;c" izhaja vsaki datiran z dnevom lednje nedelje. čnina velja za Av- r strijo: za celo leto K krone, za pol in četrt kla nnmerno; za Ogr- Jlo 4 K 50 vin. za celo io; za Nemčijo stane i leto 5 kron, za Imeriko pa 6 kron; fijdnyo inozemstvo se I računi naročnino z ozi- I (om na visokost pošt- line. Naročnino je pla- ffcili naprej. Posamezne ~f.seprodajajopo6v. idnštvo in uprav-Ivo se nahajata v gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za >/» strani K 16, za '/• strani K 8, za */u strani K 4, za '/ji strani K 2, za '/„ strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. V Ptuju v nedeljo dne 13, junija 1909. X. letnik. Nič novega! Resnično, nič novega, prav niče3ar no vega moremo in tudi nočemo povedati. Po vsej niči povedano, — nam zadostuje stara tva- "i popolnoma in Boga bi zahvalili, ko bi se grešilo ... Kaj hočemo in v čem tiči naše na-~tje 8 prvaškimi strankami ? — Odgovor nam |' težak: Mi naprednjaki smo 1 j u d s k a jtranka. Vso svojo moč iščemo v ljudstvu tema in za to ljudstvo velja tudi ves naš 'j. Nam je res popolnoma vse eno, ako nam Jnaši nasprotniki verujejo ali ne. Istotako se mo za priznanje neizobražene množice, ' poshša edino prazne besede. Mi smo ljudska taka in kot taka moramo enkrat z m a-'tti. Ljudstvo pa naj spi še tako trdno, — krat se bode prebudilo in nas bode spoznalo razumelo, ne po naših besedah, marveč po Jžem delu. Kot ljudska stranka imamo v prvi vrsti en j: nasprotovati in boriti se proti vsemUj-kar-i ljudstvu škodljivega. In tekom preteklega de-ja smo ravno izpoznali, da so prvaške Stranke vseh vrst in vseh barv Jo d s t v u nevarne ter škodljive. To mi izpoznali, to mora pa tudi vsakdo iz-[foznati. kdor misli z lastno glavo ter se ne |U8ti nikjer in od nikogar zapeljavati. Ako pregledujemo delovanje prvaštva, po-pridemo do prepričanja, da nam je to v [nakem oziru škodljivo. Nič novega ne povemo | temi besedami. Ali resnico se mora opetovano (»navijati in še se dobi nekaj Ijndij, kateri ji ne bodejo verovali. Nič, prav nič novega ne po-Itemo. Ali res je in stotero dokazov imamo za [to trditev, da nam prvaštvo ravno take na političnem kakor na u m-tvenem in na gospodarskem polju grozovito šk o d uj e. ) Ha umstvenem polju nam škoduje prvaštvo že zato, ker nam brani poduk nemškega jezika, [ker nasprotuje vedno in povsed šoli kot ljudski [izobražcvalnici, ker prepoveduje na vsakem večjo znanje. Prvaštvo je krivo, da je [naše ljudstvo še v toliko meri analfabetsko, da lee naši domačini še vedno ne morejo v duševnem ozira meriti s sosedi. Prvaštvo je krivo, da se smatra našega koroškega ali štajerskega človeka lie vedno za nevedneža, ki se ne zna pomagati in ki mora berač ostati. Prvaki zahtevajo visoko nolo v Ljubljani, — ljudske šole pa zanemarjajo It vsakem oziru, ljudske učitelje zapuščajo in Ijih izrabljajo k večjem za orglarje ali politične agitatorje. Prvaštvo je krivo vsega duševnega z an e m a r j e n j a, vse du-ievne revščine štajersko-koroš-Ikega slovenskega ljudstva. Toni [nič rovega, — ali resnica, žalostna resnica je | to. Mesto praznih besed naj bi prvaki že pred desetletji ljudstvo izobraževali. Potem bi bilo bolje za to izmozgano prebivalstvo lepe naše {domačije. Ali prvaki so raje hujskali, da je uemška šola ljudstvu nevarna. In ljudstvo, pol-i otročjega babjeverja, se je podalo ter je smatralo res vsacega učitelja za „belcebuba" in o šolo za peklo .'. . V gospodarskem oziru pa ima prvaštvo še veliko večje grehe zaznamovati. Resnica je v prvi vrsti, da se na spodnjem Štajerskem in v slovenskih delih Koroške vsako leto več in nepričakovano veliko število kmetskih posestev sodnijskim potom proda. In v teh krajih vlada vendar prvaštvo neomejeno. Ako bi imelo to prvaštvo torej res le iskrico sočutja in pomilovanja v sebi, ako bi zasledovalo resnično narodno politiko, — no, potem bi skrbelo za gospodarsko zboljšanje teh pokrajin. Najlepše in najboljše narodno delo je pač, da se spravi ljudstvo iz revščine in se mu zasiguri boljšo bodočnost. Tega pa prvaki ne poznajo. Tem ljudem je pač popolnoma ednako, ali se deset ali sto ali tisoč kmetov v Ameriko izseli, ako se razvija židovsko veleposestvo, ako se razko-siije kmetsko zemljo. Za vse to se ta gospoda noče brigati. Zato se godi našemu ljudstvu vedno slabše. V našem listu smo že mnogokrat pisali (in Bili smo tudi pripravljeni dokazati to pred sodnijo), da si prvaški advokati dvojno in trojno -6V©to~računijo,.-kaJ;"r ''i to po postavi smelj, da hodijo prvaški politikujoči duhovniki že skoraj vsak teden podpore pobirati itd. itd. Povedali smo tudi že mnogo slučajev nesramnih tatvin občinskega denarja po prvaško zaslepljenih dolgoprstežih. Povedali smo grozovito lahkomiselnost, s katero delujejo prvaki v svojih denarnih zavodih (n. p. dejstvo, da je par prvakov le v Šoštanju napravilo čez en milijon kron dolga, nadalje stališče drugih prvaških posojilnic itd). Kdo bode te prvaške grehe in dolgove plačal ? Ljudstvo! In zato pač lahko z mirno vestjo trdimo, daje bilo prvaštvo doslej vedno velikanski škodljivev slovenskega ljudstva. Vbogo, zapeljano ljudstvo niti ne ve, kako se mu z narodnjaškimi frazami denar iz žepa krade. Ljudstvo molči in plačuje in molči . . . - In istotako stoji stvar v politiki. Štajersko kakor koroško ljudstvo je v svojem srcu dobro „avstrijsko". To ljudstvo pač ne more in noče zvestobe proti državi in vladarju prelomiti. Prvaki pa vlivajo med to ljudstvo strup vele-izdajstva. Ne samo bedasto prijateljsto do Srbije in Rusije nam to dokazuje, — ne, vsaka beseda in vsak korak prvakov nosi pečat veleiz-dajstva na sebi . . . Ponavljajmo torej, čeprav ne moremo ničesar novega povedati: Prvaške stranke hočejo napraviti iz slovenskega ljudstva analfabete, gospodarske berače in politične veleizdajice. Nas pa sovražijo in zaničujejo, ker se tega nočemo oprijeti. Prvaki so politični veleizdajalci, ker hočejo našo državo razdrobiti, našemu habsburškemu cesarju zvestobo prelomiti. Temu se mi naprednjaki nočemo in ne moremo pridružiti. Prvaki pa so tudi zagrizeni sovražniki ijud-ske izobrazbe. Oni čutijo, da je utemeljena njih vlada edino v neumnosti ljudstva. Mi pa se tega nočemo držati. Nasprotno: mi smo prepričani, da bode ljudstvo zboljšalo svoj položaj edino potom znanja in izobrazbe. Čimveč izobraženih ljudij, temveč napredka! In kar se tiče gospodarstva, je naše stališče jasno. Mi hočemo, da bodejo vsi pošteno in dobro živeli. Mi nočemo, da bi se prvaški oderuhi nasitili na ljudske tro ške . . . Tako nismo danes nič novega povedali. Novice praviti tudi nima nobene vrednosti. Le ponavljajmo staro dejstvo. In ako bodemo peli vsak dan isto pesem, — no, potem se bode moralo enkrat ljudstvo predramiti. Potem pa bode ljudstvo pognalo tudi svoje pijavke od sebe! Politični pregled. Državni zbor bode končal svoje sedanjo zasedanje okroglo sredi julija meseca. Potem pridejo deželni zbori k delu. Volitev. Pretekli torek vršila se je v Gradcu nadomestna volitev za državni zbor. Volitve so se udeležile 3 stranke: nemški naprednjaki, klerikalci in socialisti. Prvi so kandidirali mariborskega deželnega poslanca vrlega Wastiana. Ta je dobil skupaj 2291 glasov. Klerikalec Nenn-teufel je dobil 1328, socialist dr. Schacherl pa 127.-1 glasov. 1'ride torej med nrvoma dvema do ožje volitve. Ali izvolitev Wastiana je zasigurjena. Parlamentarni dvoboj. V državni zbornici prišlo je med štajerskim naprednim poslancem Malikom in češkim grofom Rolsbergom do prepira, v katerem je prvi zadnjega „renegata" imenoval. Rolsberg je bil namreč svoj čas Nemec in je bil tudi na nemški program izvoljen. Zdaj se je pa nakrat spremenil v hudega Čeha. Vale d tega prepira vršil se je dvoboj na pištole. Po enkratnem streljanju ni bil nikdo bojevnikov ranjen. Pač pa je postala pištola poslanca Ma-lika nerabljiva in se je dvoboj vsled tega končal. Predlog proti razkoševanju posestev. „l)eut-sches Agrarblatt" piše: Na Avstrijskem pride vsako leto 10 tisoč kmetskih posestev na boben. Ta žalostna usoda zadene večidel pridne kmete, ki so se skozi desetletja za grudo svoje domačije borili. Mladi ljudje prevzamejo dandanes očetovo posestvo s tako velikimi dolgovi, da že par slabih letinj kmeta uniči. Tako posestvo se pa potem zelo redkokedaj po sodnijsko cenjeni vrednosti proda. Vzroki temu ležijo pač v dejstvu, da je sodnijska razprodaja premalo znana. Edikt se sicer v domači vasi nabije, ali večidel ga či-tajo le oderuški razkosevalci posestev. Na dan razprodaje pridejo potem večinoma le taki razkosevalci, nakupijo in parcelirajo potem posestvo za-se z velikanskim dobičkom. Eksukucijski red naj bi se torej v tem oziru spremenil, da bi se ta edikt vsem občinam v okraju naznanil. Istotako naj bi se to v vseh listih razglasilo. Vadij naj bi se na 5 procentov znižalo, da bi se za-mogli tudi revnejši ljudje kupčije udeležiti. Pre-pisne pristojbine naj bi se 20-kratno zvišale, ako bi se kupljeno posestvo tekom nekaj let parceliralo. S tem bi se vsaj malo pomagalo. Ako bode pa šla stvar tako naprej, kakor v zednjih 30. letih, potem bodemo imeli kmalu angleške razmere, to se pravi: v vsaki vasi par bogatinov, drugače pa same najemnike in berače! Klerikalna pomoč. Kakor znano, so klerikalci največji prijatelji ljudstva. Te dni se je n. p. izvedlo, da je izdal klerikalni minister dr. Weisskirchner na poštne urade tajni odlok, po katerem se mora vsakemu poštnemu nslužbencu „urlaub" dati, kateri hoče iti na romanje ali na božjo pot. . . Takšna je klerikalna ljubezen do ljudstva. „Urlaub", katerega plačujejo davkoplačevalci s svojimi krvavimi žuljami, se moro dati tistim tercijalskim poštnim uslužbencem, ki raje po božjih potih lenarijo, namesto da bi delali. češki patriot je. Ob praznovanju bitke pri Aspernu v Kraljevem Gradcu so češki veleizda-jalci tako grdo proti avstrijskemu vojaštvu nastopali, da je prišlo do velikih nemirov. Vojaki in orožniki so morali z orodjem red napraviti. Več teh čeških „patriotov" se je zaprlo. Naša vlada je napram domačim veleizdajalcem res grozovito dobrodušna. Ko bi se pa kmetje enkrat proti davkom uprli, bi bilo vse drugače ... Srbske nesramnosti. V srbskem listu „ Republika" je izšel pred kratkem članek, ki je opsoval cesarja Franc Jožefa na najgrši način. Veliko število srbskega ljudstva samega je ta grdi članek obsojalo. Ali srbska vlada seveda ni lista konfiscirala. Naš poslanik grof Forbach je v tem oziru že pri srbski vladi interveniral. Takšni so naši „srbski prijatelji" . . . i. Sv. Andraž v Slov. gor. Ko se spominjam razmer pred tremi tedni, prisilijo me, da jih nekoliko objavim; ker mi je že več kaj dovolj, želim jih celo priprosto tebi, dragi bralec, pred oči staviti. Ko smo se pripravljali na deželno-zborske volitve, so tudi naš gospod župnik si prizadevali veliko na svojo stran; in ob času volitev bile so tudi njih pridige zabeljene z gorečimi željami; ko se pa ni vse zgodilo po njih volji, pa kričijo iz prižnice čez nas! Ali župnik naj si popred izbrišejo bruno iz svojega očesa, ne pa napredni dopisnik, ker ima ta vse čisto prav . . . Prišla je že davno doba za Vas, da bi morali začeti vzgledno in zavedno živeti. Gospod Jezus Kristus pravi: Moja hiša je hiša molitve, ne pa hiša razuzdanja! Tudi pri nas je cerkev (hiša Božja) za molitev in prižnica za oznanjenje Božje besede, ne pa za krič, še manj pa še za zunanjo politiko in oznanjenje kandidatov. Omenjeni gospod, zboljšajte nekoliko stvari, katere se dotikajo Vas, s politiko pa na stran. Vi ste začeli in mi bomo končali! Mira hrepeneči farani. Od sv. Benedikta si. gor. Dragi „Štajerc"! Že dolgo časa nisi dobil nobenega dopisa iz naše revne župnije. Imeli smo volitev dne 17. maja v naši občini Trotkovi. Agitiral je Anton opangl za klerikalno stranko in silil ljudi, da naj volijo Roškarja in Robiča. Zarano že ob 5. uri je prišel h gospodarju Francu Fekonja v Ločkem vrhu, da naj gre volit Roškarja in Robiča. Pa tudi listeke je naš dragi kaplanček Kaučič Jožef dal na obč. predstojnike, da naj jih razdelijo med občane, da naj volijo zgoraj omenjene klerikalce. Zvijačno so ti klerikalni kandidati zmagali, ker na vsak list, kateri je bil od naših kadidatov Dominik Kosera in Franc Senekoviča, so klerikalci svoje kandidate gor pripopali, tako da se ni moglo naših kandidatov videti. Pa tudi ta revček Spangl, ki je najhujši klerikalec v naši fori Benedički, si je strašno prizadeval ljudi pridobiti za Roškarja in Robiča. Oj revček Špangl, hlače bi si rajši krpal ta čas, kaj si okoli hodil! Pred nekaterimi dnevi je šel popotnik po cesti; nasproti pride Špangl, popotnik se prestraši ter zbeži v gozd, ker je mislil, da so je slamnati mož v koruzi oživel. Oj revček Spangl, kdaj se bodo drugič vršile volitve, tedaj rajši doma hlače in sukno krpaj, kakor da bi ljudi k volitvi silil. Drugači boš pa po postavi kaznovan! Več faranov. Sevnica Ob Savi. Dragi mi „Štajerc"! Redko kedaj čitamo dopise iz našega milega okraja Sevnice. Danes prosimo več občanov, dragi nam „Štajerc", vzemi v roke najojstrejšo krtačo in pokrtači naše občinske odbornike. Minuli teden se je delila podpora točne in sušne poškodbe za minulo leto 1908. Torej želimo vprašat občino : ali ne znate računat ali se vam ne zdi vredno, da bi bili došlo podporo razpisali vsem davkoplačevalcem? Vsi tisti večji kmeti, kateri trobijo v Vaš rog in niso potrebni denarja tako silno ko manjši kmeti, so dobili podporo, drugi pa nič. Mislimo in resnično povemo, da suša in toča namje tudi škodo naredila, je težje pozabimo kot večji kmeti, ki redijo od 6 do 10 glav živine, če nam suša vzame tistih 2 kom., potem pa nimamo nič, on ima pa še zmirom več glav. Eni so dobili podporo, drugi pa ne. Torej vprašamo občinske predstojnike: ali poznate postavne določbe, ali jih nočete poznati ? Postava velja za vsacega in tudi za Vas, gospodine; ako pri Vas ne velja, primorani smo vprašati oblasti, koliko denarja je bilo odločenega za občino Sevnico in bodemo poiskali, kje je ves denar. Ja dragi kmetje, letos imamo zopet občinske volitve. Ne dajte se preslepiti in volite trezne možje v odbor! Torej prebudite se iz dolgotrajnega spanja, ko vidite kako se vam godi. Za plačat te najdejo, kadar je za dobit, pa te nihče ne pozna. Torej letos se zbudite! Več kmetov. Iz Poličan. Pretekli teden bil je za Poličane in daljno okoliščino žalosten teden. Daleč znani g. Anton Grundner, veleposestnik, posestnik umetnega mlina, trgovec itd. izdihnil jo po komaj 3-dnevni bolezni blago dušo. Kakor znano, bil je g. A. Grudner v vsakem oziru in vsak čas blagega, poštenega, dobrotljivega značaja, jako dobrotljiv proti kmetskemu in ubogemu ljudstvu. Ljudstvo bistriškega, šmarskega, rogaškega okraja zgubilo je v tem možu velikega dobrotnika. Ako ni v časih bilo v stiski in sili pri ubožcih pomoči, gotovo se je najdla v Grundnerjevi hiši, in bil je vsled svoje poštenosti in dobrotljivega srca v vseh krogih priljubljen in visoko spoštovan. Mož je bil ves ča3 svojega življenja globoko misleč veren kristjan, pri tem pa ne preveč v gnadi pri nekih gospodih, kajti do prepričanja ni mogel priti, da bi božji dar, kteri zleze gospodu v žep, pomagal duši v nebesa. Zategadelj je podpiral in obdaroval zmiraj rajši uboge. Ljudstvo je ljubil, sovražil farizeje. Zaradi podelenih dobrot pa je pravičen nebeški oče tudi zmiraj delil srečo g. A. Grundnerju celi čas njegovega življenja, žegen Božji mu je stoterokrat povrnil ljudstvu storjene dobrote. Kakor je bilo življenje, taka bila je tudi smrt. Ni mu poslal nebeški oče dolge, mučne bolezni, do zadnjega trenutka pri čisti zavesti, gledal jo rajnki z mirno, čisto vestjo umirajoč pravičnega sodnika. K velikemu krasnemu pogrebu, kakor-šnega še ni bilo v Poličanah, prišle so velike trume ljudstva od blizu in daleč, ter spremljale ljubljenega k večnemu počitku. Solzne oči spremljajočih in zdihljaji ubožcev: Bog mu daj dobro, Bog mu poverni itd. je bil čist dokaz ljubezni do rajnkega. V miru naj počiva! Za ljudstvo pa naj ostane upanje, da bodeta hrabra sinova rajnkega g. Anton Grundnerja odločno nastopila pot svojega očeta'! Iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici. Dragi „ Štajerci" Usmili se pa zopet nekaj črešnjevskih žen, če se ti pritožimo; saj se nas nikdo drugi ne usmili. Naš preganjač župnik Sušnik se je pa zopet v binkoštnih praznikih z svojo surovostjo „izcajhnal". V nedeljo je klatil iz prižnice z velikanskimi lažmi po možeh, v pondoljok pa po nas ženah. — Mislili smo, da je že res izbruhnila pri njem bolezen v možganih, kar ljudje že dolgo časa prerokujejo. Ker je bilo v pondeljek pri večernicah le par možkih v cerkvi, vsedlo se je par črez 65 let staris strpljenih gospodinj v prazne moške stole, in sicer v stole njih gospodarjev. Kar naenkrat jih je ta besni župnik surovo „marš vun" izgnal. Za3ramovane so šle iz stolov, pa tudi naravnost jokaje iz cerkve, vse ljudstvo je bilo razburjeno. Dragi „Stajerc" ! Zdaj pa ne bodemo mi ženske več perzanašale, brale smo v zadnjem »Štajercu" nek članek o „krvavih župnikovih rokah", ko je staro mater pretepal itd. Članek je sicer resničen, pa premalo razodet; nas ženske naj kdo povpraša, kaj nam je večkrat župnikova stara mati milo jokaje pripovedovala iz farovškega zidovja, in sploh reči in dogodke, katerih tukaj če ravno rade, iz posebnih ozirov ne moremo opisovati; pa ljudstvu je vse tak znano, in čudno je da si še ta župnik upa sploh pred ljudstvo, da se ne sramuje; res je da ima debelo kožo kakor sam pravi. Ko bi bile mi žensko pred zadnjo volitVo, ko je ta gospod po hišah, njivah, celo živinskih hlevih za nami lazil, ter nas prav hinavsko z lažmi prigovarjal naj naše može za njegovo voljo nagovarjamo, posegle po pečnih vilah, bile bi najboljše storile. Zaradi kratkega časa, ker je na polju mnogo dela, ne poročamo danes več, pač pa prosimo prihodnjič nekaj prostora za prav zanimive reči in dela našega vrlega g. župnika. Crešljanke. Dobje pri Planini. Oj zlati čas; kdor m zamudi ga nikdar več ne dobi, pravi prigovot | Tako' smo tudi mi v zadnjem našem dopisu zamudili ' oziroma pozabili povedati, da župnik Vurkelc v nedeljo dne Iti. maja t. 1. ni opustil samo sveti evangelij povedati, ampak on tudi ni pri vstopu na prižnica ljudstvo navadno v Kristusu pozdravil, in ni molil očenaša; obnašal« je kakor kadar pride bahač v oštarijo. Kako je mogoče potem njegove trditve, da stori velik greh, kdor ne gre vsako nedeljo k božji službi, za pravo držati? Njegovi najbližni ljubljenci in| sosedi, posilem-kramer „Tonč" in Malika, s kate-ro sta v pozni noči špacirala, pa žihre med božjo službo prodajata žganje in drage reči, njema pa ni treba v cerkev k božji službi hoditi, ob časih prideta k zadnem blagoslovu, Malih se potrudi da pride z smehlivim obrazom ravno! pred veliki oltar, da Vurkelca bolj natanko vidi,, Tonč pa ostane v zakristiji. Ali njema to ni za greh prišteto ? pač pa bilo tako dejanje za vsa-j kega drugega človeka velik greh. Ravno tako| velik greh bi bil storil vsaki, kateri ne bi bil| letos dne 7. maja kandidata „Pišek" volil, so| trdili duhovniki. Oh da ne pride Kristus še en-] krat na svet, da bi spletel strike in bi take hi-j navske črnuhe iz cerkve nagnal, katerim je vsaMj drugi posel ljubši kakor oznanjevanje svetega evan-j gelja; ali ni to izrabljenje svete cerkve v poli-j tične namene? Ali ni to oskrunjenje svete cerkve?, Povejte nam Vurkelc? Ako ne bo odgovora, bo-j demo v novic razglasili, da Vi naši notici pritrjujete. Resnicoljub. | Veržej. človek obrača, Bog obrne, resničnosti tega pregovora so občutili pač naši zaslepljenij tržani sami. G. župnik je povzročitelj vseh tea] nesreč in tožb, katere so revnim tržanom mnogo^ plačila naredile. Dasiravno je c. k. okrajno glavarstvo, c. k. namestnija in c. k. ministerstvo ] prepovedalo pasti po trških gozdih, ni župnik ubogal, temveč je gonil tujo živino v tržke gozde. Vlekle so se tožbe tri leta. In nekateri trzaj so bili z župnikom vred kaznovani do 400 kroti, Ker so se na c. kr. okrajno glavarstvo protisH vili in niso hoteli kazni plačati, je okr. glavar-stvd ukazalo dne 22. maja prodati živino. Ta j dan se je močno rubilo in prodali so živine 25 krav, IG svinj in i!0 drevenk pšenice. Neki te-J žan je rekel; Kaj je meni glavarstvo? Če za-j tožim 8000 kron ! Imam posestvo, imam brod, imam gorico, lahko plačam. Ako se tak stavit«, zakaj pa tedaj ne plačate ?! Ako imate toliko 1 vrednosti in denarja, zakaj pa potem župnika prosite, ko vam mora mežnar vsako nedeljo pobirati po cerkvi? Ali Vas ni sram, da se na župnika zanašate ? Dne 24. majnika je župnik pokazal vašo sliko, ko je rekel cerkvenemu ključarju Francu Seršenu, naj mu zbere njegora. in naj preskočijo v „Narodno stranko". Povabil je k sebi župnik bpiudlerja, urednika „Narodneg»-jista- in dobili s j volilci jestvino in pijačo. Slišal sem, da sta A. in F. S. v Rozmanovi krčmi toliko pojedla in spila, da so se Spindlerju solze polile. Nesrečna paša je delala v .narodno" liberalno stranko, za katero se potegaje g. nad-učitelj Ferdinand Sprager. G. nadučitelj, da bi se ti potegoval zato, da bi se otroci v šoli kaj naučili! Dragic potegujte se zato, da bote » cerkvi pri orglali imeli drugi red, kot sedaj. 0 g. Ferdinand, ti se ne bi nikdar tukaj segreval, ako ne bi mi za tebe prosili! Sv. Janž na dr. polju. Dne 23. maja jej imela tukajšua požarna bramba svoje okrajne vaje. Bilo je vse veselo, ali brez nemira in brej napadanja od prvakov ne mine nobena stvar, ki je napredna. Zatoraj našemu g. kaplanu ni dalo celo popoldan miru, posebno ko je besedo „Heil" zaslišal. Tedaj se mu je žolč razlil, šol je v Županovo gostilno in tamkaj kmete hujskal, da naj bi šli in te društvenike nagnali, da ne bodejo več „Heil" vpili. Ali dokler so še bili kmeti pametni, tedaj tudi nič niso poslušali. Pa popoldan je dolg in zvečer se je vince tudi t žolč teh farovških par podrepnikov spremenilo. In zvečer gre požarna bramba k gospoda županu ter so klicali „Heil". — „.Halt pardon', France R., to pa ne sme bit, mi nismo nikašni ,Heilari", nihče ne sme tukaj „Heil" vpiti. A mi smo vpili naprej in je skakal kakor da bi zblaznel sem- mi kaj ZOjK kak. okn spili je d niki Prir Ribi met vrel ran 011 so ] dije rijo miši si j. se i dovi ne;.-; star bo 1 bilo ne 1 mo nas (lik; ker da stil [činu LPe A. Ali sramota bi bila, da bi 30 mož po-unikov na enega takšnega poslušalo, ki je itnik vsem siromakom; še ni skoraj • dve ar je občinskega siromaka v prepiru v nogo il, kakor pes, da je bil prisiljen ga v vodo Ali ni pred 6 leti za zatoličkim fantom stre-[ter ga nevarno poškodoval? To je lepo ia a in občinskega odbornika, kaj ne ? ! j da ti bodemo stolec spodmaknili! Lovrek, I se nam tudi usmiliš, da moraš Franžom godit |ti note ne poznaš, zato pa ti ne prideš na bete jo glih rad bil „gemeindeaušns". Ali [smo bili pametni možje, smo se rajši tam-| odstranili nazaj k gospodu Zellu. Zavpijemo ,Heil". Halt, kdo je prikimal za nami, [01 zopet kaplan. Vsede se za mizo in pri lira je že stal France, kaplanov komedijaž, man in za njim pomagač Lovra. Prosim mi poseljeno v gostilno iti mi dobre duše požar-B? Ja, pameten človek vsak sme noter iti, »i mi „ferkele vina". Pa zakaj ,hailate"? ,heil, heil, heil." No ti si najbolj nespa-len, da „hailaš", — in zdaj jim je kri zase Lovreku in kaplanovem zbirco-be-i Jakecu. In ta je tudi pripoznal, da je le fjam človek in ti drugi kak niso tako bogati i pasji d . . . Tedaj je bil konec te kome-; zjutraj ob V>3. uri kaplan je šel v mežna-. in France se vleže na mizo in pre-Ijaje svojo neumnost do 7. ure; ali premislil Re da ima svojega sina v Ribnici v šoli, da pčarski uči in besedo „heil". Za danes [olj. To vam povemo, da mi nimamo nobe-l haska od tega društva, samo to nas veseli i družbenike, da je vse v redu, ker je v dnih rokeh. Kako je pred par leti izgle-i ko je to v prvaških rokah bilo ? Ustanovili ^to društvo tudi napredni možje, tedaj še ni. |it*ga g. kaplana pri nas. Zatoraj pa mirujte, pnspajte se kje vas ne srbi, drugače bode-morali zaklicat enkrat: .Heil A-gre.š od Jesenice na Gorenjskem. Dne 27. majnika 1 se je tu nekaj časa mudil g. baron Scbvvarz, ielni predsednik kranjski. Poklonili so se mu [gerent Anton Oebulj in obč. svetovalec g. Mz, ter jeseniško učiteljstvo z nadučiteljem [Šedlak-om. Gospod baron je bil jako prijazen i radovoljno sprejel nujno prošnjo gg. ge-i in svetovalca Pongratz-a radi nove ljudske ;bno je povdarjal naš svetovalec gosp. utz, da je nova ljudska šola na Jesenicah i obilo otrok nujno potrebna in da bi bila pa lahko 3 leta obiskana, ko bi ne bili rafalni Jeseničani umetno stavbo te preprckali, t je ministerstvo že pred štirimi leti zankazalo, i mora še ena šola na Savi zgraditi. Sedaj 3 smo vsi vneti tudi za skupno šolo, pride jjeitirana nova 6 oziroma 8 razrednica med lenicami tik okolišča Save. Gospod nadučitelj je nameraval ustanoviti „Pevsko društvo me". A, ko se je prepričal, da bi to društvo [ali manj škodovalo pevskemu društvu „Sava" I tega projekta radovoljno odstopil. Vsa čast i vrlemu in značajnemu gospodu! Bog ga mnogo let med nami! — Tudi ostali je učitelji in gospodične učiteljice na Je-so nam .Savčanom" prav dragi prija-Im smo ponosni, da nam je vendar enkrat , deželni šolski svet dal učiteljstvo na Je-. katero je le ne samo nam, temveč tudi mladini prav požrtvovalno in ljubeznjivo floojeno. Tedaj moramo tudi mi vedno in pri tki priliki to prijateljstvo dobro vpoštevati! [Vpondeljek 24. majnika t. 1. pokopali smo stražnika g. Volauča. Služboval je i nekaj mesecev kot stražnik, poprej je bil ^efaik godbe jeseniške požarne brambe. Zapu-|je vdovo z dvema nepreskrbljenima otro-N. v. m., p.! Nagrobnico zapelo mu je društvo Sava". Ako ravno so imeli gg. samo eno vajo za nagrobnice, vendar so kazali kot pevci, od katerih imamo še ve-| sa pričakovati. Le tako naprej! Sedaj ima ko društvo 50 članov. Društvo je popbl-' nepolitično in nestrankarsko, goji samo . Meseca junija t. 1. potečejo 3 leta odkar Bilnesrečni po fajmoštru Z a b u-pcnzapeljani odbor izvoljen in radi (razpiše c. kr. okrajno glavarstvo še v tekn i meseca nove občinske volitve. Menda bode s tem vsim vstreženo in nimamo proti temu nič oporekati. Kakor vse kaže se bodejo volitve mirnim potom izvršile. Največ upanja do županskega stoka imata gg. Karol Wisner ali pa Lovro Baloh. Moža sta oba mirna in nepristranska, tedaj sta tudi za Jesenice na pravem mestu. Savčani so pa zadovoljni z prvim svetovalcem. V svojemu času bodemo še o tem več govorili. Novice. Luna mrknila je v noči od 3. na 4. junija. Kakor znano, je ta prikazen posledica tega, da pride luna v senco zemlje. Letošnjo mrknjenje lune je bilo v naših krajih prav lepo opazovati. Okroglo ob 2. uri ponoči je bila luna skoraj popolnoma s zemeljsko senco zakrita. Veleizdajalci na delu. Kakor smo že poročali, vršila se je med binkoštnimi prazniki v Petersburgu vseslovanska konferenca. Te kon-terence udeležilo so je seveda tudi nekaj avstrijskih politikastrov. Da se tudi slovensko ljudstvo v javnosti osramoti, romal je tudi ljubljanski župan Hribar v središče Rusije. Poleg njega so sedeli Čehi Kramar in Kloufac ter mnogi ednaki sovražniki naše domovine. Vsi govori na tej konferenci pa so jasno dokazali, da se gre tem pan-slavistom edino zato, da r a z b i j e j o avstrijsko državo in jo darujejo potem Rusiji. Ta cilj je vsem panslavistom ednak, čeprav so njih pota različna. Tako hočejo t. zv. ..Austroslavisti" najprve v naši državi uničiti ves nemški vpliv in potem to »slovansko" državo Rusiji izročiti. Starim panslavistom pa je ta pot predolga; zato bi najraje vojsko z Rusijo, da bi potem napravili punte in pomagali na ve-leizdajalski način sovražniku naše države. Taki S3 cilji panslavistov. Naša vlada vse to ne vidi ali pa noče videti. Seveda, doma so ti Hribarji in Kloufači ponižni patriotje in človek bi mislil, da se kar topijo v črno-rumenem solncu. Doma postane ruski medved Hribar ponižno avstrijsko jagnje. Ali na te limanice ljudstva pač ne bode vjel. Slovensko ljudstvo je že ope-tovano prelivalo svojo kri za avstrijsko državo. Zato bode obvarilo i za bodoče tej državi svojo zvestobo. Veleizdajalci ne bodejo imeli med štajerskim in koroškim ljudstvom mnogo sreče. Iz Hribarjevega sultanata. Kakor znano, je bivši agent Hribar župan „bele Ljubljane". Mož je znal prav lepo avancirati; iz navadnega agenta je postal direktor „banke Slavije" in župan. Zdaj pa hoče biti še več: rešiti hoče vse Slovane avstrijskega Jarma". Zato je postala Ljubljana pod vladanjem tega župana pravo gnezdo protiavstrijske veleizdajalske agitacije. To niso le slutnje, temveč to se da lahko z dejstvi dokazati. Po septemberskih dogodkih, vsled katerih je bilo v Ljubljani dvoje mladih življenj ustreljenih, pričela se je ta veleizdajalska agitacija. Razširjevala se je v vseh društvih. Kakor znano, je moral cesar celo veteransko društvo v Ljubljani razpustiti zaradi te protivojaške agitacije. Neštevilnokrat se je takrat slišalo po ljubljanskih ulicah klicati „Živio Srbijo". Na predvečer cesarjeve 60 letnice so razstavili in razsvetili v Ljubljani sliko srbskega Jurja. Cesarske orle so mazali z blatom. Ko se je zadnjič praznovalo zmago pri Aspernu, demonstrirala je poulična druhal v Ljubljani proti našemu cesarju. Ja, zažgali so celo cesarsko zastavo. In takih slučajev je še mnogokrat. K temu pridejo še veleizdajalska potovanja župana Hribarja na Rusko in v Beligrad. Nadalje omenimo tudi še čeprav nepotrjeno govorico, da so ljubljanski prvaški denarni zavodi sklenili, da bodejo dali Srbiji 20 milijonev kron podpore. In vrhunec vsega tega je to, da je celo srbska vlada sama javno priznala, da se je doslej na avstrijskem jugu (zlasti v Ljubljani) razširjevala srboiilska protiav-strijska agitacija. To so dejstva, ki jih ne mere nikdo utajiti. In naši prvaki na Štajerskem ter Koroškem hočejo, da bi se mi združevali s temi veleizdajalci na Kranjskem. To je cilj vse prva-ške politike, katera se bode pa izjalovila na zdravem čustvu našega ljudstva. Nemški „Schulverein", to je društvo, katerega namen je uresničenje in pospeševanje nemškega šolstva, imel je med binkoštnimi prazniki v Bielicu svoj občni zbor. Mi smo bili in ostanemo vedno prepričanja, da je nam vsem nemška šola velepotrebna dobrotnica. Z nemško šolo si namreč priučimo znanja nemškega jezika in kdor se ni držal celo življenje maminega krila, ta vč to ceniti. Zato pa pozdravljamo hvaležno delovanje tega društva. Iz poročil na omenjenem glavnem zboru „Schulvereina" posnemamo, da so se dohodki v preteklem letu za polovico zvišali. Zanimivo je zasledovati delovanje tega društva v pokrajinah, kjer nastopa že silovita prvaška politika, tako zlasti na spodnjem Štajerskem. Glede spodnje Štajerske doseglo je to društvo v preteklem letu sledeče uspehe: Šola v Slatini se je oddala javni upravi. Novih šol in otroških vrtcev društvo v preteklem letu sicer ni ustanovilo, ali napravilo je predpogoje za take ustanovitve. Leta 1907' ustanovljena nemška šola v Hrastniku dobila je zdaj 3. razred. Isto-tako narašča število šolskih otrok v Velenju in Šoštanju, tako da bodejo i šole v teh krajih kmalu javni upravi izročene. V jeseni otvorila se je nova nemška šola s 4 razredi v Slov. Bistrici ; naval otrok je bil tako velik, da se jih je moralo mnogo zavrniti. Nadalje se uresniči v kratkem nemško šolo v sv. Lenartu si. g. Isto-tako dobita občini Tezen in Pobrež pri Mariboru s pomočjo družtva javni nemški šoli. V Pekarju prešlo je poslopje tamošnje šole v društveno last. Sklenila se je nadalje nstanovitev otroškega vrtca v Vojniku, v sv. Lovrencu pri Mariboru in v Slatini. Tndi se bode spremenilo šolo v Brežicah. Tako deluje to prepotrebno društvo v blagor ljudstva in mi mu moramo biti le hvaležni ! Iz Spodnje-Stajerskega. Krivoprisežnike se imenuje ljudi, ki vedoma in nalašč pod prisego neresnico govorijo. Komur so zamore to očitno dokazati, tega kaznuje sod-nija s težko ječo. Dostikrat pa se priseže od gotovih lahkomiselnih ljudi in se govori potem istotako lahkomiselno pod prisego neresnico. Postava tega sicer žalibog ne kaznuje. Ko bi postava tudi take lahkomiselne krivoprisežnike pošteno kaznovala, bi se malo natančneje pomislilo, kaj se govori pod prisego. Po našem skromnem mnenju je tudi tisti kazni potrebni krivoprisežnik, kdor govori pod prisego to ali ono, kar ne ve natanko, kar se mu le dozdeva. Vsaka beseda, ki se jo izpregovori pod .prisego, mora biti od prve do zadnjo črke resnična. In kdor se tega ne drži, ta je po našem mnenju krivoprisežnik... Pred par tedni objavili smo v „Štajercu" s polnim podpisom našega urednika g. Kari Linharta članek pod naslovom „Koliko velja kriva prisega?" V tem zanimivem članku smo očitali krčmarju ptujskega , narodnega doma" Šribarju, njegovi nadebudni mladoletni hčerki, posojilniškemu pisarju Babiču in železniškemu uradniku Gregorki v Ljubljani, —■ da so v tožbi proti uredniku g. Linhartu (eden ali drugi ali pa vsi skupaj) hote a 1 i n e h o t e po - krivem prisegli in po krivem pričali. Zahtevali smo takrat, da nas ta čedna gospoda toži. Doslej pa vsi ti možje in tudi mladoletna krčmarjeva devojka niso niti z ušesom mignili. Kakor grob molčijo, ako ravno se jim je vrglo veliki greh v obraz . . . Kaj je torej na vsej tej stvari? Ali se ta slavna gospoda morda tožbe boji? No, potem ima pač slabo v est in potem jo morda že ta kriva prisega teži. Ta skozinskoz poštena gospoda menda misli, da bodemo molčali in da se bode na ta način morda vse pozabilo . . . Ali moti se! Mi bodemo i naprej državnega pravdnika opozarjali, da je tukaj preiskava potrebna, ker se je hote ali nehote po krivem prisegalo. In mi bodemo i naprej javnost na te ljudi opozarjali. Ako imajo ti ljudje le iskrico poštenja v sebi, potem nas morajo tožiti, da se pred sodnijo celo zadevo razjasni. Ako pa ne tožijo, no, potem bodejo nosili i zanaprej pečat na čelu, da so po krivem pričali in laž prisegali. Mi ne bodemo molčali in bodemo še mnogokrat o tej stvari govorili. Dr. Brumen in dr. Rosina se doslej še nista oglasila v našem uredništvu, da bi ju naša prijazna dekla naučila paragrafov glede popravka-nja po § 19. Mi tema dvema prvaškoma gospodoma le to povemo, da ima vsaka stvar svoj konec. Tudi potrpežljivost in dobrosrčnost naše dekle ima svoj konec in končno bi se znala skesati ter bi tema dvema gospodama sploh ne 4 — hotela več povedati, kako se piše in dela 9popravke". Čakali bodemo torej k večjem še en teden. Ako do tega časa Brumen in Rosina ne prideta, potem se sploh naj ne prikažeta. Kajti naša dekla bi jima potem vrata pokazala in čez to bi jima vse njuno juridično znanje ne pomagalo. Še enkrat torej: Dr. juris Brnmen in dr. juris Rosina, ako si hočeta na stara leta paragrafov priučiti, potem pridita hitro. In potrkajta na vrata, pa ponižno, prav ponižno, kakor se sika za juriste take vrste . . . Proti uredniku Linhartu vršila se bode glavna razprava pred mariborskimi porotniki v soboto, dne 19. junija, dopoldne ob V«9. uri. Kakor znano, toži prvaški dr. Brejc iz Celovca zaradi žaljenja časti. Razprava bi se morala že v zadnjem zasedanju porote vršiti, pa je stavil toži-telj dr. Brejc v zadnjem hipu nove predloge, tako da se je morala razprava preložiti. Cela zadeva bode velezanimiva, kajti gre se tukaj za „krščanstvo1 gotovih klerikalnih gospodov. O celem procesu bodemo seveda natanko poročali. Deželnosodni svetnik dr. Kronvogel v sv. Lenartu je čutil zopet potrebo, da uvede sod-nijsko preiskavo proti našemu uredniku g. Linharta. Zaradi tega je vprizoril hišno preiskavo. Upamo, da se stvar strogo nadaljuje in potem bode prišlo marsikaj na jasno. Velika napredna zmaga. Te dni so se vršile volitve v okrajni zastop laški. Prvaški časopisi so že skozi mesece sem na vse mogoče načine agitirali proti naprednemu zastopu. Računali so tudi že popolnoma zanesljivo, da bodejo zmagali. AH dan volitve prinesel je prvakom veliko presenečenje. Zmagali so namreč v kuriji veleposestva naprednjaki. S tem ostane laški okrajni zastop i zanaprej v naprednih rokeh. Čestitamo hrabrim volilcem iz srca! Samoumevno je, da prvaki Roševega kalibra zdaj kar divjajo od jeze. Pomagalo jim to seveda ne bode. Ljudstvo se ravno ne da več farbati od praznih besed. Ljudstvu se gre za pametno gospodarsko delo in zato voli z nami! Trboveljski Roš nam je dal svoj čas veliko dela. Morali smo javnosti povedati, kakšni junak je to in kakšne grehe ima na svoji črni vesti. Po pravici povedano, smo takrat res čakali, da nas bode ta možakar tožil. Kajti, naši citatelji.se bodejo še spominjali, da nismo Rošu ravno komplimentov delali; nasprotno, povedali smo mu take resnice, da bi nas sleherni človek, ki ima vsaj iskrico časti v sebi, tožil. Tako smo mu n. p. zlorabo uradne tajnosti, manipulacije s šnopsom, nepravilnosti v okrajnih delih, uslužbovanje ubijalcev in pijancev in ednake čedne stvari očitali. Malo je ljudi na Štajerskem, katerim se je v javnosti toliko hudobij in grehov očitalo, kakor temu ošabnemu, po nemškem denarju obogatelemu človeku. Ali Roš je na vsa naša očitanja molčal kakor grob. Mislil si je pač: ako tožim, prišle bodejo še večje umaza-nosti na dan. Bal se je sodnije, kakor se boji hndič križa . . . Nam se seveda ni šlo za Roševo osebo. Ta trebušasti možicelj nam je bil res postranska stvar. Šlo se nam je le zato, da se v trboveljski občini odstranijo neznosne lumparije, ki so jih uganjali pod Roševo vlado pijani zločinci in pred katerimi je vsa občina trpela. Omenimo samo falotovsko postopanje bivšega policaja Uršiča, pijanega suroveža, ki je spadal že davno v ječo. Te razmere smo hoteli končati. In lahko rečemo, da je naša zasluga, da se je te razmere zboljšalo in to osebe izbacnilo. Uršič je dobil brco, ki jo je že davno zaslužil. In Roš tudi. Da, da, mogočni Roš je dobil brco in padel je iz županskega stolca, kakor je bil dolg in širok. Mož se je potem še upiral. Mislil je, da bode še v deželnem zboru svoj trebuh pasil. Ali tudi to se mu ni več posrečilo. Tudi iz deželnega zbora so ga vrgli. Tako Roš ni več ne župan, ne poslanec, ne član okrajnega zastopa. Izginil je iz površja in mu svetujemo, da naj se s pijanim Uršičom tolaži, češ, vsaka stvar ima svoj konec. Adijo, Roš, adijo za zmiraj ! „Narodni dom' v Slov. Bistrici nima posebne sreče. Kakor znano, je ta »narodni dom" last prvaške posojilnice. Da bi tudi drugi ljudje tja zahajali, prezidala je posojilnica poslopje in mu dala novo ime „ hotel Austria". Zgradba tega od srbskih prijateljev zgrajenega „hotela" pa je imela celo vrsto sodnijskih tožb za posledico. Hiša kleparskega mojstra g. G. Jagoditsch bila je vsled te zgradba v veliki nevarnosti. Sosedne stene so bile grozno razpokane. Vsled tega je vložil g. Jagoditsch proti vporabi hotela" rekurz. Vkljub temu rekurzu so otvorili prvaški posojilničarji ta znameniti „hotel" dne 13. septembra 1908. Priredili so seveda obenem veliko prvaško slavnost. Vsled tega je vložil prizadeti g. Jagoditsch na okrajno sodnijo tožbo v zmislu § 386 (prestopek proti varnosti življenja). Državni pravdnik je dvignil vsled tega naznanila obtožbo proti advokatu dr. Urbana Lemec, proti krčmarju Petru Novak kot članu predstojništva posojilnice in proti prvaškemu najemniku Rudolf Starovasniku, kateri je bil svoj čas že zaradi zločina goljufije in poneverjenja predkaznovan. Dne 27. prosinca 1908 se je vršila v Slov. Bistrici glavna razprava. Pri obravnavi se je dokazalo, da se je „narodni dom" brez oblastvenega dovoljenja otvoril. Vsled tega so bili omenjeni trije prvaki obsojeni in sicer dr. Lemec ter Peter Novak vsak na 100 kron globe odno-sno 48 ur zapora, Starovasnik pa na 30 kron globe odnosno 24 ur zapora. Ta kazen je bila na vsak način zaslužena, kajti tudi za prvake velja postava. Ako mora vsak kočar čakati na dovoljenjo oblasti, predno sme stanovati v novo zidanem poslopju, potem se morajo tega i prvaški doktorji in krčmarji držati. Ali prvaki še niso mirovali. Vložili so namreč v svoji nedoseženi predrznosti tožbo proti g. Jagoditschu, češ da jih je ta po krivem prestopka po § 386 k. z. obdolžil. Ta tožba je bila res navadna predrznost! Samo ob sebi je umevno, da je bil g. Jagoditsch tudi oproščen. Tožitelji prvaške stranke pa so morali vse troške plačati. Zdaj pa je g. Jagoditsch sulico obrnil in je tožil prvaške gospode zaradi žaljenja časti. Dne G. svečana vršila se je glavna razprava, pri kateri so bili vsi prvaški obdolženci (gostilničar Peter Novak, trgovec A. Pinter, župnik Martin Medved, krčmar Martin Obrzne in posestnik Tomaž Kamšnek) obsojeni in sicer vsak na 50 K globe odnosno 3 dni zapora. Prvaki še niso mirovali, namreč so vložili rekurz. Ali tudi prizivna sodnija je prvo sodbo potrdila in posojilničarji so morali troške plačati. Istotako so ti posojilničarji napadali in tožarili g. "Weutz v Slov. Bistrici, ali tudi tukaj so propadli. Tako so te znamenite tožbe za prvake sramotno končale. Troški so zelo veliki in je le vprašanje, kdo bode te troške plačal? Upamo, da jih bodejo prvaški obsojenci iz lastnega žepa plačali, kajti to bi bilo vendar sramotno, da bi morali vložniki posojilnice te troške plačati. Opozarjamo vložnike prvaške posojilnice, naj se na noben način ne pustijo prisiliti, da bi se z njihovimi denarji ti troški plačali. Prvaki v Slov. Bistrici pa se naj skrijejo, ker so se tako hudo in grdo osmešili! Lepe sličice iz Slov. Bistrice. Kakor znano, vršile so se zadnje občinske volitve v Slov. Bistrici v znamenju hudega boja. Glavni pristaš nasprotnikov naprednega gospodarstva bi! je takrat H. Grill, kateri je tudi s pomočjo prvakov zlezel v občinski zastop. Proti temu bi nikdo no imel ničesar povedati, ako bi bila ta oseba — čedna, človek, ki stoji v javnosti na častnem mestu, mora biti čisti značaj. To pa ni <>. Henrik Grill! Dokaz tej trditvi sledeče : Kleparski mojster g. Jagoditsch je očital Grillu, da je ta notorični hasard-igralec in da je opetovan'o pri igranju goljufal. Grill dosedaj g. Jagoditscha zaradi tega očitanja ni tožil; mož pusti torej mirno na sebi ležati očitanje goljufije. Ta od prvaške milosti odvisni gospod ima torej res temno preteklost. Slepariti pri igri in potem častna mesta zavzemati, to se pač ne slaga! Posestnik Jos. Jager n. p. je opetovano dejal, da ga je Grill pri igranju že za več kot 4.000 K o goljufal. Tudi tega očitanja se Grill ni opral in ni tožil. In tako je še več slučajev. Res je torej, d a s o Grillove roke umaza-ne od sleparije pri igranju. Pošteni občinski zastopniki slov. bistriški pač ne bodejo s takimi ljudmi na eni mizi sedeli. Zato upamo, da bode Grill v interesu javne snažnosti kmalu izginil! Sokolaška gonja v Brežicah se vedno z bolj napetimi silami nadaljuje. 6. t. m. so rdečosraj-čniki zopet delali nemir in škandaliziralo se je po mestu, kakor je to v Ljubljani navada. Gostje teh sokoličev so bili večidel šolarji; po našem mnenju je šolarjem vsaka udeležba pri političnih demonstracijah prepovedana. Ali za prvake d velja postava? Za deco je vendar bolje, da« prepotrebnega poduka drži, namesto da bi »d že v najnežjejših letih navadila narodnjaške p| nje. Brežiški štacunar Vidmar ima to ne prelep nalogo, da podučuje šolarje v telovadbi in ji s tem sili v politične prepire. Čudno, da se ntt| učitelj Bcrcc za vse to prav nič n?. hriga. P»| vijo, da mož nima časa, ker še vedno onep{ mačka išče, katerega se mu je dalo kot zajčp pečenko. Opozarjamo oblast še enkrat na a hujskajoče postopanje sokoličev in upamo, da » bode kaj storilo, predno ne bode prepozno! Iz sv. Vida nad Valdekom se nam poroča:J Pri nas je šolski štrajk, ki že nekaj dni traji| Fajmošter Repolusk je menda kriv, da kmeHl ne pošiljajo več svoje deco v šolo. Že 12 doij ni nikogar v šolo. Klerikalci si mislijo, da». bode učitelj izgubil, ako otrok v šolo ne bodi' Ali srbski Jurij je moral odnehati, srbsko ljud-l, stvo hojskati in tako bode tudi tukaj enkral hujskanja konec . . . Vbogo ljudstvo, ki bodi| moralo kazen plačavati ali pa še v ječo korakafl V Slivnici pri Mariboru imajo moža,! menda nima vseh potrebnih koleščekov . Mož čuje na ime Joža Kolman. Ker smo ■ zadnjič zaradi njegove agitacije v volilnem fc*[ malo okrtaČili, postal je grozovito razjarjen s razburjen. Poslal nam je neko neumno pisarijo, ki le njegovo nizko inteligenco kaže. Naravnat1) sramotno je, da se upa Kolman s tako čeSI rijo v javnost stopiti. Imenuje se ,u;ui komisarja podporne akcije". In grozi nam, k\ nas bode tožil ter „popravlja" na znano j»| vitični način naš članek . . . Mi se s tem H manom ne bodemo jezili in prepirali. Zato J povemo enkrat za vselej, da smo njegov lažfl m otročji popravek vrgli v koš. Ako mu pil ni prav. potem le upamo, di bode svojo ob« držal in nas res hitro pred mariborsko sodfl poklical. Pred sodiščem bodemo temu najfl njenemu prvaškemu podrepniku še take povedi da bode sam hitro odšel. Kajti naša krtača naSj bode na njegovi suknji še mnogo prahu! Milo za odpuščanje prositi znajo gol« I prvaški hujskači, ako se jih pošteno zariM prime. Med hudo zagrizene prvake spada^B c. k. okrajni živinozdravnik Pirnat v Slov. Gfl cu. Vkljub temu, da je mož c. k. uradnik,™ naša se semtertja prav čudno. Tako je pni kratkem v železniškem vozu opsoval in zim nekaj nemških trgovskih pomočnikov. To sel seveda niso pustili dopasti in so moža toUfl Pred sodiščem pa je postal Pirnat zelo poniftfl ter je milo za odpuščanje prosil in vse nasbfl troške plačal. Tako je prav! Difteritis vlada v nekaterih krajih ptujska okolice. Žalostno je, da stariši še doslej nil tako pametni, da bi vsak pojav te bolezni tlM zdravniku naznanili. S tem prikrivanjem in »I molčanjem se bolezen grozovito razširja in rair-l sikateri nedolžni otrok pade kot žrtev statiSfl lahkomiselnosti v grob. Oblast naj ae tudi v. I to ozira in naj napne vse moči, da se bole«l pravočasno zatre. I „Odilienzavod" za slepce v Gradcu sprejJ s 15. sept. 1909 vse slepe, 4—12 let stal otroke za odgojo in pouk, ki imajo domovinski pravico Štajerske; pravtako sprejme otroke,kB zaradi slabega vida ne morejo obiskovati javil ali zasebnih ljudskih šol. Plačati je na leto nI lenkost; ako pa je prosilčevo uboštvo dokaaM,B tedaj ga sprejme štajerski „Odilienzavod" al slepce v Gradcu brezplačno. Podučuje se tatu predmete ljudskih šol; uspešno se goji pelje ti godba, kakor tudi ročna dela, kakoršna zamol izvrševati slepec samostojno. Prošnje na rani teljstvo zavoda naj se odda najkasneje do koal julija. Pridenejo naj se sledeči listi: Krstni lik list cepljenih koz, domovinski list, ubožni ffl ter zdravnikovo izpričevalo, ki naj priča dtil otrok slep ter da jo sposoben za pouk in vzgojil Samomor. V Arnfelsu se je obesil posesti Erhart, po domače Salcer. liil je duševno botflfl Požari. Pri Slov. Bistrici pogorela je ■ s hlevi posestnika Pristonika. Pravijo, da nI zažgalo. — V veliki nevarnosti je bil petek I noči del mesta Slov. Bistrica. V gosp. poslopjil g. Tota se je vnela stelja. Ko bi požarna brail v pravem hipu ne odušila ogenj, zgodila bil pri takratnem vetru lahko velikanska nesuaJ Vrat prerezati si je poskusil v slov. bsttl - 5 - .narodnem domu" krčmarjev sin Ratej iz poja.Ranil seje težko. Vzrok je mladeniška imiselnost. | h Drave so potegnili pri mostu v Anken-io deželno-brambovca, ki je že dalje časa v Mrliča niso spoznali. Požar. V gornji Bistrici je pogorela hiša z jodarskim poslopjem posestnika Bera. Kar se lilo storiti, rešila je požarna bramba. Vzrok Hii znan. koši kradel je v Maribora trgovski po-•los. Ziringer. Fantiča so zaprli. onil je v Savinji pri Žalcu 6-letni sinček pa Siamola. Krojač je hotel otroka čez po-i jrinesti; ali spodrsnilo mu je in sinček mu v vodo ter je utonil. ili sta v Kresnicah pri Štoreh dve [Požarniki so preprečili razširjenje ognja. Iz Koroškega. [letošnja suša in napredni poslanci. Medse prvaški poslanci brigajo le za dvo-tablice in narodnjaško hujskanje, opa-prednjaki položaj kmetijskega gospo-lapredni poslanci Kirchmayer, Pirker, tier, Nagele, Steinwender in Dobernig ter fci so vložili v državnem zboru nujnostni m, tikoč se preteče kmetske revščine, ki povzročila letošnja suša po Koroškem. i predlogu čitamo: Že dva meseca sem ni [t velikem delu Koroške nobenega dežja. | tega je že zdaj žetev detelje in mrve uni-tin istotaka nevarnost preti žetvi žitja ter Da se katastrofo od prizadetega prebilo odvrne, treba je že zdaj nekaj proti pri-ni bedi napraviti. Poslanci stavijo vsled pa-le predlog: C. k. vlada se opazarja, da oj poduči o Koroški preteči žetni bedi in takoj potrebna sredstva proti tej bedi I«i. Ta predlog naj se kolikor mogoče hitro imava. — Upamo, da bode vlada uvidila bnsko nevarnost, ki preti našemu kmetijstvu lil bode vsled tega vse to storila, kar je K.r.o. Naprednim poslancem pa gre za njih iivsa zahvala. [Prevalje. Piše se nam: Nekaj časa sem se It besede, da gredo naši župnik Anton l»r na počitnice. Starost tega župnika ne Mi več v tej veliki fari voditi ovčice, ka-pjegov glas nočejo več poslušati, ker ta \& je veliko kriv sovraštva, katerega sta na-W tn dva kaplana. O tem slučaju hočemo kinjič govoriti. Vbogi kmeti! Vi stojite zdaj te na čisto droge stališče, namreč, raz-bodejo predrugačile in prišli bodete na t velikega plačila; zakaj pa? se bo marsika-.prašal, in kdor ima možgane v glavi, bode i zapopadel. Oglejmo si nekoliko okoli po-katerega imajo naš župnik za svoj do-To posestvo je najlepše cele velikanske [hi prinese strašanski dobiček. Vsak posest-dobiček ali ga nima, mora leto za le-opraviti svoje poslopje, da ne pade na tako bi mogli tudi gledati ta župnik na . popravijo vsako leto nekoliko pri svojemu nju. A to se ne zgodi. Škandalozno je, če fedamo okoli stale, kakšna nemarnost se utaj vidi, kakor bi bili prišli iz Turčije ljudje Škandal je, ko vidimo dan na dan, ko ^o v cerkev tam kup gnoja pred pokopa-in ta smrad, prav grdo je. da ta župnik I tri desk, da bi pustil pokriti stranišče pri bvi stali, ta streha je tako razzauzena. kalili vrezale kartečne iz Belgrada noter. Ta taik ne vidijo in nič ne poznajo kaj druzega br tisto, kje so krone, da si napolni žakel. ^olepšanje svojega posestva nimajo nobenega ; Poglejmo ograd kakšen je tisti, pri divja-fne more biti tako rascapan, kakor je tukaj jJi farovža. Ce pogledamo v gozd, vidimo tam drevesa se posekajo za drve; smetje, [bi bilo dobro ven, pustijo pa rasti, ja pri-Imo cele parcele se posekajo najlepše dre-To ključarji ne vidijo, seveda zamera bi [velika. Ko bi kmet tako gospodaril, more Ina kant. Iz Grebinja se nam poroča: (Lepo društvo za llvoizgojo). Ko sem se vrnil na binkoštni ponde- ina poti v Ruden v gostilno g. Maierhofer vulgo ffia, videl sem tam starejšega moža, ki se je fcašal kakor divji lev. Vprašal sem, kdo da je 1_do2; neki tovariš mi je potem povedal, da je to cerkveni ključar v Rudnu in da se piše Stampernik. Ta pobožni mož je prišel ravnokar od taborja, ki te je bil vršil pri Slietniku. Mož ima sploh navado, da po vsakem srečno končanem taboru svojo tam pridobljeno izobrazbo po-naprednih gostilnah kaže. Da bi mu le enkrat ne spodletelo. Sicer pa čestitamo aposteljnu miru Volaučniku k temu cerkvenemu ključarju. Ali pa je menda ta možakar Vaša desna roka, gospod župnik ?! Iz SV. Jakoba V RoŽU se nam piše: Zopet nekaj novega od našega Sv. Jakoba v Roža. Imeli smo vesele binkoštne praznike. Na binkoštni pondeljek je prišlo veliko kranjskih romarjev, črnosuknežev in rujavih prikazen ter „rotgemtle". V župniščn so imeli zbor; govorijo se je vse dobro za kmeta; če bo še enkrat tak zbor, potem bomo menda vsi oproščeni od davka in od procentov. Ali fehta se pa kar naprej ; zdaj za to, zdaj za drago. Ali vselej, kadar pridejo ti kranjski romarji v Sv. Jakob, vselej za-pnste lepi izgled. Prvič je pustil eden od tistih študentov na Kobentarjev račun čevlje popraviti, da je mogel nazaj čez goro, ker še ni bil predor gotov. Drugič je prenočil eden študentov pri Kobentarju in se je ponesnažil v „gloska-sten". Zdaj tretjič so polomili na „narodnem domu" pinjo; ko bi jo imeli plačati, so ušli smuk skoz goro. Taki so kranjski prijatelji. Naš kaplan je bil že pripravljen, koso šli iz cerkve, da jih je vodil in pokazal, kam ter v katero gostilno morajo iti, da ne bi kdo zašel v kakšno napredno gostilno. Ali naprednjaki ne želijo kranjskih romarjev ali kranjskih soldov. Zaradi posilstva je sodnijsko naznanjen posestnik Tomaž Kriešs v Rodsbergu. Goljufal je delavec, Miha Gangl v Feldkirchnu in ga sodnija zaradi tega zasleduje. Zaprli so postopača Jos. Gradischnig v Him-melbergu. Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. Gospodarske. Hraste na kurjih nogah. To bolezen provzroča neka zelo majhna živalica ah pršica in zanese se prav lahko od ene kure na dru^o. Ko je prišla med kure ta bolezen, je najbolje, da se takoj loči bolne od zdravih. Zatre se pršice, ako se jih skuša pomoriti s primernim sredstvom. V to svrho naj se namaže kuram noge večkrat z mazovim milom, da se skorja omehča in nato dobro omijc z vodo, končno pa naj se namaže kuram noge s katramovim špiritom (raztopi se namreč 2 dela katrama v 1 delu špirita) in sicer prav dobro in ponovi naj se to čez 8 dni. Droge, na katerih kokoši čepe, naj se dobro ostrže in omije nato z vrelim lugom ali pa z vodo, v koji se je raztopilo sodo. Končno naj se še pobeli z apnenim beležem. Kar odpade pri strga-nju z drogov, naj se pobere in sežge. Pozor na kletna okna je velikega pomca v vinarstvu; kajti po oknih se vlažna klet lahko suši, se topla klet lahko hladi, se gorka klet lahko ogreva, vsled oken je vino lahko vedno kalno, s pomočjo oken pa ga tudi lahko čistiš. V tem oziru pomni: 1. Med prvim vretjem mošta sme klet biii topla. 2. Pozneje pa naj ima kolikor možno enakomerno toplino; poleti 5—7, po zimi 8—10° C. 3. Toplota povzročuje, da začne vino vreti in se skali, naopak pa primeren hlad vino umiri in sčisti. 4. V kleti se naj sicer zrak izpreminja, nikar pa ne bodi vetra ali prepiha. Iz tega sledi, da bo poleti skoz dan kletna okna treba imeti zaprta, po noči odprta, i. dr., kar se ravna po razmerah. Kakšno žveplo se naj rabi v kletarstvu? Dobiti je dvojno žveplo: čisto rumeno in pa ono, ki so mu primešana razna zelišča, takozvani >Kr.1uterschlag«. Katerega bomo vzeli? Vedeti je treba, čemu naj služi. Odgovor: samo v to, da zamori v sodu nekatere vinu škodljive glive. Vedeti pa je tudi treba, da zelišča, primešana žveplu, takih gliv ne uničijo, pa tudi sodu oziroma vinu ne dado nikakoršnega posebnega okusa. Zato ni potreba kupovati zeliščno žveplo in je edino pametno, posluževati se čistega, rumenega. Da se žele/.ni obroči obvarujejo rje in dalje ohranijo, treba jih je po dvakrat v letu pomazati s fir-nisom; oljnata barva seveda drži več let. Jabolka se lahko ohranijo čez zimo dobra, če se zakopljejo v zemljo, kakor repa. V ta namen se izkoplje globoka jama, dno se pokrije s smečjimi vejicami ali s slamo, slednjič pol metra visoko z zemljo, in jabolka ostanejo do pomladi zdrava, sočnata. Najboljša klaja za odstavljena praseta je mleko, krompir in ječmen. Mleko bodi na pol posneto. Na dan se poklada 1 kg mleka, '/, kg ječmena in 1 — Vi kg krompirja Namesto ječmena se daje lahko tudi ovsen zdrob, turšičen in ajdin zdrob. Po osmem tednu se daje posneto mleko, ki pa mora biti sladko. Loterijske številke. Zanimivo je v današnji številki se nahajajoče naznanilo sreče od Samuel Ileckschor, Hamburg. Ta firma se je s poštenim in hitrim izplačilom tukaj in v okolici dobljenih svot tako dobro ime pridobila, da opozarjamo vsakogar na naS današnji inzerat Povodom birme razpošilja svetoznana tvrdka ur Maku, BShnel na Dunaju, IV., Margarcthenstrasse št. 87/27 nov cenik birmskih ur, „zl'.Unine in srebrnine po najnižjih fabriškib cenah. Dober glas in sedemdesetletni obstanek tvrdkc jamčijo 2a izvrstno, reelno postrežbo. Naši cenjeni čitatelji dobijo na naročilo taki cenik z nad 5000 podobama zastonj in franfco. 273 Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida. znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito na-slalo gluhoto, tečmje iz nses, šumenj'- po ušesih in na^lii-lio«t tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 2 gld z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni 208 Aputliekn ..Zur Sonne* Jako-niiniplatz 21, Gradec. 3 kovaške učence in 2 kovaška pomočnika sprejme takoj g. Anton Feren-eak, kovaški mojster v Brežicah ob Savi. 344 MJZOn! »6 Kdor Želi kak5noiposestvo kupiti ali prodati kjerkoli, naj se obrne pismeno na Frane Pa-tetineft. „Rotenhof," zgornja Polskava pri Proger3kem, Dekle, slara 14—15 let, zmožna obeh deželnih jezikov se sprejme kot učenka s plačo v neki trgovini in gostilni na deželi. Vpraša se pri g. D-Iiiimi, Dobje pri Planini. 847 Portland-cement oferira po najnižji ceni veletrgovina Ed. Suppanz v Prislovi. Skladišče v Prislovi in Poličanah. 349 Manjše posestvo § brez bremen na spodnjem Bregu pri Ptuju, s cimrano hišo, s kletom, hlevom 2a govedino, 2 orala zemlje in sicer travnikov ter polja, mali sado-nosnik, se proda /. letošnjim pridelkom. Cena 2300 K. Več pove upravništvo „Stajercau. Proda se zaradi preselitve milo posestvo z gostilno in malo trgovino, v lepi ravnini, '/t ure od postaje, dobro idoča gostilna, zraven kamenoloma, vse v dobrem stanu. Več pove M. Kleno?Sek, gostilničar na Orehovem p. Sevnica ob Savi. 353 2 mizarska pomočnika sprejme pod dobrimi pogoji za takojšni vstop mizarski mojster Kari lteisin;er, Ptuj, ALler- hciligengasse i). 353 Najbolje se kupuje rezano blago, perilo in gotove obleke pri Adolf Wi'ssiak, Maribor, asse. 358 Zelo dobro idoča 328 gostilna z enonadstropno hišo in dovolj prostora, Čisto v ravnini ležečo polje z okoli 90 mecnov ali mernikov setve, okoli 30 johov gozda, lepimi gospodarskimi poslopji s sadnim ver-tom. dobra voda, se po ceni proda pod lahkimi pogoji. VoS pove uredništvo „Štajercaw. Pridna in zaupna ženska ne čez 40 let, ki zna dobro kuhati in razume vsa domača dela, so sprejme za trajno s 1. oktobrom 1909 v boljši meščanski in trgovski hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe sprejema pod „Dauernde Stellung" uprava „Stajerca\ 338 štev. 704 Flobert Teschin „Warnand", kaliber 6 ali 9 mm s krepkim robatim laufom, dolgost 1 m, za streljanje a šrotom in krogljo, teža 1»/« kile, za K 14—. Se pošlje edino po povzetju. — 11. cenik orožja zastonj in franko. Franc DUŠEK, tovamapusk Opočno štev. 7s a. d. Staatsbahn Češko. 338 Gradec, dne 29. maja Trst, dne 5. junija : 7G, 66, 59, 9, 40. 3, 6, 38, 60, 4. f&olrti/ti. t>- cSkmeviho ytateri ivlijo Največji dobitek Naznanilo Dol)itke event. „ garantira 600,000 markov. SFSCe. država. SMC* Prvo srečkovanje 23. junija. ~&ft Vabilo k udeležbi na šcnsah za dobitke od države Hamburg garsniirane velike denarne loterije, v kateri se mora dobiti gotovo 9 milijonov, 841.476 markov. Največji dobitek v srečnejšem slučaju: xn.GJztezc>-v GOO.OOO odnosno: Glavn dobitki a Markov 560.000 Markov 300.000 550.000 200.000 540.000 ** f 00.000 530.000 » 60.000 520.000 >» 50.000 515.000 ,i 45.000 510.000 ,» 40.000 „ 305.000 H 30.000 303.000 ,» 20.000 „ 302.000 H 15.000 10.000 i. t. d. V splošnem obsega loterija, ki obsloji iz 7 razredov, 100.0C0 srečk z 48.405 dobitkami in 8. premijami, tako da mora skoraj polovica srečk gotovo dobiti. Dobitki rastejo od razreda do razreda in sicer znaša največji dobitek 1.razredacv.M.50 000, oni7. razredaev.M.600.000. Uradna cena srečk 1. razreda znaša za eno Četrilnko srečke j M. 1-50 (K 1-75) Celo srečko •M. 6 (K 7) Polovično srečko! i M. 3 (K 350) ! Uradni, z državnim znakom opremljeni načrt srečkova-nja, iz katerega se razvidi vloge za nasledne razrede ter natančni zapisnik dobitkov, pošljem na željo v naprej in to gratis In franku. Vsak udeležencev dobi uradno listo srečkovanja takoj po izvršeni Infnriji. Dobitki se pod garancijo države takoj izplačajo. Naročila prosim takoj, najkasneje do 232 23. junija. Samuel Heckscher sen. Bankgeschaft, Hamburg 36. ............................................... Tukaj izrezati.......................... Naročilno pismo za g. Ssmuel Heckscher sen., Bankgeschaft, Hamburg 36. | celo ...srečko i M. 6-— (K 7—} Pošljite mi { polovično „ „ „ 8— („ S50) četrtinko 1-50 („ 175) Naslov:... Svoto dobite vloženo po poštni nakaznici 1 Kar ni primerno dvignite jo po povzetju, j naj so črta. Za letošno birmo priporoča svojo bogato zalogo ; slamnikov, srajc za fante in kravat; nadalje dekliške nogavice, bele rokavice, vence za glave, svilnate trake, lakaste, rumene in črne čevlje vsake velikosti po najnižjih cenah. Prodajanje je ročno in solidno, pošlje se tudi po poštnem povzetju. = FRANZ HOINIG = V PtUJU (nasproti gledališča). 292 y Častna izjava. Jaz spodaj podpisana Tereza Krainz, na.-»Skanthube« v Horzachu, izjavljam svoje ot da'sem se pustila dne 25. maja 1909 tako daleč J Ijati, da sem opsovala gospoda Blaža Jernej, | ni}$£ •Urapnikhubc« v Mullernu. ; Izjavljam, da potegnem vse tozadevne napadel popolnoma neutemeljene nazaj in da nimam nitij manjšega vzroka, očitati gospodu Blažu Jernej splal nečastnega. Zahvaljujem se gospodu Blažu Jernej, da nisi nobenih sodnijskih korakov proti meni in se 1 da plačam vse v tej častni zadevi doslej nastale! iz lastnega ter da objavim to častno izjavo na t troške v slovenskem listu >Štajerc«. Eberndorf, 2. junija 1909. gfe -h Tereza Krains po Vitus Wolfsegger mp. | .H« Valentin Schwarzl mp, | V torek, 15. junija 1909 ob 10. u. 1 _ ; pride v graščinski pisarni (Grad Oberpettaj zopetno oddajo v najem po licitacijski v Dravi, Pesnici, Ragoznici in Grajeni in 101 1. julija 1909 naprej na dobo 6 let Eao|j najemninsko svoto mora najemnik takoj | Oomenska uprava grofa pl. Hsrbersteig] v Ptuju. Bfiri tedne «a poiskali in ogled razpošiljam^ kolesa (bicikje) proti j zetju. Deli koles {odd ceno in dobro. Cenik »M kami franko! J Franz D L* Š E k, tovarna koles, Opočno Hr, i a. d Stutsbabn, BShraen. Vozički za otrolj (Kinder Sitz- undLiegewagen),™ terih labko otrok sedi, pa tudi 1 za ležati, imata vedno v zalogi priporočata po 12, 16, 20, 24,1 35, 40 50 K. Cene so nizke, vozički so ličnojj močno izdelani. Pismenim nard se hitro, pošteno in točno ustreie. Brata Slawitsch, trgovca v Ptiijii B foHor! Čitaj! PozorS Pakraške želodčne %^S^^S^ kapljice!« *■•• Staro slovito, iiira»j delujoče sredstvo boleznih v želodca črevih, — osobito priporočajo — pri M prtju in neredi vajanju — pcnai^H kongestiji — poBfl kanju teb, krčih id Nedoseženo sredstvo^ vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, vspeh signren. Cenajefl 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na n» ko poŠto po povzetju ali če se posije dei jircj. .Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo,J *e naroča naravnost od: B . . , , . P. Jtsrtgi£a,J lekarnarja v Pakracu 91. : Katera žena ali dekle? l7° Idhore lepo blago za obleko in g O^e sorte terpeči SVilni robec ku- A) ™ piti, naj gre v novo veliko trgovino a 1111 Mss, m m Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že ve« nego 30 let, se a>i je posrefiilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in proti izpadanju brk in las in lo je KAPILOR št 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje praljaj in vsako drug» kožno bolezen glave. Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in zahval-nic. Stane franko na vsako poŠto 1 lonček '.'> K 60 k, 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter Jurišič lekarnar v Pakracu "štev. 200 v Slavoniji. Priporočam za spomladansko sezijo izgotovljenih oblek za gospode, dame, dečke, deklice in otroke v najmodernejših vzorcih in kroju, po zmerno nizkih cenah ' 169 Johann Koss, Celje na kolodvorskem prostora na voglu hotela (Stadt Wien). )ldne l)na :cr od K 26-—, fiobert-puške od K 8-56, I od K 2, samokresi od 5"—. Popravljanje po ceni. Cersik s slikami franka. -. Dušek., Opočrao it. 104 a. d. Staatsbahn, Bohmen. Varstven« marka »Anker" Liniment Caspici corap. nadomestilo za urno kot odpeljsjode, Itvrstno in bolečine odstr&njajoce Sri trehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 8*—, Pri nakupu tega priljubljenega domačega I aaj se pazi na originalne steklenice v ikftiliah z |iT«rstveno znamke „Anker", potom se doki pristno to sredstvo. Dp. Richter -Je?a apoteka „zlatl lei" » Prag), Elisabctitr. St. 5 nov. Razpošilja-ae vsak dsn. 690 Najnovejša ura na nihalo z godbo in bilom, budilnica in godba v krasnem okvirju iz pristnega orehovega lesa, 75 cm visoka, bije cele in polovične ure. budi in svira najlepše komade v kateri koli uri in se zavežem uro tekom 8 dneh, ako ni poškodovana, franko nazaj vzeti in vpošljem tudi celi znesek nazaj- Komad po K 14. Brez godbe K 10. 3 lelna pismena garancija, pošilja se po postnem povzetju. Prva in največja zaloga ur Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27,<27. »Roskopf" ura iz nikelna K S—. Srebrna K 7-—. »Omega" K 18-. Zlate uro K 18 —. Zlate verižice K 20— Zlati prstani K 5-— 1,'ra na nihalo K 7—. Budilnica K 2-—. Zahtevajte moj veliki cenik z nad 5000 podobami, ki se vsa. kemu na zahtevan e vpošlje zastonj in franko. 272 Ljudska kopelj mestnega v Čas za kopanje: na delavnikih od 12. ure do 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1 ure zaprta); na nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure opoludne. 1 kopelj z vročim zrakom, paro ali „brausebad" z rjuho K —'60; postrežba K —MU. Grilat, revmatizem -------In astma "«. se uspešno zdravijo z rabo mojega Je leta sem znanegaKncaljjittisoIja (avstralsko, laturni frodukt). Cena originalne steklenice 1 K 50 k. opis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus-milo najboljše sredstvo proti pegami, vimerli, jeternimi zraki in drugimi nečistostmi obraza. Eucalyptus-bonboni nedosezno zdravilni proti kašlju, oslovskemu „ . . . kašlju, astmi itd. Pred ponarejenjem ' . >.aj se varuje s tem, Ernst Hess, Klingenthal I- s. Dobi se tudi v Ptuju 738 apoteka „zum Mohren" H. Holitor. da se ozira na to varnostno marko. [o mamrfakturno trgovino na kolodvorskem prostoru na voglu (Stadt Wien) ■ priporočamo zaradi njene solidnosti in nizkih cen najtoplejše. iSen in zaprisežen civilni geoauter ke • ka-take ;i i: .30 :ilom J" >r» ■j •tnc-pri« in sef; za-od- anj-itd.| 5 7.3- za. sa-na- da MARIBORU, Tegetthoffova casta 44 priporoča za vsa dela, ki spadaj 9 roko merjenja zemljišč kakor so: itve zemljsšč, omejitve, do-■tve mej. združitev zemljišč, rajanje zemljišč, meritev zemljišč železnice, ceste, mostove. d tudi manjša posestva, kakor občine, lovska okolišča, načrte stavb iu drugih predmetov. .. Vin Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnib'obuval, kakor moških, ženskih in otročjih čevelj domačega in tovarniškega dela po vsakovrstni ceni. Vse to se dobi in kupi pri gospodu Ivan Ser na, Gospodska ulica št 6 v Celju. S3T Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju »reven klalnice in plinarske hiše postavljena j« nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raa- žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati ia spahati i. t. d. Zasv.birmo Vam priporočamo lepe novosti blaga. — Potrudite se v našo trgovino, našli boste lepe, frišne reči za male in velike. Za obleko, posebno za belo, imamo veliko za izbrati; tako tudi za fante. — Nadalje lepe kranceljne, svilne panteljne in špice. Stem se Vam priporočamo L. F. Slav trgovci v Ptuju (na Ferschovem) 293 A temne krepko rdeče vino .... lino .Schiller" zrelo za točenje . . belo namizno vino Silvanec-ribola . namizno vino rizling....... fina namizna vina po....... ■ Lissa ideče, mcdicinalno, krvno vino K 28-— ■•• » 3t~ „ 36-— . «"■'— l - 48 — 56— ) litrih proda iz vinske kleti v poslopju velike sparkase Itto KUSTER, Celje. eleno cepljenje (Rebengummi zur griinen Jlang) najiztfrstliejši prima vrste, garan-. » blago, priporočata cenjenim odjemalcem Brata SLAWITSGH v Ptuju. 309 in še finejše vsake vrste v novi veliki trgovini Johann Koss, Celje na kolodvorskem prostoru. 168 spomladi in poleti je najlepša in najboljša prilika, da se nakupi realitete ali da se jih proda. Vidi se zmožnost zemljišč in travnikov in kupi se lahko posestvo v polnem obratu. — Kdor želi torej kupiti ali prodati posestvo, naj si bode potem kmetijsko ali gostilna itd., ta naj se obrne na koncesionirani realitetni prometni bird K. MAGNET u Velikovcu na Koroškem. 289 f Produkt naše firme je edini, ki je v uradni zapisnik farmakopeej italjanskega kraljestva sprejet. 90 IE.TJP PAGLIANO trma pro«. ERNESTO PAGLIANO, NEAPEL == (lastna hiša) — Calata S. Marco 4 — t najboljše in najbolj osvežujoče sredstvo za čiščenje krvi. PA6UAN0 se prodaja v prvih apotekah s postavnim dovoljenjem. liial-receptih pokojnega prof. Pagliano, ki so v naši lasti, vestno izdelano. a -. Mi opozarjamo tedaj, da nimamo absolutno ničesar z drugimi ednako imenovanimi firmami za vjV4rilO • opraviti in tudi nočemo imeti ničesar opraviti; svarimo svoje p. t. kupce pred gotovim škodljivimi posnembami, katere se skuša z vsemi mogočimi sredstvi in z dvomljivo reklamo v trgovino spraviti. Da se dobi z možno gotovostjo naši) edino pravo marko, ki nima absolutno nič z drugimi podobnimi produkti opraviti, svetujemo, da se obrnete direktno na našs firmo v Neapel ali pa na Real-apoteko SOCRATE BRACCHETTI - ALA "91 (južni Tirol). 66 — 8 — Spored za po c. kr. družbi za deželno konjerejo na Štajerskem v III. plemenskem okolišu prireje ogledovanja kobil v Ptuju dne 8. julija, tekmovalna postaja konj iz okrajev: Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in Maribor, za vse vrste materinskih kobil, tri- in štirili| mlade žrebice, vsih v deželi vzgojenih plemen. Pričetek. ob 8. uri zjutraj. Darila v srebru: peti n Nat stri 3 k leta skc lete za i Arr za i ra£ ror nin Cat Ste Ur. niš Ptt »■ S £ Premija Državna Deželna , Ptuj Ormož Slov. Bistrica Maribor Mlado kobile z žrebetom sesalci 90, 60, 50, 50 50, 50 30, 30, 30 20, 20, 20, 20 20, 20, 20. 20 30, 30, 30, 30, 30 Mlade kobile 70, 60, 50, 50 50, 50 30, 30, 30 20, 20, 20 . 20, 20. 20 . 30, 30, 30, 30, 30 Dveletne žrebice 60, 50 5Q 30, 30 20, 20 .. . 20, 20__. ^ 30. 307~20 Enoletne žrebice "50 . . 30, 30 20 . 20 . 20, 20" Skupaj 12 6 k: - — 10 200 15 420 200 mu prv mo laž pač she čin zbe ali P-sve čifc ka: Vs. stv po: „F bo. ko na lj« vs< ne lic de d) to ob in pr as sp bc ra re la V m n: in RC k: hI ti VI se d. S' n tt 1» li n BI k Skupaj . 63 2120 Razen predstoječih daril delile se bodo tudi od strani vis. c. kr. ministrstva za poljedelstvo Srebrne državne SHBtinje in priznalni diplomi. Vsak z državnim ali deželnim darilom premovan konj dobi tablico z letno številko premovauja. — Davilo 20 kron v zlatu, katere cenilnu soil prizna istemu konjskemu kovaču, v katerem delokrogu so najbolje podkovane kobile in najbolje ohranjena kopita žrebet. Pogoji premovauja. A. Splošna določila. Premije se morejo prisojati le takim konjem, ki kažejo obliko dotičnega plemena v konjerejskem okolišu. Da je prejšna leta kak konj enkrat ali dvakrat z državnim darilom podeljen bil, radi tega ta 2adcva v bodočem pogajanju za državno darilo onega nr irilj ampak, če je konj premovan na kaki postaji premovanja z državnim darilom, tako se za isto leto pogajanje za državno darilo v drugih postajali ne pripušča. Nobenemu vzrejevalcu se pri premovanju kobil ene vrste, več kot dva državna darila, ne prizna. Če kak vzrejevalec tri ali več plodov ene vrste picdstari, tel se zamore po zadovoljenju kakovosti ploda, razen vrstnega darila tudi še skupno darilo v obliki kot priznalni diplom priznati. Za vsakega konja, s katerim se pogaja za državno ali kako drugo darilo, se mora, da je rodu od državnega ali licenciranega zasebnega žrebca ali pa od dd čega žrebca. v prvih dveh slučajih z ubrejitevskim spričevalom dokazati. Pri premovanju se sme le konjem dokazane vrednosti za premovanjc državno darilo podeliti. Podelitev državnega darila ni nikako osebno odlikovanje, ker s posestnik, ampak le zadevajoči konj premira. Ozirati se mora le na take plemenske živali, katere kažejo, da zamorejo konjsko pleme v tikajoči okolici zboljšati. B. Posebna določila. Zastran premovanja posameznih konjskih vrst velja sledeče: Kobile z žrebeti. Kobilam z žrebeti prisodi se premija od četrtega leta naprej brez vsakršnega omejenja na starost, če so le zdrave, krepke in dobro a ter kažejo lastnosti dobre plemenske kobile in imajo seboj dovolj ugajajoče sesno ali že odstavljeno žrebe. Vendar se bode oziralo pri enakih lastnostih na kobile in se bode dajala prednost onim, ki so prinesle že lepa žrebeta in tako dokazale, da so dobre za pleme. Premija se sine prisoditi le, če se dokaže s predpisnini ubrejitevskim spričevalom, da je oče mlademu konju državen ali licenciran žrebec. Mlade kobile. Štiriletne kobile mrzlokrvnega plemena bodo premirane le, če je dokazano S predpisnini ubrejitevskim Spričevalom, da jih je lil žaven ali licenciran žrebec. Triletne kobile mrzlokrvnega plemena smejo biti ubrejene po takih žrebcih, kakor je prej navedeno. Žrebice. Eno- in dveletne žrebice morejo biti premovane, če jih je posestnik dobro vzredil in obljubujejo ugoden razvitek in daljšo dobro rast, tako, d kdaj dobre plemenske kobile. Žrebci in žrebeta se ne bodo premovala. C. Izvršilne določbe. Pri letošnjem ogledu kobil v I. (norišksm) plemenskem okolišu napravile se bodo v namen razpregleda za čisto pleme okrajno kobilno-vpisne knjige. Vsak) sestnik, kateri ima svojo kobilo vpisano, dobi potrdilni list in ima dolžnost, jo z deželnim vžganim znamenjem zaznamovati. Vse, knjižno vpisane kobile se morajo v prihodnjem letu pi-emijski komisiji predpeljuti in je vsako spremenenje kakor: spremena posestva, zamena itd. od posestnika nezamudljivo pri svojem okrajnem zastopu naznaniti. Posestniki živali, premiranih z državnimi darili, dobijo vrhu premije v denarjih še potrdilo, v katerem je popisan premirani konj. Konjercjci, ki se odpovejo premiji v denarju, dobijo potrdilo, v katerem se omenja odpoved, in priznalni diplom. V slučaju, ko bi ne bilo dosti premovanja vrednih konj ene vrste, morejo se prenesti premije namenjeno eni vrsti na drugo ali pa na drug konjerejski Premije v denarjih razdeliti med dva ali več premovanja vrednih konj ni dovoljeno. Vsak posestnik, čigar konj je bil premovan z državno premijo, podpiše pobotnico, s katero se zaveže, da obdrži po prijetju premije premirano žival Kf leti. Ako se temu izneveri, dolžen je vrniti premijo brez ugovora. Premije pa mu ni treba vrniti, ako dokaže, da se je nesreča zgodila, ali da žival slabo raste, ali da ni za pleme. Zoper razsodbo razsodnikov ni p D. Konjska oprava. Kobile in dveletne žrebice pripeljejo se na uzdi z dvema klepoma, za enoletne žrebice zadostuje dobra knaftra. V posebno uvaževanje. *WA z dne 141 občinskegij pred zd Po g 8. postave z dne 29. februarja 1880, katera zadeva obrambo in odstranjenje nalezljivih živinskih bolezni, drž. zak. 1880, XIV. kom. št. 35, se morajo prinesti tudi za konje, kateri se priženejo na premovanje, živinski potni listi. Zategadelj mora imeti vsak, kateri hoče gnati konje in žrebeta k premovanju, po postavi napravljen živinski potni list od stojništva, da se more izkazati z istim. Predpeljava konj. Predpeljava konj se prične točno ob 8. nri zjutraj. — Državni in licencirani domači žrebci, določeni v predpeljavo, se bodo pregledali sificiranja — torej morajo biti ob pol 8. uri na prostoru premiranja. V Gradcu, meseca junija 1909. Za c. kr. družbo za deželno konjerejo na Štajerskem. Predsednik : • Alfred vitez pl. Rossmanit. Tajnik : Robert Schmit vitez Tavt Udajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blame y PUji