Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 76.	V MIlani, v SOM, 4. aprila 1914.
Leto XLII.
== Velja po polti: =
Za oelo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ , . „ 2 —
V	upravi prejemati maseCno „ 1*70
~ Sobotna Izdaja: 3 za celo leto ...... „ T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Insérait:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 t za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale, osmrlnite lil:
enostolpna ¡iciitvrsta po 2Ivin.
Poslano: ==■ enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje In praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga Vozni red
Bar Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma ee ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi ullol št. 6. — Račun poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 18 strani.
Mi katoličani.
Beseda cesarja Viljema o katoliški veri je čudno osvetlila nemške razmere. On (cesar) da katoliško vero sovraži in da smatra za nalogo svojega življenja, kako bi jo zatrl. Seveda je nemški cesar ustaven vladar in s tem se nemški katoličani tolažijo, češ, kaj nam pa more, ko nas brani ustava. To je resnično, da jih ustava brani, a koliko potov in načinov je, da Viljem lahko uveljavi svoj močni sovražni vpliv, ne da bi mogla to ustava preprečiti! Nemčija ne pozna čistega parlamentarizma, kakor ga inia n. pr. Anglija, in še na Angleškem marsika. dosežejo izvenparla-mentarni vplivi. Sicer pa ni treba, da bi bili ti vplivi nasilni. Mnogo nevarnejše je za nemške katoličane, ako se Viljemu in z njim združenemu protestantizmu posreči, da z odličnimi službami in vplivnimi mesti, s častjo in naklonjenostjo, pridobi vodilne katoličane ter jih potegne v svoje kroge s frazami o potrebi same nacionalne in o pogubnosti vsake konfesionalne politike. Tako bi katoliška ideja v javnem življenju izgubila svojo moč, katoličani bi se začeli politično ccpiti po raznih slojnih interesih, enotna organizacija katoliškega ljudstva bi začela razpadati in po naravnem refleksu bi se interkonfesionalizem javnega življenja začel pasti tudi v zasebnem življenju, a vpliv protesta ntizma bi se na vseh poljih sobodnejc uveljavljal. Pomniti moramo namreč, da moderni protestan-tizem ni nič pozitivnega, zato jo vsak interkonfesionalizem, ki je za živo ka toliško vero smrt, za protestantizem življenje.
Da. taka bojazen ni umišljena, to nam odkrivajo nasprotniki sami. Še meseca februarja jo prinesla dr. Fr. N a u m a n n o v a revija »D i e H i 1-fe« članek o konfesiona.luem problemu na Nemškem, ki v njem kaže na to smer nemške nacionalne politike.
Člankar najprej riše nevarnost, da se bo katolicizem na Nemškem vedno bolj utrdil in razširil. En vzrok, pravi, je ta, da je rojstnost katoliškega ljudstva večja. Drugi vzrok je pa moč katolicizma samega. Katolicizem, pravi, je v sebi enoten in zato tako močan, v Nemčiji mu je pa dalo še večjo moč silno delo na vseh poljih, zlasti pa čudovito organizatorično delo. Politična organizacija je osredotočena v centru-mu. Centrum je, naj se še tako taji, ka-
toliška politična organizacija. Tudi vsi katoličani tega no priznavajo, res jo pa le. Če bo šlo tako naprej, pravi člankar dalje, bo s strašno doslednostjo pri-rodnega zakona vodstvo nemškega ljudstva prešlo na katoliško plat. Kje je torej pomoč? Vedno nujnejše je, da katoliško ljudstvo politično osvobodimo in je pridobimo za skupno javno življenje »jenseits der Konfession« (to se pravi po clomače: moč katoliškega ljudstva bomo ubili, če se nam posreči izločiti iz politike katoliškega ljudstva katoliško idejo in navesti njegovo politično organizacijo na akonfesionalno ali interkonfesiorialno podlago). Nekateri priporočajo proti centrumu veliki »blok« vse levice. Tak »blok« je potreben, a rešil bi vprašanje le na zunaj. Da se vprašanje resnično reši, je treba, da liberalizem z vztrajnim in doslednim delom osvobodi katoliško ljudstvo konfesionalizma v politiki za »svobodno nacionalno politiko«.
Tako protestantovski nacionalist. Ali ni vse to prav v duhu Viljema? Zato je dobro opomnil »Slovencev« monakovski dopisnik, da se morejo po tem cesarjevem pismu nemški katoličani zanašati le na svojo moč. A v čem je ta moč? Protestantovski člankar je nehote izpovedal: v katoliški ideji in katoliški organizaciji katoliškega nemškega ljudstva! Zato pa ni prav umevno, zakaj »Slovenčev« dopisnik po strani udarja po tistih nemških katoličanih, ki si žele, da bi bil centrum na straži in da bi že v programu preprečil tisti pogubni interkonfesionalizem, ki bi ga sovražniki katoliškega ljudstva le preradi zanesli v katoliške vrste. Če naj bi že koga dolžili, da razdira centrum, ne dolžimo n. pr. idealnega, v boju za katoliško ljudstvo osivelega Roerena, ki si želi odločni katoliški centrum, ampak bolj po pravici sedanjega duševnega voditelja centruma Spahna (mlajšega), ki bi rad preustva-ril centrum v interkonfesionalno nacionalno stranko, prav kakor si želi protestantovski liberalizem, v pogubo nemškim katoličanom. Tudi berolinska struja ni zaslužila tistega prezira, ki ga ima zanjo monakovski dopisnik. Morda bo ros s smrtjo kardinala Koppa razpadla. A to šo ni noben dokaz, da bi bila ideja katoliške strokovne organizacije slaba. Zal, da v življenju ne zmagujejo vedno tiste ideje, ki so prave. Sicer je pa glede tega, kakor je po pravici po-vdaril sinočni »Slovenčev« uvodnik, za nas katoličane pravda itak končana. Želimo le v interesu dobre stvari, da bi sc nemški katoličani res verno dr-
žali Pijevili navodil: če ni mogoče več preustvariti interkonfesionalne strokovne organizacije, naj bi bili vsaj vsi katoliški delavci tudi v katoliških delavskih društvih. Le tako ho mogla tudi ta mogočna organizacija res kaj storiti »za krščanske ideale« na strokovnem polju. Čemu bi so bali, ako smo vernoudani Cerkvi? Ali jo mar božja previdnost zapustila svet? Ali pa morda cerkev nima pravice določevati laki ti stvari?
Lopo pravi Nostitz-Rieneck S. .1. v zadnjem zvezku »Stimmen aus Maria-Laach«: »Kakšno stališče naj zavzame Cerkev nasproti menjajočim se kulturnim strujam, ali je umestna intransi-genca ali akornodacija ali plodno delo, o toni odločevati je tako gotovo reser-vatna pravica papeževa, kakor gotovo je pravica brodarja, da določa ladji smer.« Če je torej Pij X. posegel v veliko kulturno vprašanje: ali katoliško ali interkonfesionalno?, je bila to njegova sveta pravica, a naša dolžnost je, da je njegov ukaz smer našemu delu!
Izseljevanje in naše agentovsivo.
(Nadaljevanje.)
V prejšnjih člankih smo pokazali, da je zahteva izseljeniških agentov po 20kronski ari, da preskrbe potniku prostor na ladji, nekaj nerednega, ker ni noben potnik tretjega, oziroma četrtega razreda pri nobeni progi vselej popolnoma gotov, da pride na tisto ladjo, za katero je po agentoveni prigovarjanju naposled plačal voznino. Da to reč še bolj pojasnimo, omenjamo, da imajo agent,je izvečine od glavne agenture ali glavnega urada izgovorjeno neko gotovo število potnikov, ki morejo vsakokrat gotovo priti na gotovo ladjo. Vpoštevati pa se mora, da je takih izseljeniških agentov na stotine in da se na drugi strani izseljevanje nikdar in nikjer ne vrši tako pravilno in redovito, da bi agentje vedno dosegali določeno ali izgovorjeno število potnikov za gotovo ladjo. Le prepogosto, zlasti pa tiste mesece, ko se ljudje vsepovsod naj raj še izseljujejo, so prigodi, da pripeljejo nekateri agentje potnikov, kojih število je dokaj večje ocl izgovorjenega; in ker je število prostorov na vsaki ladji tudi v medkrovu omejeno, določeno, je naravno, da, se ne morejo vsi tisti, ki so plačali za prostor na gotovi ladji, naposled s tisto ladjo odpeljali. In takih zaostalih potnikov jo dostiki-at na sto-
tine, ki morajo potem kakopak počakati — zelo dostikrat na lastne stroške! — na prihodnjo ladjo, ki je le prevečkrat manjše vrednosti nego plačana. To sc prigaja v večji ali manjši meri pri vseli progah, v vseh odhodnih pristanih, v prav posebni meri pa pri francoski Compagnie Generale Transatlantique, koje agent v Ljubljani je Šmarda. Na tej progi se ponajvečkrat zgodi, da naši ljudje zaostanejo.
Poleg že navedenega je tukaj na-daljni vzrok temu ta, ker ima italijanska vlada (ki v resnici jako skrbi za svoje izseljence, tako kakor n. pr. avstrijska no skrbi) posebno pogodbo z Compagnie Generale Transatlantique, po kateri je ta družba zavezana med vsemi, za gotovo ladjo došlimi, potui-ki vzprejeti pred vsem vse italijanske izselnike na krov. Iz tega, vzroka jemljejo v Havru vedno, posebno pri glavnih ladjah, najprej Italijane na ladjo, in sicer vse, kolikor jili je, in šele potem pridejo na vrsto ostali, zlasti naši, in seve v tolikem številu, kolikor pač ostane šo prostora praznega na ladji. Ker je, kot jc znano, izseljevanje v »bedni« Italiji tucli veliko in se zelo mnogo Italijanov vozi čez Havre, je jasno, da za druge narodnosti često-krat, posebno v laških sezijah, nc more ostati dosti prostora in tako jih zaostane na stotine, ki morajo počakati na drugo ladjo, ki je tukaj po navadi za veliko izpoznanje slabša.
Mnogo naših ljudi pa zaostane v Havru tudi vsled silnega nereda, ki vlada pri dostopu na ladjo, pri vkr-cavanju. Reda ne vzdržuje nikdo in tako vse dere, se drenja in tare k lad-jinemu mostiču, ker nikdo ne bi rad zaostal. V gnječi so nevede in nehote ločijo prijatelji in znanci, ki so se tesno združili, da v tujini skupaj potujejo. Eden se pridrenja na ladjo, drugi zaostane daleč, in prepogostokrat se jc našim rojakom v Ilavru že pripetilo, cla so se prerili do mostiča, da so prišli že do srede mostiča, ko je zado-nel od zgoraj klic: Vse zasedeno! in so reveži morali nazaj. Spričo takih razmer se ni kar nič čuditi, če je bil mogoč znani tragikomični slučaj z zamenjavo žene, o katerem so listi nedavno poročali.
Na ta način v Havru zaostali potniki morajo več dni čakati na drugo ladjo, ki je vedno slabša ocl prve, dostikrat tretje ali četrte (!) vrste, mesto brzoparnika, za katerega so plačali, počasna stara škatlja (à là Volturno!), ki rabi čez morje mesto 7—9 dni, kakor navdne poglavitne ladje te dru-
LISTEK
Prosper Mérimée:
Maleo FalcoiE
(Iz francoščine.)
Ako zapustimo Porto Vecchio in se obrnemo proti severovzhodu, proti sredini otoka Korzike, zapazimo, da se tla polagoma vzdigujojo in po triurni hoji dospemo na rob zelo obsežnega »niaqui-sa«. Maquis je prebivališče korzijskih pastirjev, roparjev in vseh tistih, ki se niso podvrgli postavam. Maquis sestoji iz dreves in iz drugih rastlin in sploh iz drevju podobnega grmičevja, ki raste vse vprek tako, cla si more narediti človek pot le s sekiro v roki.
Če kdo ubije kakega človeka, gre v maquis pri Porto Vecchiu, kjer s puško in smodnikom živi popolnoma varno. Pastirji dajo mleka, sira in kostanja, in ni se mu treba bati niti sodnije, niti sorodnikov umorjenega, dokler nc gre v vas po strelivo.
Ko sem bival nekoč v Korziki, jo imel Mateo Falconc svoj dom komaj pol milje od tega maquisa. Bil je za svojo domovino že precej bogat, mož, ki je živel, nc da bi kaj delal, ocl dobička,
ki ga jo. imel pri reji živine, ki so jo vodili pastirji, kakor nomadi po bližnjih hribih in gorah. Ko sem ga videl dve leti po dogodku, ki ga hočem tukaj opisati, se mi je zdel kvečjemu petdeset let star. Predstavljajte si majhnega, toda, mračnega moža, s sajasto črnimi lasmi, z debelima ustnicama, velikimi in živahnimi očmi in z nosom, zakrivljenim kakor orlov kljun. Njegova velika spretnost v streljanju je. bila celo v njegovi domovini, kjer je mnogo dobrih strelcev, splošno znana. Znal pa jc streljati kakor po dnevi tako tudi po noči. Vsakdo je vedel, da jc na osemdeset korakov prestrelil mal papirnat zaslon, za katerim jc bila nažgana sveča, ki so jo prej ugasnili, nato jc streljal.
Ni torej čudno, cla si je Mateo pridobil velik ugled. Znal je biti clober prijatelj, kakor tudi hud sovražnik. To so vedeli vsi in zato so zelo gledali, cla ga ne bi razžalili.
Žena mu jo porodila najprvo tri hčere, vsled česar jc bil zelo jezen. Ko-nečno mu je porodila sina, ki ga jo imenoval Fortunata. On jo bil upanje družino, podcclovalec očetovega imena. '	so se medtem dobro omožile; nji-
hov oče sc jo mogel v sili zanesti na pomoč svojih zetov.
Sin jc bil star šele devet let, toda
kazal je veliko sposobnost biti očetov naslednik.
Nekega jesenskega dne je šel Mateo s svojo ženo nadzorovat pastirje, ki so pasli njegove črede. Sin ga je hotel spremljati, toda kraj, kamor je bil Mateo namenjen, je bil preveč oddaljen; poleg tega pa jc moral tudi ostati kdo, da straži dom; oče ga torej ni vzel seboj, kar jc pozneje lahko obžaloval.
Mali Fortunato se je vlegel v travo in opazoval goro. Veselil so je, kako bo v nedeljo v mestu, pri svojem stricu županu, jedel; ko ga prebudi iz njegovih misli strel. Vstal jc in so obrnil tja, odkoder je prihajal šum. Streli so sc slišali vedno bižje; konečno se je prikazal rnož, ki jo hitel v Matijevi hiši; s težavo se jc vlekel dalje podpirajoč se na svojo puško.
Ta mož jc bil bandit, ki se je odpravil po noči po strelivo in jo prišel med potjo v zasedo korzijskih vojakov. Po hudi obrambi se mu je posrečilo nekoliko ubežati in jc kljub ranam, ki so mu jih zadali vojaki, prišel do hišo.
Približal so jo. Fortunatu in dejal:
»Ti si sili Matea Falconc?« »Da,«
»Jaz sem Gianetto Sampiero. Vojaki me zasledujejo. Skrij me, nič večne morem bežati.«
»Kaj bodo oče rekli, če te skrijem brez njihovega dovoljenja?«
»Rekli bodo, da si storil prav.«
»Kdove?«
»Skrij me hitro; prihajajo!«
»Čakaj, cla pridejo oče.«
»Čakati! Čez pet minut bodo vojaki tukaj. Skrij me ali te pa ubijem!«
Fortunato mu je odgovoril z veliko mirnostjo:
»Nobenega strela nimaš več v puški, ne v torbici.«
»Imam pa svoje bodalo.«
»Ali pa moreš tudi tako hitro bežati, kakor jaz?«
Hitro jc skočil tako daleč, da ga ne bi mogel prijeti.
»Ti nisi sin Matea Falcone! Ali hočeš, da me pred vašo hišo primejo?«
Otroka jc to ganilo: »Kaj mi daš, če to skrijem?«
Bandit je posegel v žep in mu dal en ¡¿lat, ki ga je imel zato, da bi si kupil smodnika. Fortunato je zagrabil denar in dejal: »Ne boj se!«
Fortunato jo takoj naredil veliko luknjo v kup polog hiše stoječega sena. Gianetto jo zlezel notri in Fortunato ga je pokril tako, cla no bi mogel nihče mislili, da jo skril notri kak človek. Nato jo vzel mačko z mladiči in jo položil na t;; način, da bi mora I vsakdo misliti, da geno že dolgo ni bilo obrujeno, &ato
žbe, celih 12 dni in še več. Naši ljudje vedo o leteh razmerah in doživljajih v Havru povedati cele knjige bridkih izkušenj.
Iz vsega povedanega je pač dodobra očito, kako varajo naši agentje potnike, ko zahtevajo aro, češ da potem preskrbe potniku prostor — in še dober! — na ladji. No, pa navsezadnje dospo izselniki vendarle v New-York. A s tem varan j a prav teh potnikov po agentih še ni konec. Ne vemo, če se v naslednjem razkrito godi povsod — soditi po tem, kako brezvestno agentje vsepovsod ravnajo, pač ni mogoče pričakovati, da je kje kakšna izjema — vemo pa, da se godi pri agentih, ki pošiljajo potnike po francoski progi.
Znano je, da se za mešani vlak ne plača toliko kot za osebnega, in za osebnega ne toliko kot za brzovlak itd., in povsem na dlani je, da velja isto tudi za ladje. Za brze, nove in »dobre« se plača več kakor za počasne, stare in »slabe«.
V Seunigovem letaku, ki smo ga Že omenili, sicer stoji: »Pri nas stane dober parnik prav toliko kakor slab.« Na tem pa je le toliko resnice, da se tarifni politiki hamburško ameriške proge včasih — povdarjamo včasih in le za nekaj malo časa— vidi primerno nastaviti za vse v New-York vozeče parnike enako ceno za 4. razred. Pa samo za ta razred, t. j. tisti, pred katerim Seunig svoje »boljše« potnike v istem letaku svari, za druge razrede pa ne. In ta enakost v ceni ni stalna, ni trajna, nego je vedno od danes do jutri in tekom leta se prav pogosto menjava. Če bi bil ta agent reelen, bi to naravnost povedal potnikom, ne pa zamolčaval.
Cene za ladje različne kakovosti so torej tudi za medkrovje navadno različne in razlika je dostikrat prav znatna, zlasti za žep naših potnikov. Če bi šlo vse pošteno, bi morali taki potniki, ki so brez lastne krivde in proti svoji volji zaostali in so primo-rani voziti se na ladjah, ki so mnogo slabše od onih, za katere so plačali voznino, dobiti to razliko v ceni povrnjeno. Družba sama posluje seve povsem reelno in vrne ponavadi razliko dotičnim agentom, ki so ji pripeljali dotične potnike. In agentje? No, oni si ta »e k s t r a« dobiček meni-nič tebinič med seboj raz-dele!
To so vsi tisti agentje, katerim pridejo potniki francoske družbe od Ljubljane do New-Yorka v roke. Znano je, da se ti potniki ustavljajo v Ba-selu v Švici, kjer jih — obveščen — polovi ali vzprejme, če se hoče, agent Fromel ozir. Zwilchenbart. (O Baselu itd. o priliki!) Ta dva agenta poročata zopet te potnike takoj v New-York, naše Sakserju, da jih še ta ožme, kolikor je mogoče.
Navedeni so torej agentje, ki pošiljajo drug drugemu potnike francoske družbe in mi zagotovo vemo, da si omenjeni nepošteni »ekstra« dobiček razdelc Sakser in Fromel ozir. Zwilchenbart. Če jc tudi Šmarda pri tem udeležen, ne moremo povedati. Enako ne moremo povedati, ako se ta nepoštenost vrši tudi pri agentih drugih
prog; če pa vpoštevamo vse nereelne kupčijske načine, kolikor smo jih že dosedaj razkrili, jc pač težko dvomiti, da bi bilo pri drugih progah v tem pogledu kaj boljše.
Tako skubijo agentje naše potnike, ki so ponavadi s težavo stlačili skupaj za pot potrebni denar in — pri nas še vedno nimamo izselniške postave, ki bi ščitila naše izselnike!
(Dalje.)
Šla erske novice.
ŠTAJERSKA DEŽELA OBSOJENA.
Celje.
Za časa slovenske obštrukeije v štajerskem deželnem zboru je deželni odbor črtal vse subvencije za ceste okrajnim zastopom in tudi druge subvencije; izrabil je tudi nejasne določbe subvencijskih predpisov pri malih melioracijah in večini posestnikom, ki so melioracije že izvršili, zagotovljeno subvencijo odvzel, češ, da niso položili rednih računov, ali da niso pravočasno projektov dovršili.
Tako postopanje nasprotuje sub-vencijskira predpisom, kakor jc odločilo državno sodišče v svoji razsodbi od 1. aprila 1914, katero je izdalo na tožbo Oroslava Kušec, ekonoma v Rogaški Slatini radi plačila zaostale subvencije 1024 K. To subvencijo mu je deželni odbor odrekel, češ, da ni pravilnih računov predložil. Deželni odbor mu je priznal za delavce komaj po 1 K 20 vin do 2 K na dan, med tem, ko je Kušec v resnici izdal povprečno 2 do 3 K za vsacega.
Razprava o tej tožbi je bila že razpisana v dveh zasedanjih državnega sadišča, toda odložila se je obakrat, ker se je še vedno upalo, da bo deželni odbor priznal svoje krivično stališče in se zlepa poravnal. Ker ni bilo mogoče doseči poravnave, zato se je vršila razprava pri državnem sodišču na Dunaju, dne 30. marca 1914.
Tožnika je zastopal poslanec dr. Ivan B e n k o v i č , ki je ižigosal postopanje deželnega odbora kot krivično in nepostavno. Dne 1. aprila 1914 jc nato državno sodišče razglasilo svojo razsodbo, glasom katere ima dežela Štajerska plačati Kušecu znesek 907 K 62 vin. s 5% zamudnimi obrestmi za 4 leta in stroške. Vsled tega bo tudi država morala izplačati zagotovljeno subvencijo v isti višini.
Razsodba je principielne važnosti in pomenja gotovo hud moraličen udarec za deželni odbor štajerski. Po načelu, kateri je izražen v tej razsodbi, kakor tudi v nekaterih drugih razsodbah državnega sodišča, bi deželni odbor moral izplačati tudi okrajnim zastopom subvencijo za vzdrževanje cest za leta 1909., 1910. in 1911., ne da bi bilo potrebno, da deželni zbor dotični kredit dovoli posebej, ali pa v obliki proračuna; to stališče je slovenski klub že svoječasno zavzemal in ga je sedaj tudi državno sodišče sankcioniralo. — Deželni odbor je v zadnjem času spremenil besedilo subvencijskih predpisov tako, da more v gotovih slučajih subvencije odtegniti. Treba bo kontrolirati, ali novi predpisi ne nasprotujejo veljavnim naredbam in zakonom.
š Graški občinski svet za abstinenč-
no gibanje. Graški občinski svet je v svoji zadnji seji dovolil graškim proti-alkoholnim društvom 1500 K podpore, in sicer: Delavski abstinenčni zvezi 400 kron, Katoliški križarski zvezi 350 K, Abstinenčnemu društvu 250 K, ženski abstinenčni zvezi 200 K, Akademično-tehniškemu abstinenčnemu društvu 100 kron, Guttemplarski zvezi 100 K in društvu »Baldur« 100 K. Avstr. »Wandervogel« in društvo nemške mladine dobita po 750 K.
š Nezvest pismonoša. Iz Maribora je izginil podeželni pismonoša 271etni Fr. Zorko. Dognalo se je, da ni izročil denarnega pisma z 800 K, naslovljenega na And. Petrač v Pobrežu pri Mariboru; na potrdilu je podpis ponarejen.
š Med spanjem zadušila otroka. Posestnica Marija Videnšek v Gaber-ku pri Šoštanju je 27. marca zjutraj našla poleg sebe mrtvo svoje osemdnevno dete. Najbrže je dete, ki je vedno spalo pri njej v postelji, med spanjem nehote zadušila.
š Novice iz Ptuja in okolice. S m r t-
n a k o s a. Umrl jc v Ptuju trgovec Otmar Lcposcha v 27. letu starosti. — Umrl je orožniški nadporočnik v pok. Jožef Molnar. Bil je protestantovske vere. — D ez er tir al je od tukajšnjega pijonirskega bataljona v Trbovlje pristojen pijonir Ulagä!. Kakor se čuje, je bil na italijanski meji aretovan in izročen vojaškemu sodišču. — Nemško delavsko društvo »Ge rm a n i a« nameravajo ustanoviti ptujski Nemci. Te dni imajo v »Nemškem domu« razgovor o ustanovitvi tega društva. Na ta razgovor pride poročat znani nemšku-tarski hujskač Findeisen iz Celja. — Pri občinskih volitvah v občini P o d 1 e h n i k pri Ptuju so zmagali štajercijanci. »Štajerc« je te zmage seveda silno vesel. — Nesreča pri igranju z orožjem. Te dni so se na Bregu pri Ptuju igrali s flobertovo pištolo neki vajenci iz Ptuja ter streljali golobe. Pred neko hišo so stali otroci uradnika Štebiha. Ko je eden zopet ustrelil, je naboj zadel lOletnega Štebihovega sina Matijo v desno oko. Ranjenega dečka so takoj odpeljali v bolnišnico v Gradec. Revež je postal slep na desnem očesu. — Smrtvže-lezniškemvozu. Neka ga. Breznik iz Pobreža pri Mariboru je bila te dni na obisku pri svojih znancih v Ptuju. Ko se je hotela z vlakom zopet odpeljati, jo je v vlaku zadel mrtvoud in je bila na mestu mrtva. Truplo so prepeljali v Maribor. — Nesreüa pri vojakih. Te dni so pijonirji snažili konje. Pri tem delu je konj nekega pijo-nirja sunil v trebuh in ga smrtnonevar-no ranil. Ranjenca so spravili v vojaško bolnišnico. — Rimske izkopnine v okolici Ptuja. Kakor je »Slo-„ venec« svojčas poročal, so v ptujski okolici izkopali lansko leto več rimskih izkopin. Med temi se nahaja tudi Mitrov tempelj z ohranjenimi kipi rimskega boga Nitra in drugih bogov. Čez ta tempelj misli ptujsko muzejsko društvo postaviti stavbo, katere stroški so prora-čunani na 20.000 K. — Ž g a n j e p i t j e je po Ptuju in ptujski okolici močno razširjeno. Skoro vedno se čujejo po žganjetočih in raznih drugih beznicah
bežnicah pretepi in prepiri. Želeti bi bilo, da bi se ljudstvo začelo izobraževati in vnemati za boj proti temu največjemu škodljivcu človeštva. — Ptuj-s k i N e m c i M e d s e b o j. Po Ptuju se slišijo zadnji čas razne govorice, ki ptujskim nemškutarjem menda no delajo veliko časti. Govori se namreč, da bo moral oditi iz svoje službe »Amtsvorstand« ptujskega magistrata zaradi nekega dogodka, ki se je nedavno zvršil v javni hiši v Ptuju. Stvar je bila sledeča: Nekega dne sta se »v rožcah« podala v dotično hišo »Amtsvorstand« in neki gimnazijski profesor. Tam je začel razsajati in razbijati, da so morali poslati po policijo. Res je prišel stražnik Z e n t r i c h, katerega pa je »Amtsvorstand« odslovil z besdami: »Ich bin hier allein »der Polizeicheff« und werde schon Ruhe stiften. Ich brauche sie nicht!« Nato je stražnik odšel. — Nekaj večerov nato pa je šel po ulici iz kavarne proti domu tukajšnji trgovec z žganjem Hütt er. Ta je po ulici nalašg malo prepeval. Takoj ga je omenjeni stražnik zabeležil in drugi dan je bil vsled tega obsojen od »Amtsvorstanda« na 20 kron globe zaradi motenja nočnega miru. Torej ta je bil, ker si je malo zapel po ulici, obsojen na 20 kron, »Amtsvorstand« pa je nekaznovan razbijal in kalil nočni mir v okolici omenjene hiše. Hutter je nato vložil tožbo in »Amtsvorstand« ter policaj Zentrich sta obsojena plačati sodnijske stroške, ki so narasli vsled raznih rekuriranj in pritožb na par tisoč kron. Vsled tega dogodka bo moral »Amtsvorstand« iz službe, da ne bo Ornigovi kliki delal prevelike sramote. — Prešičja kuga je razširjena v večih občinah ptujskega okraja.
(Minsko niša v Cirknici.
Pretekli teden je nekdo v »Slov» Narodu« pisal, da namerava naša občina kupiti od »faliranega trgovčka« ta« kozvani »Tabor« za občinsko hišo. Pripoveduje se v tem članku, da je občina ponudila 15.000 K za to hišo in da misli rešiti s tem starega in mladega Korčeta, Ronkota in Tavžlja izgub, ki so jih imeli pri tem »trgovčku«. Zadeva glede Korčetovih, Tavžlja in Ronkota pa je taka:le: ti so skoro docela pokriti iz poravnave; nimajo tedaj od tega »trgovčka« ničesar terjati. Kar se pa tiče občine, ni ta doslej sploh nobene svote za »Tabor« obljubila. Žalostno je pa, da tako velika občina kot je cirkniška, nima nobenega prostora, da bi mogla spraviti kakega ubožca pod svojo streho. Navezana je na par privatnih hiš, kamor spravlja te uboge reveže. Kako se pa tem ljudem godi, o tem pa mislim, da ve vsak šolar. In kdo je temu vzrok? Prejšnji občinski liberalni odbor. Občina je imela dovolj pripravno hišo, kamor je spravljala reveže. Toda, kaj so naredili ti možje; prodali so jo za sramotno nizko ceno in vrgli reveže ven, da se morajo potikati v privatnih hišah, kjlub temu, da občina velike svote za nje plačuje. Vzroki so pač drugi; da hoče »Narodov« dopisnik občinski odbor oplašiti, da bi ne kupil hiše »Tabra«. V liberalni posojilnici so takratni občinski možje napravili popolnoma po načrtu prostore za občinsko pisarno,
je pokril sledove krvi s prahom, nakar se je zopet vlegel v travo.
Kmalu nato je prišlo šest vojakov, na čelu jim adjutant, ki je bil v sorodstvu z Matejem. Tiodoro Gamba, tako se je pisal, je bil odločen mož, ki so se ga banditi zelo bali, ker jih je že mnogo izmed njih vjel in izročil oblastem.
»Pozdravljen, mali,« je dejal For-tunatu. »Glej, glej, kako si zrastel! Ali nisi videl mimo iti nekega moža?«
»O, nisem še tako velik, kakor vi,« je odgovoril Fortunato.
»Boš že še. Sedaj mi pa povej, ali si videl iti mimo kakega človeka?«
»Če sem videl kakega človeka pravite?«
»Da, moža s črno kapo in sivo suknjo.«
»Moža s črno kapo in sivo suknjo?«
»Odgovori hitro in ne ponavljaj mojih vprašanj!«
»Danes zjutraj je jezdil mimo gospod župnik na svojem konju Pieru. Vprašal me je, kako gre kaj očetu, jaz sem —---«
: Odgovori tisto, kar te vprašam in povej, kje jc Gianetto, kajti njega iščemo. Vem, da je moral iti tod mimo?«
»Kdo ve?«
> Kdo ve ? Jaz vem, da si ga ti videl!«
»Kaj vi vidite mimoidoče, če spite?«
»Ti nisi spal; streli so te zbudili.«
»Vj torej mislite, stric, da naredijo vašo puške tale ropot? Od mojega očetn naredijo mnogo večjega,«
»Vrag te naj vzame, nepridiprav! Jaz sem gotov, da si ga ti videl. Mogoče si ga celo skril? Naprej, vojaki, stopite v hišo ih poglejte, ali ni notri kak človek. Tukaj se tudi končuje sled od krvi.«
»Kaj bodo pa oče rekli,« je vprašal Fortunato. »Kaj bodo rekli, če zvedo, da so udrli v njegovi odsotnosti v hišo?«
»Nepridiprav!« je zakričal Gamba in ga je prijel za uho. »Ali ne veš, kaj sem jaz? Morda boš govoril, če jih dobiš petindvajset?«
Toda Fortunato je trdovratno molčal.
Ali ne veš, da te dam lahko peljati v ječo? Tam boš na slami spal, z verigami na nogah in rokah in nazadnje prideš še celo na guilotino, ako mi ne poveš, kje tiči Gianetto Sanpiero?«
Fortunato se je pri teh otroških grožnjah začel smejati. »Moj oče je Mateo Falcone,« je dejal.
»Vodja,« je rekel tiho eden izmed vojakov, »ne ukvarjajmo se s tem otrokom.«
Gamba je bil v resnici v zadregi. Govoril je z vojaki, ki so med tem preiskali že vso hišo, kar ni dalo veliko opravka, ker poslopje Korza sestoji le iz enega samega četverokotnega prostora. Tudi oprava je kaj enolična, razen mize, klopi in nekaj postelj ne vidiš nič drugega. Medtem pa se jp. Fortunato igral z mačko in je bil zelo vesel, I ker so bili vojaki in njegov stric v toliki zadregi.	[
Eden izmed vojakov je stopil k kupu sena in je zabodel, kakor slučajno, svoj bajonet v kup. Nič se ni ganilo in tudi obraz Fortunata ni izdal niti najmanjše izpremembe.
Vojaki so se zelo nestrpno obnašali in že so se neprestano ozirali po ravnini, kakor bi se hoteli vrniti tja, od koder so prišli, ko je adjutant, ki je vedel, da z grožnjami ne bo pridobil dečka zase, poskusil z darovi in obljubami.
»Mali stričnik, ti si zelo prebrisan dečko. Iz tebe bo že še kaj. In če se ne bi Mateo jezil, bi te vzel takoj seboj.«
Ker mu ni deček nič odgovoril, je nadaljeval: »Toda glej, če boš priden, boš nekaj dobil.«
»In jaz, stric, ti povem, če se boš še kaj časa obotavljal, bo prišel Gianetto v maquis. Potem bo treba še večjega junaka, kakor si ti, da ga vjame.«
Gamba pa je potegnil uro iz žepa, ki je bila vredna več kakor deset zla-tov; ko je videl, kako so zažarele oči dečka, je dejal: »Ti bi gotovo rad videl, da bi ti visela ura okoli vratu, in ponosno bi hodil po ulicah Porto Vecchia. Drugi bi te vpraševali: Koliko je ura? in ti bi potegnil uro iz žepa in bi odgovoril: Glejte na mojo uro!«
»Kadar bom velik, jo bom dobil od mojega strica v mestu.«
»Da, ampak sin tvojega strica jo žc ima — ni tako lepa, kakor ta, ampak ima jo ... in vendar jc dosti mlaj- j ši od tebe . . .«
»No, ali hočeš uro?«
Fortunat se je nahajal v istem položaju kakor mačka, pred katero držijo pečenega petelina. Ker ona ve, da se norčujejo iz nje, se ne upa iztegniti krempljev, ampak vedno obrača oči, da ne bi padla v skušnjavo; in zdi se, kakor bi hotela reči: »Kako grdo se norčuješ iz mene!«
Dečko ni ganil z roko, ampak je dejal: »Zakaj se šalite z menoj?«
»Pri moji veri, jaz se ne norčujem iz tebe. Povej mi le, kje je Gianetto skrit, in ta ura je tvoja.«
Mali se je zasmejal in pogledal Gambo, kakor bi mu hotel brati z oči, koliko jo resnico na njegovih besedah.
»Ob službo naj pridem,« je dejal Gamba, »čo ti ne dam ure pod tem po-gojeni! Moji tovariši tukaj so pričet Sedaj verjameš ali ne?«
Ko je tako govoril, je uro vedno bolj približeval k dečku, končno že tako, da se je dotikala njegovih lic. Temu se je poznalo že na obrazu, kak boj bojuje. Njegove gole prsi so se mu dvigate, kakor da ne bi imel dovolj zraka. Ura pa se je zibala sem ter tja in se je večkrat dotaknila dečkovega nosu. Bolj in bolj je približeval roko k uri: konci prstov so se že dotikali .in že jo je imel popolnoma v rokah, ne da bi Gamba spustil konec verižice . . . Urino polje jc bilo nebeško modro — pokrov iz zlata ---v solncu se je videla kakor v
ognju . . . Skušnjava jc bila prevelika.
Fortunato jc dvignil levo roko in je pokazal čez ramo na kup sena, na katerem je sedel. Gamba ga jc takoj razumel. Spustil jc verižico; Fortunato
zveza v nekem silobranu, da mora napeti vse sile, ako hoče dobiti nazaj omenjeni znesek 569.170 K 85 vin. Dotakniti se moram tudi krivde posameznikov. Po obstoječih zakonih so pri zadrugah odgovorni vsi oni funkcijo-narji, ki imajo skrbeti za zadrugo. Od odgovornosti jih izključuje samo taka nesreča, ki jc nihče ni sam povzročil. Hočem se dotakniti momentov, ki govore za krivdo vseh dan. obtožencev, v prvi vrsti prvega obtoženca Lenarčiča. Največja krivda obtožencev je, da zastopstvo Agro - Merkurja ozir. Zveze slov. zadrug ni imelo v svojem poslovanju občutek, da no dela s svojim denarjem, ampak s tujim. Ta moment naglašam v prvi vrsti, zlasti proti Lenarčiču, ki ni bil več mlad človek, ki je vendar o trgovini imel dosti pojma. Tragika sc je začela v tistem trenutku, ko se je osnoval Agro-Merkur in ko je načelnik Zveze slov. zadrug nakazal kredit načelniku Agro-Merkurja. Nikdar bi ne smel biti načelnik Zveze slov. zadrug identičen z načelnikom Agro-Merkurja. V tem tiči velika krivda bivšega načelnika Zveze slov. zadrug. Da konkurz ni nastal brez vzroka, izhaja tudi iz tega, cla so imeli vodstvo v rokah ljudje, ki' o trgovini niso imeli pojma. Za nesposobnost teh ljudi pa je odgovoren tisti, ki sc je spustil v taka podjetja, da je izvabil iz ljudi denar. Zadeva obtožence tudi krivda zaradi slabe izbire pomočništva. V tem oziru so imeli popolnoma nesrečno roko. Nastavili so ljudi, o katerih je moral vsakdo vedeti vnaprej, da jih bodo opeharili. Bila je nekaka kratkovidnost, slepota, posebno pri Lenarčiču, da so vsprejeli v službo take pomočnike. Najbolj obtežilno pa je tisto neprestano preziranje zakonskih določb glede zadružništva. Sej načelništva ni bilo nikoli. Da se po predpisih ni ravnalo, je največja krivda bivšega načelnika A.-M. in Zveze slov. zadrug.
V prvi vrsti jc odgovoren načelnik, ki ni nikdar sklicaval sej ter pustil, da so se zvezi, kakor zaklani kuri ruvala peresa. Krivda je tudi v veliki brezbrižnosti, ki jo je kazal načelnik Zveze Agro-Merkurja. Znano je, da je Agro-Merkur začel celo svoje poslovanje s 1500K. Izgovor, »jaz nisem o vsem ničesar vedel,« ni nič vreden. Kdor pristopi kaki zadrugi kot predsednik, mora nositi tudi posledice, ki mu jih zakon nalaga. — Po obstoječih predpisih je zavezan vsak, ki jc faliten, da napove konkurz. Junuarja meseca se je že vedelo pri Agro-Merkurju, kakor tudi v zvezi, cla je v Trstu zavoženo. Januarja so morali biti v zavesti, da so pasivni in da se izguba pri moki in koruzi ne cla več popraviti. Bili so falitni in tudi v svesti si tega. Vzlic temu pa se je rabila nasproti Z. s. z. zvijača, kakršna jc bila tajna knjiga, ki ni nikakor majhna zadeva. Ako bi se 1. februarja napovedala likvidacija, bi zveza ne izdala znesek 346.046 K, ki jc bil zabilje-žen v tajni seji. Značilno vprašanje jc, ali je Lenarčič vedel za neumesten način pridobivanja kredita. Stiska je bila velika, zato so morali vodilni možje napenjati vse sile za nadaljno orno-
gočenje poslovanja. Ako pa se Lenarčič v tej stiski ni brigal, jc pa absolutno zanemaril svojo dolžnost. In ravno od februarja do maja, ko se je ta nereel-na akcija vršila, načelnik zveze, ki je imela 5 milijonov tujega denarja zaupanega, ni sklical nobenih sej. Ko sem prišel jaz v zvezo, je bilo zame kardinalno vprašanje, ali pride tudi zveza v konkurz. 4 milijone je bilo vlog, 1 milijon pa je bil najet pri bankah, ki so zelo pritiskale. Vsak čas jc bilo treba plačafi kako menico, včasih tucli po 20 na dan. Bili smo v grozni stiski in absolutno je bilo izključeno, i cla bi zveza mogla čakati na svojih 600.000 K. Ako bi se dobila ona garancijska izjava, bi bil položaj seveda drugačen. Garancijska izjava je bila tudi podpisana in Lenarčič je bil pooblaščen, da jo izroči zvezi. Ocl tega trenutka ni bila več njegova in jc bila njegova dolžnost, da jo izroči na pristojno mesto. Lenarčič pa tega ni storil in danes samo pravi, da ne ve, kam je ta izjava prešla.Načelnik Lenarčič je tudi zaradi tega odgovoren zvezi za ogromno škodo, ki je nastala. Položaj je sedaj tak, da bo primanjkovalo 300.000 do 400.000 K. Končno stavi predlog, cla imajo obtoženci, v kolikor bodo obsojeni, Zvezi slov. zadrug takoj in solidarno poplačati 336.046 K. Za slučaj, da bi sc ta predlog odklonil, je stavil dr. Tavčar več dodatnih predlogov.
Zastopnik konkurznega sklada
dr. Josip Sajovic,
povdarja, da je krivda obtožencev po državnem pravdniku in dr. Tavčarju dovolj dokazana. Napram državnemu pravdniku pa trdi, da je krivda Lenarčiča in Bayer j a ravnotako velika kot ostalih obtožencev. Veliko važnosti jc polagati na to, kdo je uničil asanacij-sko listino. — Nato je stavil konkurzni upravitelj zahteve ostalih upnikov.
Zagovornik
dr. Mandič,
je govoril nad dve uri.
Dr. Žerjav, ki je žrtvoval vse za Agro-Merkurja in uničil svoje sedanje in bodoče premoženje, jc postal koncentracijska točka vseh zabavljanj kot najmlajši in najboljši, medtem ko so se voditelji umaknili. Nikjer ni rečeno, da je najbolj kriv oni, ki je največ delal in se trudil. Ne smemo pozabiti, da je idejo za preosnovo zvezinega blagovnega oddelka v Agro-Merkurja dal Lenarčič, ki je bil pravi duševni oče vsega, medtem ko je bil dr. Žerjav le njegova desna roka. Eeden je delal iniciativo, drugi pa manualno in duševno delo. Dr. Žerjav je odgovoren, a v nič manjši meri je odgovoren tudi Lenarčič. Razlika je le ta, da je dr. Žerjav kot mož vse priznal, medtem ko se Lenarčič skriva za dr. Žerjavom in smatra za potrebno, da igra vlogo nevedneža. — Govornik nato opisuje, da dr. Žerjav do 5. avgusta ni mogel vedeti o pasivnosti zadruge.
Do 5. avgusta 1910 dr. Žerjav ni mogel misliti, da je Agro-Merkur pasiven, torej ni bil dolžan napovedati kon-kurza, potem ga pa ni bilo več v Ljubljani. Dr. Žerjav ni prišel po svoji kriv-
stanovanja za tajnika, slugo itd. Ti prostori so sedaj prazni in liberalci čakajo, da bodo zopet enkrat dobili občino v roke. Potem bodo v posojilnične prostore prenesli občinsko pisarno itd. To so tiste težavo radi nakupa občinske hiše! Toda to sc ne sme zgoditi! Gospode pa, ki imate občinsko upravo v rokah, samo prevdarite, če se bo hiša, ki jo po zatrdilu »Naroda« kupujete, r en tirala. Če sc bo, jo kar kupite in ne poslušajte nobenega ! Hiša je na najlepšem prostoru v Cirknici, pripravna kot nalašč za občino; le škoda bi bilo, da bi prešla v druge roke. Ne bodite taki kot so bili prejšnji možje! Saj jc ta hiša bila že občinska, toda pustili so jo menda zastonj, da je prešla v privatno last. Naši pradedje so jo s trudom in znojem žiti ali. Kar so pa zagrešili liberalni odborniki, popravite vi!
NOV POŽAR NA BALKANU.
Grki napadli in zažgali Korico.
Novi vladar Arnavtov ima že vstajo, ko še niti mesec dni ne vlada. Vre na jugu. Grki, ki stanujejo v takozvani južni Albaniji, pač ne morejo trpeti, da bi jim gospodarili Arnavti. Vzbruhnila je grška vstaja proti Arnavtom, ki zmaguje, ker novi albanski vladar princ Wied nima vojakov, da bi jih poslal proti grškim vstaškim svetim bataljonom razven nekaj orožnikov. V bojih s svetimi bataljoni je bil ranjen nizozemski major Simbleen. »Albanska korespondenca« sama pripoznava, da grški sveti bataljoni že dva tedna operirajo in da so pomnoženi z rednimi grškimi vojaki. Po uvodnih bojih so zdaj pričeli sveti bataljoni prodirati na črti od Argyrokastra do Korice proti postojankam albanskih orožnikov. Boji so se bili minuli četrtek pri Pro me ti ju in pri Ljaskoviku. Ko so svete bataljone oja-čili regularni grški vojaki, so porazili albanske prostovoljce in prodrli v okolico Korice. Velika grška četa je Korico (ki je mimogrede povedano čisto grško mesto) obkolila in mesto napadla. Ko-rica gori. Grki so tudi zavzeli Premeti. Epirska začasna vlada novači mlade ljudi za svete bataljone. V Santi Quaranta jih urijo v orožju grški častniki. Grki so zažgali grad albanskega justič-nega ministra Mufid beja v Libtovi. Pri Ljaskoviku je 500 Arnavtov napadlo 100 mož močan oddelek svetih bataljonov, ki se je umaknil, a ko je dobil ojačenja, so bili Arnavti prisiljeni, da so se umaknili.
Agro-Menjeve manipulacije pred sodiščem.
(Izpred deželnega sodišča.)
Pri razpravi včeraj popoldne je govoril prvi zastopnik zasebne udeleženke Zveze slovenskih zadrug,
dr. Ivan Tavčar:
Zveza slov. zadrug ima danes tir-Jati od Agro-Merkurja znesek 569.170 K 85 vin., ki ga je plačala v gotovem denarju. Cela. pasi\a v likvidnem znesku znašajo 748.000 K. Naravno jc, cla jc
je postal gospodar ure. Skočil je kakor jelen in se je oddaljil deset korakov od kupa, ki so ga začeli vojaki takoj odmetavati.
Ni trajalo dolgo in nekaj se je začelo premikati; krvav mož z nožem v rokah sc je prikazal; da bi pa obstal na nogah, tega vsled rane ni mogel storiti. Padel je na tla. Gamba se je vrgel nanj in mu vzel bodalo. Takoj nato so ga trdno povezali vkljub njegovemu zo-perstavljanju.
Gianctto, ki jc ležal kakor snop na tleh, se jc obrnil proti Fortunatu, ki se je že zopet približal. »Sin * * *(« je dejal, ne da bi izgovoril stavka do konca, bolj z zaničevanjem, kakor z jezo. Otrok mu je vrgel denar, ki ga je prejel od njega, ker je čutil, da ne zasluži več tega daru; ta pa se ni brigal več zanj, ampak se je obrnil k adjutantu in mu hladnokrvno dejal: »Moj ljubi Gamba, jaz ne morem več hoditi; kakor vidite, me bodete morali nositi.«
»Vem, da letiš še sedaj bolje kot srna,« je dejal kruti vodja, »ampak le pomiri sc: jaz sem tako zadovoljen, da te imam, cla bi te nosil več ur na hrbtu, ne da bi sc utrudil. Sicer pa, dragi prijatelj, bodemo naredili iz vej in iz tvojega plašča nosilnico, na kateri boš moral ležati do posestva Crepsoli, kjer dobimo konje na razpolago.«
»Dobro,« je odgovoril vjetnik. »Upam pa, cla bodete dali tudi nekoliko slame nanjo, da bom udobneje ležal.«
Mem tem, ko so imeli eni vojaki s tem opravka, da so delali iz kostanjevih vej nosilnico, drugi zopet, cla so zalezovali ranjencu rane, sta se naenkrat
prikazala Mateo Falconi in njegova žena. Žena je s težavo stopala naprej; obložena z vrečo kostanja, medtem ko je njen mož ponosno hodil poleg in nosil le eno puško v roki, drugo pa je imel obešeno na rami; kajti po ondotnih navadah je sramotno za moža, cla bi nosil kaj drugega kakor orožje.
Ko je zagledal vojake, jc bila njegova prva misel, cla so prišli zato, da ga vzemo seboj. Ampak zakaj ta misel? Ali je imel Mateo količkaj ¿praviti s sodnijo? Ne, on je bil na zelo dobrem glasu. Ampak on jc Korz, ki najde, čc se natančno izpraša, mnogo kazni vrednih malenkosti. Mateo pa je imel bolj ko vsak drug čisto vest, kajti že več kakor deset let ni streljal na nobenega človeka. Kljub temu je bil previden in sc je postavil v tako pozicijo, cla bi sc v slučaju napada lažje branil.
»Postavi vrečo tja in bodi pripravljena!« je zaukazal svoji ženi. Ona ga je takoj ubogala. On pa ji je clal puško, ki jo jc imel obešeno na rami in ki bi ga sedaj lahko ovirala. Nato se je s svojo ženo polagoma bližal hiši, skrivajoč se za drevesa, ki so rastla. ob poti in tvorila takorekoč nekak drevored, pripravljen skočiti pri vsaki sovražnosti za drevo, od koder bi lahko nemoteno streljal. Žena jc storila isto in pri tem jc nosila njegovo puško in torbico.
Gamba pa sc je nahajal v veliki zadregi, ker je videl Mateja na ta način prihajati, z umerjenimi koraki in pripravljen ustreliti vsak čas. Ako je morda, Gianctto slučajno njegov sorodnik, ne bodo njegovi streli zgrešili cilja, in čc bi kljub sorodstvu streljal nanj . . .!
Adjutant jc stopil proti Matiji in
mu podal roko: »Pozdravljen, dolgo je že, odkar se nisva videla!«
»Pozdravljen, brat!« mu jc odgovoril Mateo.
»Prišel sem, da bi ti mimogrede voščil dober dan. Danes smo naredili veliko pot; toda nimamo se nič pritoževati, kajti dober lov smo imeli: Ravnokar smo vjeli Gianctta Sanpiera.«
»Čast bodi Bogu!« je dejala Giu-seppa. »Pretekli teden nam je vzel eno molzno kozo.«
,Te besede so razveselile Gambo.
»Ubogi, bil je gotovo lačen,« pravi Mateo.
»Branil se jc kakor lev,«i je nadaljeval Gamba nekoliko užaljen; »ustrelil je enega izmecl vojakov in ne cla bi bil s tem zadovoljen je zdrobil korpo-ralu Chardonu ramo; pa to ne škoduje mnogo, on je vendar Francoz . . . Potem se jc pa še tako dobro skril, da bi ga sam vrag ne bil našel. Brez mojega malega stričnika bi ga ne mogel najti.«
»Fortunato!« jc vzkliknil Mateo.
»Fortunato!« jc ponovila Giuseppa.
»Da! Gianetto sc je skril tam v kupu sena; ampak tvoj mali Fortunato mi je pokazal njegovo skrivališče. To bom jaz povedal njegovemu stricu v mestu, da mu pošlje kako darilo.«
»Prokleti!« jc siknil Mateo tilio.
Prišli so do male čete. Gianetto je že ležal na nosilnici, pripravljen za na pot. Ko jc zagledal Mateja v družbi z Gambo, sc je na poseben način zasmejal; potem se jc obrnil proti hišnim vratom, pljunil na njihov prag in za-ničljivo rekel: »Hiša izdajstva!«
Le človek, ki so mu trenotki življenja šteti, jc mogel rabiti te bcsccle
dl v položaj, cla ne moro izplačati svojih upnikov. Zakrivil je to Lenarčič, ki ni hotel izročiti one že podpisane garancijsko izjavo, s pomočjo katere bi sc lahko izvršila mirna likvidacija. Dr. Žerjav, ki jc bil jetičen, na smrt bolan, jo odhajal ves vesel iz Ljubljane v zavesti, da jo zadeva urejena z ono izjavo. Petnajst dni za tem, mu je pa javljal Lenarčič, da misli napovedati konkurz. Takrat je dr. Žerjav protestiral proti temu. V onem trenutku, ko jc dr. Žerjav stavil svoj podpis na garancijsko izjavo, jc poravnal svoje upnike. Ako ta listina ni prišla na pravo mesto, ni krivda dr. Žerjaja, ki si ni mogel misliti, da tako ugleden človek kot jc Lenarčič, ne bi listine izročil Zvezi.
Dr. Tavčar je rekel že prvi dan razprave, da Iii ne bilo konkurza, ako bi zveza dobila jamstveno izjavo. Dr. Žerjav je to izjavo podpisal, kakor tudi Bayer in Lenarčič. Izjava pa je izginila. Lenarčič, ki sc dobro spominja, kdaj jc bil v Trstu, ne ve, kam je prešla izjava. Prišlo jc do konkurza, a ne po krivdi dr. Žerjava. Žalost in sramota je, da se jo radi 30.000 K, kakor jc povedal včeraj priča dr. Vodušek, napovedal konkurz in žrtvovalo dr. Žerjava in pol milijona denarja.
Končno brani zagovornik Gabr. Cohena, ki je postopal vseskozi korek-! tno.
Cohen jc kriv kride, ampak tako ne kot to trdi državni pravdnik. Kar sc tiče koruze, je nasedel Cohen della Vedovi. Zato priporoča Cohena milosti sodnikov ter izrazi prepričanje, da bo obsojen samo na majhno zaporno kazen, v katero naj se všteje 7tedenski preiskovalni zapor. Poneverjenja Cohen ni zakrivil, ker sicer ne bi bil naročil Zupančiču, naj potrdi prejem zneska 500 K od Conciglie'. Podobno jc z drugimi 900 K.
Glede zločina nezvestobe se mu n\ moglo dokazati. Ako si je tudi prilastil kak denar, si ga pa gotovo ni vodoma. Saj je znano, kakšna zmešnjava je bila v Trstu. Prič, ki so proti njemu izpovedale, ni bilo k razpravi. Znano pa je, da so take priče, ki nočejo priti k razpravi, vedno sumljive.
Tudi ni zakrivil Cohen prepreče-nja izvršbe, ker takrat, ko je odprodai trgovine, še ni bil stavljen noben predlog za izvršbo. Tudi izkupljeni denar je porabil za to, da je poplačal nekatere upnike. Razun tega je Cohen še ne-omadeževan.
Končno pravi, zagovornik, da dr. Žerjav ni delal za sebe, temveč samo za svoj narod. Sedaj misli otvoriti odvetniško pisarno in bo delal vse svoje življenje zato, da izplača svoje upnike — revež bo vse življenje, kot sc je izrazil dr. Tavčar. Zato ga ni mogoče obsoditi.
Nato se je razprava prekinila. XXX
Pri današnji dopold. razpravi je prvi govoril zagovornik dr. Tavčar, ki je poudarjal težko stališče Lenarčiča, na katerega so vsi navalili z napadi brez dejanske podlage. Kar jc Lenarčič povedal, je gola resnica. Ni res, da sc skriva za dr. Žerjavom, temveč jc res
napram Matiji. Le en sunek z bodalom bi bil sicer plačilo za žalitev. Mateo pa se je sedaj prijel za glavo, kakor človek, ki ga more skrbi.
Ko je videl Fortunato, da je prišel njegov oče, je stopil v hišo in kmalu nato je prišel s skodelico mleka in jo podal Gianettu. »Proč ocl mene!« jc zakričal isti z groznim glasom. Nato se je obrnil na enega izmecl vojakov in mu rekel: »Tovariš, daj mi piti!« Vojak je takoj nastavil svojo čutaro Gianettu na usta, in bandit je pil vodo, ki mu jo je dal vojak, s katerim jc nekoliko prej še izmenjaval strele. Nato je prosil, naj mu zvežejo roke namesto križema na hrbtu, križema na prsih. »Jaz ležim rad udobno!« je dejal. Potrudili so se, da so mu ugodili; nato je dal Gamba znamenje za odhod, pozdravil še enkrat Mateja je oclhitel urnih korakov po ravnini.
Najmanj deset minut je preteklo, preden je Mateo izpregovoril. Deček pa je nemirno ogledoval zdaj mater, zdaj očeta, ki ga je, oprt na puško, z izrazom rastoče jeze ogledoval.
»Dobro si začel!« je dejal konečno Mateo z mirnim, toda za tistega, ki jc poznal moža, groznim glasom.
»Oče!« je zaklical otrok mcdtemi ko sc jc solznih oči bližal očetu, da bi se vrgel predenj na kolena. »Proč!« je zakričal Mateo. In otrok je ostal nepremično nekaj korakov ocl očeta in je tiho jokal.
Giuseppa jc stopila bližje. Zapazila je verižico, katere konec je gledal iz dečkove roke.
»Kdo ti jc dal verižico?« je vprašala .v strogem tonu.
nasprotno. Dušne muke, ki so jih morali prestati obtoženci, so hujše kot vsakršna kazen. L-pa, da sodni dvor ne bo upošteval konfuznih pravil Agro-Merkurja, temveč samo načela pravičnosti. Lenarčič ni nikclar rekel v preiskavi, da se je smatral le za častnega predsednika. Pri Agro - Merkurju ni iskal časti, temveč je prišel k tej zadrugi le vslecl veselja do dela. Malo mož je na Kranskem, ki hi s takim navdušenjem delali na gospodarskem polju kot je on. Df. Tavčar je izpovedal, da mu je Lenarčič govoril o dveh zavodih, ki financirata A.-M., in sicer meseca februarja. Toda če je tudi takrat govoril Lenarčič od dveh zavodih, nikakor še ni mogel misliti na Moravče in Kočevje. Kajti za Moravče se je o tvoril konto šele meseca julija, za Kočevje pa februarja. Zato je gotovo, da Lenarčič ni mogel vedeti o indirektnem financiranju. Dolži se ga, da je zanemarjal svoje dolžnosti kot načelnik. Toda nihče ni mogel od njega zahtevati, da bi bil od jutra do večera v pisarni A.-M. ter bil vedno za petami uradnikom. Zanašal se je pač na poštenost drugih ljudi. Ako so se kljub njegovi prepovedi vršile kupčije, tega ni on kriv. Res pa je, da je Lenarčič o pravem času napovedal konkurz in tla ni v tem ozi-ru ničesar zanemaril. Edina tragična krivda Lenarčiča je morebiti ta, da je premalo gledal na to, ali se je zabilje-žilo v zapisnikih, kar je ukazal. Če hi se to zgodilo, bi ne sedel na zatožni klopi. V vseh aktih se pa ni našel niti en sam spis, na katerem bi bil podpisan Lenarčič in ki bi bil količkaj neva-varen za Agro-Merkurja. Največja tragična krivda ni v tem, kakor je rekel dr. Tavčar, da je bil Lenarčič predsednik zadruge, ampak največja krivda konkurza je neiskrenost dr. Žerjava napram predsedniku, ki ni rekel, ko je bil A.-M. v stiski: Voda nam teče v grlo, gospod, pomagaj! Dokazano je, da je bil Lenarčič vedno proti propre-kupči-jam in da jih je tudi prepovedal. Nekoč je tudi ukazal dr. Žerjavu neke sklepe spremeniti v agenturne pogodbe, kar pa se ni zgodilo, kljub temu, da mu je Rožman to potrdil. Rozman in dr. Žerjav sta tudi pri naročilu 150 vagonov žlindre delala za hrbtom Lenarčiča, ki o njej tudi ni vedel ničesar in tozadevne pogodbe tudi podpisal ni. Lenarčič je bil vedno proti špekulacijam, zato so mu jih pa tudi prikrivali. Končno prosi sodni dvor, naj se oprosti Lenarčiča vsake krivde in kazni.
Zagovornik dr. Pire pravi, da bi se morali svoječasno vsi merodajni faktorji zavzeti za to, da bi ne prišel Agro-Merkur v konkurz, kar pa se je zgodilo ravno v nasprotnem zmislu. Njegovega klijenta Bayerja, o katerem državni pravdnik sam trdi, da je najmanj kriv, so volili v načelstvo A.-M., da sam ni vedel zakaj. On se tudi ni mogel mnogo brigati za posle A.-M., ki jih je tudi odložil, ko je obolel. V tistem momentu, ko je obolel, je bil gotovo v prepričanju, da je prost vsake odgovornosti. Potrdile so priče, da se poslovanja A.-M. ni udeleževal, vsled česar ne more biti odgovoren za stvari, ki so se godile v njegovi odsotnosti. Sicer pa pri Agro - Merkurju ni imel nobene inici-
jativne, niti odločilne besede. Upa, da bo sodni dvor oprostil Bayerja.
Obtoženec Rožman se je zagovarjal sam ter poudarjal, tla je tekom razprave prišel tlo prepričanja, da bi A.-M. pod takim načelstvom kot ga je imel,' nikakor ne mogel obstati. Načelstvo kake zadruge mora biti tako, tla je eden za vse in vsi za enega. Med razpravo se je pa videlo, da nobeden noče nositi odgovornosti, da drug na drugega zavrača krivdo. Rožman pravi: Jaz pa sem bil član načelstva in prevzemam odgovornost za to, kar sem delal. Nadalje pravi, da je bil faktično vedno le uslužbenec zveze in samo formalno član načelstva, ki pa ni imel veliko besede. Pravi, da je bil v najkritičnejšem času po 15 do 20 dni na mesec na službenih potovanjih, vsled česar se ni mogel toliko posvečati poslovanju Agro-Merkurja, akoravno je delal v uradu čez uradne ure. Moji soobtoženci so-dobro situirani ljudje, jaz pa sem izgubil zaradi Agro-Merkurja službo. Povsod sem iskal druge, a povsod so me od-slavljali zaradi Agro - Merkurja. Tri leta sem stradal jaz in moja družina. Ali veste, kaj se pravi to, ako stradajo otročički? Prišlo je tako daleč, da sem se moral ločiti, kar Vam lahko potrdi dr. Tckavčič, ki je stric moje žene. To je vse od Agro-Merkurja. Menim, da je dovolj. Jaz ne morem več dalje. (Rožman se razburjen vsede.)
Državni pravdnik dr. Neuberger konstatira, da ni samo Cohen delal propre sklepe, tem več da so jih delali tudi v Ljubljani, kjer sta jih podpisala dr. Žerjav in Rožman. Ko je bil Agro-Merkur pasiven, je vendar delal naprej kupčije.
Dr. Mandič pravi, da je dr. Žerjav taka individualiteta, da bi brez vzroka ne napadal Lenarčiča, kar je očital dr. Tekavčič. Ako se je po treh letih, v katerih se je proti njemu spletkarilo, končno dr. Žerjav uprl proti nadaljne-mu zvračevanju krivde na njegovo osebo. Čaka sodbe mož, ki se mu gre za eksistenco. Odvetniška zbornica v Gorici ga je namreč suspendirala, kakor hitro je izvedela o razpisu razprave. Ako bo obsojen, tudi svojih upnikov ne ho mogel zadovoljiti, zato prosi tudi v imenu upnikov, naj se ga oprosti.
Dr. Tekavčič zavrača dr. Mandiča, češ da nikakor ni lepo, ako zvrača dr. Žerjav krivdo na Lenarčiča, ki ima tudi pravico, braniti se.
Dr. Sajovic konstatira, da je on zastopnik upnikov, v katerili interesu je, da je dr. Žerjav obsojen. Zato zavrača tozadevni predlog dr. Mandiča. Ne dvomi sicer, da bi dr. Žerjav v slučaju oprostitve ne skušal poplačali upnikov, toda zaradi enostavnosti je za upnike boljše, ako je obsojen.
Dr. Neuberger prosi senat, naj se ne ozira na osebe, ali je kdo odvetnik ali ne, ker je to nedopustno po zakonu, pred katerim so vsi enaki.
Dr. Pire še enkrat priporoča, naj se Bayerja oprosti.
Nato se razprava, ki je trajala cel teden, ocl ponedeljka dalje, zaključi. — Sodba se proglasi danes popoldne ob 5. uri.
PROSTOLONASLEDNIK FRANC FERDINAND OBISKAL BOJIŠČA V ZGORNJI ITALIJI.
Iz Verone se poroča, tla je tlošel prestolonaslednik Franc Ferdinand 2. t. m. v Verono, kjer se je kot grof Arstatten v najstrožjem inkognitu nastanil v hotelu »Londro«. Spremljevali so ga trije gospodje. Popoldne je obiskal zgodovinska bojišča. Predvsem je obiskal pokopališče v Santi Luciji, kjer je zgodovinski spomenik na bitko leta 1848. Od tu se je z avtomobilom odpeljal v Villo franco, kjer se je mudil dve uri v hiši, kjer so shranjene kosti v bitki pri Ku-stoci padlih junakov. Nadvojvodo je sprejel kaplan, ki ga ni poznal. Obiskal je tudi obelisk Oliosi pri Sv. Luciji pri Kustoci, kjer se pregleda lahko ceio bojišče. Odpeljal se je nato h Gardskemu jezeru, od tu pa skozi Peschiero nazaj v Verono. Dne 3. aprila si je nadvojvoda prestolonaslednik ogledal bojišče pri Solferinu. Prestolonaslednik se je iz Verone odpeljal vPadovo.
AVSTRIJA IN VPRAŠANJE PRISTANIŠČA V SOLUNU.
»Birževija Vjedomosti« izjavljajo: Avstro-Ogrska ho najbržc od Grške zahtevala v Solunu tiste ugodnosti, ki jo dobe Srbi, in bo Grke izkušala v to prisiliti s sovražno politiko v Albaniji. — »Rj ec« poroča, tla bi velesile vsem tr-govsko-političnim ugodnostim Avstro-Ogrske ugovarjale, da bi tudi Grška Avstriji ugodila.
RUSKE PRIPRAVE.
Nujne ruske vojne predloge, vložene od vojnega ministrstva, je ruska duma dne 3. t. m. v tajni seji neizpreme-njene sprejela.
ZAPRTE TOVARNE V RUSIJI.
Peterburfl. Putilove tovarne in nekaj drugin sličnih tovaren so svoje prostore radi stavke 6000 delavcev zaprle.
RUMUNSKI POSLANIK GROF CZER-NIN ODSTOPI?
Iz Bukarešta se poroča, da namerava odstopiti avstro-ogrski poslanik grof Czernin. To poročilo je zelo vero-jetno. Czernin je avstrijski domoljub, ki je večkrat grajal madjarska nasil-stva proti nemadjarskim narodom in osobito proti Rumunom ter opozarjal, da moramo tako svojo rumunsko prijateljico izgubiti. Položaj je pa zdaj v Rumuniji tak, da vse Madjare in nas Avstrijce ž njimi vred sovražijo. Politično ozračje je napeto. Govorice o Czerninovem odstopu in dejstvo, da naš peterburški poslanik mesto v Pe-terhurgu rajši tiči trajno na Dunaju, to bolj dokazujejo, kakor vsa poročila o poizkusnih mobilizacijah v Rusiji in neprestano zapiranje vohunov v Avstriji, Nemčiji in v Rusiji. Rumunski prestolonaslednik in prestolonaslednica ostaneta s princem Karolom na carjevo željo en teden dlje v Peterburgu, kakor so to prvotno nameravali in se vrnejo v Bukarešto šele 9. t. m. Takrat pa pride v Bukarešt v posete grški prestolonaslednik, ki ho oficielno sprejet in se ho zaročil s princeso Elizabeto.
OROŽNIŠKI IZ5ELJENIŠKI ŠKANDAL V GALICIJI.
Glede na orožniški izseljeniški škandal v Galiciji izjavlja korespondenčni urad: Lani oktobra in novembra so uvedli proti več orožnikom sodnijsko preiskavo, ker so bili osumljeni, da so po svojem pasivnem in laksnem postopanju izseljevanje pospeševali. Dva sta svojo popolno nedolžnost izpričala, šest jih je moralo iti v preiskovalni zapor, eden med njimi se je ustrelil. Orožniški poročnik Lolty se je pa že leta 1911. iz zasebnih razlogov ustrelil in ni bil ta samoumor v nobeni zvezi z izšel jeni-škim škandalom.
ČRNGORF.C USTRELIL DVA LAHA.
Iz Bara se poroča, da je neki Črnogorec v prepiru z vojaško puško ustrelil dva mornarja na parniku »Pruceta«. En
ASQUITH V VOLILNEM BOJU.
Premier Asquith je 3. t. m. odpotoval v Eastefe, da poseže osebno v volilni hoj. Bil je zelo navdušeno sprejet.
KJE JE ROOSEVELT?
Iz New Yorka se poroča, da še zdaj ni znano, kaj da je z Rooseveltom in ž njegovim sinom.
DIKTATURA NA KITAJSKEM.
Iz Pekina se poroča: Konvent za iz-premembo ustave je soglasno sprejel Juanšikajev predlog, ki podeljuje predsedniku kitajske republike oblast diktatorja.
VILLA ZAVZEL TORREON.
General Carrana poroča, da je general Villa 1. t. m. oh 10. uri 20 minut zvečer Torreon popolnoma osvojil. — O »generalu« Villi objavlja »Berliner Tageblatt« članek, ki izvaja, da je Villa navaden ropar, ki mu ne gre za ciru-
gega, kakor za plen in za denar. Villa je nasilnež, ki onečašča žene, ropa, mori in vjetnike navadno usmrti. Kadar se mu slabo godi, pobegne v Ameriko.
Dnevne novice.
-r Pet novih podružnic »Slovenske
Straže« se ustanovi na Štajerskem, in sicer v Ptuju, v Rečici ob Savinji, v Ormožu in na Teharjih pri Celju (moška in ženska). Slovenci, sledite temu lepemu zgledu in ustanovite takoj podružnice po vseh župnijah, kjer jih še ni. Pišite po pojasnila na pisarno »Slovenske Stražo« v Ljubljani.
+ železniški minister — časten občan mesta Črnomlja. V četrtek je izročila na Dunaju deputacija črnomaljskega občinskega zastopa, obstoječa iz župana Doltarja in odbornikov Šetine in Puhka, pod vodstvom deželnega glavarja dr. Šusteršiča in državnega poslanca Jarca železniškemu ministru baronu Forsterju diplomo kot častnemu občanu črnomaljske občine. Minister je sprejel deputacijo jako prijazno in ji zagotovil svojo naklonjenost. Omenil je, da ga imenovanje tembolj veseli, ker se je že kot mlad ministe-rialni koncipist bavil z belokranjsko progo, ki bo otvorjena setlaj, ko je minister. Diploma je krasno delo umetnika — Belokranjca Kambiča, ki študira v Pragi.
+ Pripravljalni odbor za otvoritev belokranjske železnice se je osnoval pretekli teden v Metliki in Črnomlju. Na povabilo državnega poslanca Jarca so se zbrali zastopniki županstev, župnih uradov in učiteljstva in izvolili pripravljalni odbor, kateremu pripadajo poleg obeh deželnih poslancev Mihelčiča in Dermastia zastopniki občin, duhovščine, nemškega viteškega reda in učiteljstva. Častni predsedniki odboru so: prošt Dovgan, okraj, glavar Domicelj in drž. poslanec Jarc. Osnoval se je tudi poseben odsek, ki mu na-čeluje adlešiški župnik Šašelj in ki mu ho namen, da pokaže Belakrajina ob otvoritvi železnice slikovitost svojih narodnih noš.
+ Hrvatska posi inadjarskim jarmom. Dočim Rumuni nočejo z Madjari skleniti po ceni sprave in rajši prenašajo še delj njihovo nasilnost, kakor da bi se odkupili z nevarnimi koncesijami, je Hrvatska pod koalicijo Mad-jarom izročila svojo jadransko obal. Tozadevni zakon se je v magnatski zbornici neizpremenjeno sprejel, ne da bi koalicija kaj proti temu imela. Eks-propriacijske zakone predlagati je stvar trgovinskega ministra, sklepa o njih državni zbor v Budimpešti, izvedba pa so vrši v sporazumu z banom, oziroma avtonomno hrvatsko oblastjo. Ker je ban madjarski eksponent, vemo, kaj se to pravi. Vrhtega poroča »Obzor«, da se otvori na Hrvatskem nonovo 30 ma-djarskili šol in morebiti coio dve gimnaziji, v Zagrebu in Osjcku. Vlada koalicije ho torej Hrvatsko, ki je koalicijo in madjarone izvolila kot svojo večino, zelo drago stala.
H- Lep občinski odbor. Zakaj je deželni odbor sklenil predlagati vladi razpust občinskega • od borit v Sla vini? Občinski red jasno določa v § 25., da imajo občinski odborniki opravljati svoje službe brezplačno, povrniti se jim sme le gotove izdatke, ki jim jih povzroči njih služba. Kako so pa delali liberalni odborniki na Slavini? Ob nedeljah popoldne so pri občinskem tajniku in odborniku Kanalcu imeli svoje seje. Prišlo je po navadi okoli 25 mož. Sedeli so v gostilni in razmišljali ter sklepali o sreči ali nesreči občine Slavine. Po seji si je dal pa vsak izplačati po 3 K, tla je mogel, plačati celio tajniku in odborniku ter gostilničarju Kanalcu. Tako so. seje povprečno stale okoli 70—75 K! Ti vzorni svetovalci so bili doma po večini iz najbližje okolice. Nobenemu ni bilo treba se pripeljati z vozom, seje so si pa kljub temu dali plačevati. Plačal si je vcleležbo pri seji tudi gostilničar Kanalec sam, češ, saj sem tudi jaz občinski odbornik. To je zlasti značilno za liberalnega občinskega tajnika, ki si da izplačati kot tajnik 60—80 K na mesec, ima vsak mesec sejo v svoji gostilni, kjer mu liberalni odborniki pustijo svoje protipo-stavne dijete, in si tla še sam na neupravičen način izplačati dijete! — Tako so delali v Slavini. In kaj je napravil deželni odbor? Da ne bi liberalna gospoda'v Slavini bila preobčutljiva, je izdal splošno okrožnico na vsa županstva s poukom, v zmislu § 25. obČ. reda. Zahteval je dalje deželni odbor, naj se ta okrožnica, ki prepoveduje plačevanje' diet za udeležbo pri seji, prebere v prvi prihodnji občinski seji. To jc veljalo za vse občine. Po vseh občinah se je tudi prebralo, le par liberalnih se jc upiralo. Ko je deželni od-
»Moj stric, gospod adjutant.«
Mateo je zagrabil uro in jo vrgel z jezo na kamen, da se je razletela na tisoč koscev.
»Žena.': jc vprašal, »ali je ta otrok moj ?«
Rujava lica žene so postala rdeča ko kri.
»Kaj praviš Mateo, ali tudi vdš. proti komu govoriš?«
»Vem. Torej je ta otrok tukaj prvi iz rodu, ki jc izvršil izdajstvo.«
Zdihovanje in jokanje Fortunatovo se je povečalo, in Mateo je bil vedno proti njemu obrnjen. KoneČno je obesil puško na ramo in je šel proti maquisu, medtem ko je Fortunatu zakričal', naj mu sledi. Otrok je takoj ubogal.
Giuseppa je šla k Matiji in ga jc prijela za rame. »On je tvoj sin,« jc dejala s tresočim glasom in ga pogledala s svojimi črnimi očmi v njegove oči, kakor bi mu hotela brati iz dna srca, kaj hoče storiti.
»Pusti me,« je dejal Mateo, »on je tri o j sin in jaz sem njegov oče.«
Giuseppa je objela sina in jokajoč Je stopila v hišo. Vrgla se je pred podobo Brezmadežna na tla in jc goreče molila. Medtem pa je Mateo korakal kakih dvesto korakov po poti in se je ustavil šele pred neko udrtino, v katero je stopil in jo je poskusil s kopitom svoje puške, ali je zemlja trda ali ne. Kraj se, mu je zdel pripraven za njegov namen.
»Fortunato. stopi poleg tistega velikega kamna!«
Otrok je storil, kar so mu jc zapo-vedalo, nakar ie stopil en korak bližje in pokleknil.
»Zmoli molitve, ki jih znaš.« \
»Oče, oče, ne usmrti me!«
Zmoli molitve!« je ponovil Mateo s pretresujočim glasom.
Otrok jc stokajoč in jokajoč zmolil očenaš in vero. Oče je na koncu vsake molitve zaklical: Amen!
»So to vse molitve, ki jih znaš?«
»Oče, jaz znam še Angelovo češče-nje in litanije, ki mc jih je naučila teta.«
»Precej dolgo, toda stori, kakor hočeš. «	>
Otrok jc končal molitev z glasom umirajočega.
»Si li končal?«
»O! Oče, usmiljenje! Odpustile mi! Nikoli več ne bom kaj takega storil! Prosil bom strica, župana, tako dolgo, da ho oproščen Gianetto!«
Govoril hi še dalje; Mateo pa je pripravil puško, nameril in rekel; »Bog sam naj ti odpusti!« Otrok je hotel vstati, da hi se oprijel očetovih kolen; toda ni imel časa. Mateo je ustrelil; in Fortunato jc padel mrtev na tla.
Ne da hi pogledal kaj na truplo, je odrinil Mateo proti domu, da bi prinesel lopato, da bi skopal grob svojemu sinu. Naredil je komaj par korakov, ko jc srečal Giuscppo, ki je, vzbujena po strelu, prihitela sem.
»Kaj si naredil?« jc zakričala.
»Pravico Izvršil.«
»Kje je?«
»V udrtini. Tam ga bom pokopal. Povej mojemu stričniku Tirdoru Bian-chi. noj pride k nama.«
i
bor uradno izvedel, da županstvo ni dalo okrožnice v seji prebrati, jc to od župana zahteval ter obenem za pretil z globo, Če sc to ne izvrši. Nato sc. je okrožnica res prebralo. Liberalni občinski očetje slavinski so pa rekli, da ne kaže biti zastonj občinski oče in sklenili proti ukazu deželnega odbora, da si dajo dijete vseeno izplačati. Prišla je druga opozoritev deželnega odbora, tudi ta ni pomagala. Deželnemu odboru se je naznanilo, da sc še vedno izplačujejo dijete. Pride občinski proračun. Za dijete občinskih odbornikov vstavijo zdaj' nalašč 600 K. To je bilo naravnost v zasmeh deželnemu odboru. V očigled toliki upornosti deželnemu odboru kot, oblasti ni preostalo druzcga kot razgnati take, ljudske prijatelje. Vsak pravično misleč človek bo dejai, da je kranjski deželni odbor tako neizrečno predrznost še preveč po-trpel. Tudi ko bi bil tako družbo takoj razgnal, bi moral vsak to le odobravati.
-f Ljubljanski Jeremija. Dr. Triller posnema preroka Jeremijo. Zadnjo nedeljo je govoril pred ljubljanskimi svojimi nevernimi verniki o najnovejšem »Bauernschrecku«. Ta je deželni odbornik dr. Pegan, ki si upa od liberalnih županov in občinskih odborov zahtevati red in disciplino, kakor jo zahteva od vseh. Rekel je, »da dr. Pegan sicer ne kolje in ne grize telet in volov, marveč da hoče poklati vse napredne župane in občinske odbornike. Kar počne dr. Pegan z našimi naprednimi župani in občinskimi odborniki v deželi, presega že vse meje«. To je dr. Triller lahko govoril pred ljubljanskimi volilci, ker je vedel, da mu nihče ne bo odgovarjal in ljudem pojasnjeval. Zakaj dr. Triller takih stvari ne spravlja v deželni zbor? Tam bi zvedel, da je deželni odbor v tem oziru še pre-popustljiv. Renitentnost liberalnih županov in odbornikov presega namreč vse dopustne meje. Ker je že dr. Triller na to struno zabrenkal, ne bo ostalo drugega, kot, javnosti pokazati, kako samolastni so liberalni občinski funkcionarji ravno zaradi hujskanja liberalnih politikov in njihovega časopisja. Čisto gotovo pa je, da deželni odbor ne bo mirno prenašal upornosti podrejenih funkcionarjev, pa naj dr. Triller toži po svojih shodih kolikor hoče.
-j- Dr. Mandi-i in Srbi. Da je zmerna srbska, stranka dr. Dimoviča z imenovanjem dr. Mandiča za namestnika bosanskega deželnega šefa zadovoljna, smo že omenili. Toda tudi radikalni Srbi nimajo ničesar proti njemu. »Srbska Rieč« pravi, da jo veseli, da je prišel na najvišje civilno mesto v deželi Hrvat, ko že niso marali Srba. Dr. Mandič da ni nasprotnik Srbov, ampak celo navdušen pristaš narodnega edinstva. On je človek širokega pogleda, spreten in izkušen. Predvsem pa se je nadejati, da bo ljubil ljudstvo, ker razumeva njegove potrebe in težave. Vsi so torej zadovoljni, le -- »Slovenski Narod« ne.
-f Kako »Narod« polemizira. V članku o pravoslavju smo čisto objektivno razložili vlogo pravoslavja v jugoslovanskem gibanju in povdarjali njegovo opasnost v marsikaterem pogledu. »Slovenski Narod«, namesto da bi povedal protirazloge, ne ve drugega, kakor da nam po svoji navadi podtika, česar nismo trdili. Pravi namreč, da smo se izrekli zoper slovansko bogoslužje. V resnici pa smo izvajali, da je k mnogim momentom, vslek katerih bi pravoslavje ob okrepitvi srbstva utegnilo zadobiti večji vpliv med Jugoslovani, prišteti tudi njegovo slovansko liturgijo. Le kak »Narod«, ki nima v nobeni diskusiji ničesar drugega pred očmi, kakor kako bi nasprotnika z lažjo osumničil, more iz tega izviti, da, je »Slovenec« nasprotnik staroslovanske-ga bogoslužja sploh.
f Kočevskim »Nachrichten« — kratek odgovor. »Gottschoer Nachrichten« vedo poročati, da bom imel jaz v Dolgi vasi pri Kočevju slovenske pridige. Že to, da se o tem predmetu piše, kaže precej jasno, da bi bile slovenske pridige res potrebne in s tem priznavajo Kočevarji sami, da. je ondi veliko Slovencev. Žalibog, da za enkrat š.e ni res, da bi jaz nameraval imeti v Dolgivasi slovenske pridige, akoravno bi Slovencem v Kočevju iz srca privoščil, da slišijo v svojem jeziku božjo besedo. Saj vendar tudi urednik »Got-tscheer Nachrichten« ne more utajiti, da je v celi mestni župniji Kočevje več kakor 1000 (reci tisoč) Slovencev. Sledi pa iz tega: Ako Slovencev ni, zakaj se bojite? Ako pa Slovenci v Kočevju so, zakaj jih tajite? Odgovora na te dve vprašanji Čaka Ivan Šesek, mestni kaplan v Kočevju.
4- Ameriški Nemci za SUdinarko. »Deutsche Wacht« poroča, da pride junija letos na Koroško in Štajersko nemški profesor dr. Tombo s Kolumbija univerze v New-Yorku. Profesor
je pisal »Sudmarki«, da hoče sam proučiti vse razmere na koroško-štajerski meji in iz vseh moči delovati za Sud-mtrkine cilje. Pripravljen je povsodi, kjer bi želeli, imeti javna predavanja; govoril bo o »vplivu nemške kulture v Ameriki.« »D. W.« poziva že sedaj krajevne skupine Sudmarke, cla vse store za lep sprejem ameriškega gosta, kajti gre za upeljavo novih, dragocenih in trajnih zvez z nemško Ameriko, ki go-' lovo ne bodo brez koristi. K nemški marki so bo torej pridružil še ameriški dolar — Dobernig, pogum! — Slovenci, vzdramite se tudi vi in delajte za »Slovensko Stražo«!
+ Jugoslovanska Strokovna Zveza. Veliki ponedeljek govori na ustanovnem shodu skupine J. S. Z. v Prevalju na Koroškem poslanec Gostinčar dopoldne, popoldne pa istotam na shoclu podružnice »Slov. Stražo«. V Možici na Koroškem se je ustanovila plačilnica J. S. Z. Nadalje se je v nedeljo na shoclu J. S. Z. v Kropi (poročal ured. Kerhne) ustanovila skupina J. S. Z. Shod J. S. Z. na Savi (poročal načelnik J. S. Z. dež. odb. dr. Zajec) jo krasno uspel. V Sv. Jakobu oh Savi so jc na shodu (poročal profesor Sušnik) ustanovila plačilnica J. S. Z. Ker šteje J. S. Z. zdaj na Koroškem tri organizacije, sc v najkrajšem času ustanovi koroško okrožje J. S. Z. V Gradcu je minulo nedeljo govoril delavski tajnik Zajec. Poleg že vrlo delujoče skupine v Gradcu sc ustanovi še skupina slovenskih služkinj v Gradcu. Železničarski odsek J. S. Z. izda poseben agitacijski letak. Zeli se, da se ta letak razširi med železničarje. Kdor hoče krščansko slovensko želez-čarsko organizacijo, piši načelstvu Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani, ki mu bo letake doposlalo. Socialno političnemu odseku je načelstvo J. S. Z. odposlalo peticijo, da naj se razprava o socialnem zavarovanju tako pospeši, da bo vsaj končana, predno se skliče državni zbor.
4- Kako na Koroškem deželni denar zapravljajo. V letu 1913. je premestil deželni šolski svet službenim potom: 29 učiteljev, 17 učiteljic., 21 podučite-ljev, i poclučiteljice, 8 nadučiteljev, torej skupno 79 oseb. Če računamo, da znašajo za vsako osebo selitveni stroški 200 kron, je moral deželni odbor plačati samo v ta namen 15.800 kron. »Mir« pravi, cla je bilo najmanj polovico teh prestav nepotrebnih. Korošci bodo morali vzeti enkrat zares metlo v roko in napraviti red v deželni upravi, drugače bo prišlo vse ljudstvo na kan t.
4- »Laibacl". (Hrvatsko), Redaction du »Slovenec«. Pod tem naslovom dobivamo s Cetinja nek časopis. Da nas štejejo k Hrvatski, nas prav nič ne boli... pač pa mora vsaj med Jugoslovani veljati samo pravo ime slovenske prestolnice, t. j. Ljubljana. Kar sc tiče slovenskih krajevnih imen, tudi bratje Hrvatje mnogo greše, ker zlasti štajerska in koroška mesta nazivljejo z nem-kimi imeni. Poboljšajmo se!
-f Dunajsko vseučilišče se vxnešava v češko-nemški spor. Akademični senat dunajskega vseučilišča se je glede na jezikovno vprašanje pri državnih in avtonomnih oblasteh na Češkem pridružil tozadevni vlogi praškega nemškega vseučilišča in je vložil na naučno ministrstvo spomenico, da naj se vlada pri uradovanju državnih in avtonomnih oblasti v Pragi ozira na življenske potrebo praškega nemškega vseučilišča in tehnike. Dunajska univerza se torej zavzema za koristi nemštva, v kar ni upravičena. Nemci sicer smatrajo dunajsko univerzo za svoje posestno stanje, a to nikdar bila ni kljub nemškim predavanjem. Dunajska univerza je posestno stanje vseh avstrijskih narodov, zato pa tudi profesorji nimajo kot taki pravice posegati v politično - narodne spore, marveč njih dolžnost je, da ostanejo nasproti vsem narodom enaki. Obračajo se s svojo spomenico sicer proti Čehom, a zadete so z njo vse ne-nemške narodnosti v Avstriji, ki prav store, če nastopijo proti politikujočim profesorjem dunajske univerze.
-j- O umrlem motniškem župniku g. J, Plahulniku nam piše njegov prijatelj: Umrl jo na tiho nedeljo kakor je bil znak njegovega življenja skrito delovanje in tiliota. Ni so silil v ospredje in ni obešal vsega na veliki zvon; a bil je delaven kakor mravlja. Bil je poln humorja, s katerim je znal zabavati svoje tovariše. Bil je najmlajši izmed 21 tovarišev in vendar je smrt segla najprej po njem. 11. 1. P. — Pogreba č. g. Iv. Plahutnika v Motniku se jc udeležilo nad 20 duhovnikov in mnogo vernega ljudstva. Še celo iz Celja je prihitelo nekaj org. učencev pod nadzorstvom g. K. Bcrvarja (tukajšnjega vojaka). ki so peli ocl njega zloženi »Mrtvaški zvon« in znani »Blagor mu«. Pogreb je vodil č. g. kanonik Lavrcn-čič iz Kamniku.
— Iz Kranjske Gore. Pri nas imamo zdravnika dr. Tičarja, ki je zelo mogočen gospod. Osvetliti hočemo njegovo delovanje kot občinski odbornik v Kranjski Gori in to zaradi tega, ker jo le njegovi oblastnosti pripisati, cla se ne upajo odborniki potrditi sedanjemu županu Petermanu popolnoma pravilni račun. Račun je gotovo pravilen, ker ga jo odobril in v najlepšem redu našel sam deželni revizor. Gospod doktor! Vi govorite o nepravilnosti računa! Kakšni so bili pa Vaši računi? Imamo v rokah pismo tukajšnjega e. kr. notarijata, ki se glasi takole: »Spoštovani gospod Alojzij Pe-terman, župan v Kranjski Gori! Uljud-no Vam sporočam, cla je gospod dr. J. Tičar, zdravnik v Kranjski Gori, v moji pisarni založil znesek po 300 K v svr-ho pokritja primanjkljaja v premoženju občine Kranjske Gore, ki je nastal baje vsled računskih pogreškov za časa županovanja g. dr. Tičarja. To vsoto Vam boelem jutri, to jc v soboto (dne 7. marca 1914) izročil. Spoštovanjem Karo! Klander.« — Vprašamo Vas, gospod doktor, ali ste ta denar povrnili prostovoljno nazaj, ali Vas je k temu prisilila deželna revizija? In kako je to, cla se šele po treh letih spomnite na celih 300 kron? Kakšen gospodar pa ste? Če so bili računi napačni, saj blagajna hi morala biti pravilna in Vam pokazati, da so računi napačni. Kje ste pa hranili denar? Naj ho tako ali drugače, zadeva kaže, da ste slab gospodar. Zato jo od Vas vsaj nekoliko neprevidno, če očitate sedanjemu županu nerodnost samo zaradi toga, ker jc ta poslednji plačal in vpisal neko malenkost par tednov po novem letu, mesto koncem starega leta. Li ne veste, da se računi zaključujejo z 31. decembrom? Vam, gospod doktor odrekamo vsako pravico govoriti o kakšnem dobrem gospodarstvu tudi že zaradi Vašo tožbe z Lahinjo v Srednjem Vrhu. Kako lopo se bere, da jo občina plačala temu doktorju 670 K, drugemu 500 K pričnine 168-60 K! Gospod doktor! Če je bila stvar od počet-ka izgubljena, zakaj ste pravdo pričeli? Če jo bila pa stvar pravična, kako pa, da celo trije doktorji pravde niste dobili proti neuki kmetici Neži Lavti-žar? Po tem pa o slabem gospodarstvu v občini lepo tiho molčite! Če nimate še dosti dokazov, jih prihodnjič priobčimo še več.
—	Iz Št. Jerneja. Iz vposlanih izrezkov smo zvedeli, da znani novomeški jurist v »Dnevu« mota dolgo štreno o našem »Lurdu«. Štrena je pa preporela, in nit sc mu vedno trga. Iz vsega dopisa je razvidno, da hi rad proslavil svojo juridično učenost. Taki odloki so nakopičeni v vsaki boljši zbirki cerkvenopolitičnih postav. Tako najdeš v Dannerbauerju pocl besedo »kapela«, »poljska kapela« vso tisto šaro, katera dopisniku tako imponira. Saj je tudi župnik našel dvorni dekret, katerega prvotno niti znani jurist niti okrajno glavarstvo nista mogla najti in jc šele deželna vlada morala priti na pomoč. Ali je potem župnik tako odličen jurist? Pojdite se solit s tako učenostjo! Svet, na katerem se nahaja provizorična kapela, ni last Ane Pile-tič — kakor trdi v zmoti jurist — marveč Jožefe Zagorc iz Št. Jerneja. C. kr. okrajno glavarstvo jo, bilo takorekoč prisiljeno dovoliti nabiralnik iz sani-ternopolicijskih razlogov in je povsem postavno postopalo. Kar se pa našega župnika tiče, vam pa kličemo: proč roko! Ko je prišel on pred desetimi leti v fa.ro, je bila farna cerkev umazana, gospodarska poslopja razdrapana, vrti zanemarjeni. Glejte sedaj uzorno gospodarstvo! Niti vinarja nismo imeli naklade pri vseh teh mnogih popravilih, pač pa je on iz svojega lastnega zazidal pet tisoč, kron, z drugo besdo: daroval jih je faranom. Koraki, ki jih je storil glede Lurda, so vsi premišljeni. Napravil je ondi red. Sedaj pa naj še pove denaroljubni jurist, koliko jo že njemu donesel »Novi Lurd«, sicer bo-demo povedali mi.
—	Vožnji red dolenjske železnice. Kakor smo že poročali, se ot.vori železniški promet na podaljšani dolenjski progi v prvi polovici prihodnjega meseca. Za enkrat bodo vozili Vlaki po naslednjem vožnjem redu: Odhod iz Ljubljane ob 8. uri 5 minut zjutraj, prihod v Karlovec oh uri 50 minut popoldne; odhod iz Ljubljane ob 12. uri 50 popoldne, prihod v Karlovec oh 6. uri 45 min. zvečer; odhod iz Ljubljane ob 6. uri 45 minut zvečer, prihod v Karlovec ob
1.	uri 10 minut ponoči; odhod iz Ljubljane ob 9. uri zvečer, prihod v Karlovec ob 7. uri 30 minut zjutraj. — Odhod iz Karlovca ob 4. uri 45 minut zjutraj, prihod v Ljubljano ob 10. uri 50 minut dopoldne; odhod iz Karlovca oh 7. uri 55 minut zjutraj, prihod v Ljubljano oh
2.	uri 30 minut popoldne; odhod iz Karlovca ob 2. uri 20 minut popoldne, pri-
hod v Ljubljano ob 9. uri 17 minut zvečer; odhod iz Karlovca ob 7. uri zvečer, prihod v Ljubljano ob 9. uri dopoldne. -- Vlak, ki bo odhajal iz Ljubljane ob 9. uri zvečer in prihajal v Novo mesto ob 12. uri 30 minut ponoči, bo ostajal do 4. uro zjutraj v Novem mestu, odkoder bo šele ob rečenem času šel naprej v Karlovec, kamor bo prihajal, kakor je zgoraj navedeno, oh 7. uri 30 minut zjutraj. Tudi zadnji ob 7. uri zvečer iz Karlovca odhajajoči vlak bo prenočeval v Novem mestu. Prihajal ho v dolenjsko metropolo oh 10. uri 34 minut ponoči in ostajal tam do 6. ure zjutraj, odkoder bo prihajal v Ljubljano oli 9. uri dopoldne. Vsa proga ocl Ljubljane pa do Karlovca bo prevožena v 6 urah 45 minutah. Novi vožnji rod dolenjskih vlakov se pač no moro imenovati srečno sestavljen. Zlasti tisto prenočevanje v Novem mestu bo jako noprikladno. Upamo pa, da se ta vožnji red no bo trajno držal, ker so nespretno sestavljeni vožnji redi vlakov železniški upravi sami v največjo škodo.
— Novice iz Vipave. Po hudem boju in po raznih zaprekah je prišlo končno do tega, da gradi vojašnice občina sama. Vojašnice bodo stalo na lepem prostoru ob okrajni cesti proti Vrh-polju. Zemljišče, na katerem bodo vojašnice stalo, so prodali občini posestniki kvadratni meter po 1 K. Edino izjemo pri tem je napravil gosp. Štefan Hrib. On namreč zahteva 2 Iv za kvadratni meter, dasi bo imel on od vojašnic največ dobička/Dočim so drugi posestniki drage volje prepustili občini svoje zemljišče za zgoraj imenovano ceno, (zemljišče jo navadno pri nas po 50 vin. kvadratni meter), jc zahteva gospoda Hriba naravnost pretirana. Tudi cena 3000 K, katero zahteva, za giobljo, ki obdaja, njegovo zemljišče, jo silno visoka. G. Hrib hi pač moral v lakom slučaju, kjer so gre za korist, celo občine, pokazati vsaj toliko zmisla za občinsko korist, kakor so jo drugi posestniki. — Vojašnico su so oddalo tvrdki Zajec & Horn za ceno 860.000 K. Občina dobi od erarja 59.000 K najemnino. Za amortiziranje kapitala, ki so bodo v 30 lotih izplačal, plača občina vsakoletno 55.000 kron. Pri vojašnicah no bodo vipavski posestniki popolnoma nič prizadeti, kakor trdijo nekateri nevedne-ži, pač pa ho imela občina na leto 4000 K preostanka za popravila, katera pa bodo vsaj prva lota zelo majhna. V Vipavi sc je tudi ustanovil nov godbeni klub, pri katerem sodelujejo fantje in vipavski možje. Klub poučuje g. kapel-nik Novotni proti nizki odškodnini 12 kron mesečno. Na I o muziko je zelo hud g. G., no, sčasoma so bo že sprijaznil z novimi muzikanti. — V vipavski okolici je na prodaj po zelo nizki ceni še precej vina. Vino so prodaja po neverjetni ceni: 24 do 28 kron lil. Kljub temu točijo nekateri gostilničarji po 72 vin- liter. Ta tarif je na vsak način previsok.
—	Radovljiški kolodvor. Ta teden se je pričelo delo za razširjenje kolodvora. Delo za planiranje in postavitev potrebnih podpornih zidov in škarp je dobila tvrelka v Beljaku bratje Nas-sinsbeni za okroglo vsoto 50.000 kron. Sedaj clela okrog 30 delavcev in lepo je ocl tvrelke, da. je vzela v elelo predvsem domače delavce iz okolice. Lahov je malo dosedaj še pri delu. Dela in zgradbo železobetonskega mostu so v kratkem razpišejo.
—	Volitev župana v Smledniku. Namesto umrlega župana Antona Burger je izvoljen za župana g. A n cl r e j Do-1 i n a r, pristaš S. L. S.
—	Blaž Potočnikova Čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano vabi k prireditvi na cvetno nedeljo, dne 5. aprila 1914 v društveni dvorani. Vsporecl: Petje, in »Kjer ljubezen, lam Bog«, dramatska slika onodejanka. Po grofa Tolstega povesti, priredil F. Milčinski. Začetek po litanijah. Konec ob pol 6. uri. Vstopnina: I. vrsta 80 vin., II. vrsta 60 vin., stojišče 30 vin. — Otrokom vstop ni dovoljen!
—	Nesrečen 1. april. Iz Radovljice. Dne 1. aprila so sc splašili konji trgovca Ilomana in v divjem diru z vpreženim vozom leteli po cesti proti Lescam. Na cesti pri radovljiški šoli oh kraju sta stala cestar Valant iz Pred-trga in en delavec. Preden sta sc mogla izogniti konjema, sta ju dohitela, planila čez nju in ju vrgla v stran. Cestar Valant jo bil težko poškodovan, drugi delavec je dobil veliko rano na glavi, ki pa ni smrtno nevarna. Sreča v nesreči jc bilo, da ni bilo tedaj otrok na cesti nrec! šolo. — Istega dne ponoči jo prišel domov Miško Mencinger, posestnik in kleparski mojster v Radovljici. Na stopnicah domače hiše mu je spodrsnilo, da jo padel 1 meter globoko na kameniti tlak hišne veže, si prebil lobanjo in je v petek popoldne umrl, ne da bi prišel k zavesti. Zapušča ženo in pet otrok. Naj v miru počival
—	Nepotrebna kolportaža. Adven-tist Hagemann je dobil od c. kr. deželne vlade kranjske kolportažno dovoljenje za razne adven tistične tiskovine, s katerimi misli, da bo izpodko-paval katoliško Cerkev. Mož je v organizaciji dunajskega »izobraževalnega« društva »Melir Licht«. Če kam pride, mu je torej dobro pokazati skozi vrata, da pride res do »več luči«.
—	Gospodarski shod v Krškem. Minuli torek se je vršil v prostorih hotela Sclienner velik shod. Namen shodu je bil razgovor o sredstvih in ciljih gospodarskega povzdiga v krškem okraju. Zastopane so bile skoro vse občine krškega in kostanjeviškega sodnega okraja po svojih županih. Shod je sklical mestni župan dr. Janko Hočevar, ki je shodu tudi predsedoval. Kot zastopnik deželnega odbora je prišel deželni komisar g. dr. Pogačnik. Shoda se je udeležil tudi okrajni glavar g. dr. Mathias, ki je v iskrenih besedah pozdravil zbo-rovalce ter ves čas z velikim zanimanjem sledil izvajanjem govornikov. — Glavni govornik je bil deželni živinorejski nadzornik g. Legvart. V poljudnem predavanju je razlagal posamezne panoge kmečkega gospodarstva. Obravnaval je govedorejo, prašičerejo,, pe-rutninarstvo, sadjarstvo in vinarstvo. Takoj nato je otvoril debato o vsaki panogi posebej. Zborovalci so živahno posegli v razgovor in stavili mnogo praktičnih nasvetov. Za izvršitev teh nasvetov in sklepov se jc izvolil poseben odbor, ki sestoja iz vseh županov krškega in kostanjeviškega sodnega okraja pod načelstvom g. dr. .Tanko Hočevarja. Dalje sc je sklenilo naprositi deželni odbor, da odredi v letošnjem poletju v Krškem ali ali v okolici živinsko razstavo za govedo in prešiče ter premo-vanje. Sklenilo se je tudi prirediti v Krškem vinski semenj, da se ponudi tukajšnjim vinogradnikom prilika, da spravijo na trg svoj vinski pridelek, ki ga letos vsled hude konkurence vipavskegr. in istrskega vina ne morejo prodati. — Shod je trajal tri ure in prav lepo vspel. — Kaj pa naši liberalci? Da tem ljudem ni za noben resen razgovor, je znana stvar. Več dni pred shodom, ki je bil izrecno nepolitiško-gospodarski, so govorili po gostilnah, da bodo radi novih deželnih doklad naredili kraval in da ga bodo razbili. Pa tega veselja niso doživeli! Takoj, ko so zagledali g. okrajnega glavarja, jim je upadel pogum. V svoji onemogli jezi so poklicali na pomoč krškega »neodvisnega kmeta« čevljarja Omerza, ki ima svoje dvorišče neposredno pod verando, kjer se je vršil shod. Ta je vzel neko trobento ter s trobentanjem skušal motiti shod. Ko pa je videl, da to nič ne izda, se je vsedel na svoj trinogati stol Vi začel razbijati s kladivom na vse pretege. Drugega sevega s tem ni dosegel, nego k večjemu to, da ga bo sodnija za par dni povabila na post. Naši možje pa so imeli priliko od blizo videti oliko krških »neodvisnih kmetov«.
—	Zaročil so je g. Franc Jakše iz Novega mesta z gdč. Faniko Konšek na Trojanah pri Kamniku.
—	Osebne vesti. Računski nadsvet-nik pri deželni vladi v Serajevem, gosp. Ivan Pogorele, naš rojak, je imenovan dvornim svetnikom in je dodeljen novemu bosensko-hercegovskemu zemeljskemu uradu (kot »Oberster Rech-nungshof« na Dunaju). Lani je bil odlikovan z redom železne krone III. reda. Za izredno pridnost in vztrajnost je dobil zasluženo plačilo.
~ Romarjem mimo Postojne. Uprava postojnske jame je pripravljena znižati vstopnino za obisk svetovnoznane jame pri korporativni udeležbi romarjev od 5 K na 1 K za osebo in sicer ob navadnih posetnih urah (od 1. marca do 31. oktobra ob %11 in pol 4. v ostalem letnem času samo ob %11) brez izjeme, ob izvanrednih urah pa, ako se udeleži najmanj 50 oseb. Na ta način se nudi prilika najširšim slojem ogledati si ter občudovati nepopisne čudeže božjega stvarstva. Ker je obisk postojnske jame v vsakem oziru izobraževalno koristen ter so stroški v ta nainen neznatni, se ogled teh sve-tovnoznanih čudežev zlasti romarskim skupinam najtopleje priporoča.
—	Romanje na Trsat pri Reki dne 26. aprila 1914 bo voclil g. Janko Petrič, župnik pri sv. Petru v Ljubljani. Odhod iz Ljubljane v soboto ponoči na nedeljo ob 12. uri 45 minut popolnoči. Prihod nazaj v Ljubljano v nedeljo večer ob 10. uri 5 minut. Cena iz Ljubjlane v Reko in nazaj stane za tretji razred 7 kron. Kupijo se vozni listki lahko do velike soboto, to je do 11. aprila.
—	Pogorela vas Zagorica. Dne 31. marca je v vasi Zagorica, župnija Čatež pod Zaplazom, nastal požar ob 11. uri dopoldne. Poslopja v vasi so bila lesno skupaj in domala vsa s slamo krita. V nekaj minutah se jc vnelo 15
poslopij. Ljudje so bili z doma, le nekaj žensk je bilo doma. Prihiteli so s polja in iz gorečih hlevov rešili samo živino. Vse drugo jim je uničil požar, ki je strašno divjal, ker je bilo suho vreme in je veter vlekel na vas. Pogorelo je 15 poslopij do tal. Posestniku Zagor-janu so ljudje sredi ognja z največjim naporom rešili hišo, ki je krita z opeko. Posestniku Ostanku, po domače 2ga-njarju, je ostala kašča. Trije drugi, namreč Mah, Prosenik in Bedene so izgubili prav vse, kar so imeli. Nimajo živeža, nimajo obleke, nimajo krme za živino. Največji revež je Prosenik, ki je lani z velikim trudom postavil nov hlev in nov pod, sedaj je ob vse. Škoda znaša gotovo nad 30.000 kron. Zavarovani so bili za neznatne zneske. Beda je velika in pomoč nujno potrebna. Prosimo Usmiljene ljudi, da pomagajo obogim pogorelcem, ki so le življenje rešili. Naši ljudje so radi pomagali, kjerkoli je bila potreba, sedaj so pa sami v največji revščini in milo prosijo pomoči. — 2upni urad Čatež pod Zaplazom. Henrik Povše, župnik.
—	Kinematograf celovške občine. Mesto Celovec ima z mestnim gledališčem velike izgube in bi jih rado pokrilo z dohodki od novega kinematografa, za katerega je dobila občina od deželne vlad-i koncesijo. 2e v tem poletju hočejo začeti s predstavami. Vodja kinematografa bo gledališki ravnatelj Roché.
—	Dirka kolesarjev okoli Krasa.
»Avstrijski Radsport-Ausschuss« priredi v nedeljo dne 14. junija tekmovalno dirko kolesarjev okoli Krasa. Pot gre iz Gorice črez Kormin, Medejo, Zagrad, Tržič, Prosek, Občino, Sežano, Senožeče, Razdrto, Vipavo, Ajdovščino, Šem-pas v Gorico. Poti je 150 km. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Oglase sprejema od 7. aprila do 7. junija stotnik Feliks vitez pl. Förstei'-Streffleur, komandant kompanije kolesarjev lovskega bataljona št. 20, Kormin pri Gorici. Zmagalci v tekmi dobe 10 častnih daril v vrednosti: 120, 100, 80, 60, 50, 50, 40, 40, 30 in 20 kron.
—	K poglavju o inserafih. Neki somišljenik nam piše, da je zapeljan po vabljivem inseratu naročil pri tvrdki Schüller na Dunaju dva para čevljev za 17 K 36 vin. Čevlji so pa tak zanikam »pofl«, da oba para niti 8 K nista vredna. Kakor se vidi je neka ne-reelna tvrdka naše upravništvo z do-tičnim inseratom izi'abila. Najboljše pravilo je pač: Naj nikdo navadnih vsakdanjih potrebščin, kakor čevljev, storjene obleke itd. ne naroča na slepo iz tujine, marveč raje pri znanih domačih obrtnikih, ki gledajo na svoje dobro ime. Tudi ob tej priliki ponavljamo, da zlasti oglasom, ki obečajo blago napol zastonj, nikoli ni verjeti; saj je jasno, da pretirano nizke cene ne morejo sloneti na reelni podlagi, kajti surovine in delavci danes približno povsod enako stanejo in torej tudi cene gotovemu blagu ne morejo biti toliko različne. Sicer bomo pa vse storili, da iz naših listov izključimo vse dvomljive inserate.
—	Dobra kupčija. Vobče je bilo znano, da je France Zabukovec, posestnik in pek v Domžalah, precej močno zadolžen. Po sodni cenitvi je znašala vrednost njegovega premoženja 29.226 kron, zastavno provno zavarovani dolg pa 15.150 K 78 vin, razen teh je bilo še 6724 K 78 vin. vknjiženih terjatev, torej je bil mož še do zadnjega za 9000 K aktiven. Ker ni bil zmožen tega dolga poplačati, začeli so razni upniki pritiskati, zlasti tvrdka Lininger je vzlic temu, da je bila terjatev 5886 K 27 vin. na njegovem zemljišču zavarovana, dala tudi zarubiti Zabukovčeve premičnine. Vsled tega je imel ta pričakovati, da bodo tudi drugi upniki začeli nastopati izvršilnim potom. V tej kritični dobi sta v Zabukovčevi hiši prav pogosto občevala Jožef Kuralt, trgovec in Jožef Janežič, mesar, oba v Domžalah ter si to posestvo natanko ogledovala. Dne 29. septembra 1913 je prodal Zabukovec svoje posestvo in premičnine Kuraltu in Janežiču za 16 tisoč kron. Ta dva sta prevzela vknjiže-ni dolg v okroglem znesku 14.000 K, 2000 K sta mu pa na roke izplačala. Takoj prihodnjega dne sta bila kupca že vknjižena kot lastnika vsak do polovice na prodanem posestvu. Čez par dni potem je Zabukovec izginil iz Domžal in se bržkone nahaja neznano kje v Ameriki. Cela kupčija se je tako tiho in naglo vršila, da širši javnosti o tem ni bilo ničesar znanega. Umevno je, da je bilo tej trojici največ na tem ležeče, najbolj nevarne in nadležne upnike zadovoljiti. V prvi vrsti sta dala Kuralt in Janežič tvrdki Lininger na ra,-čun tirjatve 1500 K, za ostanek pa poroštvo prevzela, nakar je tvrdka draž-beni predlog umaknila. Ko sta. imela obdolženca prosto roke, sta začela z razprodajo premičnin ter denar spra-
vila. Da so bili upniki nevknjiženih terjatev oškodovani, je umevno, vsaj sta pa tudi obdolženca dobro vedela za vse te terjatve. Tako pravi Kuralt, da je vedel, da je Zabukovec Domžalski posojilnici nekaj dolžan, koliko, tega pa on nc ve. Sodišče je oba obdolženca, ker sta vodoma in namenoma pomagala Zabukovcu obrezuspešiti izterjanje terjatev upnikov, krivim spoznalo in vsakega na 1 teden zapora obsodilo.
— Mesarji na Kranjskem prirede dne 8. aprila t. 1. veliko stanovsko zborovanje. Shod se vrši ob 3. uri popoldne v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. Namen je se ve: liberalna agitacija.
Utopil se je. V Dobovem pri Št. Petru je 27. m. m. mati 19 mesecev starega otroka pustila samega in se zamudila v hiši. Otrok Francek Si-mončič pa se je igral pred hišo. Splezal je do mlake, katera se blizu hiše nahaja in utonil. Nesi-ečna mati bo imela sitnosti, — klicana je že k sodišču. Pazite na otroke!
Žun: Dohodnina, nova knjiga izredne važnosti, je ravnokar izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. Knjiga podaja poleg mnogih praktičnih vzorcev poljuden stvaren pouk novega osebno - dohodninskega davka. Kdor hoče podati pravilno napoved in si prihraniti postavno dovoljene odtegljaje,naj si knjigo omisli, predno sestavi napoved za dohodnino.
Ljohljanske novice.
KOLODVORSKI MISIJON.
Kolodvorski misijon! Kaj je to? — Potreba modernega časa in razvitega prometa; ena panoga varstva deklet. Požrtvovalne dame ali tudi preproste dobre ženske, ki imajo srce, voljo in čas, hodijo na kolodvor k prihodu vlakov čakat došlih deklet, da jih otmejo nanje prežečim zapeljivcem ter pripeljejo v varno zavetje.
Za varstvo deklet po svetu se sedaj precej stori. Imamo v ta namen splošna društva in posebna katoliška; pa zopet splošne in katoliške mednarodne zveze. Saj je tudi potrebno! Ljudje splošno nimajo pojma, koliko se tega živega blaga proda; ali če se ne proda, pa drugače zapelje, onesreči, upropasti. Kolodvorski misijon je, kakor rečeno, en del tega skrbstva za dekleta.
Po večjih mestih je vpeljan že skoro povsod. Na Dunaju kajpak; v Trstu in Reki tudi. Na Dunaju se temu delu posvečujejo dame iz boljših stanov, na čelu jim grofica Funfkirchen; v Trstu pa isto samaritansko delo z isto marljivostjo izvršujejo dobre slovenske služkinje.
Tudi v Ljubljani kolodvorski misijon ni nepotreben. Tisti, ki na ljubljanskem kolodvoru te razmere pobli-že opazujejo, vedo o tej potrebi mnoga povedati... Baš danes, ko to pišemo, je prijokalo neko mlado dekle, ki sta jo dva lopova na kolodvoru speljala gori proti Tivoli, in ko se jima je izvila, sta ji vzela vsaj torbico z njeno imovino in obleko.
Da bi se v Ljubljani kolodvorski misijon vpeljal, o tem se govori že dalj časa. Katoliški shod je to potrebo znova naglasil. Zato je zdaj res že čas, da se ta resolucija dejansko izpelje in ne ostane zopet samo pri besedah.
Pri shodu Marijinih družb na dan Oznanenja Marijinega je bilo nakratko govorjeno tudi o tem karitativnem delu. Priglasilo se je takoj 14 požrtvovalnih oseb. To je nekaj, — a je še premalo.
Vse, ki se želijo pridružiti, se lahko priglasijo vsak dan od 8.—12. ure dop. in od 2.-5. ure pop. v Alojzišču (Poljanska cesta, 4) v pisarni protialkohol-ne zveze »Svete vojske«.
Ko bo enkrat dovolj priglašenih, potem so povabijo skupaj, da se napravi načrt in razdeli delo.
Vse čislano naše ženstvo, bodisi dame, katere imajo dovolj časa na razpolago, ali pridna dekleta delavnih stanov, ki si morejo odtrgati kako urico, se tem potom vabijo in prosijo, da sc pridružijo temu plemenitemu delu. Priznamo pa, da morajo biti to zelo blaga srca, ki se žrtvujejo za bližnjega pri tem ne ravno lahkem delu. Ali ima Ljubljana kaj takih src? . . .
lj Somišljenikom in somišljenicam v kolodvorskem okrajul V nedeljo, dne 5. aprila ustanovimo za somišljenike in somišljenice Slovenske Ljudske Stranke za kolodvorski okraj organizacijo, iz katere se bo po našem okraju razvijalo živahnejše družabno življenje in ki bo za naš okraj središče našega dela. Ustanovimo Prosvetno društvo za kolodvorski okraj. Prosimo Vas, potrudite se jutri, v nedeljo.
dne 5. aprila točno ob pol 11. uri dopi dne na us snovni zbor v dvorano rokodelskega doma«. Pridite gotovo in pripeljite s seboj še kaj znancev in znank. Agitirajte za častno udeležbo! Pokažimo, da si tudi v kolodvorskem okraju želimo tako živahnega dela, kakršno se razvija po drugih okrajih. Na svidenje v nedeljo ob pol 11. uri dopoldne v Rokodelskem domu!
lj Zanimiva pošlijatev. O pošiljatvi 600 K »Danu« iz ministrstva »zunanjih zadev« sta »Narod« in »Dan« kar obmolknila in vendar bi bilo jako inte-resantno stvar dalje zasledovati. V tej zadevi se je oglasila tržaška »Jugoslavija«, ki pravi: »Skrivnostna pošiljatev zunanjega ministrstva — ali kaj je s 600 kronami v »Dnevu«? Čitali smo v »Slovenskem Narodu« in »Dnevu« (zadnji je imel samo ponatis iz prvega!) o 600 kronah, katere je poslalo zunanje ministrstvo avstrijskemu upravništvu lista »Dan« v Ljubljani. Pa v listih smo čitali samo suha dejstva. Uredništvo »Dneva« bi pa vendar lahko zadevo nekoliko bolj pobrskalo, saj se je stvar zgodila v isti hiši, ali je pot med uredništvom in upravništvom tako dolga?« — Drugi pa zopet kolportirajo najrazno-vrstnejše govorice. »Narod« je namreč pisal, da je bilo na pošiljatvi zabeleženo kot odpošiljatelj k. k. zunanje ministrstvo, toda to ministrstvo je k. u. k. Zato pravijo eni, da so to pomoto zakrivili »Narodovci« v preveliki naglici, s katero so »Danu« poslali 600 K, da bi potem imeli orožje proti njemu. Zato je »Narod« tudi prvi pisal o tej pošiljatvi. Drugi so zopet mnenja, da si je »Dan« sam poslal oni denar, da napravi zase reklamo. Vsekakor bi bilo dobro, da »Dan« fotografira ono položnico in jo pošlje vsem slovenskim listom, da mu pomagamo iskati odpošiljalca.
lj Narodni radikale!. »Zarji« pišejo: V Ljubljani se vrši pri c. kr. deželnem sodišču zanimiva obravnava. Na obtoženi klopi sede gg. Lenarčič, Bayr, Rozman, žid Cohen in — vodja narodnih radikalcev dr. 2erjav. Zame inte-resantno sledeče: Dr. 2erjav in njegova Compagnia bella je pridigovala absolutno narodnost, iz koje so se izcimili tudi znani nesrečni dogodki. Iz obtožnice proti dr. 2erjavu pa vidim, da je mož v onih dobah v službo svojega narodnega podjetja nastavil ter plačal a 4000 kronami letne plače in 10 odstot, deleža na dobičku nemškega Žida Co-hena, ki jih je seve lepo speljal tja, kjer so danes. Torej: Narodni radikalec in .nemški žid, ki celo pred ljubljanskim sodiščem nemško izpoveduje. Ni je večje tragike. In ta dr. 2erjav, če bi se mu ne bilo tako zgodilo z Agro-Merkurjem, bi bil danes državni poslanec ljubljanski, deželni poslanec, mestni svetnik itd. itd. itd. Dr. Ravnihar bi ne napravil te kariere kot jo ima, kajti dr. Žerjav je bil predestinirani vodja. Da, in« teresantna je ta razprava, poučna zelo in koristna za vse, ki se hočejo kaj naučiti.
lj Vincencijeva konferenca sv. Petra v Ljubljani naznanja, da se vrši seja v ponedeljek, dne 6. t. m., ob 6. uri zvečer. Prosi se polnoštevilne udeležbe.
lj Odbor Podpornega društva delavcev in delavk v ljubljanski tobačni tovarni se je v svoji seji dne 2. aprila tako-le sestavil: Predsednik Alojzij Ča-tar, I. podpredsednik Anton Novak, II. podpredsednik Ivanka Kosec, tajnica Mici Andlovic, glavna blagajničarka M. Roje, namestnica tajnice Ivanka Prek, blagajničar moškega oddelka Fr. Koza-mernik, blagajničarka ženskega oddelka Rotter lvarolina, odborniki in od-bornice so: Simončič Ivanka, Nežika Fabjan, Vidmej Karolina, Založnik Iv., Matija Bele, Franc Bučar, Davorin 2e-leznik.
lj Nedeljska predstava v Ljudskem domu nas je zelo razveselila, ker je jasno pokazala, da se Šentjakobsko prosvetno društvo kar najlepše razvija, pokazala velik uspeh triletnega smo-trenega dela na polju prosvete. Lastna društvena godba je med vsemi odmori prav prijetno igrala ter pokazala že lepe spretnosti igralcev. Od zadnjega nastopa je lepo napredovala. Čast in hvala gospodu Grabnerju, ki tako spretno in požrtvovalno vodi in uči naše goslače. M e š a n i z b o r, ki ga vodi g. Pet. Jane, je bil sicer malo manjši po številu, štel jo 50 pevcev, a boljši po izurjenosti, je pokazal velik korak naprej. Mladinski zbor — 60 grl — je imel svoj prvi javni nastop pod vodstvom g. Petra Janca ter nas .naravnost presenetil. Tako čiste intonacije, tako lepega niansiranja, tolike discipline pri takem zboru nismo pričakovali. Mladini se je na obrazu videlo veselje do petja. Zelo lepa je bila točka »Zlata Anica«. Igra »Iz groba prievete ve "no življenje« jc prišla vsa prenovljena iz rok režiserja Petra Janca ter dosegla velik uspeh. Jasno so jo videlo, kaj mo-ve narediti dobra režija. Krasni sta bili
zlasti tretja in sedma slika, ki sta do solz ganili. Igralo se je prav dobro. Pohvalo zasluži zlasti Julija, Sibila, Ful-vij, pa tudi Semprovij, Antonija in Kornelija. Pohvalno omenjamo, da se je govorilo zadosti glasno ter da je vladal najlepši red na odru. Tudi pevski komadi med igro so nam ugajali, najlepša sta bila spev suženj »Tone solnce« in dvospev Sibile in Tekle »Rosite nebesa«. Obisk je bil izboren: do zadnjega kotička vse zasedeno. Vrlemu Šentjakobskemu društvu kličemo: Pogumno naprej mimo spletk in opazk nekaterih, ki nič boljšega napraviti ne znajo! G. Petru Jancu, ki je duša vsega gibanja in glavni delavec, pa naše naj-prisrčnejše simpatije. Včerajšnji večer je jasno pokazal, cla vsi dobro misleči odobravajo njegovo delo.
lj Aflro-Merkurjeve maifpulacije pred sodiščem. V poročilu o današnji dopoldanski razpravi je stavec napravil naoako. Danes dopoldne je govoril dr. Tekavčič, ne dr. Tavčar. Dr. Tavčar je, kakor poročano, govoril včeraj.
lj K redni seji občinskega sveta v torek dne 7. aprila 1914 ob šestih popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: javne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnjo seje. III. Personalnega in upravnega odseka poročila: 1. o dopisu županovem glede razsodbe c. kr. poljedelskega ministrstva v zadevi izkoriščanja vodne moči pri projektovani zatvornici v Ljubljanici. 2. o samostaolnem predlogu občinskega svetovalca Štefeta glede zapostavljanja slovenščine pri železniških uradih v Celovcu. 3. o prošnji »Zveze slovenskih igralcev in igralk« za pritrdilo zveznim Statutom. IV. Finančnega odseka poročila: 1. o računskih zaključkih mestne hranilnice ljubljanske in kreditnega društva mestne hranilnice za leto 1913. 2. o dopisu deželnega odbora glede načrta zakona za pobiranje posebne občinske doklade na žganje v Ljubljani. 3. o dopisu županovem glede izposlovanja dovoljenja pobiranja tla-karinc v Ljubljani za daljšo dobo petih let. 4. o dopisu c. kr. mestnega šolskega sveta glede dovolitve podpore za obisk učnega tečaja, za švedsko gimnastiko. 5. o prošnji Simon Gregorčičeve javne knjižnice za izplačilo subvencije. 6. o prošnji »Slovenske krščansko-socialnc zveze« za subvencijo za kuharske tečaje. V. Stavbenega odseka poročila: 1- o dopisu mestnega magistrata glede določitve stavbnega sistema za novi Št. Pe-terski most. 2. o dopisu magistrata glede zdradbe novega mostu čez Ljubljanico pri c. in kr. vojaškem oskrbovali-šču. 2. o predlogu občinskega svetovalca Bonača glede naprave varnostnih ograj na starih utrdbah na Gradu. 4. o prošnji posestnikov v Ravnikarjevi ulici za napravo vrtnih ograj pri njihovih hišah v tej ulici ter prošnjah treh privatnih strank. VI. Policijskega odseka poročilo o predlogu občinskega svetovalca Beliča glede zabranjenja vožnje in ježe po Kolizejski ulici. VII. Olepševalnega odseka poročilo o dopisu mestnega magistrata glede poprave in povečanja centralne kurjave v tivolski vrtnariji. VIII. Direktorija mestne zastavljalnice poročilo glede premembe nekaterih določil statuta mestne zastavljalnice. — lj šentjakobsko prosvetno društvo ima zadnje predavanje v tej sezoni na cvetno nedeljo ob 7. uri zvečer. Predaval bo g. Jernej Šerjak, poslovodja in občinski svetnik, o slovenskih domačih malih obrtih. Predavanje bode kakor zadnjič zelo zanimivo in praktično.
lj Koncerti »Glasbene Matice«, v katerih sc bo izvajalo znamenito, najnovejše slovensko koncertno delo za soli, zbor in orkester, kantata »Oljki«, ki jo je zložil P. Hugolin Sattner, se definitivno vrše 22. in 23. aprila zvečer in v nedeljo, dne 26. aprila popoldne. Priprave za izvajanje tega velepomembnega izvirnega dela so v rednem teku. Solistično bodeta sodelovala v teh koncertih odlična koncertna pevka, domačinka, na Nemškem priznana umetnica ga Fanetta H e r m s -d o r f, rojena B i 1 i n a (dramatičen sopran) iz K a r 1 s r u h c in sedanji prvi slovenski bariton g. Ivan Levar, operni pevec iz A a c h e n a. — Vstopnice za Matične koncerte »Oljki« se od danes naprej dobivajo v trafiki gdčne J. Dolenčeve v Prešernovi ulici po cena: 6, 5, i, 3 in 2 K; stojišča po 1 K 40 vin.
lj V Gruberjev kanal je skočil. Včeraj i. t. m. je skočil okoli 10. ure dopoldne pri železniškem mostu v Gruberjev kanal okoli 60 let stari Ferdinand Briskole, bivši orož-niški stražmojster. Njegova žena jc na nasprotni strani z mostovža gledala, ko je slekel jopič in telovnik. Žena in neka, deklica sta klicali stražnika, kateri jc bil slučajno kakih 300 korakov oddaljen. Stražnik jc hitel na pomoč, vendar ni mogel pravočasno preprečiti nesreče. Briskole je skočil v kanal. Ljudje so tekli na pcmoč, metali vrv v vodo, vendar radi deroče vode in strmine brega ic bito vse brez uspeha,
lj Zalar in Endlicher, o katerih se je pisalo, da ju je policija zaprla zaradi suma veleizdaje, sta bila iz preiskovalnega zapora izpuščena. Govori se, da sta tožena zgolj zaradi kolporta-že neke brošure. — Tant de bruit pour une omelette.
lj Uradniki denarnih zavodov. V nedeljo, dne 5. t. m. ob 10. uri dopoldne se vrši na verandi hotela »Union« društveni občni zbor »Društva jugosl. uradnikov denarnih zavodov«,
lj Ruski dezerter v Ljubljani. Piše se nam: Minuli teden sem imel priliko govoriti z 311etnim Mošek Ester Frenk-,am iz Varšave na Ruskem, ki je pred kratkim dezertiral od ruske armade v Loču. Kakor sem pozneje dognal po uradnih in drugih virih, so bili njegovi odgovori na moja vprašanja istiniti. Frenkel jo po veroizpovedi Žid, suh možiček, srednje suhljate postave. Po poklicu je sobni slikar, govori pa nekoliko francosko in dobro nemško. Materni jezik mu je ruščina. Mišljenja je socialističnega. Hvalil jc Rusijo kot veliko, bogato in močno, a preveč de-spotično državo. Jc dobro informiran tudi o drugih državah, posebno geogra-fično ga malokateri srednješolec dosega, dasiravno je obiskal le par razredov ljudske šole, pač pa veliko bral. Ve za število prebivalstva vseh večjih mest, za odstotke analfabetov pa skoraj vseh držav. Zaslužki so sicer manjši kakor pri nas, a življenje pa dvakrat cenejše. Povedal nam je cene vseh živil; ako bi tega že ne bil sam čul po zanesljivih ljudeh, ki so tam potovali, in pa čital, bi tega ne mogel verjeti. Le vina so dvakrat dražja kakor pri nas. Tudi »vudka« (žganje) jc mnogo cenejšo kakor tukaj. Sibirija, ta ruska zakladnica, mu j c prav dobro znana in ne more prehvaliti njenih bogastev. Oblasti so silno stroge in če bi kdo izdal letak, v katerem bi ščuval proti boga-tincem in kapitalu, pa je dobre za par let, Bag pa ne daj zabavljati čez cara! Lahko zmali »grevengo«. Častniki so precej neizobraženi, zanikerni in šibki. Vojaški akademiki pa so kavalirji, de-spotni, bogati in samozavedni. Svobode v Avstriji, čez katero se mi tako pritožujemo, ni mogel prehvaliti (bržkone jc še dobro lic pozna). Vse gibanje, ki jc je opazoval pri nas, mu je nekaj novega. Kar izdihnil je, češ ako bi mi Rusi bili tako proti! Naših vojakov, častnikov in drugih uniformiranil oseb se ni mogel nagledati. Imponirale so mu tako postave, kakor čista obleka. Celo policija mu je imponirala, dasiravno je socialist. Take uniforme in ljudje kakor pri nas, sc v Rusiji težko najdejo, kvečjemu v Petrogradu. Stražnika je takoj vprašal, če veliko zahteva, da aretovanca izpusti, prav začudil se je, ko mu jc rekel, da se kaj takega tukaj težko doživi. Pri nas pa, je dejal, »za merico vudke«. Zakaj je dezertiral? Leta 1906. je bila v velikem industrijskem mestu Loču stavka in baš takrat jc bil on vojak. Ko je delavstvo'demonstrirajo, je bilo poklicano na ulico vojaštvo, ki je moralo streljati. Frenkel je pa puško mesto v delavstvo obrnil čez glave in ni streljal; za to jc potem obsedel 4 leta ječe. Ko jc to prestal, jc moral do dezertacije služiti za kazen. V zapore jc dobil vsega dovolj od civilistov potom vojakov in nadzorovalnih šarž, ki so tudi podkupljivi. Tudi potem, ko je. bil zopet pri četi, jc dobil dovolj denarja. Ker se je pa vsega naveličal, jo je s pomočjo drugih odkuril v Avstrijo. Pot ga polje skozi Zagreb v Trst, od tam pa bržkone v Italijo, če ne dobi v Trstu dela. Naše vino mu tako ugaja, da se ga bo pri prvi priliki, ko bo imel denar, do dobra napil, potem bo pa marljivo delal in štedil. Zanimiv človek!
lj Stavbinske zadeve. Novo enonad-stropno vilo na stavbišču Auerjevih dedičev na Friškovcu zgradi Boštjan Čenčur. _Podjetje Ciklar zgradi za dosedanjo delavnico ob Dunajski cesti novo delavnico za cemetne izdelke. — Ivan Knez zgradi ob Kolizejski ulici vrtno hišico. — Avg. Prekuhu se v Kolodvorski uliči dovoli postaviti stojnico samo za njegove izdelke.
hiše brezverski duh. — Imamo pričo Fr, Rakuščeka, ki je izpovedal, da se je zasebni tožitelj pobahal, da je v petek meso jedel in da pojde k spovedi, pa bo dobro in se pri tem zakrohotal. Če kdo v petek meso je, je to njegova stvar. Če se pa o tem poleg globokovernega človeka na ta način izrazi in se s tem baha ter zlasti tako govori o spovedi, ki je zakrament, potem presega to meje navadnega liberalizma, — Druga priča je izjavila, da je Miklavčič trdil, da so duhovniki nečistniki, da morajo biti nečistniki. Ob drugi priliki je imenoval duhovnike junce. Olikan človek bi se moral vsaj psovk vzdržati. Odklonil je krščanski pozdrav: Dober dan Bog daj! Razne priče so torej pod prisego izjavile, da je Miklavčič večkrat govoril reči, ki se ne skladajo z mišljenjem vernega katoličana.
Samo 1 K 60 h velja knjiga »2un: Dohodnina«, ki je ravnokar izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. Knjigo je sestavil znan veščak v davčnih zadevah in kdor jo bo kupil, bo imel vsako leto večkratno povrnjen kupni znesek, ker bo na podlagi iste lahko uveljavil vse postavne odbitke.
Primorske vesli.
p »Novi Čas« in deželni poslanec Miklavčič. V petek zvečer se je končala v Gorici porotna razprava proti »Novemu Času«, katerega je tožil deželni poslanec Miklavčič zaradi žaljenja časti po tisku. Urednik »Novega Časa» g. Franc Krem-žar je bil obsojen na 250 kron, odgovorni urednik Šinigoj pa na 100 kron globe. Zagovornik dr. Pavletič je priglasil ničnost. List je bil res obsojen, ampak razprava je pokazala, da je obsojen s to razpravo nekdo drugi, deželni poslanec Miklavčič. Priče so povedale take reči o njem, da bi bilo veiiko bolje zanj, da ni prišel s to tožbo na dan. Kalin je izpovedal, da živi že dolgo let v bližini Kobarida in je prepričan, da sc širi ravno iz Miklavčičeve
Zadnje vesli.
fesorjev. Naučni minister jc pozvan, da posreduje.
SUFRAŽETE SO HOTELE POGNATI V ZRAK CERKEV.
London. Sufražetc so hotele pognati v zrak cerkev Bclmont v Glasgovu, poškodovale so pa le vrata.
SAMOMOR NADSVETNIKA DEŽ. SODIŠČA IN NJEGOVE SOPROGE. Opava. Nadsvetnik dež. sodišča dr. Viktor Ovessni se je radi nervoznosti ustrelil. Ko je žena čula za samomor svo-jega moža, je sebe usmrtila.
DR. ŠUSTERŠIČ PRI MINISTRSKEM PREDSEDNIKU.
Dunaj. »Neue Freie Presse« poroča, da je bil dr. Šusteršič pri ministrskem predsedniku z ozirom na vesti, da vlada namerava ustanoviti laško fakulteto potom § 14. Ministrski predsednik je dal pomirljive izjave in rekel, da so te vesti brez podlage. — Kršč. soc. korespondenca »Au-stria« danes javlja, da laška ljudska stranka zahteva od ministrskega predsednika, da se ustanovi laška fakulteta z navadno naredbo, ne s § 14.
DEMONSTRACIJE PROTI KOALICIJI.
Bakar. V petek je tukajšnje prebivalstvo poslancu koalicije dr. Hinkovi-ču, ki je v saboru branil ekspropriacij-ski zakon, napravilo burno demonstracijo. Klicalo je: »Sramujte se! Madja-ron! Na Primorje se upate priti!« Množica ga je izžvižgala.
KAR MU GRE, MU GRE.
Dunaj. Poslanec Šviha si jc pustil dijete, ki mu še gredo, od državnozbor-sltega predsedstva poslati v Portorose.
VSTAJA EPIROTOV V KORICI ZADU-ŠENA.
Rim. »Agence Štefani« javlja iz Valo-ne: Vstajo Epirotov pri Korici je albansko orožništvo udušilo. Orožniki, ki so dobili pomoč, so vstaše vrgli nazaj. Vstaši so razvili že belo zastavo.
ALBANSKI KNEZ PROSI ZA POSREDOVANJE.
Dunaj. Knez Wied je prosil Avstrijo in Italijo, da z ozirom na vstaško gibanje v Epiru vplivata na Grčijo, da izprazni še vedno zasedene južne albanske kraje.
SKRB ZA BLAGOR ALBANIJE.
Pariz, Grof Berchtold je v dogovoru z Di San Giulianom in v sporazumu z Nemčijo poslal tripelententi noto, v kateri predočuje nujnost, da se uredi južno-albansko vprašanje in Albanija ščiti pred
ALBANCEM PREDE HUDA.
Valona. V okrajih Korica in Koloma se boji vrše naprej. Poveljnik vsta-šev Spiro Milios je povsod sam zraven. Iz Janine so došli zdravniki. Albanski orožnišlci major Veer biva v Draču, polkovnik Thompson pa je bolan, epirsko nevarnostjo.
TURŠKO-GRŠKI SPORAZUM?
Carigrad. Govori se, da utegne vsled posredovanja Rumunije priti med Turčijo in Grčijo glede otokov do zadovoljivega sporazuma.
RUSIJA IN RUMUNIJA.
Carsko Selo. Car in carica sta na čast rumunskemu prestolonasledniku priredila gala-dejeneur.
BURNA SEJA BULGARSKEGA SOBRANJA.
Sofija. Včerajšnja popoldanska seja bulgarskega sobranja je bila jako burna. Vršili so se hrupni prizori. Opozicija je hotela, da pride takoj na dnevni red verifikacija volitev. Opozicija jc kričala na ministra Teodorova: Izdajalec! Grobokop Bulgarske! Predsednik je moral sejo za dalje časa prekiniti, nakar jc zbornica izvršila volitev v odseke.
PRETEP V LAŠKI ZBORNICI.
Rim. Na hodniku zbornice je napadel nacionalec Tederzoni socialnega demokrata Quaglia. Oba poslanca sta drug drugega pretepla.
STAVKA BELGRAJSKIH BOGO-SLOVCEV.
Belgrad. Tu stavkajo bogoslovci radi slabe hrane in prekrutega postopanja pro-
Idealen
izdelek ribjega olja
jc in ostane že skoro 40 let slavno znana
Scottova emulzija ribjega olja
v njej se nahajajoče najfinejše ribje olje se na Scottov način razstavi v drobne kapljice in lako priredi tudi za najslabši organizem lahko prebavljivo, da se vsaki posamezni del te bogate redilne snovi popolnoma prebavi. Ako se še pomisli, da je Scottova emulzija slastna kot smetana, potem ;,e lahko razumljivo, da zavživa rardo ta preparat staro in mlado. 10 Ali biti mora pristna Scottova emulzija.
Cenn originalni stoklcniei 2 K :,0 v. Dobi so t vsoli lekarnah. Kdor pošljo 30 v v znamkah na Scott Ji: Bovno, (!. ni. b. H., I»u naj VII, in so sklienjo na tu časopisi se rau posljo za posk. 1 stek. pot. lekarn/..
ris* 4
nv.\ I
Poskušnje pošlje na zahtevo popolnoma zastonj Nestle, Dunaj I., Biberstrasse. 5k
in motlna blago za gos-pode in gospo dobe za-scbuiki najbolje iz prvo-vrstno izvozni» biSe
UKNA
= Prokop Skorkovsky & sin =
ifiöMPQLeC
Velika izbora. — Vzorci na /.a'htovo franko. Novoletno vzorci so zo razpošiljajo.	31
■ špecti&llteta med kavinlml pijačami Je KathreinerJeva Knelppova sladna kava.
KatfcraUnf leva ta napravila ' Ii MlboWfg« »jada la ima aprUo tega vallko radllno moj ob popolni nelkodljl-voaM. S UovtUm K ath reinar* lavlm naftno« doM Kath-retnartava omia In vonjavo irnata kavo.
Pristna se dobiva povsod v zaprtih Izvirnih zavojih s sliko župnika Knelppa.
pri kuhanju
doseže le tista gospodinja, ki rabi
MAGGr
(gotova goveja juha)
5
Vsaka kocka da, — če se Jo polije s V* litrom vrele vode, — < krožnik izvrstne goveje Juhe, katera se tudi uporablja kot juha za vkuhavanje, za polivanje omak, ze-lenjav 1.1, d.
Pri nakupu naj se pazi na Ima MAGGI In na varstveno znamko
V dnevih bolezni jc glavni pogoj popolnega ozdravljenja redno odvajanje. C. kr. vladni svetnik profesor Breisky v Pragi, eden najodličnejših ženskih zdravnikov našega časa, spričuje v nekem priznalncm pismu, da zavzema »Franc Jožefova grenčiea« odlično mesto med solnatimi odvajalnimi sredstvi, ker že v malih količinah zavžitn in pri redni uporabi zanesljivo učinkuje. — Franc Jožefova voda« se dobiva v lekarnah, drožerijali in prodajalnah rudninskih voda.	36
Veliko zalogo izgotovljenih štedilnikov, solidno, domače delo, po jako nizkih cenah ima Rud. Geyer, ključavničarski mojster v Ljubljani, Cesta na Rudolfovo železnico 10, na kar se stavbeniki in slavno občinstvo opozarja.
Tržne ccnc.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 4. aprila 1914.
Pšenica za april 1914.....12 57
Pšenica za maj 1914.....12*52
Pšenica za oktober 1914 . . .	11-34
Rž april 1914........10-13
Oves april .1914.......7-69
Koruza za maj 1914.....6*79
Zahvala.
Za vse izraze sočutja ob bolezni in smrti naiiega predragega očeta
Antona Žužek,
župana občine Sv. Gregor itd.
se najjskreneje zahvaljujemo. Posebno hvalo srno dolžni našemu pree. g. žu-pniku-iTvetniku Krumpestarju za obilne tolažbe polne obiske. Pree. gg. duhovnom Kamovtiu. Hafnerju, Oberstaiju, Jakliču za, spremstvo pri pogrebu. Srčna hvala velikopoljanskemu župniku, g. Lavren-čiču za ganljivi nagrobni govor. Okoliškim županom: gg. Lavrenfiiču iz So-dražice, Jakliču od Lužarjev, Lundru iz Vel. Poljan in zastopnikom občinskih odborov, gg. dr. Raznožniku in dr. Jenku za zdravniško pomoč; gg. akademikoma Oblaku in Iliglerju; slav. šol. vodstvu pri Sv. Gregorju, slav. pevsk«mu zboru od Sv. Gregorja za ganljiv« žalostiuke; telovadu. odseku „Orel" in sploh vsem, ki so se pogreba udeležili, ali pa nam pismeno izrazili sožalje nad bridko izgubo. Bog bodi plačnik vsem!
Marovče pri Sv. Gregorju 0. aprila 1914.
Žalujoči ostali.
naravna
alkalična kislina
najboljša dijgtična in osvežujoča pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarih, obislnih in mehurn<h boleznih. katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpSralno sredstoo
pri karlovovarijskem in drugih kopelfšK>h Zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	I (VI.
zvirek: gšess&ibl Saaerbrnnn,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Kariovih varili
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-u, Peter Lass-nlku in Andrel Šarabonu, Ljubljana. H
1148
Modne
1!14 Gefire in m M
z elegantnimi svilenimi efekti, atlas, batiste, lanen. In bombaž, konafase, rjuhe, platno, damaste, žepne robce, brisače, modrotlsk, inlete, kotenlne, blago za dame in gospode, blago za modroce in druge tkanine razpošilja slovita krščanska tvrdka
lUNKlaV Marok roena tkalnica št. 45-y Bistrem UOItlOlU! 1101BD, pri Novemmestu ob Met., Češko.
Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo,— 18 m. ostankov cefirja, prvo vrste. močn. za srajce in bluze, razdelj. po 3 metre za 10 K nefranko, ali 36 metrov za SOK franko. — 40 m ostankov cefirja, kanafasa, delena itd. lepo sortirano, prve vrste za '¿0 K, najfin. vrste za, 25 K franko po povzetju.
To morate brali ! Najboljši dokaz moje solidne. tvrdku: Naročeno blago prejela, hvala za uslugo. 0!> priliki boni zopet naročila, ker vidim, da dobro postrežete. Spoštovanjem Pranica Knap, naduči-fcljeva soproga, Vrabce. — V letu 1014 nad 500 takih priznalnic od Slovencev! Dopisuje se slovensko.
SLOVENEC, dne i. aprila 1914.
• B Iv9	I	Izvrstna
1147
na severni jezikovni meji se pod ugodnimi pogoji da v najem s 1. julijem 1914.
jajca za valenje
od črnili peking-rac, komad po 30 vin. oddaja Andrej Žankar, trgovoc, Stob št. 6, p. Domžale.
Krepak in zdrav deček s primerno šolsko naobrazbo se sprejme takoj za
F 5 J iS dih

Več pove upravništvo lista. Ponudbe pod ,,ri +„„,,..; . „ T. , ,,
štev 5/1146	liifl l„n tvrdkl SuS.,lik Ljubljana, Zaloška cesta,
stev. 0/1140.	ii4fa trgovina s špeceri o in železnino.	1143
1153
Mesto vsacega posebnega obvestila
Vojteh Vidmajer, zav. uradnik, naznanja v svojem in v imenu svojih dveh sinov Ljubomila in Uanimira svojim dragim sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, cla je njegova preljubljena žena, mati. sestra in teta, gospa
Elvira Vi
9 roj.
po dolgi in zelo mučni bolezni v petek ob pol 11. uri ponoči, previdena s sv. zakramenti v najlepši dobi preminula.
Pogreb predrage rajnicc se vrši v nedeljo dne 5. t. m. ob 3/4 5. uro popoldne iz hiše žalosti, Čopova ulica št. 21 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Petra.
Predraga rajnica se priporoča v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 4. aprila 1914.
Prvi slovenski pogrebni zavod Josip Turk.
.................................................................................... ................................................................
p"™ immm Milile —
i tfcSŠT solidno, domače delo prodaja po jako nizkih cenah I
j Rudolf Greyer, Ljubljana, j
I ključavničarski mojster, Gesta na Rudolfovo železnico IO. P
Priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, stopniščne in balkonske I = ograje, rastlinjake itd. ter vsa popravila.	1133 |
...........................................................................................................................................................iimiiiniiiiiniimiiiiii?
STa malo denarja Kupite Našemu 6 z aRu Ueno oßfaßo
l
£ju6ljana, <3red šfiofijo M. J
Qcnift na zafifevo Brezplačno. n

Velikonočna okasion prodaja
čez 25.000 komadov.
1000
Najnovejše za pomlad in leto, za gospode in dečke, damska konfekcija pariških in berolinskih krojev in modelov, vse po čudovitih priznano nizkih cenah. Oglejte v izložbi.
O. BERNA TO VIC
Angleško skladišče oblek v Ljubljani, Mestni trg 5—6. Telefon 132.
..................................................................................................m......Milim,.................................mini...........................
<WWii»ni»i
P. n.

Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem prevzel staroznano	1151
ß
katero bodem vodil pod imenom: Josip Poka nasl. Jamnik.
Prosim, da slavno občinstvo mojemu predniku izkazano zaupanje ohrani tudi meni.
Sc prijazno priporočam z vsem spoštovanjem
• »...- ..n	1.' lili,11 r r r..
mmm«»>0*11» m
;!
:
:»
»i

1IZORCE FRHII1KD
modnega blaga
r iBi^-
batista, platna platnenega in bombažastega blaga razpošilja V. J. Havliček & brat Lažne PodSbrady, Češko, - Pišite takoj.
Sp rejnic se starejša, pridna iti dobro izurjena
za trgovino z mešanim blagom v Ljubljani in siccr s prvim junijem t. 1. Ponudbe naj se pošljejo na upravo tega lista.	1120
ü a
se iščejo za prodajo poljedelskik strojev in motorjev. Ponudbo pod »Maschlne« od premija anončna pisarna Eduaicl Eraun, Dunaj I, Rotenlurmsfrassc 9.	1060
v lepem, prijetnem kraju ob Krki na Dolenjskem želi vsled privatnih razmer menjati službo z definitivno učiteljico na Kranjskem. — Pisma naj se pošljejo na upravništvo tega listo do 10. marca pod šf. 1«98.
Za neko graščino se iščete dve izurjeu?
perici
»lili
pod dobrimi pogoji. Vprašanje 11a posredovalnico T. Novotny, Ljubljana, Dunajska cesta. 1153
Išče se za avgustov termin za dve osebi v	a	*
s tremi sobami, pritiklinami in event. kopalno sobo v bližini setinije, ali pa z vporabo vrta tudi kje drugje v mestu. Ponudbe z navedbo cene do 15. aprila t. 1. *Dr. K. 1134« na upravništvo.	1134
Sprejmejo se takoj dobri
9.9	9®
pri tvrdki Šenlca & Bizjak, Ljubljana.
1086
Sprejme se takoj TO	v »i
lifllll fipili
K xavi '¿sr-r * ^jMv- xm, K-
v starosti 15—16 let, dobrih, poštenih staršev. Kristijan Babič, kovaški mojster, Kranj. 1156.
Vesten, zanesljiv in pošten
1 H
ss
(prva moč) sedaj službujoč tudi kot oskrbnik in Prokurist, vešč tudi lesne trgovine in vsakovrstnega knjigovodstva, bi proti primerni plači premenjal službo. — Pismene ponudbe z navedbo plače sc prosi pod šifro: »Prva moč 1128« na upravo „Slovenca".
Vabilo
dobrotvoriteljnega društva „Blagodat" v Ljubljani
kateri se bode vršil
v soboto, dne 18. aprila 1914 ob 8. url zvečer v vrtnem salonu hotela „Ilirije".
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Čitanje zapisnika lanskega ustanovnega občnega zbora.
3.	Poročilo tajnika.
4.	Poročilo blagajnika.
5.	Poročilo preglednikov in odobrenje letnih računov.
6.	Določba vpisnine.
7.	Volitev treh članov nadzorništva.
8.	Razno,
V Ljubljani, dne 3. aprila 1014. Vljudno sc vabi k obili udeležbi 1150	odbor.
Kot učenca
v prodajalno mešane stroke sprejmem zdravega, krepkega dečka poštenih staršev, veščega slovenščine in nemščino ter dobrega v računanju in pisanju. Friderik SkuSek, Metlika- 1142
orli - Skfloii.
Iz članka »Skauti gredo . . .«, pri-občenega v »Slovencu« z dne 26. m. m., povzamem, da se namerava organizacija skautov vpeljati tudi med Slovenci. Baje hoče vzeti vso stvar v roke vlada.
Opravičeno dvomi pisatelj članka, da bi se ta organizacija med Slovenci ponesla. Meni pa se vidi celo popolnoma nepotrebna. Slovenci imamo dve skau-tom sorodni organizaciji, Sokola in Orla. Kar se tiče programa telesne izobrazbe teh dveh organizacij lahko smelo trdim, da je popolnejši in vzviše-nejši nego program skautov. Napaka pri nas je ta, da se ideja telovadbe same ne zna prav ceniti in se zato podcenjuje. Gleda se pač samo »zviranje« v telovadnici, premalo pa se uvažuje, ker se ne razumeva, celi sistem telovadbe. Zato je pri nas skoro že vsak šport več kot sistematična telovadba, ki se goji po telovadnicah Orlov in Sokolov. Izleti, vaje na prostem, hribolaz-tvo, plavanje itd., kar posebno goje skauti, to pa priporočajo, goje in ljubijo tudi telovadci in se izpopolnjuje ravno potoni telovadbe. Vsaka gojitev telesne moči potom kateregasibodi športa je enostranska, le telovadba pospešuje, razvija in hrani telesne moči vsestransko. To spoznanje je telovadcu, in samo pravemu telovadcu, dano. Telovadba je šola, šport jc zabava. Obojega se poslužuje pravi telovadec in nikdar no zanemarja enega na račun drugega. Zato je šola telovadcev z ozirom na gojitev telesnih moči daleko nad šolo skautov.
Sedaj pa moralni program skautov in Orlov.
Orlovska organizacija jc izpovedala svoj program v dveh knjižicah: »Mla-
deniška organizacija« in »Zlata knjiga«. Jasno, odločno in jedrnato je v teh spisih povedano vse, kar hoče, kar namerava orlovska organizacija. Predsedstvo in občni zbori so pritrdili tem izvajanjem in postala so mladeniški katekizem, ki se razlaga Orlom večer za večerom na takoimenovanih »počitniških večerih«. Izpopolnjuje pa vse to orlovsko glasilo »Mladost«. Vsak Orel ve, kaj je njegova dolžnost napram sebi, bližnjemu, domovini, cerkvi in Bogu. Kdor so zanima za ta program orlovske organizacije, naj prelista samo »Zlato knjigo« in našel bo v nji program mladeniški organizaciji, da si lepšega želeti ne more. Dosledno izpeljan sistem je v njem, ki sloni na večnolepih resnicah katol. 'cerkve. Kaj more dati še program skautov slovenskim mladeničem? Več kot orlovski gotovo ne! Pri-bijemo pa, da samo tistim, ki nosijo v srcu prepričanje in zavest, da je samo ena resnica, ena luč, ena zvezda vodnica mlademu srcu — Bog in njegova cerkev.
Zato se nam vidi organizacija skautov za Slovence nepotrebna. Prav ima pisatelj članka »Skauti gredo . . .«, ko pravi, da ni pri nas za skaute nobene podlage in radi tega tudi ni pričakovati, da bi se razvil. Ce bi se, bi k večjemu razrahljal disciplino orlovske in sokolske organizacije. Onim, ki so jim vezi discipline pretežke, ki pa žele športov in sploh organizacije bolj za zabavo
kot za resno delo, bi prav prišla orga-" "J"", »ifi smrt.
nizacija skautov, bin bi pa tudi njena
Eno pa je priporočati: naj bi Orli še bolj gojili izlete, liribolaztvo in druge športe, prikladne zlasti za naŠQ kmečke fante. Tudi strelski klubi naj bi se uresničili.	J. P—k.
V
LJuiMjuicin-, w
v lastni lopi od sobote i. aprila do vštetega torka po Veliki noči vsak dan od 3. pop. do 9 '/2 zvečer, ob praznikih od 10. dop. do 10. zvečer.
EMILISA
dve sestri rojeni z združeno glavo.
Največji pojav sveta je
ASRA
ljubljenka žena in otrok. Živa 16 letna punčka. Najmanjša človeško bitje, ki tehta 7 kg in meri v visokosti 62 cm. Zadnji ostanek plemena AST1C.

Vstopnina: I. prostor 50 vin., II. prostor 30 vinarjev. Vojaki in otroci plačajo polovico.	1125
ۆ H fi Cm
Dne 8., 9. in 10. aprila 1.1. se bode prodajala zapuščina Josipa Klopčiča iz Moravč hiš. št. 32 in sicer prva dva dneva premično blago in zadnji dan nepremičnine.
Enonadstropna hiša z gospodarskim poslopjem in vrtom v kateri je znana etara gostilna leži v Moravčah pri farni cerkvi ob deželni cesti in je pripravna za vsako obrt.
Pojasnila daje nelar na. Brdu ali pa župan v Moravčah.	1080
zdravijo	(Hrvatsko)
protin	Pojasnila In
revmailzem	djja08£erj£a
Ischias	clja zastonj.
Otvoritev »nt Km in HMcijsliB trgovine.
Tvrdka J. V. Stare v Kranju
naznanja otvoritev svoje popolnoma na novo založene
monnfoktorne in konfekcije
trpine
v prostorih dosedanje trgovine gospoda J. Pfeiier v Kranju št. 23 poleg dobro znane Jahačeve gostilne.
Ugoden nakup, zveza s prvovrstnimi tovarnami ter dolgoletno delovanje in izkušnje v tej stroki mi dajejo upanje, da vsem zahtevam velecenjouega občinstva v vsakem oziru vstrežem.
Ker se je dosedanja zaloga prejšnje trgovine razprodala, obstoji nova zaloga Iz najnovejšega ln najoknsnej-šega prav dobrega blaga vseh vrst tako, da lahko slavnemu občinstvu kar najbolje postrežem.
Priporočam se na obilen poset in bilježim z najod-IiCnejširu spoštovanjem
1. v. Stare prej j. Pleiier.
w
Določbe o dohodninskem davku 00 zakonu o osebnih davkih in po novi osebno-davčni noveli.
VALENTIN ŽUN,
c. kr. iinančni tajnik na Dunaju.
Ta za vse sloje jednako porabna in potrebna knjiga je ravnokar izšla in podaja v poljudni obliki temeljit pouk novega dohodninskega zakona ter obsega za najrazličnejše slučaje prirejene praktične vzorce, ki so posebne važnosti in vrednosti. S pomočjo knjige bo vsak brez truda podal pravilno napoved za dohodnino ter uveljavil postavne odbitke.
Cena K 160, po pošti K P72.
Zbirka slovenskih povesil.
Urejuje prof. Ivan Grafenauer. Izhaja četrtletno, posamezni zvezek stane samo 60 v. Zbirka prinaša pripovedne spise prvovrstnih slovenskih pripovednikov, namen je buditi veselje do dobrega berila in nas seznanjati z domačimi pisatelji, katerih najboljši spisi so poskriti po zbornikih, ki širši javnosti niso dostopni. Radi izredno nizke cene si to zbirko lahko vsakdo naroči. Izšla sta dva zvezka:
1.	zvezek: Josip Ogrinec, Vojnimir ali poganstvo in krst. Povest iz časa pokrščevanja Slovencev. Cena 60 v.
2.	zvezek: Fran Erjavčeve povesti: Hudo brezdno ali gozdar. Jev rejenec. — Ni vse zlato, kar se sveti. — Izgubljen mož. — Ena noč na Kuinu. — Mravlja. Cena 6U v.
V tisku je: 3. zvezek: Vesele povesti Josip Jurčič, Pravda med bratoma. — Jaklič, Za možem in V pustiv je šla itd.
Nabiralnike „Slov. Stražo" pred psal^ega, l^i mu ljube« zen clo obmejni^ bratov ni samo prazna besečla!
Pater f. t Leitner,
provincijal in zdravnik-vodi-telj v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu, jc uporabljal tinkturo za želodec, lekarnarja Plccoli-ja v Ljubljani, Dunajska cesta, z dobrim uspehom pri prehlajenju želodca in črevesja, kakor tirtii pri obolenju jeter. — Steklenica 20 vinarjev.
Naročila sprejema lekarna
G. Piccoli
Ljubljana.
Št, 2924/ V. u.
Priporočamo hitre
drože(presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
Za krošnjarje, tržne jirodajalce, razprodajalce in za vsako gospodinjstvo razpošiljam pri stiskanju lahno poškodovano
oalto lilj—5 kg za 6*50 K
(50—52 kosov), dišeče po vrtnicah, mandel]ih, vijolicah, glicerina, zeliščih, raošusu, lilij:nem mleku itd. — Najfinejši parfumi v steklenicah po 1' K. Razpošilja po povretju največja izvozna tvrdka za toaletno milo FRANC HUMANN, Dunaj II., Alolsgassc 3 51.	105
Odda se mirni stranki lepo
obstoječe iz treh sob, kuhinje in pritiklin v III. nadstropju za majev-termfn. — Več se izve v Židovski ulici št. 1, i. li.	1118
Zahteva! te
različne vzorce za ženske in moške obleke iz
Prve gore
Ivan Savnik, Kranj, Gorenjsko št. 152.
sprejme Anton Hrovat, m.zar, Smoknč poš'a Žirovnica, Gorenjsko.	1140
par let star se ugodno proda v Kamniku, vila Soss. Poizve se istotarri ali v trgovini A. Sin-kovic, Soss & Co., Ljubljana.	1130
s sadnim drevjem in vinogradom se ccuo proda. Vpraša sle Cigaletova ulica 1, pritličje. 1116
Hovo! V Laitermaniioveiii drevoredu. Novo!
Začetek dne i aprila. Edino te vrste!
I
in mnogo drugih novih dresurnih točk, kot sloni, hijene, volkovi, kače, razni medvedi, opico, psi ln noji. — Predstave vsak dan ob 4. in 8. uri zvečer. — Glavna predstava v Miche'-jevem gledišču zveri — Lattermannov drevored. — Vse podrobnosti na letakih.
K tem velezanimivim predstavam najvljudneje vabi	lnstnik.
1145
1132
o naznanitvi in klasifikaciji konj in o naznanitvi vozil.
H. Naznanile» in klasifikacija konj.
1.	V zmislu § 4. zakona z dne 21. decembra 1912, drž. zak. št. 235, vrši se klasifikacija konj za mesto Ljubljana najbrže že meseca maja 1.1.
2.	V to svrho se poživljajo posestniki konj, da naznanijo mestnemu magistratu (vojaškemu uradu v „Mestnem domu") v dobi od 8. do 15. aprila 1.1. z naznanilnicami število in vrsto svojih konj, kakor tudi število k tem spadajočih oprem za tovorno živino. Tozadevne naznanilnice dobivajo se brezplačno v mestnem vojaškem uradu v „Mestnem domu".
3.	Naznanitve so oproščeni:
a)	k dvorjanstvu Njegovega Veličanstva in udov cesarske rodovine spadajoči konji in opreme za tovorno živino;
b)	za osebno rabo vladajočega kneza Lichtensteinskega v majoratni hiši na Dunaju in v gradu v Lednici na Moravskem spadajoči konji in oprema za tovorno živino;
c)	za osebno rabo tistih oseb določeni konji in opreme za tovorno živino, ki uživajo v zmislu mednarodnega prava pravico eksteritorjalnosti;
c)	plemenski in gospodarski konji dvornih kobilarnic;
d)	erarični konji in opremo za tovorno živino, dalje toliko konj aktivnih častnikov, kolikor so jih dolžni imeti za izvrševanje svoje službe.
4.	Čas in kraj klasifikacije se naznani pozneje in posebej.
5.	Konje iz vsakega mestnega okraja je ob istem času, in sicer ob določeni uri pripeljati na kraj klasifikacije.
6.	Konje je pripeljati pred komisijo posamez in ob uzdi ter je pokazati tudi h konjem spadajoče opreme za tovorno živino.
7.	Privedbe pred klasifikacijsko komisijo so poleg zgoraj pod a) do d) navedenih konj še oproščeni:
a)	toliko konj neaktivnih pripadnikov oborožene moči, kolikor so jih dolžni imeti v primeru mobilizacije;
b)	za prevažanje pošte neobhodno potrebni konji;
c)	za dušne pastirje, zdravnike in živinozdravnike za izvrševanje svojega poklica po deželi neobhodno potrebni konji, toda k večjemu po dva konja;
č) za policijske in zdravstvene namene ter za. požarne brambe neobhodno potrebni konji;
d)	za plemenske namene v zasebnih kobilarnicah trajno rabljeni žrebci in kobile;
e)	licencirani zasebni žrebci;
w
f)	vsi edino in trajno za dirkalne namene gojeni konji;
g)	oni konji, ki delajo v rudnikih trajno pod zemljo;
b) konji, ki se zaradi bolezni ali zaradi nevarnosti, da bi zatrosili kužno bolezen, ne morejo ati ne smejo peljati iz hleva;
¡1 oni konji, ki v letu klasifikacije še ne dopolnijo četrtega leta;
j) hudo breje kobile in kobile z žrebeti pri sescu za šesttedensko dobo sesanja;
k) konji, ki imajo nastopno navedene hibe osnavljajoče očitno in trajno nerabnost za vsako vojno službo: srnje kopito, lupino (novo tvorbo kosti okoli členka) in raka na kopitu, ako imajo te hibe posledice, da konj vidno in trajno peša, nadalje slepost na obeh očesih, vrtoglavost in hudo naduho.
8.	Vzroke oprostitve od privedbe je ob enem z naznanihijo naznaniti in dokazati.
9.	Normalne cene za slučaj vpoklica konj za nastopne vrste so-
a)	za jezdne konje 880 Iv,
b)	za vozne konje 1050 K,
c)	za tovorno živino 500 K.
0. ESaznanitai muli.
10.	Posestniki vozil morajo v zmislu § 15. spočetka omenjenega zakona in v roku, ki je določen pod A, mestnemu magistratu (vojaškemu uradu v „Mestnem domu") naznaniti števiio in vrsto svojih vozil za živinsko vprego, in sicer na isti način, kakor je določeno pod A, in če so ob enem tudi posestniki konj, z isto naznanilnico kakor konje.
11.	Izjeme do naznanitve, v istem zmislu kakor je rečeno pod A a) do d), delajo
tam navedeni vzroki, ki v slučaju sklica transportnih vozil obenem oproščajo vozila od prepustitve državi.
12.	Od prepustitve so poleg tega oproščeni:
h)	toliko voz neaktivnih pripadnikov oborožene moči, kolikor so jih dolžni imeti v primeru mobilizacije;
h) za prevažanje pošte neobhodno potrebni vozovi;
c) za dušne pastirje, zdravnike iri živinozdravnike za izvrševanje svojega poklica po deželi neobhodno potrebni vozovi, toda k večjemu po en voz; slednjič
č) za policijske in zdravstvene namene ter za požarne brambe neobhodno potrebni vozovi.
13.	Vzroke za oprostitev vozil od prepustitve je ob enem z naznanitvijo naznaniti in dokazati.
14.	Vojaški zastopniki v klasifikacijski komisiji so upravičeni pregledati tudi na domu naznanjena vozila, kakor tudi jezdno in vprežno opravo in opremo za tovorno živino, ki jo imajo posestniki.
Za to pregledovanje določeni vojaški zastopniki se bodo izkazovali s posebnim pismenim pooblastilom.
15.	Posestniki konj in vozil, ki opuste naznanitev konj, oprem tovorne živine in vozil, ali če ne pripeljejo konj pred klasifikacijsko komisijo ali ne pokažejo opreme za tovorno živino, se kaznujejo z globo do 200 K — v slučaju neizterljivosti — z zaporom do največ enega meseca.
esini Magistrat ljubljanski,
dne 24. marca 1914,
Bencin-motor
za 4 konjsko sile, rabljen toda dobro ohranjen, dalje transmisije in jermena se po vgodni ceni proda v Sp. Šiški, Kolodvorska ulica štev. 181 pri Ljubljani.	1094
V Tržiču na Gorenjskem se proda
1 * v HlScL
štev. 181 pod ugodnimi pogoji. Več se izve prt lastniku Ignaciju Babič.	098
Prevzame se
v najem, kjer bi uspevala tudi krojaška obrt z narejenimi oblekami, najraje v bližini Vipave. Ponudbe na upravništvo »Slovenca» pod številko 1109. (Znamka.)
• •

za notranje, kirorgične in ženske bolezni (bol. postrežba sester križark).
Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne. V sanatoriju moderno kopališče z vsemi zdravilnim pripomočki.
Poljanska c. 16.
Telefon št. 141
Iz proste roke se proda
z nekaj zemljišča, ob okrajni costi, blizu Ljubljane. Naslov pove uprava lista pod štev, 1014. (Znamka.)
¿Kot učene c
v trgovino z mešanim blagom se sprejme takoj sin poštene rodbine z dežele, ki je dovršil vsaj 4 razrede ljudske šole. Kje, pove upravništvo lista pog št. 1097. (Znamka.)
dobroV najem se odda na več let, staroznana, ležeča idoča, ob državni cesti, blizo kolodvora,
HSV ff
m t
MT
\ v
ti®i&
\ ......— V—
z vsemi pritiklinami. — Natančno se poizve v gostilni gospoda župana v Domžalah. 1034
Na izbiro pošilja tudi na deželo krasne
D V IITSI2 krila, ^storne,,l01i,aie o!l" Klafilv ■ i6tlB- perilo in Misi&feABrf vsako modno blago.
Zelos£i£ M. KiMi.Bučar
Ljubljana, Stari ¡rg štev. 9. — Lastna hiša.
Xoprekosljiva v	.1730
otroških oblekcah ln krstni opravi.
Orožje in kolesa
na obroke. Posamnj deli najceneje. Ilustrovani ceniki zastonj.
F. Dušek, tovarna orožja, koles in šivalnil strojev Opočno ob drž. žel. 2124, Češko. 3347
bel in rdeč, pravi grozdni sok. Posebno dobro vino za bolnike. M. Žerjav, Streliška ulica 32. Berta Sevar, Jakobsk trg.	709
Strojarija
v najboljšem stanju s parnim in električnim obratom, posebno ugoden kraj, neposredno ob železniški postaji, kjer se dobi dokaj čresla in surovih kož, dalje mnogo dela proti plači, so odda pod ugodnimi pogoji v najem ali pa proda. Pisma na upravo „Slovenca" pod štev. 937.
Najcenejši nakup V| II	«vi
pri tvrdki J. Pogačnik, Ljubljana, Mari|e Terezije c, 13-18, Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.	767
od Bergmann & Co„ Tešin ob Labi jo ini ostane
slej kop. ej nedosežen v presenočenem barvnn las iti brade. Dolu sc v svetli, rujavi in r n barvi steklenica po kron 2-50 v lekarnah, dro-gorijah in uarfumorijuli.
Idrijske novice.
Znano je, da mora cestni odbor vsako leto svoje račune razpoložit. Ker so občinski uradi za to najpripravnej-ši, se tudi računi pri županstvih na ogled postavijo. To se je tudi v Idriji leto za letom zgodilo. Tudi letos jo cestni odbor poslal račune mestnemu uradu, a ta se je razpoložitvi uprl in zahteval tudi priloge, ne samo gole račune od cest. odbora. V mestni občini bi namreč radi kontrolirali delo »klerikalnega« cest. odbora. Cestni odbor se je pritožil na deželni odbor, ki je odločil to, kar predpisi zahtevajo, da se računi brez prilog razpo-lože. Noben cesten urad ne bo dal važnih prilog iz rok, da bi jih po tujih sobah premetavali ali pa celo slednji izgubili, kar se je ravno svoječasno pri naši mestni občini tudi res zgodilo. Znanemu dopisniku pa ta odlok ni dal miru in pisal je, kakor da morajo taki računi imeti tudi priloge. On hoče več vedeti, kakor deželni odbor. Doslovno je prepisal odlok deželnega odbora in pristavlja, da bi odlok bil vreden uva-ževanja juristov. To pa to! Mi bi le to pristavili, da naj liberalci le sami sebe kontrolirajo. Ce bi se mi dali nadzorovati od ljudi, katerim smo nešteto ne-dostatkov dokazali, bi obtoženec sodnika sodil! — Kinematograf se je naselil v Idriji. A pri prvih dveh predstavah jo povzel tudi par točk, nad katerima so se odrasli ljudje zgledovali. Ples »tango« se je drugod zadostno obsodil, ni treba ga v našem mestu upeljavati. Šolskim otrokom se je zato že obisk prepovedal. Tudi odrasli bodo počasi izostali. Ako sedaj še mladino vleče, ne bode trajalo dolgo časa in tudi ta se bode sčasoma naveličala. In podjetje bo zamrlo radi pre-pičle vstopnine. Idrija ni Ljubljana ali Dunaj, naši ljudjo imajo še nekaj sra-mežljivega čuta, pa ne bodo take uma-zanosti plačevali. Tedaj omislite si dostojne sliko, ali sc bode delalo na to, da se taka prireditev sploh prepove.
Književnost.
* »Čas« (1911 VIII. letnik, zvezek 2.) Sedanji zvezek to naše katoliške znanstvene revije ima sledečo vsebino: Domovinsko varstvo. (Dr. Jos. Mantuani) Vera in javno življenje. (Franc Terse-glav.) Veliki pomor XX. stoletja. (Dr. Lambert Ehrlich.) Pisma iz Bleiweiso-ve dobe. (Peter Butkovič.) O bistvu življenja. (Dr. Aleš Ušeničnik.) — Obzornik: Verstvo in kultura: Notranji boji. (A. U.) Avtobiografija »popra-voslavljenega« Slovenca. (Dr. T.) Sociologija: H. Pesch S. I., Lehrbuch der Nationalökonomie. (Dr. A. Ušeničnik.) Pedagogika: Uspehi koedukacijc. (Dr. Fr. Ušeničnik.) Zgodovina: Preganjanje prvih kristjanov in rimsko pravo. (Prof. dr. Zore.) Heortologija. (Dr. Fr. Ušeničnik.) Umetnost: Goethe. (A. R.) Tango. (A. R.) Mlada Breda. (P. Perko.) Literarna pratika za 1914. leto. (A. Res.) Glasnik »Leonove družbe«. Listnica uredništva. — »Čas izhaja kot dvomesečnik. Naročnina 7 K, za dijake 4 K. Za člane »Leonove družbe« je naročnina plačana z lotnino. Naročnina se pošilja na »Leonovo družbo« ali »Čas« v Ljubljani.
Naravna
najbogatejši alkalični (natron litijev) kiblec na Češkem. — Izborna dietetična namizna pijača. O vrednosti „Bilinske" izvolite vprašati hišnega zdravnika.	624
Ovratnike S»
priporoča Josipina Podkrajšek
Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 2 — Naročila po pošti se izvrše točno. — i
Najboljši čeiki nakupni vir!
Geno posteljno perje.
1 k(! sivega, dobregu. pu-Ijonoga 2 K: boljsoga 2 K •10 v.¡ prima polbclcen 2 K SU v belega 4 K; belega puhastega 3 K 10 v; 1 kg volelinegu snožnobolcga, puJJeoega. 6 Jv 40 v. 8 K ; pulía sivega (i K. Î K. belega, tinega 10; najtinejši aprui pub Ii K.
J35:
iz gostoultega rdo čogn. modrega, bo-
Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje
lega ali rumenega nankinga ena pernlcaTšii cnf dolgii 120 um široka, z dvema. z3lavaloama, 80 cm dolgi 1)0 cm Biroki, polniena. z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 10 K; napol puh o K; puh 24 K.; posamezne pernice lo K. 12 K. n K. Ki k zglavnloe ;< K. a K lil) v, 4 K. Pernica 200 cm dolga, no cm »lr. 10 K 14 K 70 v. 17 K 80 v. «i K; «glavnica 00 cm dolga, 70 cm sir 4 K io v. SKliiv, 5 K 7o v «podaja pernlo» iz modnega, čltastogagradia, isucm dolga liOcmmr 12 K 10 v. 14 K 80 v Razpošilja so po povzetju od I K naproi Iranko l.aliko so trnnko zanicnia za ne' Ugaiaiooo so vrno denar. Natančni con grati» in iranko S^BENISOH, DE3ENICE št. 818 (Oaško).

©00©00(9©0©©00000G)
Izboljšajte promet
v svoji gostilni z izvrstnim cenenim
- plzenskim pivom -
iz Češke delniške pi/ov .rne v Čeških Bude evicnh. Največja čisto slovanska pivovarna. Zaloga v Ljubljani: V. H. ROHRMANN. Zaloge v Zagrebu, Trstu, Puliu, Zadru i. t. d.
cieieieieieieieicie
.CICICIC
Okusite
tisto pivo v slovanskem Grandhotelu „Balkan" Trst, via della Caserma in v slovanskem hotelu Lacroma na Gradu.
3453
=©0©ž
000000=
Priporoča cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo vseh vrst domskih in otroških klobukov po znano nizkih cenah. — Cene brez konkurence. 1102
li
□□□□□□□□
□ □□□□□□□ Dobro blago se samo hvalil
G F II iP A QFIi vglaševalec glasovir-
• 1 • JUl\flJLI\ iev in trgovec glasbil == Ljubljana, Poljanska cesta štev. 13. .
Zaloga prvovrstnih glasovlrjev, planin, harmonijev, gosli, kitar, tamburlc, cltsr, harmonik itd. Najboljše struna „VVEICHOLD" in druge, ter vsa potrebščine giasbll. Jamčim pismeno 10 let. Zavod za vg!aše»anje ter popravila glasovlrjev In vsega glasbenega orodja.
============= Najcenejša posojevalnica. =====
Vglašujem v «Glasbeni Matici", „Mladiki" in drugim slovenskim zavodom. — Svarim pred samouki in neizkazanimi baje-strokovnjaki, kateri inštrumente samo pokvarijo. — Edini samostojni strokovnjak za vglaševanje ter popravila vseh glasbenih instrumentov je na Kranjskem koncesionirana tvrdka G. F. JURASEK.
!Mnogo denarja prihranijo kolesarji!
10 °/r, nonnsfa dain ua uil!ke cenc m°ie=a cenika, ako naročite pri meni svoje potreb-0	sčme koles, pnevmatike in pritiklin pred 15. aprilom. Naročite torej
takoj, kar rabite za svoje kolo! Pošljite takoj, vse v popravilo, emajliranje iu poniklanje Zahtevajte veliki ceuik 1914 zastonj in franko!
Največja in najstarejša razpošiljalnica za kolesa In šivalne stroje.
Oeissbero
tovarniška zaloga, Dunaj II. Uniere Donau-9 strasso 23/S. — Dopisuje se slovensko.
"	1	j.,., . B , , .	t.-»: »^—-» » . ,
Telefon štev. 283.
;	Podpisani naznanjam, da imam letos v zalogi razni stavbni matcrijal. Posebno ono-
j zarjam, da imam večjo zalogo
ccvi Iz kamenine
i »z najboljšo tvorn'ce Hruschauer, kakor tudi cementne cevi v različnih dimenzijah cementne ; in šamoine plošče, štor,e ter razne vrste izolacijskih tvarin.	'
¡j	Pri naročilih zadostuje, da se mi za kamene cevi navede višina nadstropij oziroma 5
; hiSe, pri vlažnih stenah in raznih izolacijah množina kvadratnih metrov stene za tlak obris • ; prostora itd.	;
J	Vsa strokovna navodila in proračuni za naročnike brezplačno.	•
S	Velespoštovanjem	i
Stavbna tvrdka Ivan Ogrin, Ljubljana \
Gruberjevo nabrežje štev. S.	3
« 060
\
t...-«».
..-»-... *_...••»« ..........«•.,.....,
	
	K JI >N a M m o a
	rt >cn
	0) a Tt
	O m
	« g
	
SirSfgj 151ŠSE1 El^fia laZSE g aj^jg | JBl^fa	Isggjj
,Pri nizki ceni" Ljubljana. Sv. Petra cesta štev. 5.
Največja izbera za šivilje in krojače, zadnje novosti razne ^a lišpa kot: čipk, risa, v stavkov, vezenin (šlin-gerije) najmodernejše svile, dalje največja izbira kravat, srajc, ovratnikov, nogavic, rokavic, predpasnikov, moder cev itd. itd.	978
Manuf aktnrna traovina
3os. NHI
„pri Val vazopju"
Miri št 4 Liliana stari im št. 4
Zaloga, sukna, volnenega in raznega perilnega blaga, tkanine, cvilha, brisalk, prtov, servetov, preprog, zastorov, garnitur, svilnatih in volnenih šerp in raznih robcev itd.
„Pri Valvazorju"
Zaloga perila, čepic; obuvala, nogavice, rokavice, srajce, jopice, hlače.
HoVosti modemih
bluz, spodnjih kril, predpasnikov. Našitki, gumbe, trakovi, čipke, svila, baržun, stezniki, kravate, hlačniki, torbice, mila, dišave, krtače.
Dežniki in palice.
Splošne porabe za krojače in šivilje.
Najnižje eene.
751
Franko vsaka poštna postaja pošiljamo po povzetju:
poštni zavitek pristnega medu . za K 9-— >» >1 la čajnega masla. „ „ 15'80 » I, Ia emend. sira . . „ „11-— y » dobrega sira . . . „ „ 8'—
» » konsumnega sira » „ 7-_
vse po 4 i/2 kg »etto. Naročite še danes pri
„Mlekarski Zvezi" v LJubljani. - Javno skladišče.
Na zahtevanje pošljemo vzorce I
v iziitoÉiil
priporoča tvrdka V
1107
CEKiK
0.
Franca Jožefa cesta št. 3
LJUBLJANA.
iprejemajo se naročila po men ter se um točno in solidno.
ikkr.nroL
"¿etna'produkcija tes 2000 Lokoniobil.
Naslov ra brzojavke i LANZFILIALE DUNAJ.
MANNHEIM
Pisarna i DUNAJ VIII.
Uodongasic 9. Tcltion ISSS1
Vročeparne - Lokomobile
z zaklopnim krmilom „Sistem Lentz" zmožnost do 1000 PS.
Jednostavna postrežba.
Obisk Inženirja in ponudbe brezplačno.
Največji prihranek.

Aogavce in druge p str rune, dahc perilo, ovratnike m v to strogo spa"
dajoče blago dobile najceneje v specialni trgovini
A $ Sfaberrtč
Velika i-jbirg -	Jtfestni trg 10	$olidna Dost*e?bg
Izšel je z novostmi in najnižjimi cenami nov lepi	966
Kdor kaj želi kupiti, naj ga hitro naroči, je tudi po pošti gratis.
Prešernova ulica štev. I.
gumijeui pcdpetmltf
Nedosežnf po eSastlciteti lahkosti
trpežnost!	863
Glavna zaloga: ANT. KRSSPER, Ljubljana

na kontingenta od nas pzvl izumljeni izdelek. — Patent v vseh državah. — Moderni izdelek. — Lahka težina. — V treh velikostih.
Pet različnih izdelnih načinov za vse krajevne razmere.
f^onrad J^osenbauer ^ ^neitschel, Line ob Donavi.
Dalje tvrdka Konrad ROSENBAUER priporoča svoje najboljše izdelke dvo- in štirikolesnih voznih brizgalnic. Patentirano „Koebe"-brizgalnico - snenialko, katero eden gasilec naloži in razloži (izključljivi patent tvrdke). Dalje vse ostale gasilske predmete, opreme in rekvizite. Lestve, vozičke za cevi in moštvo, izvrstne nepremočljive cevi. Vse vrste znamenj, čepice, čelade, krasne sekirice in elegantne pasove najnovejših izdelkov. Priporočilne liste posedujemo od vseh strani. Do sedaj nad 45 bencinmotornih brizgalnic v delu in prometu. Sigurno delovanje brez vsake posebne izkušnje. Vozne brizgalnice najboljše vrste, lahke za vožnjo in delo. Pohvalna in zahvalna pisma na razpolago. — Plačilni pogoji po dogovoru na od-prte račune; menic ln dolžnih pisem ne zahtevamo. Obračajte se za nasvete in
naročila samo na Vašega rojaka in domačina, kateri zastopa vrlo solidno reelno, kulantno in v vsakem oziru postrežljivo tvrdko. - Priporoča se vsem znancem in prijateljem večletni strokovnjak in zastopnik
Fran Samsa
Zagreb
Gunduličeva ulica št. 21.
3422
Glavni zastop za Kranjsko. Koroško In Štajersko
v Islisbljani, pri tvrdkl Krnet & Kemp., Ifiarlje Terezije c. 8
fontfSib v Zagrebu v lastni hiši, vogčl Marovske LKillidlu in Prer«;dovičeve uiice, Teiefon št. 165. podružnica v Trstu. Via dei Lavatoio št.1, II. n jdsfr. M SI. 2591
Ta zadruga sprejemlje po ugodnih pogojih sledeča zavarovanja'
I. Ha življenje.
1.	Zavarovanje glavnic za slučaj doživljanja in smrti;
2.	zavarovanje dote;
3.	zavarovanje življenske rente.	3450
II. Proll škodi po požaru.
1.	Zavarovanje zcjradeb (hiš, gospodarskih poslopij, tovaren).
2.	Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.).
3.	Zavarovanja poljskih pridelkov (žita, sena itd.).
Ili. Zavarovanje steklenih šip.
Zadružno imetje vseli oddelkov znaša...........K 3,013.332'66
Od tega temelina glavnice................K 8C0.000*—
Dohodek letne premije s pristojbinami..........K 1,486*291*66
jzplačane odškodnine od ustanovitve zavoda.......K 5,624.162*96
SpuSobni iilESfni puSfeuauSič!, in ikulrilKrp S£
sprejmejo peti ugodnimi poboji.,
A. Hauptmann"9 nasledniki
.ZANKL sinovi
Ljubljana.
Tvornica kemičnih barv. lakov in firnežev
* priporoča;
uiiiiiiiiiniimiiiiiiiniiiniiiiiiiiiimiu
Oljnate bam/e
Suhe barve
Ullllillllilllllllinillllllllllllllllillllllll
Emajlne bapve
linilliiniHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIUIIHIIIIIIII
Fasadne bapve
ummiimiiiMimiimiiumiiiiiiiiiim
priporoča:
iMiitiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiuiuuiuiiaiin
vse vrste: firnežev, čopičev, lakov
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiin
Mavec
(Gips)
IHIIIHIIlItllllllllllllllllllllllllllllliniU
Olje za pode in stroje
iH)Hiiiut*iuiiiiiiiiiHiiiiiHiiinimn«ii
Karbolinej
lllllItlllllllllUlIllllMIIIIIIHIIIIIIIimill
Naslov zadostuje:
JI. Eankl sinovi v Jujubijani.
Ceniki zastonj I
Km za imlwtnie splošnih maam» znlev
J. Rozman, Kranj
I. Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupi-larno-vamo nalaganje. — Ranžiranje insol-vene. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev.
II. Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic.
264
IV. Promet z nepremičninami in podjetji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V.	Tehnično - komercijelne zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. Instalacije. Načrti in proračuni.
VI.	Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago.
izvršitev oprem za neveste
UsfanouišeiiD leta 1870.
o
o
D.
O C
o
C "o
o >
o k-
X«
HO
n
u> S
O
D
za gospode, dame in otroke lastnega Izdelka
ki je radi izvrstnega kroja, točnega dela in nizke cene daleč znano, priporoča
J. MikM&MM
založnik perila ces. ln kralj. Visokostij, častniških uniform, zavodov, inštitutov, samostanov itd.
A
Perilo po meri se najhitreje izvrši Istotam prva kranjska
pralnica in likalnica
perila za gospode Motorni obrat
Ha skrbneje varovanje perila. Najnovejši stroji.
Perilo se po načinu prve dunajske pralnice in likalnice brez madežev kot novo lika in vse do srede vsakega tedna vposlano perilo do sobote istega tedna izvrši
"V Znano nojpoštenejša postrežba.
T3 O
O
O
01 =r
3
Ql
N D.
Oi «C
V» <
o
3 O T3 O
%
Postojno perje, puli, kapok
.v #


A
Slovensko gledališče.
Borštnik se je za letos poslovil kot Para v Pragovi »Aleluji« od nas. Igra je stara nekako četrt stoletja in spada v literarno tradicijo francoske pièce do moeurs (Sittenstiick). Prodno je nastopila moderna svojo zmagovalno pot po svetu, se je razvilo virtuostvo raznih igralcev-velikanov, ki je zopet rodilo igre z eno ali dvoma efektnima vlogama, ki so z ozirom na umetniško vrednost brezpomembne, z ozirom na tehniko pa sprajno rafinirane in efektne. Od Dumasa do Scribcja, od Sardoua do Philippa, od Prage do Rovette, od Lin-daua do Arronga so vso igro enako in naj se imenujejo »Dama s kamelijami« ali pa »Aleluja«. Sijajna tehnika, scene afaire med očetom in sinom ali zetom, zakonolomstva, poseganje otrok v igro, dvoboj, trpeča žena, rezoner, ki jc trobilo pisateljevo, fin salonski dialog, ki pa gre skrbno s pota vsaki globji psihologiji in ki ostane samo na površju, razburjanje živccv obenem pa tudi solzava jokavost -— to so tipični atributi pièce de riioeurs, ki pri posameznih igrah niso niti bogvekako variirani. Gledališče je živelo in živi šc ob njih, umetnost pa nima z njimi opravka, k večjemu rutina in virtuoznost. Igrala se je igra pri nas prav čedno, seveda jc nadkriljeval Fara - Borštnik s svojo umetnostjo daleko cel ensemble. Vrhunec doživljanja na odru jo kreiral v tretjem dejanju, ko ima veliko sceno s hčerjo Evo, ko jo pahne srdit na zofo. Pri tem prizoru zastaja kri in groza nas je silnega naturalizma. V prizorih s svojo ženo jc Borštnik vplival z nekako umerjenostjo, ki ni nikdar prešla v afekt surovosti, dasi je vseskozi balan-sirana na ostrini trdosti. Prav velik je v prizorih z vitezom, kjer se ni poznalo igre, ampak videlo le življenje. — Hipne prehode in izravnave med notranjostjo ubite duše in zunanjega Alclujevanja je pogodil Borštnik bodisi eruptivno, bodisi lahko prehajalno vsikdar tako, da smo njemu verjeli, četudi igri pisatelja nismo mogli. In to jc višek umetnosti, da slabo reč ženijalnost interpréta krije in ustvarja verjetno. — Tram-puš-Ivan j c gostoval. Začetnik je še in učenec Ottovo šole. Zanj ni merilo dovršenost, ampak talent poizkusa. Vloga je karakterna, bolj nema, kot govoreča, Trampuš pa je ljubimec. In da jo je kljub naštetim premisam začetništva in napačne zasede rešil tudi z absolutno umetniškega stališča sodeč povoljno, kaže njegov talent. Postavo ima čedno, kretnje naravne, organ simpatičen, iz-vzemši malo govorilno hibo, temperamenta dovolj, inteligence nemalo — torej vsekako bomo novus, ki vzbuja lia-de. — Bukšekova-Eliza je bila prav čedna Borštnikova partnerica. Okusna v toaleti, diskretna v igri, v mimiki izrazita, mi je res prav ugajala in morda se ne motim, če trdim, da jo bila to njena najboljša dosedanja vloga. — Prav ugajala mi je. — Juvanova-Eva jc bila slaba v igri in nemogoča v obleki. Pa saj ta Eva, prebrisana in obenem naivka s tragičnimi akcenti je bila po mojem napačno zasedena, saj to so partije za Winterovo. — Srečen večer jc imel Contc-Skrbinšek. Bil je naraven, imel izborilo masko in celo v nemi igri (I. dejanje) znal izsesati iz svoje vloge vse, kar je življenja v nji. — Svoj reso-nerski part je odigral vseskoz vredno in dostojno partnerju Fare — Danilo, Grom, Peček in Povhe so imeli »pse«, a storili so iz njih kaj čedne kreacije.
—	Režija je prav vestno funkcionirala, samo zavese so bile kričeče, tri različne, bijoče se barve. Če so dobili novo opravo v sobi, naj bi gledali tudi na zavese.
—	Gledališče je bilo razprodano, Borštnika so sedemkrat klicali pred rampo in mu dali dva venca in krasno električno razsvetljeno stojalo za cvetke. — Razpoloženje v publiki jc bilo prav dobro kljub slabo zakurjeni hiši.
A. R.
Pisalni stroj

prodam popolnoma nov 7,a samo K 160 Vprašanja so pošilja poštno ležeče. Ljubljana pod št. 2222.	1126
Pri nakupu različnega manufakturnega blaga, se blagovolite obrniti na tvrdka
A § Sfaberne,
Mestni trg 10.
Aa debelo in drobno/ obstoji od leta 1883.	J;redno nizko cenet
niniiimniHiiiirmiiiiHiiiHiiiiiiiiiiimiiiMiiiiniiHiitiimiiiiMimiinu
aSltelJ Glasbeno	=
Malico ln edini za-	2
prls. strokovnjak	S
o. kr. dež. »odiSfca.	=
Ljubljana, Kongresni trg iS. (Nasproti nunske cerkve.)	|
Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojecalnica	|
ALFONZ BREZNIK
na jugu Avstrije. — Velikanska zaloga vsega ¡j glasbenega orodja, strun in muzikalij.	¡j
j}3T _	7j0~>"-	EDMI ZHLOžniN dvornih
...	in komornih tvornic: BČS-
i sendorfer, HSlzl ft Neltzmann, Fdrsier, Ehrbar, Ge-
I brilder Sfingi, Rud. Stelzhammer, Czapka, Lauberger & Gloss, |	Hotmann ln Hofbeig (amerik. harmoniji).	1033
S	Obroki od K 16.— naprej. Najbogatojsa izbira v vseh modernih slogih in lesnih s	barvah. Oglejte si klavirje z angleško ponavljajočo mehaniko. 10 letna j>o-=	stavno obvozna garancija. Najemnina najnižja. Zamena najugodnejša. Uglasi	sevanje ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedeno prvo la-=	brikato izključno le Jaz za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom falzlfl-=	katov in navideznega „pofelna" pri kričačih, ki so drznejo govoriti o „dobrem
5 blagu", dasi nimajo ni jetrnega pomembnoga iabrikata v zalogi. .....................................................................................................................................................................
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland - ccment v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovane in podorne trdote daleč nadkriljujočl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj I., Falckestrasse 1.
u
3Wt£=s=lS
Specialiteta K 20—
F. L.
za gospode in gospe so nogam najbolj prilezni, lični in najboljše kakovosti
Naprodaj samo pri
JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 5.
Goiserski čevlji za turiste, higijenični čevlji za otroke
Cena: 12-50
2938 (52)
Cena; 16-50
Za pomlad in poletje
priporoča tvrdka
LJUBUMNH
Prešernova uliea štev. 9 svolo bogato zalogo
za gospode in dečke ter micne novosti
v konfekciji za dame m deklice.
Ceniki zastonj In franko.
905
Karel Camernik & Ko.
špecijalna trgovina s kolesi, avtomobili, motorji in posameznimi deli.
Mehanična delavnica in garaža
Ljubljana
Dunajska cesta ši.9-12.

Uermuth-
180
vino najboljše kakovosti prodaja po najnižji ceni tvrdka:
Br. Novakovič, vinska trgovina v Ljubljani.
za pomladansko in poletno sezono 1524,
Kupon. 310 metr. dolg, za kompletno moško obleko
(suknjo, hlače, telovnik) zadostno, stane le
l kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 15 kron 1 kupon 17 kron 1 kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20'—, kakor tudi blago za površnike, turistovsko obleko, svileni kamgarn in blago za damske obleko, pošilja po tovarniški ceni kot reelna iu solidna, dobroznaoiu
zaloga tovarniškega sukna
SiegeMmhoS Brno, Morava.
Vzorci zastonj ln franko.
Vsled direktnega naročila blaga pri tvrdki Siegel-Imlioi iz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa vedno največja izbira povsom svežega blaga. Stalne, najnižje cene. Tudi najmanjša naročila so izvršo najskrbneje, natančno po vzorcu.	453 t
rs£
3131:

Ll
Dež. lekarna pri .Mariiî fmmmï
kl
■
ß
s
Ljubljana, Kesijeca cesta l
zraven cesarja Franc Jožefa jub. mosta
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže
Dorševo med. ribje olje Sfi1 S£
steklenica I li, večja 2 K.
Tanno-inin tinktura n lase, Sffiffi;
E preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom t K.
Slovita Mm ustna in zobna voda K!
no proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi diestio in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica t K.	3228
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, kateru se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat. &

BBKCMRUCCK «..*.«.»
raxv < i r rf rjrrM^ i «	cKaaw«w.ttwtu®mK.w««»« uesnataner*.»
» ■». • :rTr..v«-"«'.»	»-w.r^r* «.«.
klimatično zdravilišče in morsko kopališče ;
ll/2 ure parniške vožnje z Reke,
pri Reki ob Jadranskem morju.
Edino morsko kopališče Jadranskega morja s 300 metrov v morje štrlečo obale z najfinejšim peskom po tleh. "f^l^l oi4H cLo Zel slcl footllC otl*oivG I
Natančni prospekti in pojasnila pri zdraviliški komisiji.	J-J1U.U1 O.V.L	-j
025 f
t TBLTjrrfjr",,<■•"?»^«*»	» » § t Bxti.ix«rtuxn.iif »j.u » *•*• * II.JJ.UJ-U	an «-*->■
■ ■M" »Miirrrw II «K.IJJÎUJU». tJ-H-IJ.»» » •»» J n.r.»UJ.M,U t • • »
t » f ti.f t.y I-T-U-»i-tjuj-p-njciutx.f ■ r>w w*m.mi■ !■—»i■111■« i srma^tx*.
Samo 5 dni z brzoparnlki francoske družbe! 1
Najkrajša
vožnja 12
odhod iz Ljubljane »s a k torek.
2EEE2 HAVRE W KANADO EEEgggiš^
Veljavne vozne liste za vse razrede in vozne listke za potifcko iz Amerike nazaj v domovino dobiš edino pri	1929
ED. SMARDA
Polno-jarmeniki za žage in stroji za obdelooaflje lesa vseh vrst, posebno patentovani brzo-Jarme-nlk, Jarmenik - cepilnik, oeneci jan. jarmenik, enostavni in dvojni.
Stroji za mizarje, tolarje, strugarje, sodarje, tesarje Itd.
Vsakovrstni stroji za izdelovanje pohlStoa iz upognjenega lesa.
Stroji za lupljenje lesa. Stroji za izdelovanje lesne čolne.
oblastveno potrjena potovalna pisarna v
LMinDviaceiis
v hiši Kmetske posojilnica nasproti gostilne pri „Flgovcu",
Izdaja vozrfjlistke po vseh železnicah «rprirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno.
Vodne turbine največ porabnik stopinj.
Prerfzijski regulatorji. Patent priglašen.
Stroji za Szdelooanje cement, sodo», moderne transmisije.
Prevzema popolno o-premo tooarn za celokupno lesno industrijo.
Najboljša priporočila mnogo velikih in manjših obratov v tu-ininozemlju.
Tačasno v delu: flssr-binska napraoa za proo kranj. dež. eiekirarao. 2 turbini po 16QQ henj. sil.
Tooarna za stroje G. TONN1ES, LfnSsljana. R.
Dnna|ska cesta št. 35. — Ustanovljeno 1847.
TT E iF^^lk
trgovina z žeieznino
Ljubljana.

priporoča svojo izbrano zalogo
brzoparilnikov za krmo, sesaik za gnojnico, vodnih sesaik, kovanja za stavbinsko stroko, orodja vseh vrst, kopalnih banj, železnega pohištva, vrtnih miz in stolov, štedilnikov, kakor tudi vseh predmetov, spa-dajočih v to stroko. Najnižje cene!
KESI
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
PriporoCa se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naroČila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. ZupnišCem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago
3B-
Ustanovljeno 1. 1893. e>
Ustanovljeno 1.1893.
iii)i9iii>ui9u s» a fliH&%li«smi ................
"»»«•i....... w	■■■■■■■■■■■■■■■■
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po

Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za pošiljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
Društveno lastno premoženje znaša m 609 000 K. Deležnikov ie bilo koncem leta 1312 2906 z 18167 deleži, ki reprezentulejo jamstvene glavnice za 7,081130 K.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, preiat in stolni kanonik v Ljubljani
I. podpredsednik:	•	II. podpredsednik:
Ivan Sušuik, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
Cinni: Dr. Ferdo Čekal, stolni kanonik v Ljubljani; dr. Jože; Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Eoblar, dekan v Kranju; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani Ivan Dolenc, c. kr. proiesor v Ljubljani; B. Romeo, ravnatelj trg. šole v Ljubljani; dr. Viljem Schweitzer, odvetnik v Ljubljani; Luka Smolnikar, kurat; dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani: Fran Varbtc, c kr. gimn. profesor v Ljubljani; dr. Ivan Zaje, zdravnik in deželni odbornik v Ljubljani; Anton Sušnik, c. kr. gimnazijski profesor
v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Pred sednik: Anton Kržič, c. kr. proiesor in kanonik v Ljubljani. _ Člani: Anton
Čadež, katehet v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. flu, rač. oficijal v Ljubljani; Avguštin Zaje, o. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani.
0000000000000:0:00000000000000
0 a a 3
SI
ffl a a a
a
a
0
cesta 15.
iz prvih tovarn Avstrije:
Blirftopp, Siyriss,
3391
Siualni
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1.1867. Vezenje poučujemo brezplačno. •*;».■ Časnik» zastonj m frranKo.
BT ® ■	01
Ljubljana g
cesta !5. g
ffl a
í a a a a 0
stroji
fin stroji za plefenfe.
iii fštro|l

0000000000000j0j000000000©0lo)|lc)[p
Sodna ulica.
Podpirajte domačo
industr io i Siare nojovice se ceno podpletu-etol
Specialna mehanična pletilna industrija ln trgovina za površne in spodnje jopice, moderčne, telovnike, nogovice, ro-kovice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo.
Pletilni stroj patent „Wiedermannu jc edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplaCen, trajno delo zagotovljeno. Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. 118
Ali ste že pridobili „Slovencu" Rakep mnm naročnika ?
nanc/acaaaaanacjnncjcjnaannanacinanaanaa q Brizgalnice, cevi, telovadno orodje in avtomobile [j
fl	kupujte samo pri	g
1R. A. SMREK AL, ZAGREB8
0 katera tvrdka se zdaj glasi: Središčna prodaja ognjegasnih brizgalnic in P
D
8
n Opozarjamo, da razpošiljajo v zadnjem času različne nemške tvrdke po svojih 5 p zastopnikih na gasilna društva svoje nemške cenike in ponujajo svoje blago, jj DDnaaaDDDaaaDacannacaDannr-innnnnnna
potrebščin, telovadnega orodja in avtomobilov d. s. o. j.
Praga-Smichov.
R. A. Smekal.	V. I. Stratilek.	v. K. Smakal.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
Telefon št. it.
J. t. Mayer
Centrala na Dnnajit. - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic. Vogal nflarifin trg - So. Petra cesta. Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron.
Preskrbovanje vseli bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shra-
njevanje in upravljanje (dopoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.
15
Najkulantnojšc izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambo (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promeso za vsa žrebanja
Ustmena In pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko »padajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje denarnih vlog na hranilne knjižice dne 31. lebruarja 1014 85,004.828 K.
31, decembra 1912 na knjižice ln tekočI račun K 236,633-922	~