvetoval, menijo, da je skupno delovanje v tej zadevi neobhodno potrebno. Denar se ne bo vporabil za živila, namenjena za Nemčijo; Nemčija si lahko sama kupi živila. Denar se bo vporabil, da se financira prehrana Poljske, osvobojenih narodov bivše avstro - ogrske monarhije in našega zaveznika na Balkanu. Prosim vas, da predložite stvar čimprej kongresu. Ne vemo, kako bi našli dovolj moči, da ščitimo.mir, ako ne vpo-rabimo tega sredstva, da odvrnemo tok anarhizma.
Kaj je prinesel Wilson s seboji v Evropo.
Septembra 1917 že je bil naročil Wilson polkovniku E. M. House, da naj se obrne do cele vrste učenjakov, ki mu zberejo ves ma-terijal, potreben za mirovno konferenco. To se je zgodilo. Ogromen je ta materijal. Vsi ti spisi, vse te karte tehtajo več ton, pa vse je tako lepo in pregledno urejeno, da se bo na mah dobilo, kar se bo potrebovalo. Ko se bo na primer na mirovni konferenci govorilo o naši jadranski obali ali o Goriški, Reki, Dalmaciji, bo ameriški delegat takoj, kakor se mu naznani, kaj potrebuje, podal potrebne spise, katere so poklicani možje po točnih informacijah napisali o dotični pokrajini ali mestu. Delalo se je v Ameriki na to vse lepo tiho in šele, ko je predsednik Wilson odhajal, je prišla v javnot vest o aparatu, ki spremlja Wilsona na mirovno konferenco. Umevno, da se bodo Zjedinjene države tudi držale spisov in delale za pravico in pravo svobodo.
l^iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiu
Naročajte in širite J
ii 1
ki stane letno 12 K, pol-
latnn IS IT motorno 1 K
K žigosanju bankovcev.
Rajnka Avstrija neblagega spomina nam jo razun opustošene Goriške, tisočerih ubitih in pohabljenih, vdov in sirot, spolnih bolezni, revščine in lakote, vojnih goljufov in oderuhov pustila še prav lepo množino malte vrednega papirnatega denarja in vojnih posojil.
Že 1. 1908. je Francoska pod vplivom proti Rusiji naperjene prisvojitve Bosne začela potegovati kapitalije iz bivše monarhije. Že to je bil hud udarec,, a še hujše so bili oškodovani avstrijski davkoplačevalci vsled mobilizacije 1912. Stala je ta šala nekaj 100 milijonov kron, za revno monarhijo ogromno svoto. Pozoren opazovalec je že takrat lahko ugotovil padanje državnih vrednostnih papirjev na borzi. Kovinski zaklad avstro - ogrske banke, ki je začetkom leta 1908 znašal skoro poldrugo milijardo, se je do julija 1914. skrčil približno za 250 milijonov kron.
Pa pred vojsko je še šlo. Monarhiji je bil odprt svet; uvažale so se surovine, izvažali pa pol ali celi fabrikati, les, sladkor, steklo. Živelo se je, sicer med krizami in krizicami, pa. vendar. Avstri jska - ogrska banka j6 imela ves čas do vojske 2A izdanih bankovcev kritih z dragimi kovinami, H pa z vrednostnimi papirji. Davka prosti kontingent s kovinami nepokritih bankovcev se ni izdatno prekoračil in tako je obdržal izdani bankovec tudi v tujih krajih odgovarjajočo vrednost.
Tedaj so pa blazni nemški in madžarski diplomati modre krvi in iste baže slavohlep-ni generali pognali državo v krvavo morijo. Namah so bile pretrgane proizvajalne veje narodnega gospodarstva; mesto za izvoz moral je delati kmet in delavec za vojne potrebščine oziroma za nikdar polne žepe vojnih dobičkarjev. Blokada entente je zaprla morje; Trst in Reka sta osamela, surovine in živila je bilo treba dobivati iz nevtralnih držav. Švice, Holandske in do 1. 1916. tudi iz Romunije. Ker je vse proizvode obrti in poljedelstva rabila vojaška uprava zase, ni država mogla nič izvažati in torej tudi nič izkupiti, pač pa je morala plačevati bomba-ževino, volno, riž, žito, kovine itd. po oderuških cenah. Posledica je bila, da je začelo zlato iz avstro - ogrske banke odtekati v tujino, kot nadomestilo so pa suli iz tiskarne bankovec. Prej omenjeno razmerje med kovanim denarjem in bankovci se ni dalo vzdržati; to in pa takoj spočetkoma neugodni položaj na bojiščih je otresel zaupanje v kronsko veljavo v tujini, kar se je kmalu pokazalo v kurzu deviz, t. j. menic na inozemstvo, s katerimi se plačujejo trgovske obveznosti.
Dočim je bila deviza glaseča se n. pr. na 100 K na borzi v Curihu 1. 1914. vredna še 70—80 švicarskih frankov in se to razmerje vsled ugodnega vojaškega položaja tudi v 1. 1915. ni dosti izpremenilo, je padel k ur z koncem decembra 1. 1916. na 52 % franka, se obdržal približno na isti višini naslednje leto, 27. decembra 1918 pa padel na 30 frankov.
Na tem temelju bi se dalo reči, da je notranja, istinita vrednost papirnate krone 28 do 29 vinarjev — za 100 K si namreč dobil v miru 105 švic. frankov — in odgovarja temu iudi zamenjevalni kurz italijanskih lir za papirnate krone (40 lir za 100 K). Navidezno boljše plačevanje Italijanov ne sme motiti, ker tudi italijanski denar nima polne veljave; za 100 italijanskih lir se dobi le 74 švic. frankov.
Al! sle £e plačali naročnino za »Domovino" za 1. 1919? Storite to tabo]! Naročnina znaša letno 12 E, polletno 6 E In za I mesec 1 g,
Tak je torej blagoslov papirnatega dežja. Kaj pomaga našemu kmetu trgovcu, obrtniku dobro avstrijsko plačilo, ki bi imelo koncem letošnjega leta jedva 10 odstotkov navadne vrednosti ali pa še toliko ne!
Tako lahkomiselnega in potratnega gospodarstva^ kakor je bilo v bivši monarhiji, ni bilo nikjer, niti v Rusiji ne. Tako je prišlo, da je bilo pred velikim polomom v blagajnah avstro-ogrske banke jedva par sto milijonov dragih kovin, krožečih bankovcev pa nad 30 tisoč milijonov. V zadnjih treh mesecih so stroji krepko nadaljevali z natisom in listi poročajo veselo vest, da je že 34 milijard bankovcev v prometu. Domneva se. da od teh odpade na jugoslovanske pokrajine bivše Avstro-Ogrske približno 4 tisoč milijonov in poleg tega še dve milijardi vojnega posojila.
Vprašanje je, kaj s tem papirjem storiti.
V	tem oziru, kolikor glav, toliko misli, V enem smo si pač vsi edini, da se protivimo nadaljni poplavi bankovcev po avstro-ogrski banki. Kajti, čim več je papirnatega denarja, tem manj je zanj povpraševanja in tem bolj mu cena pada. Vsled tega so tudi vsi denarni zavodi že znižali obrestno mero za vloge.
Da se pa otresemo nadaljnega poplavljanja z bankovci in da ugotovimo, koliko jih imamo, je bilo treba poseči po korenitem sredstvu: žigosanju, oz. označen ju bankovcev in velika zahvala gre našemu energičnemu skupnemu finančnemu ministru za ta korak. Le pri natančnem poznanju položaja je mogoče pričeti z izboljšavanjem.
In kaj potem, ko bo žigosanje končano?
Gotovega se ne da nič povedati; -vrednost papirnih kron zavisi od premnogih čini-teljev, n. pr. od prevzetja starih in vojnih dolgov bivše monarhije, prijaznega ali neprijaznega stališča antante napram nam, višine izvoza, uvoza itd. Sigurno bo tudi mirovna konferenca sklepala o tem vprašanju in naposled bo odločilno, kaj poreče ona. Sicer so pa mnenja različna in vsako ima nekaj zase. Nekateri so za to, da se vsi bankovci, ki so na našem ozemlju, sprejmejo v polni vrednosti in opozarjajo na posledice, če bi se to ne zgodilo. Take posledice bi bile: Splošno osiromašenje, polomi denarnih zavodov, oma-janje kredita v inozemstvu itd. Nasprotniki zagovarjajo korenito operacijo z znižanjem imenske veljave na odgovarjajočo veljavo,
češ, edino na ta, čeprav začetkoma bolesten način, je mogoče ozdraviti avstrijskega raka, le tako dosežemo stalnost denarne veljave. Če ostane lOkrat več bankovcev v prometu, nego jih je bilo v mirnem času, draginja ne bo nehala in posledica bo, da naš kmet, obrtnik, trgovec in delavec ne bodo toliko zaslužili, da bi mogli pošteno preživeti svoje rodbine, in da naši pridelki ne bodo mogli konkurirati glede cen s tujimi. Sicer bodo pa z znižanjem udarjeni le dobičkarji; ti pa to zaslužijo.
V	obče mora socijalno misleč človek pritrditi drugemu naziranju toda pod pogojem, da bodo pri neizogibnem polomu čuvane koristi gospodarsko šibkejših:- nedoletnih, delavcev, malih kmetov, obrtnikov, trgovcev, sploh vseh, ki niso imeli prilike od vojske obogateti. Podpora bi se morala dati tudi manjšim denarnim zavodom. V to potrebni denar bi se dobil prav lahko pri vojnih oderuhih, ki jih pač ni božati. Žal, da pri vladi ne vidimo prav nič odločnosti tem tičkom stopiti na prste.
Kar se tiče vojnega posojila se bo treba ravnati po ravno teh načelih. Prevzeti ga naša država ne more, ker je gospodarsko prešibka in je imela, če izvzamemo posameznike, od vojske le škodo (Goriška, Bosna, Srbija).
Pogled v bodočnost ni ravno razveseljiv. Sedanji in še prihodnji rod se ne bo s hvaležnostjo in radostjo spominjal neslavno preminule Avstrije in na duhu revnih Habsburža-nov. Trda bo prihodnjost. Srbija bo za nas pri antanti storila, kar bo mogoče, da nam
olajša naš težavni položaj; vsemogočnosti pa tudi od nje ni možno zahtevati. Pri danem stanju stvari moramo biti veseli, da nam ne bo treba prevzeti preveč avstrijskega, zlasti novega (vojnega) dolga ali še celo plačevati kake odškodnine. Tudi je velika Jugoslavija prirodno tako oblagodarjena, da bomo s pridnim delom v doglednem času iz največjih težkoč. Koliko bi dali Madžari in Nemci, posebno avstrijski, če bi bili vsaj v takem položaju, v kakršnem smo mi!
Dopisi.
Naš dopisnik iz Črnomlja nam poroča: Žena mučenika Kromarja je hvala Bogu še živa in živi na Vrtači pri Semiču. Sebe in štiri otroke v starosti od 5—12 let mora preživljati z delom svojih rok. Otroci ne morejo hoditi v šolo, ker nimajo ne obleke in n« obutve. Povzročitelj smrti njihovega očeta pa po Črnomlju oblastno gospodari in hodi nekaznovano okoli, dočim ubogi otroci po nedolžnem umorjenega kovača Kromarja stradajo in prezebajo. Edino pravično bi bilo, da bi se naložilo bivšemu županu Skubicu, da mora skrbeti za uboge otroke Kromarja, katerega je s svojo zlobno ovadbo spravil ob življenje. Poživljamo našo Narodno vlado, da v tem oziru vse potrebno ukrene.
Iz Žirov. Kakor drugod, tako se tudi pri nas ne drže Italijani določene demarka-cijske črte. Pomikajo se vedno naprej, zasedajo vse važnejše višine, ceste in točke, ki leže izven črte in ovirajo na ta način ves prehod in promet v dotičnih krajih Jugoslavije. Neprestano se utrjujejo, gradijo dvojne 2 metra visoke žične ovire in sekajo najboljša drva in les brez dovoljenja in odškodnine dotičnega posestnika. Tako so 5. t. m. prekoračili na dveh mestih pri Soupotškem mlinu blizu Rovt in na Sovodnjah dva kilometra globoko demarkacijsko črto in se takoj na novo utrdili z žično oviro. Vso zahvalo in čast izrekamo tukajšnji srbski posadki, ki z vso vnemo in požrtvovalnostjo brani našo grudo, da niso Italijani obdržali zasedenih krajev, ker so jim Srbi razdejali žične ovire in jih pognali nazaj. Ker je bilo že par civilnih oseb ranjenih od italijanskih straž, je ljudstvo zelo ogorčeno in težko čaka, da s« reši italijanskega nasilstva in jarma.
Iz Starega kota nam poročajo: Naš župnik Žnidaršič iz Drage navdušuje nezavedne mladeniče, ki bi imeli vsled mobilizacije nastopiti vojaško službo, da naj ostanejo doma in naj se vpišejo v Slovensko ljudsko stranko, kajti s tem bodo prosti vojaške dolžnosti. Isto počne Miklič oo dom. Pajtler iz Pod-preske in hujska fante, da ni treba k vojakom. (Op. ured.: Nam se zdi skoro neverjetno, da si upa danes kdo uganjati take stvari.)
Shod na Veliki Loki. V nedeljo, dne 12. januarja smo tudi pri nas imeli lep shod JDS, ki je dokazal, kako se naše domače ljudstvo zanima za sedanje velike dogodke. Shod se je vršil ob 3. popoldne pri Bukovcu. Dan je bil prav lep. tako da smo lahko na prostem zborovali. Bilo nas je do 200 iz vse okolice. Prišli so k nam tudi naši znanci s Čateža in Trebnjega. Shod je otvoril naš vrli župan, ki se dobro zaveda težke naloge ob sedanjem času. Govoril je profesor Breznik iz Ljubljane. ki je nam pojasnil Domen našega združenja v novo državo SHS in je nam pojasnil gospodarske stvari, ki so nas posebno zanimale, ker v teh časih je le v našo škodo, ako o čem nismo prav poučeni. Vsi smo z veseljem slišali o najnovejših dogodkih in upamo, da se bodo kmalu izpolnile vse naše želje, da bomo vsi srečni in zadovoljni živeli v svoji združeni domovini. Drugi govornik dr. Lah nam je razložil o italijanskih in nemških načrtih in vsi smo bili tega mnenia, da bi bila sramota za nas, ko bi najlepše in najstarejše dele svoje domovine prepustili Nemcem in Italijanom, ko po Wilsonovih besedah nima nihče drugi pravice do njih, kakor mi sami. Prav žal nam je bilo, ko smo izvedeli, da nam Nemci kradejo sladkor, petrolej in sol, kar bi naše gospodinje zelo potrebovale.
Tudi smo bili tega mnenja, da naj se ne vozi na Dunaj stvari, ki jih sami potrebujemo. Naši ljudje so bili s shodom zelo zadovoljni, ker so se poučili o raznih vprašanjih; drugi govornik je tudi dobro povedal, da se ne maramo vtikati v druge zadeve, ampak na svoji zemlji hočemo biti svoji gospodarji in to velja tudi glede onega premoženja, ki ga ljudstvo daruje v božjo čast. V svobodni državi je treba, da ljudstvo po svojih možeh nadzira vse javne stvari, da je torej vsak dolžan, položiti pred ljudstvo svoj račun, kajti ljudstvo ostane na svoji zemlji, drugi pa so od danes do jutri. Na koncu smo sprejeli resolucije, kjer smo pozdravili našega kralja, njegove besede, ki jih je izpregovoril v svojem prvem prestolnem govoru, razdelitev nemških veleposestev itd. Gosp. Vidmar je pri tem izpregovoril nekaj lepih besedi. Tudi naših Korošcev nismo pozabili in smo sklenili sledeče: »Smatramo Koroško za bistven del naše domovine in zahtevamo, da se cela Koroška priklopi naši Jugoslaviji. Pozdravljamo naše koroške brate v njih trpljenju in vse naše bojevnike, ki se bore za svobodo domovine. Zahtevamo od vlade, da storf vse, da se naše želje uresničijo in pričakujemo, da bodo vsi Slovenci storili svojo dolžnost. — Tako je uspel ta lepi shod in upamo, da se bomo ob priliki, ko bodo že boljši časi, zopet videli v naši lepi Dolenjski, ki bo vselej ponosen del naše Jugoslavije.
Iz Št. Ruperta na Dolenjskem. V nedeljo 12. t. m. ob 8. zjutraj, se je vršil v stari šoli v Št. Rupertu javen političen shod JDS, katerega se je udeležilo mnogoštevilno somišljenikov JDS, kakor tudi veliko drugega občinstva. Tudi ženstvo je bilo častno zastopano. Shodu je predsedoval posestnik in podjetnik g. Franc Zupančič iz Rakovnika, ki je prisrčno pozdravil vse navzoče, povdarjal potrebo takih zborovanj, nakar sta govornika gg. mestni učitej Jelene in profesor Jug. oba iz Ljubljane, temeljito in poljudno obrazložila naš sedanji položaj, se spomnila preteklih žalostnih časov ter nam orisala pravice, kakor tudi dolžnosti v naši svobodni Jugoslaviji. Oba sta žela odkrito priznanje in popolno odobravanje. Tajnik krajevne organizacije JDS Franc Lukek je predlagal resolucijo, v kateri se protestira proti zasedenju naših primorskih pokrajin po Italijanih in resolucijo, s katero se poživlja naša vlada, da izposluje čimpreje dovoz sladkorja in petroleja.
Končno se je predsednik zahvalil vsem mnogobrojnim udeležencem, zlasti gg. govornikoma za njiju trud in temeljito predavanje in zaključil shod. — Popoldne je imel tukajšnji »Sokol« podučno predavanje tudi v šoli. Zastopnik Sokolske zveze Drenik je kaj zanimivo predaval o namenu Sokolstva ter o njega zgodovini, za kar je žel globoko hvaležnost vseh mnogoštevilnih navzočih.
V Mokronoga se je vršil preteklo nedeljo nad vse dobro obiskan političen shod JDS, na katerem sta poročala prof. J u g in g. L. J e-1 e n c iz Ljubljane. Govornika sta poročala o okupaciji slov. ozemlja po Lahih in o kršenju premirja po podivjanih koroških nemških tolpah. Zborovalci, med katerimi je bilo zastopano lepo število narodnih žena iz trga in okolice, so z zanimanjem sledili poročilu o strankinem delovanju in o načelih,, ki naj vodijo našo državo. Osnovala se je tudi krajevna organizacija JDS, katere predsednik je g. Penca in ki obeta biti zelo delavna. Ljudje iz okolice Mokronoga in iz trga samega so se zelo pritoževali o početju svojega župnika, "ki da hujska proti naši državi in proti Cehom, govori nespodobno o naših bratih Srbih, si sploh dovoljuje marsikaj, radi česar bi že zdavno spadal kot svarilen zgled drugim takim nepoštenjakom pod ključ. Med mnogimi d- ugimi zelo obtežilnimi dejanji naj navedem le najmilejše: G. župnik je strašil naše žene češ, »če boste volile s Srbi, potem je odpravljeno naše zakonsko življenje, kajti vaši možje se bodo potem poljubno ženili, danes s Francko, jutri z Micko, potem zopet z Urško itd.« Tu se vendar vse neha in poživljamo
oblasti, da tega človeka primerno pouče o dostojanstvu našega duhovništva.
Shod J. D. S. v Cerkljah se je dne 12.
t. m. izvršil kar najsijajneje. Pristaši Šuster-šiča so sami skrbeli za reklamo, a kljub njihovi protiagitaciji so prihiteli možje, žene in mladeniči v polnem številu. Velika šolska soba in hodnik sta bila nabito polna, bilo je do 400 ljudi. Nadučitelj Lapajne je otvoril shod povdarjajoč, da nikogar ne silimo v naše vrste, pojasniti hočemo le naš program in načela, in oni, ki jim bodo strankina načela ugajala, bodo sami od sebe pristopili. G. Fr. Šemrov iz Kranja je zborovalcem očrtal razvoj in upravo Jugoslavije od dne razpada stare Avstrije. Primerjal je dinastiji Habs-buržanov in Karagjorgjevičev v njih privat-iem in političnem delovanju. Opisal nam je trpljenje Srbije, ki je bila zatirana od Avstro-Ogrske. Ko nam je razložil, kakšna naj bo bodoča državna uprava, je prešel k političnim načelom J. D. S. Izmed njih je zlasti povdarjal našo vsestransko demokratstvo in versko strpljivost. Vera bodi vsakemu njegova notranja zadeva in naj ne služi politiki. J. D. S. sfe bode razširila po vsej kraljevini zbog svojih političnih načel. Gosp. inženir Šuklje je povdarjal važnost kmečkega stanu, ki ga je do % v Jugoslaviji. Opozarjal pa je kmetovalce, da en sam stan še ne vzdržuje državo. Treba je predvsem industrije, trgovine itd. Potem, ko nam je še pojasnil pomen žigosanja bankovcev, je nadučitelj Lapajne dobro uspeli shod zaključil.
Shod J. D. S. v Kranjski gori. V nedeljo, dne 12. januarja je priredila J. D. S. shod v Kranjski gori. Shod se je vršil v salonu hotela »Slava«, kojega so se udeležili vrli možje in fantje kranjskogorske občine v prav lepem številu, tako da so zasedli prostor velikega salona do zadjnega kotička. Predsednikom shoda je bil soglasno izbran tukajšni okrožni zdravnik g. dr. Tičar, ki je pozdravil navzoče zborovalce ter se jim zahvalil, da so se v tako lepem številu odzvali povabilu. Navzoči so pazno sledili izvajanjem govornikov g. dr. Trillerja in notarja Pe-gana. Stavilo se je par resolucij krajevnega pomena. K sklepu je prebral g. dr. Triller sledečo brzojavko: Njegovi Visokosti regentu Aleksandru, Beograd. Zborovalci shoda J. D. S. zbrani 12. januarja 1919 v Kranjski gori, 5 km od italijanske demarkacijske črte in enako od koroške fronte,pozdravljajo svojega kralja in svojega regenta, ter ju prosijo, da posvetita svojo posebno pozornost in svoj veliki vpliv odrešenju pod tujim nasiljem trpečega jugoslovanskega naroda slovenskega narečja. Bila je z velikim navdušenjem sprejeta ter se enoglasno sklenilo, da se ista odpošlje na pristojno mesto. Po shodu se je osnovala krajevna organizacija J. D. S., kateri je takoj pristopilo nad 60 članov. Krasno uspeli shod je zaključil g. predsednik dr. Tičar z »Živela Jugoslavija, živel naš kralj Peter in naš regent Aleksander«!
—	Shod JDS v Ribnici na Pohorju. V nedeljo 12. januarja se je vršil v Ribnici na Pohorju mnogoštevilno obiskan shod JDS. Predsedoval mu je g. ing. Milan Lenarčič. Govorili so dr. Kari Koderman, Franjo Pa-hernik in predsednik shoda Lenarčič. Shod je sklenil oster protest proti nemškim nasiljem na Koroškem in proti italijanskemu zasedanju slovenskega ozemlja. Shod je tudi soglasno odobril sklepe shoda zaupnikov JDS v Ljubljani glede članov za Državno Veče in Pokrajinski svet. Ustanovila se je krajevna organizacija JDS, kateri je bil za predsednika izvoljen ribniški župan g. Pod-lesnik.
—	Shod JDS v Vuhredu. V nedeljo 12. januarja se je vršil shod JDS v Vuhredu. Udeležilo se ga je obilno število občanov. Otvoril je shod g. Franjo Pahernik z lepim govorom. Za njim sta govorila dr. Karel Koderman in ing. Milan Lenarčič. Shod je sklenil protest proti nasilju Italijanov in koroških Nemcev ter odobril določitev odposlancev JDS v Državno Veče in Pokrajinski svet. Krajevna organizacija JDS pod vodstvom g. Frana Pahernika že izbomo deluje.
Žvarnlje pri Kolovratu. V torek 31. decembra 1918. je umrl v Zvaruljah, po dolgi
mučni bolezni posestnik g. Alojzij Vozelj, v starosti 62 let. Zapušča žalujočo ženo, šest sinov in štiri hčere, od katerih bivajo trije že
dalje časa v Ameriki.	_
Gospodarstvo.
Češko - slovaška valuta. Češki listi po* ročajo, da bo češko - slovaška država pristopila latinski denarni zvezi. Enota bo krona. Carinska denarna zveza je od 1. 1865. Takrat so se dogovorile Francija, Belgija, Švica in Italija, pozneje tudi Grška in Monako, da bodo vzdržavale valuto frankov v razmerju zlata in srebra 1:15 in pol t. j., da bodo kovale zlate in srebrne novce enake vrednosti in jih medsebojno sprejemale kot plačilo.
Svetovna tonaža ladij se je znižala skoraj za dva milijona ton. Pariški listi pišejo, da se je vsled vojske, predvsem radi podmorske vojne znižala tonaža ladij le za 1,811.584 ton. Podmorski čolni so sicer potopili za 15,035.766 ton ladij, od tega 9,631.828 ton angleških ladij, toda ententne države so to izgubo nadomestile deloma z novimi ladjami, deloma z zaplembo sovražnih ladij, da so zmanjšale izgubo na spredaj omenjeno število.
Mraz po hlevih. Mrzli hlevi so velika škoda za kmeta. V takih hlevih nima krma nobenega pravega teka, ker jo živina preveč porabi za proizvajanje telesne toplote. Zato pa živina v mrzlih hlevih slabo molze in se sploh slabo redi. Posebno se to vidi pri mladi živini, ki postaja kosmata in kumerna. Pa tudi dorasla živina postaja v takih hlevih kosmata in slaba za užitek. Kdor skrbi primerno za tople hleve, varčuje s krmo in pomaga kravam k večji mlečnosti To naj si zapomnijo vsi oni, ki islijo, da je za žival vseeno, ali je na mrzlem ali na gorkem.
Kako povzdignemo mlečnost pozimi? Kratek odgovor bi bil: z dobro krmo, kajti krava molze pri gobcu. Res je tako. Dobra, tečna krma pripomore predvsem do dobre mlečnosti. V tem oziru so najbolj važna močna krmila in pa sočno korenstvo, ki nadomc-stuje sočno zeleno krmo poletnega časa. Po taki krmi se mlečnost vidno povzdigne. Na boljšo mlečnost pa vplivamo tudi z drugimi sredstvi, ki so istotako važna in katerih ne smemo zanemarjati in zapostavljati. Na mlečnost vpliva namreč vse, kar pospešuje lažjo in ugodnejšo prebavo preužite krme. Mlečnost se zaradi tega ravna tudi po tem, kako molzni živini krmo pripravljamo za pokladanje, kako jo napajamo, kako jo oskrbujemo in čedimo in kako sploh ž njo ravnamo. Ali mar mislite, da je vseeno za molzno kravo, če stoji vedno v hlevu, ali pa če 8c vsak dan nekoliko shodi in na planem pre-giblje ? Ali mislite, da je vseeno, ali se vedno vsak dan snaži in drgne s ščetjo, ali pa se o tem pogledu zanemarja? To ni vse eno! Da, vsaka skrb, ki jo obračate na molzno žival, se bo kazala hvaležno. Molzna goved potrebuje stalne strežbe v vsakem oziru in 7.ato je treba danes toliko bolj gledati na vse to, ker nam manjka močnih krmil. Naj se tedaj s skrbnejšo strežbo vpliva na to, da bodo živali použito krmo bolj prebavile in lažje obračale v mleko. S skrbno, vsakdanjo čejo se poživi vse kožno delovanje, ves krvni obtok in na ta način pospešuje vso prebavo, tudi take krme, ki je sama po sebi lažje prebavna. Zadostna in zdrava pijača je istotako potrebna za boljšo prebavo. Gibanje pospešuje tudi mlečnost, ker se namreč z gibanjem pospešuje vsa prebava v živalskem telesu. Skrbimo torej, da se po naših hlevih na vse to pazi in da se z molznimi kravami v tem pogledu ravna. Pazi naj se tudi na toploto hleva sedaj v zimskem času. Mrzli hlevi niso za molzne krave, ker se v takih hlevih krma zapravlja in mlečnost znižuje. Mnogo ležeče je nazadnje pa tudi na molži sami, ker ne sme biti površna, kakor se rado godi po naših hlevih, čista, redna in dobra molža veliko pripomore k večji mlečnosti.

Slovenska sladkorna industrija. Q. Jos. Zurc v Krupi v Belokrajini snuje družbo za ustanovitev tovarne za sladkor v Krupi v Belokrajini in vabi vse, ki se za stvar zanimajo, naj se mu prijavijo.
Uradni kurz avstrijske krone. Finančni minister je odredil, da naj se pri državnih blagajnah računa 250 K za 100 dinarjev. V tem razmerju bodo sprejemale državne blagajne vplačilo avstrijske krone. V istem razmerju se bodo izplačevale srbskim državnim uradnikom v onih krajih skupne kraljevine, kjer je odrejeno, da se plača izplačuje v kronah.
Žetev v Argentiniji. Argentinija je pridelala lani 5 milijoiov 15 tisoč ton pšenice, 705.000 ton lanu in 1,640.000 ton ovsa.
Velike tatvine bankovcev. V avstro-ogrski banki so zasledili velike tatvine bankovcev.
— Padanje cen. Iz Dalmacije poročajo, da so začele cene vsakovrstnemu blagu silno padati. Cena vin je padla od deset na tri krone, pri olju od 60 K na 10 K. Padle so tudi cene južnemu sadju. Tudi cena žitu pada, odkar prihaja iz ententnih držav.
Slovenci, Slovenke!
Komaj smo zadihali zrak svobode, je naša domovina na severu ogrožena po dednem sovražniku. Naši mladeniči, naši možje hitijo koroškim bratom na pomoč. To vrlo četo naših brambovcev, ki se po petletni vojski ne strašijo bojnega truda in vojaških naporov, moramo oskrbeti z vsem potrebnim,
Slovenci! Slovenke! Naši požrtvovalni prostovoljci in vojaki potrebujejo zlasti pe-• rila. Vi ga jim morate dati! V teh bridkih letih, ki so za nami, so ljudje, ki so nas sovražili, mnogokrat trkali na Vaša vrata in ste jim dajali. Sedaj dajte svojim! In če ste prej zaklepali predale pred tujci, jih sedaj odprite na stežaj za brate!
Naše požrtvovalne gospe, županja dr. Tavčarjeva, Cilka Krekova in predsednica Rdečega križa SHS Vera dr. Slajmerjeva so stopile na čelo odbora, ki si je stavil nalogo, da oskrbi našo koroško armado s potrebnim perilom. Podpirajte ta odbor! Ko dajete njemu, vršite le svojo dolžnost, kakor naši možje, ki stoje pred sovražnikom.
Dr. Korošec.
Tedenske vesti.
— Shodi Jugoslovanske demokratske stranke v nedeljo 12. prosinca. Jugoslovanska demokratska stranka je priredila v nedeljo 12. t. m. celo vrsto javnih pol. shodov, na katerih se je razpravljalo o političnem položaju in o gospodarskih vprašanjih, ki so sedaj aktualna, predvsem o prehrani in o vprašanju bankovcev. Na vseh shodih se je tudi energično protestiralo proti nasilju, katerega nam delajo na zapadni meji Lahi in na severni meji Nemci. Od strani poslušalcev se je na celi vrsti shodov zahtevalo, naj vlada začne odločneje postopati proti raznim šusteršičijanskim županom in zaupnikom vnovčevalnice za klavno živino. Cule so se tudi pritožbe o nekaterih župnikih zlasti nemškega vitežkega reda, ki še vedno živijo v stari Avstriji in na vse pretege zabavljajo na Jugoslavijo. Shodi so se vršili v naslednjih krajih: v Begunjah pri Cerknici govornik dr. Krivic), v Cerknici (govornik dr. Krivic), n a I g u (govornik dr. Novak), kjer se je vršil cel tabor, v M or a v č a h (govorniki dr. Pestotnik, Eng. Franchetti, Ivan Taufer), v Cerkljah na Gorenjskem (govornika Šemrov Franc in inž. Šuklje), v Podbrezju pri Kranju (govornika Bohinjec Jože in dr. Žirovnik), v Ljubnem na Gorenjskem (govornika Bohinjec Jože in dr. Žirovnik), v Kranjski gori (govornika not. Pegan in dr. Triller), v S t e-panjivasiza Dobrunie (govornika
Pustoslemšek in dr. Lokar), v Vel. Loki na Dolenjskem (govornika profesor Breznik in dr. Lah), v Mokronogu (govornika Luka Jelene in profesor Jug), v S t. R u p e r t u (govornika Luka Jelene in profesor Jug), v St. Petru pri N o v e m m e-stu, v Petrovi vasi pri Črnomlju (govornik I. Zupan), v Trbovljah (govornik Adolf Ribnikar). Poleg teg so se vršili tudi strankini shodi na Štajerskem in sicer: v Kozjem, v .V o j n i k u in v Št. Juriju ob južni železnici ter več shodov v mariborski in ptujski okolici. Shod v Dovjem na Gor en j skem je bil radi nesporazumljenja z radovljiško krajevno organizacijo preložen.
Poleg tega so se vršili strankini shodi isto nedeljo na Štajerskem in sicer: v Koz-j e m, Št. Juriju ob južni železnici, v Š t. Petru v Savinjski dolini, v Ribnici na Pohorju, vVuhredu, v Š t. Vidu pri Ptuju, pri Sv. B o 1 f e n k u in Sv. And r a-ž u v Slovenskih goricah in v V o j n i k u.
— Žigosanje bankovcev. Rok za žigosanje bankovcev avstro ogrske banke je na ukaz ministrstva za finance v Belgradu podaljšan do 2. februarja 1919.
—	Uvedba preventivne cenzure. Z ozi-rom na to, da so v zadnjem času razni časopisi poročali podrobnosti o dispozicijah našega vojaštva in o številu naših čet, kar ima lahko škodljiv vpliv na vojevanje na Koroškem, ker so nadalje gotovi listi priobčevali napade na posamne častnike, kar ruši potrebno disciplino, bo poverjeništvo za notranja dela izdalo naredbo, s katero se uvede preventivna cenzura časopisja glede vseli vojaštva se tikajočih vesti. Listi se bodo morali 1 uro pred razpošiljanjem izročiti pristojni oblasti v cenzuro. Takisto se uvede li cenzura za. pisma, ki prihajajo ali v Slovenijo ali odhajajo v inozemstvo. Taka pisma se morajo oddajati na pošto odprta in morajo nositi naslov pošiljateljev.
—	Narodna vlada v Ljubljani je sklenila, da se podržavijo vsa kinematografska podjetja ter dohodki porabijo v korist invalidov.
—	Policijska ura za gostilne in kavarne.
Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je izdalo odlok, da se morajo \ gostilne in restavracije zapirati ob 8. uri in kavarne ob'4). uri zvečer.
—	Uslužbcilicem bivše avstro-ogrske armade. Nemški iisti so prinesli oznanilo, da imajo priglasiti uslužbenci bivše avstro-ogr-ske armade (častniki, moštvo, civilni uradniki, moške in ženske moči) vse zahteve za odškodnino radi izgub na opremi itd., ki sO jih utrpeli med vojno pri likvidujočem vojnem ministrstvu ali ministrstvu za domo-branstvo, po tem, kakor je kdo služil pri c. in kr. skupni vojski atli pri domobranstvu.
—	Nove poštne znamke. Nove jugoslovanske poštne znamke pridejo v kratkem v promet.
—	Bosna za revne visokošolce. Narodna vlada za Bosno in Hercegovino je dovolila znesek 400.000 K za diaške ustanove in podpore visokošolcev v Zagrebu in 200.000 (K za Akademski dom ravnotam.	• 1
=*= Sodnijsko postopanje proti častnikom, ki so nepošteno postopali proti Jugoslovanom. Poverjenik za narodno obrambo v Zagrebu je odstopil vse gradivo proti bivšim avstro-ogrskim častnikom, ki so nepošteno nastopali proti JugosLovanom, vojaškim in civilnim sodiščem.
== Železniška zveza Pariz - Belgrad-Bukarešt. Artiljerijski poveljnik francoske vzhodne armade Contlan se je dogovarjal s češko - slovaškim pooblaščencem na Dunaju Tusarjem o nameravani tivedbi brzovlakov med Parizom in Bukarešto oziroma, med Parizom in Belgradom. Tj dve zvezi bi šli tudi čez Prago.
—	Usode vojnih vjetmikov v Rusiji. Glasom poročila danskega rdečega križa se število vjetnikov bivše Avsrtro - Ogrske v Sibiriji ,vedno zmanjšuje, ker odhajajo k narodnim četapi. Trenotno se nahaja tam 13.000 častnikov in 85,(500 vpisanih mož ter približno 50,000 delavskega moštva, ki iščejo
pomoči. Od tega števila šo> prevzeli Japonci 6000 častnikov in 9000 mož v vzhodnih taboriščih ter jih v vsakem pogledu dobro oskrbujejo. Razmere v zahodnih sibirskih taboriščih so manj povoljne.
Izgube Srbije v vojni. Srbija je postavila vsega skupaj 707.343 mož v fronto. Leta 1914 jih je padlo 45.061, na-ranah in boleznih pa jih je umrlo 69.022. Leta 1915. je na ta način izgubilo življenje 56.842 mož. Pri umiku skozi Albanijo je umrlo ali prišlo v ujetništvo 139.000 mož, 150.000 pa jih je umrlo vsled dobljenih ran, lakote in mraza. 322.000 mož je tedaj padlo. Več kot 50 odstotkov moških je v Srbiji vzela svetovna vojska.
V Novem kotu pri Prezldu se je ustanovila 6. januarja krajevna organizacija JDS. Na ustanovnem zborovanju so bile sprejete naslednje resolucije: 1.) Zahtevamo: Tujci se imajo odstraniti iz državnih uradov ter vsi oni, kateri so proti naši osvoboditvi. Na njih mesto imajo stopiti slovenski sinovi, drugače gojimo nezaupanje proti narodni vladi. 2.) Vera se ne sme zlorabljati v politične namene. 3.) tujim grofom in veleposestnikom se imajo odvzeti preobširna zemljišča, gozdovi ter razdeliti med kmetovalce. Na ta način bode z lahkoto preživljal lastno družino na domačih tleh. 4.) Podpira naj se kolikor mogoče delavstvo in nižjo obrt. 5.) Takoj se ima preprečiti nadaljno oderuštvo in navijanje cen trgovcev. 6.) Pravična obrt, trgovina se imata pospeševati, ker ista dvigneta ljudstvo do blagostanja. 7.) Šolska izobrazba se ima izpopolniti v vseh strokah. Tudi ljudskošolski otroci se imajo seznaniti z bratskim srbohrvatskim jezikom. 8.) Ustanove naj se novi zakoni in pravice na demokratsko socijalni podlagi. 9.) Primerni davek se ima naložiti na vojne liferante in oderuhe. 10.) Tukajšni kraji se imajo prej ko mogoče preskrbeti z živili in drugimi važnimi potrebščinami. 11.) Proti nastopu Italije na naših tleh, izrekamo svoje ogorčenje. Pričakujemo, da se skoraj rešijo naši bratje njih nasilstev.
— V Št. Petru pri Novem mestu se je vršil zadnjo nedeljo 12. t. m. javni shod J. D. S. Zborovanje — prvo te vrste v Št. Petru — se je moralo vršiti na prostem pred gostilno vrlega somišljenika Fr. Flor j ančiča, ki ima glavno zaslugo za lepo uspeli Shod in za probujo domačinov. Imenovani je otvoril shod z iskrenim nagovorom, nakar so govorili dr. Režek in prof. Majcen iz Novega mesta ter Ante Beg iz Ljubljane. Zborovalci so mirno vztrajali skoraj dve uri ter pazno sledili razlaganju. Sprejete so bili znane resolucije, nakar se je začelo vpisovanje. V najkrajšem času si izvolijo odbor za krajevno organizacijo. Kmalu se priredi v okraju še več shodov.
— V Petrovi vasi pri Črnomlju Se je vršil pretečeno nedeljo pop. v ondotni šoli prav dobro obiskan shod J. D. S. Navzoči so bili skoraj vsi gospodarji iz občine z županom vred. Predsedoval je g. Mlakar. Član na-čelstva I. Zupan iz Ljubljane je govoril o sedanjem polit, in gospodarskem položaju, gdč. učiteljica Mara Tavčarjeva o zgodovini Jugoslovanov, predsednik pa,o polit, pregan-jancih. Sprejete so bile predlagane resolucije soglasno. Ustanovila se je tudi krajevna organizacija ter je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Iv. Grahek, župan, Petrova vas, podpredsednik: Mat. Simončič, Mihela vas št. 5, tajnik: gdč. Mara Tavčarjeva, učiteljica, blagajnik: Janez Jerman, Petrova vas, odborniki: Jakob Grahek, Petrova,vas št. 16, Matija Abses, Mihela vas št. 15, Jakob Ko-čevar, Rutečna vas, Ivan Ivec, Paka, Jakob Kapš, Rožanc št. 11, Neža Grahek, Petrova vas "št. 7.
Na shodu JDS na Vinici dne 29. decembra so bile sprejete sledeče resolucije: 1. Zahtevamo, da še takoj otvorijo redni sejmi. 2. Poživljamo strankino vodstvo, da se bdločno zavzame za železniške zvezo Črnomelj - Ogulin. Dokler se pa ta zveza ne dogradi, naj da vlada za poštni promet Črnomelj - Vinica vsaj 1 avtomobil na razpolago.
3.	Zahtevamo, da se takoj stori potrebne korake, da se zgradi telefonska zveza Bosilje-vo - Vinica (7 km), s čemer bi se dosegla direktna brzojavna zveza Ljubljana - Zagreb.
4.	Poživljamo vlado, da stori potrebne korake, da nemški vitežki red takoj povrne ves denar, kuga je dobil za rekvirirane zvonove.
5. Poživljamo vlado, da vpelje takoj pfosto trgovino z vsemi predmeti. 6. Poživljamo vlado, da prisili vnovčevalnico za živino, da izplača takoj vse zaostale zneske za rekviri-rano živino. Prosimo vlado, da ukrene vse potrebno, da se vnovčevalnica opusti in vpelje prosta trgovina z živino. 7. Strankino vodstvo poživljamo, da stori potrebne korake, da se odpošlje na Vinico deželni uradnik, ki ima nalogo, pregledati občinsko gospodarstvo, ki je vsled nesposobnosti župana v tako zanemarjenem stanu, da trpi cela občina vsled tega največjo škodo.
Shodi JDS v Beli Krajini. Na shodih JDS v Gradacu, Radovici, na Suhorju in v Petrovi vasi, ki so se vršili v decembru in začetkom januarja so bile sprejete poleg običajnih resolucij tudisledeče: 1. Zahtevamo odločno, da vodstvo stranke stori pri Narodni vladi potrebne korake, da se začne na šolah Schul-vereina v Vrčicah, Rodinah, Dobličih in Lazih takoj s slovenskim podukom ter odstavi tamošnje učiteljstvo, ki še sedaj na najne-sramnejši način izziva slovensko ljudstvo. 2. Konštatiramo. da so vsi ti kraji popolnoma slovenske vasi, katerim so bile te šole urinje-ne le v germanizatorične svrhe s podporo prejšnje avstrijske vlade. Slovenske otroke se je vabilo v te šole s podkupovanjem star-Sev z velikimi darili itd. Proti staršem, ki se niso vklonili, se je postopalo z vsemi barbarskimi sredstvi prejšnjega policijskega sistema. 3. Istotako poživljamo Narodno vlado, da takoj vpelje slovenski poduk v teh šolah in nastavi slovensko učiteljstvo.
— Iz Dola pri Ljubljani. Naravnost neverjetno je, kaj si vse dovoljuje naš župnik na prižnici. Mesto da bi razlagal vero in sploh razpravljal o verskih stvareh, v svojih govorih razpravlja o politiki. Pogodu mu ni, da smo se osamosvojili, njemu še vedno roji po glavi stara Avstrija s Habsburgovci na čelu. O potovanju naših odposlancev v Pariz, dr. Korošca, dr. Žerjava in dr. Cingrije, je zadnjo nedeljo govoril, da hodijo mogočniki okolo, v Pariz, in si pustijo kaditi. Namesto da bi ljudi vzpodbujal k narodni zavednosti, pa je dejal, da narodnost ne bo nobenega iz-veličala. Podobni izreki sq vpleteni v skoraj vsako njegovo pridigo. Vpliv teh njegovih govorov se seveda potem kaže jasno pri njegovih župljanih. Koliko časa se bo še trpelo take škodljivce Jugoslavije.
—	Iz Dolskega. Tudi pri nas imamo ljudi. ki jim Jugoslavija ni po godu radi tega, ker ne morejo vršiti svojega posla tako naprej kakor pod staro Avstrijo. Je to Zupančič Rudolf in njegove sestre. Pred kratkim je bila revizija sladkorne zaloge. Trdili so, da ga nič nimajo, komisija pa ga je našla čez 80 kg. Vsled tega huda jeza na Jugoslavijo. Ob priliki narodnega praznika ujedinjenja so imenovani odgovarjali ljudem, da naj ne iz-obešajo zastav in se norčevali iz njih. Zdaj pa odgovarjajo fantom, ki imajo po mobili-začnem razglasu oditi k vojakom, da naj ne gredo, češ. vsak je neumen, kdor gre. Nočem nikomur nič slabega, toda čas je. da se takim ljudem pristrižejo peruti.
—	Naredba proti ščuvanjn zoper Jugoslavijo. Narodna vlada izda naredbo, s katero bo omogočeno pozvati na odgovornost vsakogar, ki bi ščuval proti državi ali skušal z lažnjivimi navedbami nahujskati ljudstvo proti sedaj veljavnemu državnemu ustroju. Pozdravljamo to naredbo, ker je že zadnji čas, da napravimo energično konec rovarje-nju gotovih nemških in drugih temnih elementov.
—	V Solunu se nahajajo ti-le slovenski častniki jugoslovanske legije iz Italije: .Stane Vidmar iz Ljubljane, Stanko Lav-r e n č i č in ing. Kraigher iz Postojne, Likar iz Vojskega, Turk, Kuman in Prelovec iz Idrije, dr. B r e n č i č iz Celja. V celem je tu 56 slovenskih častnikov. Iz Rusije so prišli v Solun Fedor Šlajmer iz Ljubljane, dr. S t e f a n č i č iz Koroškega, prof. Kotnik iz Kranja in Golia iz Novega mesta. V Srbiji se nahajata Dragotin R u s t-j a iz Trsta in Anton B a t a g e 1 j iz Šturij. Poročniki dr. Tomo T o 11 a z z i iz Logatca, Gregorič iz Trsta, dr. Trstenjak in Lorger iz Spod. Štajerskega se nahajajo še na Murmanu v Rusiji sta tudi še Srečko
Lapajne iz Idrije in Alojzij Trusno-v i č iz Logatca. V Mitrovici na Kosovem služijo pri srbskem 24 polku ti-le vojaki: Jožef P e r š i n iz Iške vasi,, Fran B e v č i č iz Kanala in Fran D u j m o v i č iz Ostrovice pri Voloskem.
—	Odslovitev tujerodnega asluž^enetva pri južni železnici. Od železničarjev južn.? železnice je dobilo do danes odpustnico 100 uradnikov, 20 poduradnikov in 20 iz nižjih kategorij. Mnogo nemških uslužbencev pa je zapustilo službena mesta takoj ob preobratu. — Poverjeništvo za promet.
—	Odslovitev tujerodnega uslužben-stva pri državni železnici. Od približno 300 nastavljenih železničarjev državne železnice jih je do danes dobilo odpustnico 241 in sicer 70 uradnikov, 108 poduradnikov in 68 iz nižjih kategorij. Mnogo nemških uslužbencev pa je zapustilo službena mesta takoj ob preobratu. — Poverjeništvo za promet.
—	Odslovitev tujerodnega poštnega uslužbenstva. Iz službenih ozirov je bilo že v novembru in decembru 1918. odpuščeno mnogo tujerodnega poštnega uslužbenstva. V novembru je bilo to posebno potrebno na naši severni meji in v obče na Štajerskem. Z današnjim dnem je bilo odpuščeno iz poštne službe v slovenskem ozemlju države SHS v celoti 67 pragmatičnih uradnikov, 48 poštarjev in nadpoštarjev, 13 poštnih ekspedijen-tov, 109 oficijantov in aspirantov, 19 uradnih pomožnih moči in 60 slug. — Poverjeništvo za promet.
—	Občinski odbor v Trbovljah je razpu-ščen. Za začasnega gerenta je imenovan deželni višji oficial Franc M r c i n a, ki mu je prideljenih šest p?isednikov.
—	Italijanska, nasilje na Notranjskem. Iz Post o j n e poročajo, da so pred tremi dnevi aretirali gospoda Frana P a t e r n o -str a, ime jitslja Narodnega hotela. Zvezali so ga in odpeljali v Trst. Vzrok še neznan. Pričakujejo se še druge aretacije. Baje so sestavili Italijani listo bivših pristašev slovenske napredne stranke. — Na Vipavskem so aretirali več oseb, ki so podpisale izjavo za Jugoslavijo.
—	Vpoklic v aktivno sluižbovanje. Bel-grajski listi poročajo, da izdu vojno ministrstvo v najkrajšem času naredbo, ki zaukazu-je popis vseh'mlajših letnikov. Ti bodo vpoklicani v aktivno službovanje v zameno starih letnikov, ki se odpuste i z službe.
—	Rok za prošnje aa vojaške podpore podaljšan. Narodna vlada ju r seji dne 6. januarja t. 1. sklenila, da se 'prošnje za prispevek za preživljanje, vpokl icancev ali ujetih, za naklonitve nujno potreljnim svojcem invalidov, padlih, vsled vojne umrlih ali pogrešanih vojakov, za amerikaaske podpore podaljša do 31. januarja. Podp ore se bodo dajale res le nujno potrebnim upravičencem. Vse te prošnje se morajo vloži iti pri davkarijah.
— Podpore invalidom,. Invalidi, ki so vsaj 20% nesposonbi za svoj poklic in res ne mo-rejoizvrševatisvojegadel a in so res potrebni, imajo poleg invalidske pokojnine, če jim je že nakazana, pravico do naklonitev, ki znese po odstotkih njihove invalidnosti od X K do 1 K 60 v na dan. — 1 nvalidi, ki še nikdar niso bili pri suporarbit raciji, naj pismeno potom orožništva prošnjo na svoje vojno dopolnilno poveljstvo, da, jih čimprej pokliče k superarbitraciji, pri kateri bodo takoj dobili izplačane primerne; d oklade. Da pa morejo njihovi res potrebni f svojci prositi za naklonitev, naj se dajo takit invalidi pregledati pri okrajnem uradnem ssdravniku in če jih bo spoznal vsaj za 20% nezmožne za poklic, potem njegovi res iiujno» potrebni svojici do 31. januarja pri svoj i davkariji lahko prosijo za naklonitev.
—	Pokojnine invalidov, vojnih vdov in sirot. Vse te osebe, že nekaj mesecev niso dobile svojih poko jnin z Dunaja po pošti. Narodna vlada s e je veliko trudila, da doseže redno pošiljanje teh pokojnin. Dunajska poštna hranilii ica i n penzijska likvidatur*
sedaj zopet redno poslujeta in sta ravnokar sporočili,, da bodo vsi upravičenci dobili zastale zneske in pokojnino za januar še tekom tega meseca. Kdor bi denarja pa vendarle ne dobil, naj to z natančnimi podatki sporoči »Jugoslovanskemu zastopstvu SHS<, Dunaj I., Seilerstatte 30/1., ki bo izposlovalo hitro in ugodno rešitev.
= Na zborovanju krajevne organizacije JDS v Semiču dne 22. decembrt^g. je soglasno sklenilo, zahtevati od Narodne vlade, da odstrani nepriljubljenega in nedelavnega župana. Poleg tega poziva krajevna organizacija vlado, da začne čim preje z gradbo ceste od železniške postaje v Semič.
—	Občni zbor telovadnega draštra Sokol v Kamniku se vrši v soboto 18. prosinca ob 8. zvečer v dvorani društvenega doma t običajnim dnevnim redom.
—	Plaz zasul vlak. Na južnem Tirolskem je dne 7. t. m. pri postaji Schellenberg snežni plaz zasul vlak z begunci, ki so se vračali v po Italijanih zasedeno ozemlje. Vozovi so se zvrnili čez železniški nasip. Nekaj oseb je bilo pri tem ubitih in ranjenih. Nemci iz Ino-mosta so poslali na pomoč pomožni vlak, toda Italijani ga niso hoteli drugače pustiti čez demarkacijsko črto, kakor da se jim je predložil imenik vseh v vlaku se nahajajočih oseb, zdravnikov itd., da jih primerno zastrv žijo.
= Med Črno goro in Francijo je nastala napetost. Črnogorski pooblaščenec Martino-vič je pri francoskemu generalu Venelu protestiral proti zadnjim dogodkom na Cetinju. Namesto da bi dobil pojasnilo, ga je general kratko malo odklonil. _
Zaroto v Črnlgorl.
—	Zarota v Črni gori s pomočjo Italijanov. Cetinjski tiskovni urad poroča: Nekoliko agentov bivšega kralja Nikole, a istočasno tudi italijanski, večinoma kompromito-vane osebe izza časa avstrijske okupacije ali pa običajni defravdanti izza dobe reakcije, so poizkušali na čelu z bivšim ministrom za časa reakcije Jovanom Plamencem, zetom zloglasne rodbine Popovic - Jabučani, s silo izrabiti obstoječe razmere v Črni gori z oči-vidno pomočjo Italijanov, o kateri javno govore med ljudstvom. Posrečilo se jim je zavesti gotovo število ljudi. Razen materielne pomoči so obetali tudi intervencijo Italijanov, ki so v resnici tudi pred tem dogodkom oja-čili svoje čete v Baru za poldrug bataljon vojakov ter hoteli tudi z vojsko iz Skadra oja-čiti posadko v Viru, kar pa je preprečil francoski poveljnik. Našla so se tudi pisma, ki so očiten dokaz italijanskih intrig. Gibanje se je pričelo 2. decembra (po pravoslavnem koledarju), a 24. decembra, na božični dan so uporniki poizkušali s silo zavzeti Cetinje. Istega dne so bili tudi z orožjem odbiti ter so imeli velike izgube. Boj je trajal ves božič in še dva dni pozneje, ker so bile zahteve upornikov nesprejemljive. Večina je končno položila orožje. En del je pobegnil v Kotor in odložil orožje, nekateri pa so pobegnili v Albanijo. Naših je 12 mrtvih in 60 ranjenih, nasprotnikov mnogo več, vendar pa še ni točnega poročila. Ranjeni uporniki so zahtevali, naj se jih odda v italijanske bolnišnice. Večina zapeljanih kmetov obsoja svoje starej-Šine. V vsej deželi vlada veliko ogorčenje proti bivšemu kralju Nikoli in Italijanom. Sedaj vlada v deželi zopet red in mir. V Črni gori so samo tri čete Jugoslovanov, ki se niso niti najmanje vmešavale v borbo Črnogorcev. Francoski general je bil na Cetinju in se o vsem osebno prepričal. Ta bratomorna borba, akoravno žalostna, je najboljši dokaz, kako so odločni Črnogorci, da branijo pri-borjeno svobodo tudi pred domačami narodnimi neprijatelji.
Ali ste ie plačali naročnino ša »Domovino" zal. 1919? Storlto(o takoj 1 Naročnina znaša letno 12 I, polletno 6 B, in za 1 bomo 1 K.
Raznoterosti.
*	Umor pismonoše. V hotelu Adlon v Berlinu so nedavno tega zadavljenega našli SSletnega denarnega pismonošo Langeja. čin se je moral izvršiti dan poprej, potem ko je bil Lange že nekaj denarja dostavil. Ko se je odpravljal na dostavljanje, je pri sebi imel 8000 mark čistega denarja in 41 denarnih pisem z večjimi zneski. Torba za dostavljenje in za denarna pisma sta se pri umorjencu našli nepoškodovani, toda izpraznjeni. Ropar je odnesel denar in denarna pisma. V sobi, kjer so našli umorjenca, je do včeraj stanoval neki Winterfeld iz Hamburga. Višje poštno ravnateljstvo in kriminalna policija sta razpisali 5000 mark nagrade tistemu,! ki izsledi roparja.
*	Interesanten umor prostitutke na Dunaja. V noči od 2. na 3. januarja tega leta Je bila v četrtem dunajskem okraju v Muhlgasse umorjena žena trgovca Johanna Papier. Neznanec jo je zadavil z vrvjo. Udajala se je prostituciji ter so jo obiskavali ponoči razni možje. Interesantno je, da je njen mož stanoval v istem stanovanju ter spal v predsobi. Mož je živel od dohodkov svoje žene in je bila dvojica precej premožna. Ob času umora sta imela v stanovanju 20.000 K gotovine in več draguljev. V kritični noči je mož čul klice na pomoč, a predno je vstal, je storilec že pobegnil. Našel je svojo ženo popolnoma nago ležati na tleh, z vrvjo okoli vratu. Storilec ji je pobral nekaj draguljev ter odnesel hišni ključ. V splošni zmedi se je storilcu posrečilo s pomočjo ključa uiti. Za izsleditev morilca je razpisanih 1000 K nagrade.
*	»Gouvernement Cetinje«. Guverner v črni gori za časa okupacije je bil slavni Clam - Martinic, eden izmed gospodov tega vojaškega gouvernementa, ki se je najne-sramnejše okoriščal z upravo, je bil major von English - Popovich. Ta človek je delal z živili kar je hotel in imel ogromne dobičke. Sploh je večina teh gospodov uradovala po skladiščih in drugodi tako, da je spravljala skupaj razno blago in ga pošiljala v zavojih domov. Najmanj 40 odstotkov raznega blaga je šlo tako iz Črne gore po isti poti, po kateri je prišlo, zlasti so odpošiljali sukno, opati-ke, rjuhe, usnje, sveče, tobak, riž, katerega je bilo obilo po zavzetju Benečije, moko, sladkor in mast. Polkovnik Letz je imel posebnega podčastnika, ki ni nič drugega delal, nego zavijal in pošiljal blago za polkovnika na Dunaj. Tako so nemške oficirske družine in druge poleg njih izborno živele. Vsak vojak, ki je šel na dopust v dotični kraj, je moral nesti s seboj kak zavoj sa svojce visokih oficirjev. Nekateri podčastniki so se kar vozili gor in dol z ukradeno prehrano. Ubogi vojak je bil strgan in sestradan, gorko vodo je dobival za hrano in malo gnilega sočivja, živila pa so romala v zaledje ljudem, ki so bili že doma preskrbljeni.
*	Veliki nemški zrakoplovi, ki se nahajajo sedaj v lasti entente, se porabijo najbrže za transantlantski trgovski promet. Tako poroča »Echo de Pariš«.
*	Vojni dobavitelj nadvojvoda Leopold Salvator. Avstrijski državni urad za vojsko na Dunaju poroča: Poizvedbe so dognale, da je nadvojvoda Leopold Salvator vojnemu ministrstvu od 25. oktobra 1914. do 1. junija 1917. oddal raznega sočivja za vojsko 11,280400 kg. Stala je ta množina 65,315.674 kron. Nadalje je oddal v letih 1917. in 1918. komisijskim potom holandskega sočivja za 19,312.500 K. Skupne dobave je bilo torej 84,628.174 K. Sedaj se dožene še, kako je bilo s cenami za sočivje, kakšno je bilo sočivje in koliko milijonov je zaslužil gospod nadvojvoda v vojni.
*	Nikdar niso imeli dovolj. Princ Feliks Parma, brat bivše cesarice Zite, je tudi služil v vojni, seveda na varnem, dalje časa pri 20. zboru. Ko je prišel nekoč cesar k temu zboru, je vzel princa v svoj avto in vozila sta se dolgo časa okoli. Razume se, da
je pri cesarju Karlu tudi zastonj jedel in pil. Ko pa se je vrnil, je predložil velik račun, primeren svojemu dostojanstvu seveda. Ra-Eunski častnik se je dolgo časa branil, izplačati tak račun, končno pa se je moral vdati pritisku in princ je spravil v svoj žep veliko vsoto »stroškov za potovanje« s ce-strjein.
* Avstrijske nadvojvodinje kot žene rezervistov. Prišlo je na dan, da so visoke gospe avstrijske nadvojvodinje dobivale podpore za prehrano in stanovanje kot žene rezervistov. Seveda te podpore niso bile majhne. Vsak avstrijski nadvojvoda je bil častnik in seveda ne samo poročnik, ampak visok častnik. Zene drugih vpoklicancev so se borile za tisto vojaško podporo in še marsikatera je bila osleparjena za njo. Okrajne komisije so postopale avstrijsko - strogo. Visoke gospe nadvojvodinje pa so dobivale poleg drugih dohodkov še državno podporo kot žene rezervistov. Ti »rezervisti« niso stali v jarkih in niso bili izpostavljeni nikaki nevarnosti in nijeden izmed njih se ni vrnil kot invalid, dragi pa so bili ti rezervisti in njihove visoke gospe!
Listnica uredništva.
— Pisec Članka »Pomislite Slovenci« nam
je poslal pismo, v katerem pravi z ozirom na očitke, ki so se nahajali v omenjenem članku doslovno: »Odkrito obžalujem, da je učitelj-stvo moje besede tako napak razumelo. Predobro poznam in previsoko cenim delo in križev pot teh najpožrtvovalnejših trpinov našega naroda, zato pa tudi razumem njihovo občutljivost. Res — roko na srce — boli me zavest, da bi se ta stan čutil od mene tudi samo en dan užaljenega. — To mojo izjavo lahko porabite v celem obsegu.«
Odgovorni urednik: Emil Vodeb.
Tisk »Narodne TIskarne« ▼ L]ubl)anL
Izdala: Konsorcl] »Domovine«.
Izhaja vsak petek. Naročnina za tekoče leto 12 K. za pol 6 K.
Posamezna številka 30 vinarjev.
Uredništvo In upravništvo:
Sodna ulica št 6, pritličje desno.
Inserati po dogovoru.
Industrija za razsvetljavo
druStvo z o. z.
Maribor ob Dravi, Gosposka ulica štev. 5.
Električne naprave za razsvetljavo za mline, žage in druge kraje.
: Električni motorji, električni gladilniki, s električne žepne svetilke.
fen--=11=11—	ir—ii	==rrJi
Naročite #
Ljubljanski Zvon
najboljši slovenski leposlovni list. Izhaja vsak mesec in stane za celo leto 30 K, za pol leta 15 K. List ima zabavno in poučno vsebino. Prihodnje leto bo priobčeval poleg krajših povesti, novel in pesmi, velik zgodovinski roman dr. Ivana Tavčarja, ki se vrši v Škofjeloški okolici.
Novi naročniki se bodo sprejemali radi pomanjkanja papirja samo do 20. januarja 1919.
Ljubljanski Zvon se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica Stev. 6.
Ustanovljena tata 1884.
J!
CR0ATIA"
Ustanovljeni leta 1884.
ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU
sprejema pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi ponudbe na zavarovanje proti škodi po ognju in streli ter razbitju steklenih šip, zavarovanje na doživetje in smrt, kakor tudi zavarovanja proti vlomu in telesnim nezgodam. Prospekti se pošiljajo brezplačno in poštnine prosto. Glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
Stanko Jeseitko, Ljubljana, Stari trg št. 11.
Uradne ure ob delavnikih od 8—12 in od 2—6. Slovenci, podpirajmo domačo jugoslovansko zavarovalnico!
Sposobni zastopniki sprejmejo se za vse kraje slovenske domovine.
Pobarvano blago
(črno, rdeče, modro, rjavo itd.) starih ponoše-
nih, obledelih in včasih g- VS AIIA 1 že zavrienih oblek ji uporabno	IIVVVI
Domače platno, pobarvano modro, j« posebno trpežno.
Za naročila po pošti se uljudno priporoč« Prva In največja parna barvarni«« la kemična čistilnica
Josip Boleh, LJubljana
Poljanski nasip itn. 4.
Ljubljani kreditna Hla
1!
ii.
Delniška glavnica . K 10,000.000.— Rezervni fondi... K 2,000.000,—
Podružnice:
v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. Ljubljani) in Celju.
Sprejema
vloge na knjižice in na tekoči račun.
Nakup in prodaja vseh vrst vrednostnih papirjev, deviz in valut. Vnov-čevanje kuponov, izžrebanih zastavnih pisem in obligacij.
Nakazila in kreditna pisma.
Borzna naročila. Promese "Tpf k vsakemu žrebanju.
Posojila na vrednostne papirje. Eskontovanje menic. Sprejemanje
vrednostnih papirjev v hrambo in oskrbovanje.
Stavbeni krediti. Aprovizacijski krediti.
Poslovnica
avstrijske državne loterije.

Največja slovenska hranilnica!
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3,
je imela koncem leta 1918 vlog ..........K 80,000.000
in rezervnega zaklada............... 2,500.000
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
301 |o9
Za varčevanje Ima vpeljano lične domaČe hranilnike.
Hranilnica Jo pupllarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V podpiranje trgovcev In obrtnikov Ima ustanovljeno
Kreditno drnfttvo.
t.
3G
EIE
1 J
VIKTOR MEDEN
lastnik
I
eležganjarne
M. ROSNER & Comp. v Ljubljani
oddaja fino, pristno blago lastnega izdelka:
glivovico, sadjevec, konjak ln mm.
Po matno znižanih conah.
I

D
n M a
D D
1)11 lllli reghrtrovana zadruga i neomejeno savan v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po tistih
V/o
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama la svoje vloinike.
Rezervni zaklad K 1,100.000.
Hranilne vloge K 42,000.000.
—— ■>■ ——
Ustanovljena leta 1881.
HhiumTTU** a i H m a a * w w w H H H a ft MimnnnM