kranjski zvon
ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izliaja zadnji teden v mesecu.
L. 1936.   Št. 5.
Posamezna štev. 1 Din.
Kako kdo moli.
lik
Neki akademik s
se je z duhovnikom pogovarjal o i. Potožil mu je, da skoraj nič ne moli. Molitve-
^ Hu noben ni všeč, očenaša in zdravamarije se mu ■ |udi ne zdi vredno ponavljati. Včasih kar sam po °Je nekaji moli. . Usnica je, da je težko dobiti dober molitvenik v ehn0 za moške, kli niso tako dovzetni za mehka jj ,a> kakršna so v nekaterih molitvah, ki so jih se-$1 otroško Bogu vdane in mehko čuteče duše. Toda Jj^ u> ki sam včasih težko poišče pravih misli, so Kcjk  nJ^sel dobra opora pri molitvi in premišljevanju.
,ePih
Je pa vajen bolj globoko misliti, si seveda mnogo
Molitev sam sestavi. Zato je duhovnik omenje-j , u akademiku svetoval, naj kar pridno nadaljuje ^a Se ^° Z ^°£om pogovarjal po svoje, kakor *daj narekuje srce ter dušne in telesne potrebe. £ft Ca očenaš mu je svetoval, naj ga samo premišljuje, trn'6 mu ne da bi ga ponavljal in ponavljal. Zju-'ftle na prvo prošnjo: posvečeno bodi Tvoje
\\*'Sfez dan, ko bo dellal in trpel: zgodi se Tvoja vo-v8n, , Poldnei, ko se bo okrepčal1: daj nam danes naš
^ . nJl kruh. Zvečer naj se spomni svojih pregreš-
il nas
> J^11* naj moli: odpusti nam naše dolge, ne vpelji
Usnjavo, reši nas hudega.
Mariji je rekel, da ima vedno še dosti zaupanja \t^' ^a*° mu Je rekel duhovnik naj mu bo zdrava-'1 v ^ kakJor lepa pesem. Lepa pesem se rada vedno i((eaj vn° P°Je- Tako naj nas misel na Marijo, ta krasni ^ 2enstva vedno in vedno spet dvigne kakor v lepo tft : Zdrava Marija, blagoslovljena, prosi za nas! Ptj^6^111 — zdravamarija — je še posebno lepa, če ji
'll2;imo premišljevanje!   roženvenskih skrivnosti, y se lahko poje v duši kar naprej in naprej.
je Akademik se je duhovnikovega nasveta prijel in neje izjavil, da tako prav lahko in rad moli. sljjj^je ljudi, ki mnogo molijo, pa zraven malo mi-\y kaj govore. Takim se rado zgodi, da besedilo stt^,^ tako pokvarijo, da nima več nobenega pravega ^0*    ^^šal! sem prav molitevno ženo, ki je na starost S*a^no molila v očenašu: zgodi se tvoja volja, *udi mi odpuščamo svojim dolžnikom itd. Več-
krat se sliši: ki je Devica Svetega Duha spočela. Prav resnega očauca sem slišali moliti: Češčena Marija, gna-de polna ti si, Marija žegnan sad tvojega telesa. V neki družini je bilo dobro slišati pri skupni molitvi: Sveta Marija, Mati božja, prosi za našo smrt na ram.
Kaj ne, kako je smešno in žalostno obenem! Do smešnega pride zlasti pri otrocih, če premalo pazimo na njihovo molitev. Neki otrok je v veri molil: sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; sveti Anton bo prišel sodit žive in. mrtve. Drugi: trpel pod koncem Pilatom. Tretji je vselej pri besedah „sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega" zašel v prvi del: „Stvarni-ka nebes in zemlje", tako da je že šestič prišel naokoli in se še ni znašel, kako je to. Nekaj učenk višjega razreda pri liturgiki ni znalo prav dobesedno očenaša in zdravamarije, ker niso nikdar same sebe poslušale, v kakšne napake so zašle. Na koncu še eno za kratek čas: neki prvoletnik ljudske šole je rekel, da je pri pasijonu videl tudi »tistega s konjskim podplatom"; mislil je Poncija Pilata.
Pa otrokbm ni zamere. Za nas bi bilo pa le dobro, da bi včasih malo premislili, kako govorimo pri molitvi.
Prvo sv. obhajilo
bo letos v nedeljo 24. maja. Prejeli ga bodo skoraj vsi otroci prvega razreda. Delo svetniškega Pija X. in svete Cerkve za zgodnji prejem sv. obhajila dosega že popoln uspeh. In sicer lep uspeh! Saj se nedolžna mladina lahko najbolji nemoteno oklene svojega nebeškega Prijatelja. Mali 'kandidati se že z velikim veseljem pripravljajo na ta najlepši mladostni dan; tudi vsakdanjih žrtvic in drugih dobrih del so se mnogi lotili, da ž njimi do takrat lepo okrasijo svojo dušo. Naj bi tudi vsi domači pomagali pri tem veselju in dobro pripravi. Starše prvoobhajencev že zdaj vabimo, da se tudi oni takrat udeleže sv. obhajila. Na dan slovesnosti, ki se bo vršila v župni cerkvi ob 9. uri, bodo klopi za prvoobhajanci rezervirane za starše in sorodnike.
Dan prvega sv. obhajila naj bo torej velik družinski in naš skupni župnijski praznik.
Stran 18.
KRANJSKI ZVON
štev_L,
Dobrodelna organizacija v Šmartnem
Pred velikonočnimi prazniki je bilo ustanovljeno dobrodelno društvo za našo župnijo. Kakor v drugih industrijskih krajih tako je tudi pri nas precej očite, pa še več skrite revščine. Zato je bilo potrebno, da se je ustanovilo dobrodelno društvo, ki ima namen „de~ janslko izvrševati ljubezen do bližnjega in sicer s tem, da podpira uboge družine, bolnike, vdove in sirote, zlasti tudi zanemarjene otroke in se sploh zavzema za duhovni in telesni blagor bednih in pomoči potrebnih, ter netiti tako v članih ljubezen do Boga in do bližnje-
_ it
ga .
Gotovo je, da naši ljudje veliko žrtvujejo za reveže, saj vemo, da dan za dnem hodijo po hišah desetine brezposelnih, tujih ljudi, o katerih ne vemo odkod so in če so res pomoči potrebni. Med temi številnimi reveži so tudi delomrzneži, ki ne bodo prijeli za delo prej, dokler jih oblast k temu ne bo prisilila. Ti ljudje denarja ne porabijo toliko za potrebno hrano temveč za pijačo in talklo zlorabljajo krščansko ljubezen do bližnjega. Doma ti ljudje ne prosijo, ker bi jim ljudje ne dali, ker poznajo njihovo zanikernost; zalo gredo v druge kraje, kjer so nepoznani, tam dobe podporo in tako pridejo do denarja.
Ko tako na eni strani podpiramo take dvomljive reveže, imamo doma ljudi, o katerih vemo, da so res potrebni in prav za te smo se doslej premalo brigali. Zavedati se moramo, da je naša krščanska dolžnost, poskrbeti za naše domače reveže. Telo tiste župnije, ki ni poskrbela za svoje siromake, močno krvavi iz velike rane, katero bo treba obvezati. Krščanstvo v iaki župniji ni popolno. O tem nas jasno prepričuje zgodovina. Apostoli so imeli veliko dela z oznanjevanjem evangelija in delitvijo zalkramenlov; pa vendar niso pozabili na reveže. Ker sami niso imeli časa skrbeti zanje, so poklicali dijakone, katerih naloga je bila skrbeti za reveže, vdove in sirote. Med temi dijakoni sla posebno znana sv. Štefan, prvi mučenec in sv. La-vreneij. In kakor so delali apostoli, iako so delali tudi kristjani poznejših časov. Kadar in kjer je bilo krščanstvo res živo in polno, tedaj in lam se je pokazala tudi organizirana slkrb za iibošce. Ljubezen Kristusova jih je priganjala, da so radi njega pomagali bližnjemu. Zato so bili nositelji karilativnega dela vedno globoko religiozni ljudje. O lem priča zgodovina.
Da ne bi zanemarili lako lepega in širokega polja kršč. udejstvovanja v župniji, se je na pobudo iz škofije tudi pri nas ustanovilo dobrodelno društvo. Med delavnimi člani imamo zastopnike posameznh vasi može, žene, fante in dekleta; lo pa zato, da imamo v evidenci vso župnijo. Reveži listih vasi naj se v potrebi, kar na nje obrnejo.
Za veliko noč je stopilo društvo med reveže z majhno podporo — 800 Din se je razdelilo med potrebne v obliki nakazil za meso in moko. Nekateri so dobili ludi v denarju. Na ta način smo omogočili našim revežem, da niso le v dušah, ampak tudi pri mizi preživeli vesele velikonočne praznike. Blagajna se je
za praznike spraznila. Treba jo bo zopet napolniti-Toda kako?
Računamo predvsem na dobra srca v naši /uP1"!,1' Domače reveže sami preskrbimo in nikar ne računaj mo preveč s tujo pomočjo. Zato bomo v kratkeitt • pravili zbirko po župniji. Nabiralci bodo prišli v vsa hišo; talko bo imel vsak priliko s skromnim darom P° inagati bednim v župniji. Tudi tukaj bo veljalo: 7'rn° do zrna pogača, kamen na kamen palača.
Prav bi bilo, če bi tudi pri nas upeljali: „MeS' venca na grob tega in lega je daroval ta in ta D°J$j delnemu društvu za domače reveže tako in tako vsot0' kakor imajo vpeljano po drugih večjih krajih- *• je, da z vencem pokažemo ljubezen in spoštovanje umrlega, res pa je tudi, ti venci umrlim nič ne k"1"' sti jo. Če bi denar dali revežem bi ti če ne veliko,P vsaj malo molili za pokoj njihovih duš. Ali bi ne Jl j lepo, če hi se tedaj, ko se eden od družine   lo<:l ■ lega sveta in gre v večnost, iz hvaležnosti in ljube do njega spomnili tudi domačih reveže v.
Morda hi se premožnejši župljani tudi v tesla')ieni tu spomnili domačih revežev s kakim •malim voli'0'1',, saj uči sv. pismo, „miloščina pokrije množino Sre 0
Tudi tovarne bo treba poklicali na pomoč, *aj • prečesto prav one vzrok, da se v družino vgnezth lezeri in z njo  pomanjkanje in beda; zato naj bi one prispevale v fond, ki je namenjen revežem-
Končno računamo še na pomoč javne oblasti
v tisti"
krajih, kjer imajo organizirano dobrodelnost.
širno da ima denar, katerega hoče razdeliti v
d«'
iz teh virov naj bi se polnila blagajna našega brodelnega društva. '€
Kakor se nasprotuje vsaki dobri stvari, ^a^° bo nasprotovalo tudi tej. Že se slišijo ugovori.
„Za reveže naj skrbi občina". Resnično in vredno je, da občina vsako leto votira precejšnjo
hvale"
V H
vic"
v ta namen. Nasprotno pa je tudi res, da imajo pJ'a od občine samo tisti reveži, za katere je podpora v sena v proračunu. Gotovo je tudi, da postanejo lj" revni in potrebni podpore tudi med letom, ko »• *. izgubi delo, pride bolezen, smrt: v takem slučaja J treba takojšnje pomoči   in ni mogoče čakati nove" proračunskega leta.
Poleg tega mora naša akcija gledati na to, da maga ljudem tudi v dušnih potrebah. Občina da P jj poro, pri tem pa nič ne vpraša, kako revež živi. izpolnjuje svoje verske dolžnosti. Treba je takia* vežem pokazati pot, po kateri se bodo otresli revsCl ki je le prepogosto zakrivljena. Veliko je revezev' so v duhovnem oziru zelo zanemarjeni. Tudi tukaj L potrebna pomoč, čeprav ne materialna. Občinske P j pore se delijo v občinski pisarni, Kršč. dobrodel ^ pa ponese podporo v hišo, na stanovanje siromaka.^ vidi kakšne so razmere v hiši, da pomaga z dobro
sedo- i„e Občina naj le še naprej1 podpira, tiste, ki so s< a pomoči potrebni. Kršč. dobrodelnost naj pris™t0^.J)j, pomoč v slučaju sile in naj pomaga   skriti revs Tako bo za oba dosti veliki delokrog.
KRANJSKI ZVON
Stran 19.
Slišal se je še drug ugovor: „Ta in ta je dobil, pa Je vnianJ potreben kot jaz". Na to odgovarjamo, da ga 1)1 človeka, ki bi mogel popolnoma pravično deliti take lapore. In če bi hoteli to doseči, potem je treba vsako
°brodelnost pustiti. Imamo voljo pomagati potreb-Dobe se pa tudi reveži, ki znajo svojo revščino
kftzati v strašni luči in zato dobe večjo podporo kot j^1' ki so morda bolj potrebni. Kakor vsaka stvar ta-|V £e tudi kršč. dobrodelnost da od revežev zlorabi ja-
• '»■do je bolj potreben, je pa večkrat zelo težko ugotoviti.
i   Odločno je treba zavrniti očitek, da je naša do-)r°delnos< politična. Cerkev je skrbela za reveže že l^aJ> ko se je morala skrivati pod zemljo, ko še ni 0 modernih držav, ko še ni bilo predvojnih ali poludi političnih strank in borb. ..Reveže boste imeli (l"o med seboj", je dejal naš Zveličar in Cerkev je Klicana, da za reveže skrbi, verniki so pa dolžni, jq i° v tem delu podpirajo in naj spadajo potem k ■i n'i oni politični skupini.
^ Morda se bodo našli še drugi ugovori. Držalo pfc i, bitli tukaj, kar drži povsod v podobnih slučajih, *isti, ki zabavljajo, nič ne prispevajo. Zakaj? Zato
er hočejo opravičiti svoj egoizem in pod plašč pra-* "tosti skrivajo svojo naivno ljubezen do bližnjega.
1 0 na take naša dobrodelnost ne bo računala.
.,   Ko začenjamo to prepotrebno delo, je treba pov-ar'*'< da bi se delavni člani odlikovali v bogoljub-«ivljenju. Iz božjih studencev milosti bodo dobili f 'nanje, po katerem bodo mogli ločiti potrebne od eP(>trebnih in ob pravem času v dušnih in telesnih . 8*ah  pomagati našim  revežem. Saj  je „ ljubezen
"loljiva in vse prenese." vj ^og naj nam da svojo pomoč, da bi v delavnih de]'1''1' k' bodo to delo vodili, in v župljanih, ki bodo jLr Stali ob strani, in v revežih, ki bodo tega dela j: ^*ni, pripravil ugodna tla, da bo društvo doseglo >, namen in s tem pomagalo poživiti in poglobiti ^'v'Jenie v župniji. Rešitev duš pa naj bo tudi *J najvišji zakon.
ne
Karitativni tečaj.
So  Po vseh župnijah v kranjski dekani ji se bodo ali ftli * /C IIS'a"ovile dobrodelne organizacije, ki bodo j,, ^toostojna društva kot Vincencijeve ali ElSzabetne /lDe» ali pa kot odseki Katoliške akcije.
v$e a vse člane teh karitativnih organizacij in za «Li Pr'.iotelje krščanske dobrodelnosti, se ho vršil v
t\^.dne 3. maja. v Delavskem domu v Kranju ka-tečaj1, ki ga bosta vodila preč g. prior Vale-1 Učak in g. dr. Alfonz Levičnik, profesor.
r'_ karitativnom tečaju hočemo poglobiti svojo
<>i,
'Hž^      Velike naloge nas   čakajo: brezposelnost, 'na» zanemarjena mladina, zloraba krščanske do-
*'sč
ansko dejavno ljubezen in napraviti določen pro-Po katerem se bo vršila naša dobrodelnost v celi
brodelnosti . . vse to so vprašanja, ki jih je treba rešiti s krščansko- ljubeznijo.
K tečajti vabimo vse prijatelje krščanske dobrodelne akcije.
Župnija Kranj
Oznanila za maj.
I. Prvi petek v mesecu priČetek šmarnične pobožnosti, z/, ob 6. sv. m. pred Najsvetejšim, /večer ob pol osmih šmarnice s petimi litanijami M. B.
Šmarnice se vrše zvečer in sicer od I. do vštetega 15. maja ob pol osmih, od 16. do konca maja pa ob 8. uri z v. Ob nedeljah in praznikih so šmarnice ob 7. uri zv. s petimi litanijami M. B., pri katerih naj poje odpeve in pesmi vsa cerkev. Zjutraj je vsak dan ob 6. sv, maša s petjem,
3. III. ned. po veliki noči, prva nedelja v mesecu, ob 6. sv. maša pred Najsvetejšim, mesečno sv. obhajilo za moške. Popoldan je ob pol sedmih najprej ura molitve, na to pa šmarnice.
10. IV. ned. po veliki noči, služba božja po navadi, pop. ob pol sedmih shod za žensko Marijino družbo.
i?. V. ned. po veliki noči, služba božja po navadi.
W. 19. 20. prošnji dnevi. V pondeljek 18. ob pol šestih v župni cerkvi.sv. maša in po maši gre procesija na Pungert, kjer je pridiga in sv. maša. V torek 19. je zjutraj sv. maša ob pol šestih in gre na to procesija na Huje, kjer je pridiga in sv. maša. V sredo 20. maja bo z j. sv. maša ob 6. Prošnja procesija pa gre v Čirčiče po sv. maši, ki bo ob 8. uri. Ker so osnovne šole dolžne udeležiti se prošnjih procesij in ker je za nekatere otroke prezgodaj, da bi prišli že k sv. maši ob 6. uri, bo zadnja prošnja procesija šla iz župne cerkve po sv. maši, ki se prične ob 8. uri. Vsi šolski otroci iz Kranja in Primskovega se udeleže sv. maše ob 8. uri v Kranju, nato gre procesija v Čirčiče, kjer je pridiga in sv. maša.
21. Vncbohod Gospodov, zapovedan praznik, ob 6. sv. mašu z enim blagoslovom, ob 1030 peta sv. maša z dvema blagoslovoma, po 6. sv. m. vesoljna odveza za III. red.
22. Pričetek devetdnevniiee na čast Sv. Duhu.
24. Nedelja v osmini Vnebohoda, služba božja po navadi.
30. Vigilija k binkoštim, strogi post, pritrgunje pri jedi in zdržek mesnih jedil. Ob 6.30 blagoslov krstne vode in na to peta sv. maša.
31. Binkoštna nedelja, Sv. Kaucijan in tov., god farnih palro-nov, ob 6. sv. maša z dvema blagoslovoina, ob 10.30 slovesna sv. maša z dvema blagoslovoma. Celodnevno češčenje sv. R. T.: Na predvečer se slovesno potrkava. Vsako uro molitve naznani veliki zvon. Uro molitve opravijo: od 12. do 1. 111. red, od I. do 2. ljudsko šolska mladina, od 2. do 3. žene, od 3. do 4. dekleta, od 4. do 5. moški, od 5. do 6. gimnazijski dijaki, od 6. do 7. splošna ura molitve. Ob 7. šmarnična pridiga, slovesne pete litanije M. B., zaključek šmarnic, zahvalna pesem.
Darovanje za cerkev je pri vseh dopoldanskih in popoldanskih službah božjih. Darovanje za župno cerkev prav toplo priporočam.
Prvo sv. obhajilo se-viši v nedeljo, dne 24. maja.
Župnija Šmartin pri Kranju
Oznanila za maj.
I. Sv. Filip, začetek Šmarnične pobožnosti, ki bo ob delavnikih ob pol 6 uri zjutraj, ob nedeljah in praznikih ob 7. »ri zvečer.
3. 111. ned. po vel. noči. Božja služba po navadi.
4. Sv. I lorijaa. Ob 6. obljubljena sv. maša za Stražišče v Crngrobu.
Stran 20.
KRANJSKI ZVON
Štev.A
10. IV. ned. po vel. noči. Zjutraj in ob 9. božja služba v farni cerkvi, ob 6; in 9. uri tudi pri. sv. Joštu.
Procesije križevega tedna: V pondeljek v Stražišče, v torek v Zgor. Bitinje, v sredo v Sred. Bit i nje.
21. Vnebohod Gospodov, Božja službu zjutraj, ob 9. uri z blagoslovom.
24. VI. ned. po vel. noči. Božja služba zjutraj in ob 9. uri v farni cerkvi, ob 9. uri tudi na Bregu.
30. Zapovedan post pred bnnk. praznikom. Po šmarnicah blagoslov krstne vode in peta sv. maša.
31. Binkoštni praznik. Zjutraj sv. maša z blagoslovom, ob 9. uri peta sv. maša. Zvečer ob 7. sklep šmarnic in zahvalna pesem.
Na Bregu so ob nedeljah in praznikih šmarnice ob 4. uri popoldne.
Umrli:
Peter Petcrnel, zak. sin delavca, star 3 leta, umrl v Zg. Bi-tinju 1. aprila.
Alojzij Ovsenar, zak. sin plctarja star 1 in pol leto. Umrl na Bregu dne 8. aprila.
Poročeni:
Zala i- Kari, delavec iz Stare cerkve pri Kočevju in Kovač Amalija, tkalka, roj, v Prezidu, poročena 13. aprilu.
Zaletel Franc, žimoprejec v Stražišču in Anica Pezdirc, tkalka roj, v Podzemlju, poročena 19. aprila.
Razno
Iz katoliške cerkve sta izstopila Vabornik Vaclav, roj 30. sept. 1881. v Bristanu na Češkem, čehoslo vaški, državljan in Bo-žena Banska, roj 5. avg. 1905. v Ziželicah ČSR., čehoslovaška državljanka, oba stanujoča v Kranju.
Povečanje Marijanišča. Naš župnijski karitativni zavod Mu-rijanišče je postal premajhen. Vsi prostori so prenatrpani tako, da več ni bilo mogoče sprejeti v zavod ne dijakinj ne sirot in ne gojenk gospodinjske šole. Bilo je nujno potrebno, da se pridobi, več prostorov v zavodu, radi tega se je Vincencijeva družba odločila, da bo letos izvršila prezidavo, povečanje poslopja na severni strani. Poslopje se bo podaljšalo za 8 metrov. Vsa dela so preračunjenu do okrog 240.000 Din. Vsega denarja imamo na razpolago za prezidavo le Din 70.000. Dobrim srcem priporočamo naš zavod, da se ga spomnijo z večjimi prispevki. Naši farani dajejo podpore za razne dobrodelne namene izven župnije, imamo pa v svoji župniji potrebe, ki so morda še večje, kakor drugod. Najprej moramo skrbeti za svoje dobrodelne ustanove, potem pridejo drugi na vrsto. Mnogi morda niti ne vedo, koliko potreb je doma. Vsej naši javnosti se torej priporočamo, da nam pomaga, da bomo mogli izvesti razširitev našega Marijanišča.
Vimcencijeva družba v Kranju.
Tudi letos je tukajšnja ..Vincencijeva družba" obdarovala za velikonočne praznike lepo število revežev. V ta namen so članice odbora pobirale v Kranju, na Priinskovem in na Kupi prostovoljne prispevke, ter nabtfale: 4292 Din, 32 kg bele moke, 117 jajec, 25 kg pšena, 10 parov nogavic, 8 maje, 2 oblekci, 5 termo-forjev, 1 gumijevo blazino in 5 m gumiranega pla/tna. Za nabrani denar se je kupilo: kravo za meso za 1667 Din primanjkujoče meso tea     ....    285 Din
bele moke za ......1113 Din
slanine  za....... 885 Din
sladkorja za....... 237 Din 50 p.
skupni izdatki: 4187 Din 50 p. Obdarovunih jo bilo: 50 družin oz. posameznikov iz Kranja, 39 družin oz. posameznikov iz Primskovega, 15 družin iz Klanca in Huj, 6 družin iz Ilupe, 5 družin iz Kokrice, 6 družin iz Stru-ževega, 11 družin iz Čirčič, 8 družin iz Gorenje Save, skupaj 140 družin.
Vsem številnim dobrotnikom „Vincencijeve družbe" v Kraoj^ stotero Bog povrni. Saj smo tudi pri zbiranju za letošnjo v konočno obdaritev doumeli resnico: čim več revežev Bog' (l I sti, tem več dobrotnikov podpira naše delo.
-j- Piber Ivan:
Dekan Anton Koblar.
Dne 12. julija 1854. se je rodil v Železnikih st. .. Anton Koblar kol sin ugledne rodbine. Oče mu je 1 Jožef Koblar (umrl 11. julija 1868), mati pa Ana Krstil ga je njegov poznejši župnik Ivan Zore. V ljusko šolo je hodil doma v Železnikih, kjer mu je prvi učitelj obče znani rodoljub Levičnik. Pri njem je deček naučil celo cirilice. Ker je bil bolj siromašni" staršev, so ga dali učit kovaške obrti z namenom., bo fant že v otroških letih okusil težo življenja m znal z delom svojih rok služiti kruh. Ker pa je mar ' vi in nadarjeni deček kazal veselje do učenja, SO S' skrbni starši poslali v šolo v Škof jo Loko. Tu je doV šil tretji in četrti razred z odliko 3. avgusta 1867. RaV natelj in katehet ondotne glavne šole je bil Franc o me, učitelj pa Josip Kramar. Nadaljeval je svoje st<^ dije na gimnaziji v Kranju, izdelal prvi razred 0 polletji s prav dobrim uspehom. Bil je prvi odlicn.Ia
V krščanskem nauku ga je poučeval prvo polovico
leta
Anton Brodnik, drugo pa še sedaj živeči zlatomas'1 Tomo Zupan. V prijateljski družbi je Koblar ^ , j| pripovedoval: Brodnik me je naučil čedno pisati-res! Pisava Koblar jeva razkriva tudi njegov znac8j| natančnost, značilen izraz njegove bitnosti.
Nadalje^1
je svoje gimnazijske študije v Ljubljani, kamor r bil sprejet na priporočilo g. Toma Zupana v Alojzi,
višče dne 21. septembra 1868, in sicer brezplačno.
odu-
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Škerbec, župnik v
koval se je v vseh predmetih, zlasti pa mu j<& ^\,?A, srcu materini slovenski jezik. Po dovršenih študij* je vstopil v ljubljansko bogoslovje. Takrat je vla na stolici sv. Maksima škof Vidmar. Tudi v semenj je bil zgled tovarišem v pridnosti in učenju. Pose . ga je zanimala že talklrat lepota materinega ie'z*Ka 0d slovenska zgodovina. Dne 11. julija 1878. je dob d vlade tako imenovani „Tischtitel" in bil posvečen tretjeletnik 27. julija 1878. Že prihodnje leto, 27. aVg'1^ sta 1879, ga je imenoval škof Pogačar, ki je spoz'ia Koblarju velik talent, za svojega dvornega kap Kot škofijski kaplan in tajnik je rad pomagal, kjef li je le mogel, zlasti ob nedeljah in praznikih soi) ^ tom v dušnem pastirstvu. Posebno je rad zahaja Presko k takratnemu župniku Alešu. Koncem J00^ 1881. je odšel v Rim, kjer1 si je ogledal zgodovi* zanimivosti večnega mesta. Leta 1882., dne 30. sep*e bra, je bil imenovan za administratorja Kirchenber# . Gallenbergovega kanonilkiata. Pet let je do smrti s* . Pogačarja uspešno deloval v škofijski pisarni. , aprila 1884 je bil poslan za kaplana v Mengeš. grede bodi povedano, da je bil v škofijski P'9arI1L0. izstopa v duhovno pastirsko službo tudi urednik »»" fijskega lista".
(Dalje prihod^ Kranju. - Za tiskarno Tiskovnega društva: France UberniK,