St. 10. V Gorici, dne 4. marca 1892. Tečaj IV, If © v M i r Oznanil«' in „poslanice“ plačajo se za petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo Ikra ^ n »n n ^ „ ” n n_______n & n Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v pro-dajalniei G. Likarja in v tobakarnab v Nunski i;. Šolski ulici po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. Rokopisi se ne vračajo. Jl Mestne volitve. “■'S2*555^£--Js=’'— Lani ob tem času so bili že razpoloženi imeniki volilcev za dopolnilne mestne volitve v Gorici, letos pa ni še ničesa slišati o njih; letošnje volitve se bodo torej brez dvoma pozneje vršile nego lanske. Vendar pa se je že slišal o prihodnjih volitvali glas, katerega kot vestni opazovalci ne smemo prezreti. „Corriere“ od sobote je namreč posvetil obširen uvoden članek deseterim mestnim starašiuam, katerim letos poteče triletna doba. Dasi so bili izvoljeni pred tremi leti kot kandida-tje laške liberalne stranke, vendar „Cor-riere“ ž njimi ni prav nič zadovoljnen. To nezadovoljnost pokazal je z naslednjimi očitanji: Odstopajoči starašine so pokazali premalo liberalnega in narodnega duha. Premalo so se brigali za razvitek in razcvit „n a ro dn os ti go rišk ega mesta*, ki je „Corrieru“ seveda edino le italijanska; Slovenci naj so zadovoljni, če smejo dihati goriški zrak. Preslabo so dalje skrbeli za krepko podporo „alla coltura avita italianau, — t. j. najbrže tista kultura, vsled katere „Corrierovitt ljubimci mirne Slovence na ulicah zasramujejo, psujejo, napadajo in pretepajo. Pred tremi leti izvuljene starašine postali so liberalni volilci v mestni zastop, pa oni niso imeli nikakega zmisla za liberalni napredek. Pač pa so zapravljali mestni svet za nepotrebne cerkve (na starem pokopališču) ter denar za popravo in barvanje zvonikov (na Travniku), dasi bi morali vedeti, da za cerkvenimi zidovi imajo Slovenci varno zavetišče. V cerkvah se oglašajo slovenske molitve, slovenske pesmi in propovedi, vse v škodo in sramoto italijanstvu goriškega mesta. Kaj so mestnim očetom mari cerkve in zvoniki, za katere naj drugi skrbe (kdo neki ?), oni naj bi raje skrbeli za drugačne cerkve, ki so gorišknn Italijanom (posebno pa renegatom !) svetejše: to so zavodi pokojne irredeutovske „Pro Patrie“; toda oni niso imeli toliko srčnosti in »narodnega čuta“, da bi bili sprejeli one zavode v mestno upravo. To je velik greh, katerega liberalni volilci ne smejo odpustiti svojim dosedanjim zastopnikom! Pa tudi za mestno knjižnico niso mnogo storili, kar je za italijanstvo Gorice velika škoda. — Zakaj neki? Ali morda zaradi tega, ker je v vseh laških knjižnicah 99 odstotkov knjig, tiskanih v Italiji, v katerih se poveličujejo presladka mati Italija, italijanski junaki, kralji in drugi mcžjč? V mnogih se pa z velikim vzletom naravnost ali prikrito oznanja smrtno sovraštvo do vsega, kar je avstrijsko. Take knjige se nahajajo v laških knjižnicah! Kakega duha se navzamejo čitatelji? In „Corrieru“ seveda ni prav, ako mestni starašine niso se ustanovili take knjižnice! Pa tudi za italijansko šolstvo niso dosti storili! V dolujem delu mesta je potrebna še ena šola, pa oni so glasovali za cerkev, za šolo potem seveda nimajo denarja. — In čujte, prav nič se niso zganili, da bi se iz goriških šol odpravile knjige, k i s o t i s k a n e n a D u n a j u — in ne doli kje v Milanu ali v Rimu. To so razlogi, radi katerih „Corriere“ ni zadovoljen z deseterimi starašinami, ki letos izstopijo. V teh razlogih nam je razodel tudi program, katerega bi se morali oprijeti tisti, ki si hočejo pridobiti naklonjenost „Corrierove“ sinjorije. Ta program obsega sovraštvo in boj proti Slovencem, proti cerkvi in proti državnim naredbam. To je „Corrierov“ program za prihodnje volitve. Možjč, katere bo „Corriere“ podpiral, se bodo morali zavezati v zmislu tega programa, da bodo pri vsaki priliki rovali proti Slovencem, zlasti da bi se slovenščina odpravila iz goriških cerkva (kakor da bi bilo to v njih moči!), iz šol pa da bi se odstranilo vse ono, kar le od daleč spominja na Avstrijo. Knjige in druga učila naj bi naročali v Rimu ali v Milanu. Mi Slovenci pa jako hladnokrvno gledamo na taka „Corrierova“ ropotanja. „0or-riere" z vsemi goričkimi Židi in slovenski- mi renegati vred nam je premalenkosten, da bi nas mogel le količkaj vznemirjati. Mi pojdemo vstrajno naprej za določenimi cilji brez ozira na to, kakošni možje imajo v rokah gnjile mestne vajete; v delovanju za svoj duševni in gospodarski napredek se ne bomo pustili motiti od nikogar — in ko pride naša doba, takrat bomo govorili na pravem mestu pravo besedo in naredimo z nasprotniki primeren obračun............ Tako „Corrierovo“ besedovanje pa vsekakor ne more biti prijetno tistim merodajnim krogom, ki so se lani zvezali s „Cor-rierovci“ proti Slovencem; v zahvalo jim kažejo letos ošabne rožičke. Pobotajo naj se sami med sabo, saj so bili lani dobri prijatelji in zavezniki! Mi pa prav lahko hladnokrvno gledamo in čakamo .... toliko časa, ko za svoje potrebe in namene ne bomo potrebovali ne enih ne drugih! Slovenci smo srečno dospeli tako daleč, da zaupamo edino le v Boga in samim sebi.. . BO Iz učiteljskih krogov, 20. februarja. (Naše gmotno s ta ujel) — Učiteljstvo na Goriškem je v Avstriji blizo najslabše plačano. Oglejmo si tedaj nekoliko njegovo gmotno stanje. Vsled postave od 4. marca 1879. §. 2. so učitelji na javnih ljudskih šolah razvrščeni v tri razrede in sicer: I. razred s 600 gld. II- ,, „ 500 „ HI. „ „ 400 „ letne plače. § 3. iste postave se glasi: V šolskem okraju goriškega mesta ne sme število učiteljev prvega razreda presegati polovice skupnega števila učiteljev. V drugih šolskih okrajih ne sme prestopati število učiteljev prvega razieda dvanajstine, ono drugega razreda pa ne treli dvanajstin skupnega števila učiteljev v dotičnem šolskem okraju. Vsled § 5. iste postave imajo voditelji: enoiazrednic 30 gld opravilne doklade dvorazrednic 50 „ „ „ trirazrednic 75 „ „ „ štiri ali večrazr. 100 „ „ „ Vsled § 6. iste postave dobivajo voditelji zunaj mesta Gorice stanovanje v naravi ali pa 100 gl. stanarine, ostalim učiteljem pa pritiče vsled §§. 34. in 37. dež. postave od 16. oktobra 1875. 80 gld. stanarine. Vsled § 7. dež postave od 4. marca 1879. dobiva podučitelj 300 gld. letne plače. Vsled §. iste postave dobivajo učiteljice 80% od plač določenih za učitelje. Vsled ravno tega paragrafa ima podučiteljica 60 gl. stanarine. Vsled postave od 10 marca 1870. § 30. dobivajo stalni učitelji petletnine po 10% najnižje letne plače. Tako se glasč postavne določbe o učiteljskih dohodkih na Goriškem. Vsled naredbe dež. šol. sveta delajo učiteljice svojo lastno skupino glede na uvrščenje v plačne razrede in vsled naredbe iste šolske oblastnije se podučitelji in podučiteljice ne jemljejo v poštev pri uvrščenju v plačne vrste. Tako naredbe dež. šol. sveta Na Goriškem smo učitelji tudi v. tem „srečnida smo razdeljeni v šolske okraje z lastnimi okrajnimi zalogi. Pomnoženi okrajni šolski svet razpolaga z denarjem, imenuje in plačuje učiteljstvo v svojem okraju. Pretresimo sedaj bolj natanko: I. postavne določbe II. naredbi dež. šol. sveta in III. pomnoženi okraj. šol. svet, kako se namreč vse to v praksi vrši in kake posledice ima. I. Vsled postavnih določb pride v posameznih okrajih od 12 učiteljev eden v I. plačno vrsto, trije v II. in 8 v III. Ako je pa v okraju 23 učiteljev, pride tudi le eden v I. plačno vrsto, in ako jih je 11, ue pride pa nobeden. Enako se godi pri večjem ali manjšem številu učiteljev, in zopet tako pri II. plačni vrsti. "W Učiteljice občutijo to razmerje pa še britkeje. V sežanskem in tolminskem okraju bode težko kedaj 12 učiteljic; tedaj učiteljicam v teh okrajih ni upati, da bi katera prišla kedaj v I. plačno vrsto. V tolminskem okraju ne pride tudi v II. plačno vrsto nobena učiteljica več, kajti vsled prejšnjih postav ste že dve v II. plačni vrsti, za tretjo pa ne bode prostora vsled obstoječih postavnih določb in naredb dež. šol. sveta, dokler ste te dve v službi. V odstotkih označeno je v deželi, izvzemši Gorico: V 1. plačni vrsti . . 8 73% n II- » » • • 2o „ n Ul- * „ • • 662/3 „ učiteljev. Poleg tega pa so še podučitelji s 300 gl. in podučiteljice z 240 gl. letne plače. V posameznih slovenskih okrajih pa: V goriškem okraju je v I. plačni vrsti 5 učiteljev 0 učiteljic „ II- » „ 13 2 » IH » v 43 „ 14 „ V sežanskem okraju je v I. plačni vrsti 2 učiteljev 0 učiteljic 11 7 1 v ±x' v r 1 v x n n HI- n » 23 „ 5 „ V tolminskem okraju je v I. plačni vrsti 2 učiteljev 0 učiteljic « II. » 6 „ 2 „ III. 22 Poleg tega je v go.iškem okraju 11 po-dučiteljic in 3 podučitelji; v tolminskem okraju pa 2 podučitelja in 1 podučiteljica. Vsled postavnih določb je tedaj ogromna večina, 66*,%, skupnega učiteljstva v III. plačni vrsti 400 gl. letne plaže, učiteljice pa s 320 gl. vrhu tega je več podučiteljev s 300 gl. in več podučiteljic z 240 gl. letne plače. To so dobrote! Toliko o postavnih določbah. Paragrafi in številke spričujejo dovolj jasno o učiteljskih plačah na Goriškem. II. Vsled naredb dež. šol. sveta delajo učiteljice, kakor smo že omenili, svojo posebno skupino glede uvrščenja v plačne vrste, podučitelji in podučiteljice se pa ne jemljejo v poštev, akoprav govori jasno §. 1 dež. postane od 4. ma^ca 1879. o učitelj skesa n osebju in § 3. iste postave, da se razvršča v plačne vrste skupno število učiteljev; kakor se tedaj razumejo pod „ učiteljski m osebjem" tudi podučitetji, tako bi se lahko umeli tudi pod „s kupnim število m učiteljev1*, kakor n. pr. nadučitelji. — Marsikateri mlad podučitelj bi v številu pomagal potisniti starejšega, ki ima 10, 15 in tudi že 20 službenih let, iz III. v II. plačno vrsto. Koliko učiteljev zastonj čaka s 15 in celo 20 službenimi leti na drugo plačno vrsto 500 gld. Učiteljice v nekaterih okrajih pa niti misliti ne smejo na kako povišanje. Kar ni postava sama na sebi dosti žalostna, dela nam jo še žalost-nejšo naredba dež. šol. sveta. — Kaj pa še-le III. pomnoženi okraj. šol. sveti Kdo se pa zmisli v okraj. šol. svetu sploh, kedaj je kako mesto I. ali II. plačne vrste dopolniti. Poglejmo v goriški okraj. Tam je 16 uči- teljic, a baje nobene v I. plačni vrsti in le 2 v II. Postava postavlja eno v I. in štiri v II. plačno vrsto. Tildi glede učiteljev ni v tem okraju vse v redu. V tolminskem okraju je baje tudi eno mesto II, plačne vrste dopolniti. V tem oziru se najmanj krivic godi v sežanskem okraju, največ pa v goriškem. Tudi glede na petletnine se posameznim učiteljem krivice gode. Usposobljen učitelj čaka eno ali dve leti stalne službe, akoravno je več mest praznih. S tem pa trpi veliko škodo na petletninah. Iz vsega tega se razvidi: a) kaka je postava na Goriškem glede učiteljskih dohodkov b) kako jo dež. šol. svet tolmači in c) kako nam pomnož. okraj. šol. sveti kruli režejo. Vsled že postavno preborne plače, vsled neugodnega tolmačenja tiste in vsled zavlačevanja in obotavljanja od strani okraj, šol. svetov trpi učiteljstvo na Goriškem veliko pomanjkanje, trpijo njihove družine na živežu, obleki, vzgoji i. t. d., trpi učiteljevo nadaljno izobraževanje, trpi njegov ugled in pouk v šoli. Kako more vendar izobražen človek dandanes z družino živeti s 400 gl. letne plače? In to še stanu primerno! Kdo more to trditi? Jaz menim, da noben izobražen človek, nobeden prijatelj učiteljstva in šolskega napredka! Ker se je v zadnjih letih zboljšala učiteljem plača na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, v tržaškej okolici in celo v siromašne) Istri, ker se ravno sedaj zboljšti-jejo plače raznim nižjim uradnikom, ki imajo itak nad polovico več dohodkov kot mi reveži, ker je pred dvema letoma naložil visoki dež. zbor deželnemu odboru, naj gmotno stanje učiteljev pretrese, potrebno ukrene ter predloži svoje ukrepe dež. zboru, upa učiteljstvo in se nadeja, da bode letos visoko isti prav gotovo uslišal njegove prošnje ter da jih reši neznosnega pomanjkanja. Učiteljstvo na Goriškem koprni in komaj pričakuje otvorjenja visokega dež. zbora. Vsemogočni daj in pa naši gg. poslanci, da bi se ne zaključil brez pomoči ubogemu učiteljstvu in šolskemu napredku! Iz Brd, 27. febr. — Stari pregovori sicer izgubljajo veljavo v novejših časih, kakor stare mere in šege; vendar si včasih pridobe vsaj nekaj veljavnosti. Dan svetega Matije navadno led razbije, a letos ga ni bilo; zato je dne 26. febr. prav mrzlo pihalo in na sneg se držalo, drugi dan pa plahtalo. Kljub temu je došlo vendar nekaj Ijndij k napovedanemu „z a b a v n em u v e če r u“ v Biljano, kateri je priredil „Slov. Jez“. Zabava obstoječa iz govorov, petja, deklamacije, godbe „na strune11 in iz igre „tombola“ bila je vredna obilnejše udeležbe. Voditelj zabave, vrli g. Hrabroslav Volarič, pokazal je zopet, da je mož za take reči. Hvala mn! 6'koda, da mu ta spretnost nič „ne nese“; naj bi mu vsaj hvaljene skladbe donašale toliko cvenka, da bi vsaj zgube ne imel pri njih. Lepo petje Volaričevih pevcev, spremljano z ubranimi strunami, dalo je veliko prijetnosti. Tudi v šaljivem govoru podal je g. H. Volarič mnogo za razvedrilo ; pač zna bičati napake. Deklamacijo »Slovan gre na dan“ (velikonočno S. Gregorčičevo) govorila je spretno gospodična Gizela Žamar (iz Barbane ob meji slovenski). Bog jo živi! Postrežbo pri večerji je vodil g. Janko Simčič, krčmar, tako, da je dobil pohvalo; a tudi on je bil z gosti vesel. Tako smo se zabavali; a za zborovanje ni bil ugoden dan. Resno premišljevanje se odklada — v post. — G. Grnliovo, 29. febr. - (Nemšlmtarstco). Tukajšnji vrli naš g. Fran Golja, c. kr. poštar, pisal je v slovenskem jeziku nekemu domačinu po svoto denarja, ki je vložen pri hranilnici nemški v Feldkirchnu na Koroškem. Ali čujte, namesto denarja, pošlje mu ravnateljstvo tamošnje hranilnice nastopni odgovor: „Au N. N. in Grahova. Angeschiossen erhalten Sie das heute anhergelangte auf Ihren Namen lautende Eiulage-Buch der Feldkirchner Spaikasse mit dem Beifiigen, dass der gefertigten Direction uicht be-kannt ist, was damit geschehen soli, da die Sprache, in welcher das Begleitschreiben verfasst ist, hieramts und iiberhaupt in Karnthen niclit bekannt ist“ — Oj, uboga slovenščina na Koroškem!! S Tolminskega, 20 febr. — Dr. Scliei-clier je sicer Nemec; a kar je dobrega, tudi od Nemcev lahko posnameno, če tudi se je nekdo nedavno nekako temu rogal v „R. K.“ Torej dr. Scheicher pisal je pred leti, da ni dovolj, če kažeš ljudstvu vselej le od daleč ne.' >sa, češ: »Potrpi, potrpi, potrpi, saj itd.“, ampak je treba, kjer je to možno, i pomagati tukaj na svetu s svetom ali dejanjem. V tem zmislu je do zdaj n a š Scheicher dr. Gregorčič, in za to ga cenimo, če ne „ zameri te “ gg. nasprotniki, ali pa tudi brez vašega dovoljenja, kakor Vam je bolj ljubo. — Menimo tudi, da nam Slovencem je bolj treba vsestransko delujočih Scheicherjev nego-li razdirajočih Brunner-jev! Jako mi je žal, da je bilo svoječasno V »N. S.“ brati Schleicher namesto Scheicher, kar je dalo gospodi z nasprotne stra-ui priliko, da so se vadili v prestavljanju „Nova Soča“ 1 izhaja vsak petek o poldne in veljd s j prilogo ..Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto .... gld. 4-40, Pol leta .... „ Četrt leta .... „ 1-10. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravništvu. ..Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek. UretlniUeo in upravniitvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II. g Druga izdaja, in ga posmehljivo prekrstili v Polževi-č a. Morda je bilo ime v dopisu preslabo t. j. nečitljivo pisano. Za to je prav dejal zadnjič „Slovenec“: „Imena, posebuo manje znana, treba je v dopisih pisati razločno, ali najbolje na robu še enkrat jih ponoviti, da se izognemo neljubim pomotam. Če se bere dvakrat jeduako, potem ni dvojbe več o stvari." Kar se tiče Puškina, znamo ga i tukaj nekoliko brati. N. pr. neki verz slove: „Da ti čem polon, šut . . . .? A, po-nimaju sam soboj!u Komar tiče, bo že umel, kaj hočem povedati........... Politični razgled Notranje dežele. Deželni zbori sešll so se učeraj. Najzanimejše bo zasedanje deželnega zbora Češkega, kajti v njem se določi konec na usoda zloglasne „sprave* po nemškem kopitu. Mlado-čehi se pripravljajo na viharen upor proti „spravi“. Ker pa tudi Star očeh i in veleposestniki niso uneti za njo, marveč večinoma proti nji. smemo že danes z gotovostjo reči, da se „spravau v tem zasedanju pokoplje. V tem unislu pišejo tudi nemški liberalni listi in tudi vladna glasila jim pritrjujejo. „Extrapost“ dostavlja, da pri novih poskusih za vspravo“ bo treba krenili na drugo pot, ter ogniti s hibam dosedanjega poskusa, kajti „mir med narodi se ne sme delati brez narodov*. Taki je! Istra. — Poslanec prof. Spinčič podal je v državnem zboru 20. febr. obširno interpelacijo do grofa Taaffeja o žalostnih razmerah, ki vladajo v Istri. Omenjal je štiri poprejšnje interpelacije, na katere pa še vedno Čaka odgovora, dasi bi se bila vlada čisto lahko, prepričala o njih resničnosti, saj so navajale čas, kraj in imena delujočih oseb-, toda vlada ni storila ničesa, da bi resnici prišla na sled, še manj pa, da bi odpravila krivice, ki se gode slovanskemu prebivalstvu v Istri. Posebno ostro omenja ta interpelacija viteza Elluschegga, na-mestniškega svetovalca v Poreču. Na koncu pa stoji uprašanja-. „Je-li Nj. ekscelenca pri volji, odgovoriti na interpelacijo z dne 19. junija in na interpelaciji z dne 7. in 17. decembra 1891., ako pa ne, hoče li Nj. ekscelenca povedali uzroke, iz katerih noče odgovoriti ? 2. Je-li Nj. ekscelenca pri volji ukreniti, da nepristranski komisar ali takošna komisija strogo preišče razmere v zapadni Istri? 3. So-li Nj. ekscelenci znani napadi na slovansko bralno društvo rCitaonica“ v Pulju v minolih mesecih december in januar in v tekočem mesecu, iti zadnji napadi na posamne Slovane v Buzetu, kakor tudi napadi na uradne osebe, in kaj misli storiti Nj. ekscelenca, da se takšni napadi ne bodo ponavljali ? 4. Kaj je Nj. ekscelenca ukrenil, da bodo slovanski poslanci za bodočega zasedanja deželnega zbora varni in brez slcrbij za svojo osebno prostost, in da bode vlado v deželnem zboru zastopal nepristranski uradnik?“ Interpelacijo so podpisali Spinčič (dr. Laginje takrat ni bilo na Dunaju), 22 Mlado-čehov, 2 Dalmatinca (Perič in Biankini, ker drugih itak skoro nikdar ni na Dunaju) in eden Slovenec (dr, Gregorec). — To kaže, da jugoslovanski poslanci niso več edini med seboj, kar je razvidno tudi iz tega, ker niso vsi v enem klubu. Nam se zdi, da je našim poslancem mogoče kaj doseči le tedaj, ako so složni. Ako bi pa vlekel vsak na svojo stran, če tudi na dobro, potem njih glas m upliv ne bo veliko veljal tam, kjer edino je združena vsa oblast v A vstriji. V zbornici poslancev pa te oblasti prav nič ni! Dalmacija. — Po znanem državo-pravnem ugovoru poslanca B i a n k i n i j a v poslanski zbornici začeli so časopisi vseh političnih strank in narodov mnogo pisati o Dalmaciji. Reč je taka-le: Dalmacija je bila del trojedine kraljevine hrvatske; kot taka je prišla tudi k Avstriji. Hrvatski sabor je večkrat izjavljal, da Dalmacija je del hrvatske države. Schmerlingova ustava je uvaževala te razmere ter izreklo, da državopravno stališče Dalmacije ni še urejeno-, ona ustava torej ni določila, kam pripada Dalmacija v državopravnem pogledu. Še bolj se je zamotala ta zadeva po ogersko-hrvatski nagodbi I. 1868. Hrvatski ban ima naslov bana hrvatsko-slavonsko-d a Im a-t inskega in hrvatski sabor sklepa zakone, ki izrecno izjavljajo, da veljajo tudi za Dalmacijo. Zlasti pa razteza svojo m oč tudi na Dalmacijo hrvatski jezikovni zakon, pa katerem je narod hrvatski v jezikovnem oziru sam svoj gospodar. Tako je ta reč v drž avopravni teoriji. V resnici pa pripada Dalmacija k naši državni polovici; dalmatinski poslanci sede v državnem zboru dunajskem mesto v hrvat-skent saboru, kjer se še le borijo za popolno narodno enakopravnost Slovanov v Dalmaciji. — Da take razmere ne morejo dolgo trajati, je naravno, zlasti ker so se začeli tudi Dalmatinci vedno bolj zavedati svojega zakonitega državopravnega stališča. Zato je tudi izjava poslanca Biankinija velikega pomena, ker ona je nekak začetek po odločenem zahtevanju za združenje Dalmacije s kraljevino hrvatsko, kamor v resnici spada, O tem uprašanju se bo bavil tudi dalmatinski deželni zbor, kar pa dunajskim vladnim krogom ni nič kaj po liukovina. — V tej deželi je nastal razpor med deželnim predsednikom grofom Pace-jem in deželnim glavarjem baronom Vassil-Ico. Grof Pace je Slovanom prijazen mož; zato je podpiral tudi opravičene zahteve buko-vinslcih Rusinov. To pa ni bilo po volji Ru-munom, kar je dalo povod razponi; deželni glavar je namreč Rum un, ker je večina deželnih poslancev rumvnska. Vsi rusinski poslanci so se krepko postavili za grofa Paceja ter koneč-no tudi odložili svoje mandate, ker ne marajo sedeti v deželnemu zboru, kateremu predseduje sedanji deželni glavar. Z njih odstopom postal je dež. zbor nesklepčen; zato je bil razpuščen. Kako konča ta prepir med prvima možema v deželi, se danes še m dd razsoditi. Grof Pace je baje namenjen za naslednika svojemu tastu baronu \Vinklerju na Kranjskem. Ogersko. — Vladina večina v državnem zboru ogerskem zavisna je edino le od slovanskih (hrvatskin) in saski.li poslancev. Pri volitvi predsednika Banfftj-ja znašala je vladina večina 243, opozicija pa 158 glasov. Ako odštejemo 50 hrvatskih in saskili glasov od vladne večine in jih prištejemo opoziciji, potem ostane vladi še 193 glasov, opozicija naraste pa na 208. Vlada in vsi ministri ostanejo torej lahko vsak hip v manjšini, ako to hočejo Hrvatje in Sasi. Ako bi zadnji znali porabiti svojo moč, pridobili bi lahko marsikaj dobrega zatiranim nemadjcirskim narodnostim na Ogerskem, .Z ima nj e države. Balkanske države. — Zastopnik bolgarske vlade pri Po>-ti v Carigradu dr. VI ko vi č je bil zavratno umorjen. Nemški liberalni listi vidijo o tem zločinu zopet le delo ruskih rok. O morilcu ni niti sledu. — V torek je grški kralj odslovil dose-sedanje ministerstvo. Kriza je bila dokončana še istega dne-, mvo ministerstvo je sestavil Konstantonopulos. — Bivši srbski kralj Milan „Slavni“ je v svojem pismu, s katerim se je odrekel vseh pravic do srbskega prestola, izrekel željo, naj bi se tudi kraljici N a tal i j i odvzele vse pravice člena kraljevske rodbine ter pravica, da bi se smela kdaj vrniti v Srbijo. Radikalni klub je baje pri volji ustreči tej Milanovi želji! — Predloga o Milanovi odpovedi ne pride še v Skupščini na dnevni, red. — Bivši predsednik K a t ič stopil je proti vladi v ostro opozicijo. Ze zopet prihajajo glasovi o minister-ski krizi. Deželni zbor goriški sešel se je, kakor vsi drugi deželni zbori raznn spodnjeavstrijskega in bukovinskega, učeraj 3. t. ni. Prva seja v tem zasedanju je bila, kakor znano, 29. dec. pr. I., druga pa učeraj ob 5. popoldne. Navzoči so bili vsi poslanci, razun barona Ritterja in Del Torre-ja, ki sta svojo odsotnost opravičila z boleznijo. Deželni glavar naznani, da je potrjena postava, s katero so bile naložene začasne deželne naklade za tekoče leto, ter cesarjevo zahvalo deželnemu zboru na njegovi sožalnici o priliki smrti dveh nadvojvod iz cesarske rodbine. Dalje naznani, da vlada je predložila nov načrt postave o varstvu kmetijstvu koristnih ptičev, ter izjavi, da izroči ta načrt pravnemu odseku v pretres in poročilo, ako zbor ne ugovarja. Zbor temu pritrdi. Potem prebere dolgo vrsto raznih peticij, večinom prošenj visokošolcev, dijakov ter drugih oseb in korporacij za podporo, ki se izročfe peticijskemu odseku. Sam6 dve peticiji učiteljskih društev za tolminski in goriški okraj, ki prosita »rejenja učiteljskih plač, izročita se pravnemu odseku. Na to preide zbor k dnevnemu redu. Dr. Nik. Tonkli poroča v imenu deželnega odbora o računskih sklepih za 1. 1890. in o proračunih za 1. 1892. vseh zalogo v, katere oskrbuje deželni odbor, ter predlaga, naj se izvoli finančni odsek 7 udov, kateremu naj se izročijo v pregled in presojo vsi omenjeni računi in proračuni. Predlog se sprejme soglasno. Dr Pajer poroča v imenu dež. odbora o prošnjah visokošolcev za podelitev štipendijev in podpor, ter predlaga, naj se izroče peticijskemu odseku 7 udov. Sprejeto. — Na to poroča dr. A brani o postavi zastran razdelitve občinskih zemljišč v Tomačevici na Krasu. Dotični postavni načrt se sprejme brez ugovora v drugem in tretjem branju. Isti poslanec poroča o podpori 400 gld., katere je dovolil dež. odbor občini štanjelski, poškodovani po toči. Zbornica potrdi to podporo z glasovi vseh navzočih poslancev. Potem so se volili trije navadni odseki. V pravni odsek so voljeni. Pajer, Ivančič, Čerin, Tonkli Nik., Lovisoni, Ver-zegnassi in Benardelli; načelnik Pajer. V finančnem odseku so: Maurovich, vit. Tonkli, Gregorčič, Rojie, Locatelli, Ritter in Verzegnassi; načelnik Maurovich. V p e-ticijski odsek so prišli: Dottori, Mahor-čič, Kocijančič, Abram, Lisjak, Del Torre in Venuti; načelnik Dottori. — Predsednik naznani izid teh volitev ter povabi finančni odsek v sejo takoj po zborovanju, da si od-sekovci razdele poročila. Na to je predsed-sednik sejo zaključil in izajvil, da dan in dnevni red prihodnje seje naznani pismeno. Seja je končala proti 6. uri. Domače in razne novice Z A P L E M B A. Prvo izdujo današnje številke zaplenilo je državno pravdništvo zaradi osebne vesti o bodočem imenovanju De-facisovega naslednika v Trstu, v kateri je bilo povedano, da ima največ upanja osebni poročevalec v pravosodnem ministerstvu Beck, kine zna nobenega slovanskega jezika. Priredili smo drugo izdajo. Naznanilo in prošnja — Lepo število imeli smo takih naročnikov, katerim smo list ustavili, ker vkljub vsem opominom niso doposlali naročnine, kar se pa tudi poslej ni zgodilo. Za 1. 1889. imamo prejeti precejšnje svote. Da nikogar ne bo težala vest radi tega dolga, naznanjamo, da ves dolg za 1. 1889. odpustimo. — Pa tudi za 1. 1890. imamo prejeti še lepe zneske. Te pa zahtevamo, ne za nas, marveč za „S logi ne“ lične zavode, katerim izročimo vso naročnino, ki nam dojde za imenovano leto. Kogar naši dosedanji opomini niso spodbudili, da bi storil svojo dolžnost, spomni naj se je vsaj zdaj, ko dobe vso to naročnino naša narodna uzgojevališča. — Še več imamo prejeti za preteklo leto 1891., kar te r-j amo pa za-se. Pasovi so še vedno močno pomazani s plavimi številkami! Kdor želi naš list dalje prejemati, naj blagovoli na pasu zapisano svoto čim prej doposlati, kajti mi ničesa ne dobimo zastonj ! Osebne vesli. - Imenitnega gosta imamo v Gorici, namreč vladajočega kneza Lie-clit en s teina, ki se je nastanil v hotelu južne železnice. — Gospod Anton Vi d o z, praktikant pri okrožnem sodišču v Gorici, imenovan je bil c. kr. avskultantom. — V sredo opoldne umrl je v Gorici bivši predsednik okrožnega sodišča dr. Alojzij Višini. Sijajen pogreb se je vršil na željo pokojnikovo danes ob 6l/a zjutraj. Drobne novice. — „Cor r ie r o v o“ uredništvo je prejelo v februarju za „Lego“ 81 gld. 12 kr. Uredništvo „Nove Soče“ je pa prejelo za „Slogine“ učne zavode 330 gld. 37 kr., reci: tri sto trideset gld. 37 kr., katere smo zadnji dan februarja izročili de-narničarju. Slava požrtovalnim prijateljem naše mladine! — Podjetniki nove železniške črte iz Tržiča v Červinjan so predložili ministerstvu natančne načrte; 19 kilometrov dolga črta bo po njih računih stala 1,700.000 gld. Upanje je, da ministerstvo v kratkem izreče svoje dovoljenje za to zgradbo. — Dne 23. decembra je bil Štefan Vido z iz Ločnika kaznovan pri tukajšnjem okrožnem sodišču zaradi telesne poškodbe na 5 mesecev trde ječe. Državno pr.ivdništ-vo je podalo pritožbo proti tej razsodbi na prizivno sodišče v Trst, ki je na to kazen povišalo na 18 mesecev trde ječe z jednim postom na mesec. — V Gorici jo umrl upokojeni major Žiga Gerki č iz Siska v 84. letu svoje starosti. V svoji oporoki se je spomnil tudi zavoda zapuščenih otrok s 100 gld. in si-rotišča Contavalle s 100 gld. zapuščine. Blag mu bodi spomin ! — O goriškem brzojavnem uradu smo dobili nekaj pritožb, da Slovenec pri njem pogosto ne more izvedeti, koliko mu je plačati za brzojavko, ako slučajno ne ume nemški ali laški. V središču dežele, ki je v dveh tretjinah slovenska, ne moremo dalje trpeti enaki nezdravih razmer ! — V ponedeljek 22. ferbruarja izpuščen je bil iz ječe v Gradišču oni Kauiilo de Franceshi („Corriere“ pravi spoštljivo „il signor Camillo“), ki je bil obsojen na 2V2 leti trde ječe zaradi veleizdajstva. Laški” listi, med temi tudi „Corriere“, pišejo 0 njem, kakor o kakem ,,mučeniku". — Pri občinskih volitvah v Drežnici sta se borile dve stranki za prvenstvo; zmagala je stranka dosedanjega župana. Dobili smo par dopisov o teh volitvah, pa po našem prepričanju je bolje, ako jih ne priobčimo. Radodarni doneski. — Zadnji izkaz o radodarnih doneskih za „Slogine“ učne zavode je bil prav bogat, kakor malokateri doslej. Pa tudi danes nam je izkazati lepo svoto in sicer so darovali: Visokorodni gospod Alfred grof C o r o n in i 100 gld. Gg. Anton Koren, Josip Kavčič, Ant. Urbančič in Sim. Rožanc vsak po 1 gld. za februar. G. A Rejc v veseli družbi 28. febr. na Slapu nabral 2 gld. 55 kr. — Iz Šmarij smo prejeli iz neznane roke 3 gld. 51 kr. Za žensko podružnico sv. (J. in M.: Gospa Deklevova in g.čna Olga Premrou svoto za prodane šopke na velikem plesu v »Goriški Čitalnici14 13-55 gld. Gospa Deklevova 1. gld.; g.na Olga Premrou 1 gld.; v pušicah pri Urbančiču 41 kr., pri Likarju 70 kr.; g. učitelj Prinčič zbral je pri velikem plesu 4. gld. lD/a kr. Goriško mestno starašinstvo imelo je je učeraj teden sejo, katere se je udeležilo od 24 le 16 starašin. Na začetku seje je gospod župan jako laskavo in pohvalno omenjal delovanje bivšega starašine gosp. Leopolda Budau-a, ki se preseli v Trst, ter predlaga, naj se mu posije pismena zalivala, kar zbor soglasno odobri. Piečitalo se je potem pismo, s katerim tudi starašina Candolini (lani izvoljen) odlaga to čast; starašina Jacobi predlaga, naj župan stori potrebne korake, da bi gosp. Candolini odstop preklical. — Župan naznani dalje, da vodstvo mlina v Stračicah dovrši še le v aprilu vodovod od dveh novih studencev v mesto; vodo bomo dobivali iz Stračic torej še le v maju. Da bi jo enkrat res že dobili. — Dalje naznani, da 18. marca bo pred upravnim sodiščem obravnava vsled pritožbe goriške mestne občine proti rešitvi poljedelskega minister-stya v korist visokor. g. Alfredu grofu Co-roniniju v znani zadevi kromberške vode. Občino bo zastopal prvi podžupan dr. V e r-zegnassi, ki je tudi pritožbo napravil.— Ob enem pa gosp. dr. Verzegnassi dobi po daljšej razpravi naročilo, naj na Dunaju podreza pri vojnemu ministerstvu, da bi čim prej rešilo zadevo o novem pokritem trgu, ki se ima postaviti nasproti dosedanjega, kjer je bila razstava, poleg vojaške založnice. Da nimamo še pokritega trga na onem mestu in da imamo za drag denar še vedno v najemu dosedanji prostor, kriva je edino vojna uprava, ki vso reč močno zateguje. Prevzišeni g. grof Franc Coronini je že večkrat, a zaman drezal pri ministerstvu; dvomimo, da bi bil dr. V. glas veljavnejši. — V istej seji poročal je starašina Resen o načrtu, kako naj bi se staro pokopališče na Franca Jožefa cesti pretvorilo v ljudski vrt, v krasen park, ki bi bil našemu mestu v veliko čast 111 korist. Stroški so preudarjeni na 3800 gld. — Na predlog poročevalca dr. Venutija je starašinstvo prešlo o predlogu, naj se obdači zasebna poraba vina, na dnevni red. Prav je! — Sklene se dalje, da se na Franca Jožefa cesti odpravi še 12 dreves v drugi vrsti na desni strani drevoroda. „ Goriška Čitalnica'* je prav častno zaključila letošnji predpust, da se ne more meriti ž njo nikako drugo društvo v Gorici. — Veliki ples z maskami in kostumi na pustno nedeljo je bil jako živahen; ni bilo gnječe, marveč udeležba je bila za prijetno zabavo ravno najprimerniša. Tudi z dežele je bilo nekaj gostov Kostumov in mask je bilo več od lani in reči moramo, da jako dragocenih in krasnih. Naše narodne gospe in gospodične so pokazale svoj izvrstni ukus in razum za enake reči. Zastopane so bile premnoge slovanske narodne noše; občudovali smo ponosno Črnogorko, ljubeznivo Dalmatinko, krasno Bošnjakinjo, Bolgarko, Srbkinjo in Slovakinjo; videli pristno staro Kranjico v svili in srebru, divno orijeutalko, fantastično Španjelko, francosko damo iz 18. stoletja, različne domino in še druge maske. Omeniti nam je še posebej „pustuo pošto“, katero sta vršile dve jako primerno poštarski kostumovani maski. Mnogokak plesalec je dobil po eno, dve ali več šaljivih, ali pa tudi resnih in pomenljivih pisem; a ker ni bilo znamk, plačati je moral „kazen“. Plesalci so odgovorili s posebnimi pustnimi dopisnicami, ki so se metale v poštno tru-žico; pustna pošta je potem izvršila, kar je bilo treba. Mnoga pisma so bila jako originalna, polna dovtipa in zdrave šale, kar je vzbudilo mnogo smeha in živahnosti. — Omeniti nam je tudi neutrudljivega klovna, španjskega jetnika, s svetinjami obloženega osla, itd. O polnoči je prihrumel še črni domino, katerega nihče ni mogel spoznati. Maske so prav dobro vršile svoje uloge ter vzdrževale živahnost v naj višji — Vitka Črnogorka in gibčna orijeu-talka sta prevzele nalogo črnogorskih in orijentalskih cvetličark: ter prodajale šopke v korist naše šolske mladine. Skupile sta 13 gld. 55 kr. Hvala jima! — Živahna in presrčna zabava, kakor med udi ene rodbine, trajala je v pozno noč; še zadnjo četvorko je plesalo 18 parov. Tudi „Kol 0“ se je precej dobro posrečilo. Naj bi se ta narodni ples udomačil v naši Čitalnici, ki postaja od leta do leta vedno priljubljenejše shajališče za slovensko gospodo^ našega mesta. Ona je naše narodno središče, naše-krepko ognjišče, pi i katerem se grejejo in dobivajo moč tudi vsa ostala naša društva in ves slovenski živelj v Gorici. »Goriški Sokol1 je v torek premnogo občinstva odvzel mestnim „kavalkinam“, kjer ni nikakega nadzorstva, ter združil ga v svojih prostorih, kjer se vršč zabave pod nadzorstvom in vodstvom odborovim. Udeležba je bila ogromna, zabava živahna, dostojna in poštena. Tak6 je prav ! Xa mitnicah pri vhodu v Gorico so zadnji čas uvedli neke novotarije, ki prav mnogim voznikom niso po volji. Doslej so namreč mnogi vozniki plačevali nazaj gredfc iz mesta; zopet drugi, ki so redno vsak dan ali vsak teden v Gorici, so plačevali svoj račun koncem vsakega meseca. To je bilo jako ugodno za voznike in mitničarje. Po novi uredbi pa mitničarji zahtevajo, da mora vsak voznik sproti plačevati in sicer že pri vhodu v mesto, kar mnogim voznikom ni prav. Ker smo že pri mitnicah, rečemo naj še to-le: Mitnice so postavljene v prvi vrsti za tiste, ki prihajajo z vozovi in živino z dežele v mesto. Ker je pa vsa okolica in dežela na razne strani čisto slovenska, umevno je, da je ogromna večina takih, ki iuo- Druga izdaja. rajo mitnino plačevati, slovenske narodnosti. Ali ni torej nezmisel in žaljivo preziranje našega naroda, ako so vsi napisi pri mitnicah le italijanski? Ako so mestni očetje našemu jeziku nasprotni, da mu ne privoščijo mesta ob mestnih mitnicah, ne smela bij ih posnemati uprava državnih mitnic. Zat6 zahtevamo, da se ob državnih mitnicah pri vhodu v Gorico napravijo tudi slovenski napisi!! Euakopravuosl slovenščine pri naših sodiščih je bila že pogosto predmet našim člankom. Vrhu tega je bil urednik našega lista med ono skromno peščico mož (če ni bil celo osamljen), ki so storili v tem oziru tudi potrebne korake. Dosegel je, da se vrše obravnave z našim urednikom v slo-venščiui in da dobiva tudi slovenske razsodbe. Vrhu tega ni zamudil nobene prilike, ko je bilo treba dejanski braniti enakopravnost slovenskega jezika, kar je v Gorici in deloma tudi drugim čitateljem Gregorčičevega govora znano. Našemu uredniku mečejo laški uradniki jezno v obraz besedo »reformator**, jeze se zaradi njegove „nad-ležnosti** itd. — a„glasilo slov. razumništ-va“ drznilo so je pisati o njem v uvodnem članku 46. št. naslednje laži: „V Gorici se dandanes pred poslancem Laginjo prekriža-vajo; če bi ta gospod zahteval za naša sodišča notranji slovanski jezik, ne prekriža-vali bi se samo pred njim, pač pa bi ga kar naravnost na križ pribili in urednik »Nove Sočeu privlekel bi kar dve kladvi, da bi se žeblji pošteno in dosledno pognali skozi meso istrskemu državnemu poslancu1*. — Tako „Narod“! Kaj njemu za to, ako se bodo na glas smejali tej bedariji vsi, ki količkaj poznajo „N. S.“ in njenega urednika. »Narodovim" postenjakovičem je v prvi vrsti za to, da ve do m a in z namenom lažejo in obrekujejo. Da bi pa laži preklicali, na to ne mislijo in tega ne storijo, dokler niso prisiljeni. In tako naj bo „glasilo slov razumništva"?! Kupčija s krompirjem daje naši slovenski okolici leto za letom mnogo lepega dohodka. O svojem času smo omenili, da bi ta dohodek postal lahko še stanovitnejši in izdatnejši, ako bi tuji kupci naravnost od naših okoličanov prejemali blago, ne pa še le iz rok goriških prekupcev. In ta naša želja se uresniči. V petek je prišel do nas z Moravskega veletržec s krompirjem, da se je pogovoril z nami, kako bi najkrajšim načinom dobival zgodnji krompir naravnost iz rok okoličanov. Ta veletržec je rodoljuben Čeli; poslal ga je do nas slovenski naš rojak v Jičinu ter ga toplo priporočil. — Dogovorili smo se naslednje: On bi utegnil nakupiti vsako leto pri nas na stotine vagonov zgodnjega krompirja po isti ceni, ki bi bila sočasno veljavna. D e n a r pošlje naprej v z a-nesljive roke, ki izplačajo blago ob dnevu odpošiljatve. — V bližnjih vaseh naj se naši rojaki dogovore, kako bi mogli ob enem pripeljati na goriško postajo vsaki-krat najmanj 100 kvintalov krompirja. Toliko za zdaj v javnem listu. Vse podrobnosti se poizvedo pri uredništvu, ki pojde v tem oziru obema strankama na roko. — No, nihče naj ne misli, da je uredništvo „N. S.“ začelo kupčevati s — krom p i r-j e m. Mi smo se zavzeli za to reč, ker vidimo v nji lep vir dohodka za naše rojake -in edin o le za nje — v okolici. Gmotno blagostanje je prvi pogoj narodnemu in socijalnemu napredku in razvitku. In v to naj pripomore torej tudi — kupčija s krompirjem. Iz Solkana nam poročajo, da gg. Lenassi in Muha snujeta za svoje delavce v mlinu, žagi, v tvornici za parkete in papirnici „ rokodelsko podporno društvo1' v zmislu nove postave, po kateri bi tamošnjim delavcem ne bilo treba biti zavarovanim pri „okrajni bolniški blagajnici**. Ker pa sama nimata postavnega števila delavcev, nagovarjata tudi druge Solkance, da bi pristopili k onemu društvu. Mi opozarjamo Solkance, naj bodo previdni in naj se ne prenaglijo v tej važni reči. Naše »Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici** bo kmalu imelo vse pravice „okrajnih bolniških blagajnic**; udje tega društva ne bodo primorani biti tudi udje »bolniške blagajnice** na magistratu. Vrhu tega bodo za manjše tedenske doneske dobivali več podpore (poleg zdravnika in zdravil) nego od »bolniške blagajnice**, ker ima že čez 4000 gld. imetja in ker u-prava prav malo stane. Ker vsi Solkanci morejo biti udje našega podpornega društva, ne da bi morali plačevati tudi na magistratu, zatč je »rokodelsko podporno društvo** v Solkanu popolnoma nepotrebno. Ako enako društvo nima vsaj 400 — 500 udov, ne more izhajati, ker je postava ostra. Toliko udov pa bi solkansko društvo ne imelo; zato je najbolje, ako se ta misel opusti in ako vsi delavci v Solkanu pristopijo k uašemu podpornemu društvu v Gorici. Vrhu tega bi gotovo preteklo poldrugo leto, predno bi solkansko podporno društvo bilo ustanovljeno. In konečuo: V slogi je moč! Ne cepimo se torej! Državna cesta po Soški dolini je še marsikje težavna in tudi nevarna za javni promet. Od Gorice do Kobarida je že večinoma zravnana, od Kobarida naprej pa se zravni v naslednjih letih. Začetek je Storjen z uoyo cesto med Srpenico in Žago, ki bo letos dodelana. Potem prideta na vrsto glasovita klanca med Kobaridom in Trnovem ter med Trnovem in Srpenico. -Na srpeniškem klancu se »pri gnjilein robu“ še vedno vali kamenje na cesto, kar je življenju ljudij in živalij jako nevarno. Enake pritožbe prihajajo s Kanalskega. Četrt ure od Kanala proti Ročinju vali se namreč pogosto debelo kamenje na cesto, posebno ob južnem vremenu. Kanalski cestar ima včasih baje dosti opravila samo s tem kamenjem, da ga spravlja h kraju. — Dolžnost cestne uprave bodi, da čim prej odpravi take nevarnosti, ki vsak hip pretijo človeškemu življenju. Podgora - Picdinionle. — Čitateljem našim je znano, daje veleslavno c. kr. namestništvo na pritožbo občinskega starašinstva podgorskega prepovedalo uradno rabo la-honskih novoskcvank za naše slovenske kraje na Goriškem, kakor n. pr. Piedimonte, Moncorona, Montespino, Tricorno itd. Znano je tudi, da je podgorsko županstvo že zavrnilo pisma, ki so bila nadpisana v P i e-dimonte, ter goriško pošto pismeno spomnilo na odlok c. kr. namestništva v Trstu. — Vkljub temu je goriška pošta odposlala pred par tedni v Podgoro pismo, ki je došlo iz Kladnega v Srbiji z naslednjim klasičnim uadpisom: „Ali Signor Jacabe Luici Per Gorizia. In P i e t e Mont e. In fabrica Gelelosa. Austria. Cissislont.** — Kako je mogla in smela goriška pošta vedeti, da je celo „P i e t e M o nte“ naša Podgora? Saj pred časom ni umela niti tega, kje sta »Tukaj “ in Kormin, da je pisma odposla v Tokaj in Kormend na Ogersko! Za P i e t e M on te pa je vedela, dasi ga nima nikjer v svojih knjigah zapisanega! Zopet Piedimonte!! — Oni teden je došlo v Podgoro pismo pod naslednjim naslovom : Astria. Cissinton Ala Signorina Cut-terina Metvecig, in pabriga Cellelossa. biedi-IllOlltte. GorizziaA — Goriška pošta je vedela torej celo za biodiinonte!! Zdi se nam, da sta uganjala pustne burke pisatelj onih pisem in pa naša slavna pošta v Gorici! Vesela vest za tužuo Istro. — Znano je, kako brezozirno so začeli ravnati Lahi in Lahoui z onimi hrvaškimi posestniki v Istri, ki o poslednjih državnozborskih volitvah niso hoteli prodati svojega prepričanja, temveč so kljubu vsem grožnjam in vsemu nasilstvu glasovali za nerodnega kandidata. Ne le, da nočejo od njih kupovati vina, začeli so jim tudi odpovedovati posojila in brez usmiljenja rubijo vsakega, kdor ni v stanu vrniti o določenem obroku vsega zneska. Deželni hipotečni zavod v Poreču, ki je popolnoma v rokah irredentov-ske večine deželnega zbora, seveda za Hrvate nima pomoči, temveč odbija jim prošnje, ne da bi se meritorno o njih posvetoval, kar a limine. Lahko si mislimo, v kakem položaji je vsled tega ubogi, od Krnje-lov dosledno izsesani hrvatski posestnik v Istri. V nekaterih krajih prikipela je zdvo-jenost do vrhunca, kajti posojilnice v Pulji, v Trstu in Kopru imajo le malo sredstev na razpolaganje in ne morejo zadostiti niti desetemu delu vseh prosilcev. »Kadar je stiska največja, takrat je Božja pomoč najbližja**, govori pregovor in ta pregovor uresničuje se tudi o tej priliki. Naznanja se nam namreč vesela, za Hrvate istrske skrajno tolažilna vest, da je upravni svet banke »Sl a vij e“ po predlogu ljubljanskega svojega generalnega zastopa sklenil pri skočiti v p o m o č onim slovanskim posestnikom Istre, katerim laški njihovi upniki odpovedujejo posojila, d o v o 1 i v š i za s e-d a j 200.000 gld. v ta n a m e n, da se raz posodijo na zemljišča v Istri. Prepričani smo, da požrtovalni rodoljubi istrski z veliko radostjo vspremejo to vest, kajti gotovo je, da se bode še le takrat trajno ukoreninila narodna zavest v Istri, kadar tamošnje ljudstvo spozna, da more tudi od svojih ljudij dobiti pomoči v stiski. Nadejamo se pa tudi, da rodoljubna uprava banke „Slavije“ ne bode ostala samo pri tem koraku, temveč da določi, ako se potreba za to pokaže, še večjo svoto za razposojevanje na zemljišča v Istri. (»Sl. N“.) Osebna varnost Slovencev v Gorici ni posebno zagotovljena, dasi imamo mestno in državno redarstvo. To so kazali tudi znani napad na našega urednika. Te dni se je pripetil naslednji slučaj, kateri so nam pripovedovale osebe, ki so bile zraven: V nedeljo popoldne šla sta dva Slovenca prav mirno po nekem opravilu na goriški grad. Nasproti sta jima prišla dva pijana Goričana, ki sta planila nad Slovenca (ker sta slišala njiju slovensko govorico), rohnela, grozila s pretepom in upila; »Via de Gurizza tutti sciavi; noi semo Taliani!“ Nakrat se je zbrala tamkaj cela družba žensk, ki so Slovenca sprejele med se ter ju zaklenile v kuhinjo bližnje hiše. Pred hišo je bil velik šunder; pijanca sta hotela v hišo, ženske pa sta ju zadrževale. Prišla je poleg tudi žena enega onih dveh Goričanov, ki je moža tolažila, a moral je uteči, sicer bi jih bila dobila po hrbtu. Za kake pol ure se je vsa reč nekoliko pomirila in Slovenca sta v varstvu drugih mož prišla doli v mesto. Naznanila sta potem takoj vso reč redarstvu, ki je razposajena lahončka delo menda že pod ključ. Človek ne bi verjel, da se morejo ponavljati taki in enaki prizori tu V Gorici, ki bi brez Slovencev morala vse- stransko propasti! Redarstvo bi moralo vsekakor strože paziti na take prigodke ter porabiti najostrejša sredstva, da se enaki pojavi enkrat za vselej korenito zatrejo! Katoliški shod v Ljubljani. — Pripravljalni odbor razpošilja naslednjo okrožnico: Zelja sv. očeta in naših škofov, vzgledi katoličanov družili dežel in prepričanje, da je prave sreče Slovencem iskati in najti le v vporabljanji načel katoliške vere v zasebnem in javnem življenju, vse to je rodilo misel, da naj tudi Slovenci prirede svoj katoliški shod in sicer prvi v Ljubljani. V ta namen se je sestavil začasni p r i p r a v 1 j a v n i odbor deset udov, ki se bode po potrebi pomnoževal. Uljudno Vas torej vabimo na sodeloval) j e pri prvem slovenske m k a-t o 1 i š k e m shodu v Ljubljani ter Vas prosimo dobrega sveta in dejanske podpore, ker le tako smemo upati lepih vspehov, ako bomo delali r e s-n o i n z z d r u ž e n i m i moč m i. Da pa nam morete bolje postreči, Vam razložimo na kratko svoj namen: L Prvi slovenski katoliški shod bodi v Ljubljani. 2. Čas shoda se določi pozneje po želji udov in po družili okoliščinah, vendar prevladuje med udi pripravljavnega odbora mnenje, da bi se shod vršil meseca avgusta ali v prvi polovici septembra t. 1. 3. Natančni vspored vseh obravnav se bode določil polagoma in objavil pred shodom; gibal pa se bode v navadnem okviru takih shodov z ozirom na naše domače razmere. Močno nam bodete ustregli, ako n a m blagovolite naznaniti podrobno svoje misli o shodu samem, o č a s u, k r a j u i n p r e d m e t i h za obravnave. Usluga Vaša bi bila še tem večja, ako hočete tudi pospeševati na-š e namere v svojem okraju in gladiti pot katoliškemu shodu. Ker nam je mnogo na Vašem svetu in Vaši podpori, prosimo Vas uljudno, da nam odgovorite vsaj do 10. m a r c i j a in sporočite svoje mnenje. Pisma in druge izjave sprejema predsednik pripravljavnega odbora prelat dr. Andrej Čebašek, kanonik v L j u b 1 j a n i, pred š k o fl j o št. 10. V Ljubljani, dne 20. februvarija 1892. Začasni pripravljavni odbor za »I. slovenski katoliški shod v Ljubljani**; Dr. Andrej Čebašek, predsednik. — Ludovik Ravnikar, dr. V. Gregorič, podpredsednika. — Sim. Pogačar, blagajnik. — Dr. Iv. Janežič, tajnik. Trst. — Kakor v Gorici, tako je tudi v Trstu dobil magistrat povelje od zgoraj, da naj se tudi uradno potrdi število slovenskih za šolo godnih otrok. »Edinost** poroča dalje tudi to, da je visoko mini-sterstvo Zahtevalo od magistrata proračun za dve slovenski ljudski šoli in da je magistrat odgovoril, da bi bilo potreba 70.000 gld. Iz vsega tega je videti, da ima naučila uprava resno voljo ustreči opravičenim zahtevam slovenskega prebivalstva v Trstu in v Gorici. Pri nas v Gorici zahteva mi-nisterstvo, kakor smo doznali iz zanesljivega vira, slovensko š ti r i r a z r e d n i c o za deklice in t r i r a z r e d n i c o za dečke. Ta pridobitev bila bi za našo prihodnost neprecenljive važnosti! — V poročilu o pogrebu slov. pesnika Cegnarja smo rekli, da je došla rodbini iz Ljubljane v Trst ena sama sožalna brzojavka. Poroča se nam, da se je tega žalostnega dogodka spomnila tudi »Družba s v. C. i n M“, kar z veseljem sprejemamo na znanje. Koroško. — V Šmartnem blizu Beljaka umila je neka žena; hčerko je bilo strah in je šla ljudij iskat. Med tem pa se je domača mačka spravila na mrtvo ženo in jej odjedla nos, ušesa in ustnice. O nemškutarstvu na Koroškem pripoveduje »Mir** naslednjo smešnico: Iz Kot-mare vasi je prišla neka ženska v Celovec, da bi nakupila lampijonov z nemškimi barvami za neko veselico kotmirske »fajerber** (požarne brambe), pa jih ni znala po nemško zahtevati. Trgovec jo upraša: „Ali ste pri Vas Nemci, da zahtevate nemške bar-ve?“ Žena pravi: »Seveda smo!** Trgovec: „Kak6 pa to, da vi nič nemški ne znate?“ Pri Mariji Devici na /Ali je v novem občinskem zast.opu 5 Slovencev, 5 nemškutarjev in dva divjaka, ki ne pripadata nobeni stranki. Pri volitvi v krajni šolski svet za šolo v Dravi so zmagali naši, za šolo na Zili pa nemškutarji,v ker dva naša moža nista bila navzoča. Župan je bolj nemšku-taijem naklonjen, pa v gospodarskih rečeh varčen in pošten mož. V Logi vesi so bile občinske volitve ovržene v i. in 2. razredu. Pri novih volitvah so zmagali Slovenci. — V Šmihelu nad Pliberkom je občinski tajnik Jurkovič uganjal nemškutarsko politiko in veliko škodoval naši slovenski stvari. Dne 9. februarja ga je pa občinski zastop odstavil ter sprejel v službo rodoljuba g. Kanduta. Tako je prav! — Na Gozdanjah so vzeli od nemškega šulferajna 500 gld. za novo šolsko poslopje s pogojem, da šola ostane nemška. Tako po ceni so Gozdanjci prodali svojo narodnost. Žalostno! — Fužinjsko šolo v Bajtišah so premenili v »čisto nemško**, dasi jo obiskujejo le slovenski otroci. Časnikarska poštenost. — Že velikokrat smo izjavili v svojem listu, da radi in brez obotavljanja sprejmemo vsakteri odgovor ali popravek na dopise ali druge sestavke, ki se bavijo s katero koli osebo ali stvarjo. Temu načelu smo ostali tudi zvesti, kajti doslej smo sprejeli še vsak odgovor ali popravek, ki nam je došel. Zgodilo se je tudi že velikokrat, da smo tudi sami od sebe popravili, ako smo doznali, da se je kaj neresničnega vtihotapilo v naš list; pri tem pa nismo gledali na to, je li oseba, v korist katere popravljamo, nam prijazna ali nasprotna. — Celo goriški »Corriere" je brez obotavljanja sprejel že več popravkov od slovenske strani. Storil je s tem svojo dolžnost! Take dolžnosti pa noče poznati »S lov N a-r o d“, ki se štuli za »glasilo slov. razumništva.** V zadnjem uvodnem članku smo povedali, kake podle laži in kaka drzovita obrekovanja je uporabil, da bi pokazal našega urednika kot političnega pustolovca in vetrenjaka. »Narod** sam je razodel, da on svoje naskoke na našo osebno čast in poštenje povzema iz pisma, katero smo mi pisali uredniku »Edinosti1* v Trst. — Pa kaj se zgodi!? Urednik »Edinosti1* se takoj oglasi ter svečano zavrne vse trditve »Narodove1* kot neresnične; vse, kar je »Narod1* pisal proti nam na podlagi onega pisma, je urednik »Edinosti11 zanikal. Urednik »Edinosti11 je vendar mož, kateremu treba verovati, ako pove, kaj je v pismu, ki se nahaja v njegovih rokah. Toda »Narod11 seje drznil dvomiti o poštenosti in resničnosti izjave imenovanega g. urednika ter je javno več vere dal nekemu drugemu »verodostojnemu viru." Menimo, da ni verodostojne) Sega vira od urednika »Edinosti11, ki imd naše pismo v rokah; njemu je bilo pisano, njemu namenjeno. In ako on kaj reče v tem oziru, zaredat.i morajo vsi ostali »verodostojnejši(l) viri", »Narod11 pa mora verovati uredniku »Edinosti.“ Da bo »Narod" takč podlo pred vsem svetom blatil tudi poštenje našega tržaškega tovariša, tega bi ne bilo pričakovati! Poštenjaki pri »Narodu11 pa niso le z eno besedo izdali, da je urednik »Edinosti" najsijajneje zavrnil vse njih laži, katere so oblastno trosili proti nam po svojem listu. »Narod" od petka se je zvijal na vse mogoče načine, tako hudo ga je zadel mrzel curek iz Trsta, toda toliko poštenja ni imel, da bi bil povedal, kaj mu je odgovorila naj-veljavniša priča, ki ima naše pismo v rokah. Upra-šamo ali je to pošteno? ali je to častno za »glasilo silo slovenskega razumništva?" Ko »Narod" ni znal drugega izgovora, dejal je, da njemu že to zadoščuje, ako se je pismo našega urednika obračalo proti dr. Lagiuji. Ta je še najlepša! Gospoda pri »Narodu" smatra dr. L. nedotakljivim; mi bi morali iti vselej v Ljubljano po dovoljenje, če bi hoteli biti v čem drugačne misli od njega. — V soboto se je »Narod" branil proti našemu zadnjemu članku, toda poskus se mu je popolnoma ponesrečil, kajti ni je ovrgel niti ene naše trditve. Vkljub temu je ostal pri svojih — lažeh in obrekovanjih, katere bo znalo slovensko občinstvo tudi primerno ceniti in uvaževati. »Narodu11 smo poslali tudi popravek, na podlagi §. 19. tisk. zakona, pa odlašal je z objavo toliko časa, dokler ga k temu ni prisilil odvetnik, do katerega smo se obrnili. Lagati in obrekovati na polna usta. resnici pa braniti v javnost, to je sedanje orožje gospode okoli »Sl. N." — Opombe, katere je »Sl. N." dostavil našim popravkom, so pa skrajno nesramne. Mi vse tajimo, kakor delajo vsi obtoženci, a naši »ni res" nimajo nikake vrednosti. Res je torej le ono, kar je »Narod11 lagal. In to se drzne trditi še potem, ko je urednik »Edinosti" ovrgel vse njegove laži! »Narodu" urednik »Edinosti" ni verodostojen vir. Kdo pa ? ! Na dan s tistim „v e r o d o s t o j 11 e j š i 111“ virom, da ga bo poznal slovenski svet.! — Iz tega je razvidno, po kak6 smrdljivem blatu gazi »glasilo slov. razumništva". Pomilujemo! Listnica uredništva. — D o p. iz Pod- melca, Z Bukovega, S Tolminskega: prihodnjič, ker za danes ni bilo prostora. Ganz seidenc Foulards von 85 kr. bis fl. 4.65 p. Met. (ca. 450 versch. Dessins, gestreift, karrirt, bedruekt etc. — vers. roben- und stiick-weise poTto- und zollfrei in’s Haus die Seiden-Fabrik G. Henneberg (K. u. K. Hoflief.), ZU-rich. Muster umgebend. Briefe kosten 10 kr. Porto. :c Zalivala. Nagloma je nemila smrt pretrgala 26. t. m. nit življenja uašemu preljubljenemu očetu, oziroma bratu, stricu in svaku Ljudeviku Pavlica. Za sijajen sprejem k večnemu počitku zahvaljujejo se slavnemu občinskemu starašinstvu, veteranskemu društvu in vsemu občinstvu hvaležne rodbine Pavlica, Štrukelj. Mužiua. Bog mn daj večni mir in pokoj ! V Hihembergu, 28. febr. 1892. w IIZIIIIL® Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem v soboto 27. svečana odprl novo gostilno „ pri belem križu 44 v hiši g. Fonzarija, tikoma gostilne »pri zlati zvezdi" na Starem trgu. Zraven gostilne imam tudi prostoren hlev za živino in dvorišče za krogljanje. Zagotavljam dobra jedila in dobro pijačo s točno postrežbo po zmernih cenah. Alojzij Ferfolja gostilničar. OZNANILO. Počastim se slavnemu občinstvu naznaniti, da sem z dnem 5. februarja t. 1. odprl notarsko pisarnico v Kanalu in da bodem od onega dneva naprej vsak dan strankam na razpolaganje. Rudolf* Stark c. kr. notar v Kanalu. '•t! se priporočajo naslednji goriški trgovci, obrtniki, rokodelci in drugi: Jernej Kopač na Solkanski cesti 9. izdeluje TttAkovrftn« vodene avefe Vseh vrst medono pecivo V Gorici prodaja te sveče edino le trgovec A. Urbančič v Gosposki ulici. Anton Urbančič trgovec poleg Orznna v Gosposki uliei prodaj«, raznovrstno drobno in manufakturno blago, snkno in drugo blago za možke in ženske obleke ter Kopačeve sveče. Ivan Drufa im Trat niku im«, bogato zalogo vsakovrstnega USNJA ter raznega orodja in potrebščin zn čevljarje Prodaja na drobno in na debelo. Ivan Reja krčmar „AIIa Colombau at veliko vojuiinlcu na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina, in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne Anton Jerkič fotograf v Gorici v ulici sr. Klare. Blaž Bitežnik KAMNOSEK v J rtni ulici št. 24, na dvorišču nasproti pošte, ima vedno v zalogi nagrobne spominke, izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. po »voj ih izvirnih načrtih Ivan Howan«ki čevljar v Gosposki ulici med Orzanom in Vrbančičem. Ivan Kavčič veletržec na Kontu ima zalogo STF.INFELDSKE Pl VE- v sodčkih in steklenicah ter žita, moke in otrobij. G. Likar v Gorici Se men Uka ulica št. 10, PRODAJA mašne in šolske knjige in sv. podobe, tiskovine za županije in duhovnije iz HilaTijanske tiskarne, papir za uradno in zasebno rabo in raznovrstne pisarske in šolske potrebščine po mogoče nizkih eenah. Staroznano gostilnico »pri Lizi“ v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 im& zdaj v najemu Frane Biijak, ki toči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočišča. Cene so zmerne. — Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline. Ivan Bajt krojač v Nunski ulici št. U, v hiši Hilarijanske tiskarne. Ivan Cijan krojač v Nunski ulici št. 13 se priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi, Anton Fon v Semeniški ulici ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter goHtilnico. Toči vedno dobra in naravna vina. Anton Kuštrin v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici št. 23, ima prodajalnico za kavo, sladkor, moko, olje, riž in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Franc Jakil ua sredi Ha stel ju št. 9 ima ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo. Jožef Novič krojač v ulici sv. Antona št. 1. Anton Koren trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu“ (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe. Martin Poveraj civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje : srajce, spodnje hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah. Ivan Dekleva veletriec zvinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača Tina bela in trna istrijanska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistratni ulici. — Prodaja na debelo Peter Drašček vStolni ulici (via Dttomo) štev. 2 ima bogato založeno PRODAJALNICO kolonijalnega in jedilnega blaga ter tobaka. Kava, sladkor, olje, riž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo. Anton Obidič čevljar v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila. Karol Draiček PEK Riva Como št. 4. Podružnica za razprodajo kruha so nahaja v Semeniški ulici št. 2. Ivan Veluiček krojač v Vrtni ulici se priporoča svojim slovenskim rojakom. Ivan Čotar krojač v J in bat inču (Rabatta) št. 17 priporoča se svojim rojakom za blago-hotuo podporo z naročili kakoršnega koli dela v krojaštvu Razpis dražbe V Kozani v Brdih se oddd potom javne dražbe poprava cerkvenega stropa. Klicna cena znuša 680 gld. 55 kr. Načrt in podrobnejši pogoji leže v vikarijski hiši na ogled. Začetek dražbe bo 18. marca ob 9. uri zjutraj. Za cerkveno obskrbništvo Ferdinad Tomažič vikar. *! v »Št. Mavru pri Gorici naznanja, da je prodal vsa ona zemljišča, katera je prodati nameraval. Ostal ma je za prodaj le še eden kos v Gorici, na jako lepem kraju, kateri proda po jako ugodnili cenah. acacssasagacsejKacasazacacas^ ll' katero prireja GARR1.TEL PICCOLI, lekarna „pri angelju v Ljubljani, {j Dunajska cesta, je mehko, učinkujoče delovanje prebav ” ni Ji organov urejajoče ){ sreostvo. krepča želodec u ter pospešuje telesno n odprtje. — Razpošilja jo iz- }{ delovatelj v zabojčkih po 12 ^ in več steklenic. Zabojček z 12 W steki, velja gld. 1.3G, z 55 steklen., 5 Kg. teže, velja gld. ». S.26. Poštnino plača naroč- H nik. Po 15 kr. stekleničko ^{j razprodajajo lekarne. |j sacsasacseacacacacasacsu Naravne mineralne vode iz raznih studencev. Kemični, farmacevtični in drogerijski izdelki najbolj čisEane domače in tuje zdravilske posebnosti. Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto. Ribje olje z železom ali železnim jodom. Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo. Zdravila za živino: konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek. Homeopatična zdravila. prodaja novoustanovljena lekarna Branite t Eatatišžn št. 16. v najemu Alojzija Oliubicli-a je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztopljajoče domače sredstvo. Velika steklenica I gl., mala 50 kr., s pošto 20 kr. več. Na vneli <1I i Ii /n v oj n I im* Je moja tu dorinnn, zakonito varovana varstvena ________znamka. Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. Tam se tudi dobi: Praži« jamrala« domače Mazila. To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor svedočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg teg« tudi blaži bolečine. V škatljicah po po 35 kr. in 25 kr. Po pošti 6 kr. ve5. Nn vseli delih sen-vojnine je mojn tu dodana zakonito varstvena znamka. GLAVNA ZALOGA B. F R A G N E R, Prap, št. 203-204, Mala slrana, lekarna „pri črnem orla“. Poštna razpošiljatev vsak dan. '•E Čudovite kapljice sv. Antona Padovanskega To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, d i se dokaže njihova čudovita moč. če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu naj trdovratnih želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh glavnih lelcarnicah na svetu; za lfaročbe in pošiljatve pa edino y lekarnici Cristofoleiti v Gorici, v Trstu V lekarni C. Zanetti in G. H- liovis, v Ljubljani. v lekarni U. pl. Trnkocztj G. Piccoli, in Ljud. Grečelua „pri Mariji pomagaj" ; v Postojni v lekarni Baccarcich, » Ajdovščini v lekarni Supla, v Vipavi v lekarni Guglielmi, v Beljaku dr. lunupf. jpfT~ I steklenica velja 30 kr. NB Varovati se je treba marsikakih balzamov, katere »jrejfjo oznanjajo in priporočajo, ki pa | kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastaneta lahko hudi iu nevarni nasledki. \ !! Proti hripi!! j li Aceto Tirnico aromatizzato ♦ a H' Eiaealiptolo. ^ Cena izvirni steklini« 40 kr. edino le v ^ ^ gdumti CiHotofoletti ♦ J* v Gorici na Travniku | Gasilnica na vozu, dobro ohranjena, kakor nova, z vsemi pripravami, ki zraven tičejo, s cevmi i/. kavčuka, z Žaklji za donašanje vode, itd. se prod stalen letni dohodek in se more uživati do s m rti. Kapitala za to ni treba, pač pa mora dotičnik znati razločno slovenski pisati. — Občinski tajniki, gostilničarji, trgovci, cestarji, dacarji, občinski sluge I I 1 s m dimnikarji imajo posebno priložnost & okoristiti se s tem zaslužkom. Pisma S pošiljajo naj se pod šifro I. Z. 31 poste S restante v Ljubljano. S S a Krasni uzorci zasebnikom brezplačno in poštnine prosto. — Knjige za krojače netrankovano. Nnovi za obleke Preruvien in dosking za viJSjo duhovščino, predpisane snovi za uniforme c. kr. uradnikov, tudi za veterane, ognjegasce, telovadce, livreje, sukna za biljarde in igralne mize. Loden tudi nepremočljiv, za lovske suknje; pralne snovi, pledi za potovanje od 4 do 14 gld. itd. Kdor hoče kupiti cene vredno, pošteno, trpežno, iz čiste volne sukno in ne le cenene cunje, ki se od vseh stranij ponujajo in niso vredne niti krojaškega dela, obrne naj se do jot Stitarovsky 7 Brnu (BiM Naj veča zaloga sukna r Avstro - Ogerskej. Pri mojej neprestanej založnici ‘/a mil gld' av. velj. in pri mojej svetovni kupčiji je umljivo, da mi ostan e mnogo odrezkov. Vsak treznomisleč človek sprevidi, da od takih odrezkov ni mogoče razpošiljati uzorcev, ker bi v kratkem blaga ne-dostalo. Ako pa kake tvrdke ponujajo odrezke in pošiljalo uzorce, tako so ti od celot in ne od ostankov. Namen takemu postopanju je očeviden. OSTANKI, ki ne ugajajo, se zamenijo ali denar vrne. Pri naročilu treba je naznaniti barvo, dolgost in ceno. Razpošilja se s povzetjem; nad 10 gld. — franco. Dopisovanje v nemškem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem jeziku. Žlaktna sadna drevesca, jabolka, hruške, marelice, slive, breskve prve vrste, visoke in srednje rasti (Zwerg u. Spalier) po 25 do 45 kr. in 200 hi. črnega in belega vina, ktero podpisani zagotovi, da je pravo, prodaje nad 56 lit. Jožef S t i e g le r , oskrbnik Nj. prevzvišenosti grofa Coroninija v Št. Petru pri Gorici. ■0-€>00-0"€>0“€> VINSKI EKSTRAKT. To pri po/.nan o specijaliteto priporočam za hitro in izvrstno narejanje izvrstnega i zdravega vina, ki se nikakor ne ločimo naravnega vina. Cena za 2 kila (za 100 litrov vina) gld. 5.50 Recep t se brezplačno prilaga. Za najboljši vspeli in zdrav izdelek jamčim jaz. PRIHRANITEV ŠPIRITA doseže se z mojo pokrepcevalno eseneo za žganjine, ki daje pijačam prijeten in rezek okus in ki se dobiva samo pri meni. Cena gld. 3.50 kilo (na 600 — 1000 litrov) navodom za rabo. £ES8r* Razim teh specijalitet imam tudi vse esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih li» kerjev itd. Recepti brezplačno. Cenik poštnine prosto. Karol Filip Pollak Tvornica esenfnili sperijalit v Pragi. Solidni zastopniki se iščejo. Že več let pripoznano zdravi io za pomirjanje bolezni Pazite na K\vixtlov ■Giohtfluid Steklenica stane i gld. Dobi se pravi v vseh lekarnah —po- pazite na | Franz 3 K" k. u. k. opterr. u. I S. Kreisapotheker, ek Hwis<5a | kčin. ruman. Hoflieferant. q Korneuburg C. Wien. >• Velečast. gosp. župnik Kneipp se j odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor j zdaj v pro- _ . . ............ Je o Prof z navadno kavo, kupujte Kneippovo sladno kavo, ki jo izdeluje za Avstro-Ogersko po naročilu g. župnika Šeb. Kneippa edino le tovarna bratov Olz v Bregencu ob Bodenskem jezeru. Velečast. gosp. župnik Kneipp o izrekel zoper bobovo kavo, kal zdaj v pro-dajalnicah kupujemo in uživamo.Tista je sad strupenega drevesa ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja še druge jedi napol prebavljene iz želodca. Kneip. pova kava pa ima veliko redilno moč, pomiri živce in je dosti boljši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeša nekoliko Olzove kave, in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo. Kako se ta kava kuha, to se bere že v lijiših zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so štirivoglati in rudeči, bratov Olz varnostna marka, ponvica, podoba in podpis župnika Kneippa. Olzova kava nosi naše ime m ponvo. V Gorici jo prodajajo : P. Drašček, Adolf Gutt-mann, Anton Zollia, Jos. Comel in J. Braun Bratje Ola, tovarna «a Kneippovo sladno kavo v Bregencu. SARGOV imenuje se po slovenski SARGOV je ze pripoznan kot neizogibno zobno čistilo SARGOV je kot neškodljiv od zdrav- niške oblasti preiskan SARO0V je jako praktičen za potova- nje MATIČNO okrep- čujoč SARGOV je že v domačih iu tujih krajih z naj večim uspehom v rabi SARGOV ie pri ter v navadnih hišah v rabi SARGOV izrečno zahtevati zaradi mnogih ponaredbe brez vrednosti. SARGOV Kalodout se dobi po 35. kos v vseh lekarnah, Drogerijah i;t dimnieth Priznali ja iz naj višjih krogov prirtejaita so vsakemu konn. Tiska A. M. Obizzi v Gorici. Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček.