PoStnina plačana v gotov!..
Leto XIV., štev. 30
L- pr<i vuištvu; kjuDliaua, tvnatljcva ulica 5 — ieieton št 3122, 3123, 3124 3125 3120.
ln-.eratn> oddelek: Ljubljana. Šelen-ourgova m. i - let 3-192. 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje; kocenova ulica št I - telefon št 190
Kičun' pn pošt. ček zavodih: Ljub-lana št. 11842. Praga čislo 78.180, Wien it 10.S ?41
Ljubljana, sobota 4> februarja 1933

Cena Din 2.-*
Naročnina ^uaša (Lc^cčdo t)in 25 — Za inozemstvo Dm 40.—.
Uredništvo: Ljubljana. finatljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 3120. Maribor. Gosposka uhca 11. Telefon št 2440
Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu.
Strsssinajrsff-apestol eSinstva m sloge
Danes je Strossmayerjev dan. Šole v v .sej državi se spominjajo velikega škofa, ki je v svoji osebnosti in deiu vte-ies:L duha narodnega edmsLva in politične sioge Hrvatov ln Srbov. Njegovo ime ne zven: hrvaško, toda vse Stross-maverjevo bistvo je bilo hrvaško in še ve o" ko to: bilo je v istem hipu tudi srbsko in obsnem jugoslovensko, kar je izpričal z mnogimi dragocenimi izjavami in s številnimi prepričljivimi primeri.
Ali je bil spomin na tega velikega Hrvata kdaj potrebnejši kakor je v tem
hipu?	, .
Strossmayer je po očetu potekel iz rodu nemških naseljencev, toda po materinem rodu je segal v čisto, korenito hrvaštvo. V narod, ki ga je ime delilo med Hrvate in Srbe, ki ga je razdvajala vera in z njo kulturni vplivi, ki pa je irnel isto narodno dušo, isti jezik, isto narodno pesem od hrvaške Like do srbskega Kosovega polja, od Jadrana do Morave. S svojim širokim in plemenitim srcem, z bistro inteligenco in z evropskim političnim pogledom je Strossma-ver razumel, v čem je poglavitni problem tega naroda: v tem namreč, da premaga tuje vplive, najde pot k samemu sebi, zaduši nasprotja, ki so jih med Srbe in Hrvate zasejali tujci, in jih nadomesti z vse premagujočo idejo narodnega edinstva in narodne sloge nasproti tujcu.
Strossmayer ni polagal posebne važnosti na politiko »nagodbe« med Hrvati in Madžari, ki je naposled vendarle pomenila, da so Hrvati v vazalskem odnosu do Madžarov. Ni se samo zadovoljil s politiko koncesij in privilegijev, marveč je zagovarjal in branil narodno koncepcijo. Njemu so bile takratne politične oblike prehodne; objekt svoje politike je videl v narodu, v ljudstvu hrvaškem in srbskem, v ljudstvu obeh ver; govoril in pisal ie o skupni bodočnost: vseh Srbov in Hrvatov, h kateri bodo pritegnjeni tudi Slovenci in počasi celo Bolgari. Veroval je v jugo-slovenstvo kot idejo, kot politično koncepcijo. kot program, ki se bo izvrševal v postopnih fazah in ki bo določil vsej južnoslevanski etnični masi skupno politično usodo, skupno in enotno uveljavljanje pred Evropo in pred vsem svetom. Djakovski katoliški škof je v času. ko je bilo slovanstvo v rimski cer-kvi še manj priznano in veljavno, kakor je danes, jasno in nedvoumno govoril in pisal ne samo o potrebi bratstva med katoliškimi in pravoslavnimi Jugoslove-ni. marveč celo o bodočem cerkvenem edinstvu. Z Jugoslovensko akademijo v Zagrebu je hotel dati izraza svoji veri v bodočo kulturno skupnost, katere oblike na je prepuščal svobodni volji naroda in razvoju v bodočnosti.
Tako široko je Strossmayer pojmoval hrvaštvo. Kot Hrvat z jugoslovenskim narodnim programom je desetletja stal na braniku pravega hrvaštva in pravega jugoslovenstva proti Dunaju in Budimpešti, proti domačim oportunistom, proti vsem vazalskim dušam, ki so hodile k lokavim tujcem po politične vzore in vzorce.
Strossmaverjevo jugoslovenstvo ni ju-goslovenstvo nobenega strankarskega programa, ne včerajšnjega in ne današnjega. Njegovi cilji niso doseženi in morda v vsem niti ne bodo doseženi, ker se življenje ravna po svojih potrebah in hodi svoja pota. Toda to jugoslovenstvo, kateremu je duh več cd besede, je še danes ideal vseh, ki gledajo na probleme slovanskega juga z vekovitega vidika in se zavedajo, da bo ta slovanski jug samo združen, spojen na znotraj s skupno voljo in na zunaj s skupnim odporom, izvršil svoje poslanstvo v zgodovinskem razvoju narodov.
Vidna podoba tega jugoslovenstva je 1. 1918. ustvarjena jugoslovanska država, ki kot suverena državna enota predstavlja največji zgodovinski uspeh vseh južnih Slovanov in ki edina jamči za njihovo nadaljnjo nezavisnost. Ne le mogoči, marveč celo umljivi so razni nazori o njeni notranji ureditvi; mogoče in vprav potrebne so razne stopnje njenega administrativnega razvoja, njenih kulturnih problemov, i:jene gospodarske in socialne funkcije. Toda ni mogoče razbiti tega komaj doseženega edinstva, ne da bi se posamezni deli zopet odkrh-nili in proti svoji volji postali plen pre-žečih tujih irnperialis*ov. Zakai današnji narodni položaj je v bistvu podoben položaju v Strossmaverjevih časih; na rnejah naroda čakajo tuji imperialisti. Njihov pohlep je v jedru enako surov in brezobziren, kakor je bil v prejšnjem tisočletnem boju slovanstva z Germani, Italijani. Madžari. Jugoslovenske državne meje so edine bariere, ki ščitijo v njih zedin jeni narod pred tujimi valovi. A kaj bi bile meje brez močne državotvorne volje?!
Strossmaver je gledal mednarodni problem Srbov. Hrvatov in Slovencev z istimi očmi kakor ga moramo gledati danes: prav zaradi tega je s tako apostolsko vnemo oznanjal edinstvo, slogo, ljubezen in pametno politiko.
Nova razkritja
© Mrtenberški aferi
Del vtihotapi]enega orožja že na Madžarskem - Zanimava debata v avstrijskem parlamentu — Možnost
vladne krize
Dunaj, 3. februarja, g. V sociahio-
denvokratskem Delavskem domu v \Viener Naustadt-u je danes dopoldne močan policijski oddelek v tamkajšnji tiskarni m drugih prostoriih izvedel hišno preiskavo, pri kateri je res našel precejšnje zaloge o-rožja. Kakor poroča nižje avstrijska deželna vlada, je policija do zdaj našla osem strojnic. 31 ka-rabink. 30.000 komadov municije za pehoto in 26 pasov streliva za strojnice, kakor tudi nekaj drugega bojnega orožja. Hišna preiskava tra.ia trenutno še dalje. Zaradi te racije za orožjem se je polastilo prebivalstva veliko razburjenje.
Vest o skritih preiskavah zaradi- skritega orožja v Wiener Neustadtu se je kmalu razširila tudi na Dunaju in je tudi že odjeknila v parlamentu. Na seji proračunskega odbora so zadevo sprožili opotficionalni poslanci Stika, dr. Deutsch in dr. Bauer. Stika je zatrjeval, da izvira orožje, ki so ga sedaj zaplenili v W.iener Neustadtu. iz časov osvobodilnih bojev na Gradiščanskem. ko je bilo spravljeno tamkaj z vednostjo takratne vlade in takratnega vojnega ministra Vaugoina. torej popolnoma javno in zakonito. Poslanec dr. Deutsch ie izjavil, da ga sedaj ne more nič ovirati, da ne bi povedal popolne resnice o hir-tenberški aferi. Izjave, ki jih je dal zvezni kancelar zastopnikom inozemskih vlad, niso točne. V Hirtenbergu ie nakopičenih še več desettisoč pušk. Te ogromne zaloge orožja stražrio h-eim-vvehrovci, ki jih plačuje ravnatel? hirten-berške tovarne za naboje Mandl. Orožje ie seveda določeno za /Madžarsko, kamor so ea z letali že spravili precejšnjo množino. Iz vsega tega se da sklepati, da ima današnra vladna akcija v VViener Neustadtu samo ta namen, da bi odprl?, pot za vse bodoče slične poskuse «n orisilila delavstvo, da bi hrez moči gledalo te dogodke.
Poslanec dr. Bauer se je bavil z zunanje - politično stran io hirtenberške afere in navedel med drugim, da so iz te zaloee he<mwehrovci zalagali z orožjem monarhiste v Jugoslaviji (!), ker
gre gotovim ljudem še vedno po glavi črno-šolta monarhija. Akcijo, kakršno je vlada danes izvedla v VViener Neustadtu, so poskusili že dvakrat ob priliki Vaugoinovih volitev, toda takrat ie Vaugoin doživel poraz in je ostal poražen. Govornik je nato oz-načil današnje postopanje varnostnega ministra Feya. ki je dal nalog za hišne preiskave, za izzivanje. Končno je zahteval, naj se takoj razpišejo nove volitve in določi dan volitev.	...
Notranje politična situacua v Avstrip se ie zaradi današnjih dogodkov v VViener Neustadtu izredno poostrila in ni izključeno, da bo prišlo zaradi tega do vladne kriz«.
Dunaj, 3. februarja., d. Včeraj je poslal državni kancelar dr. DoRfuss francoskemu in angleškemu poslaniku glede na niiuno ponovno intervencijo zaradi afere tiSio-tap-stav z orožjem pismo, ki v miem izjavlja, da je tovarna za orožje v Hirtenbergu prejela le zastarelo orožje v popravilo. O transportu orožja so bile obveščene tudi carinske obla-sti in sklenjeni posel ne nasprotuje mirovni pogodbi. Orožje je poslalo neko zasebno italijansko podli e tj e. Čim bo popravljeno, bo takoj zopet odposlano od-pošiljateliu. O nadaljnji uporabi tega orožja avstrijski vladi nri znano ničesar podrobnega.
Angleški in francoski poslanik sta informacije avstrijskega zveznega kancelarja še snoči odposlala v Pariz in London od-nostio v Ženevo, kjer bodo predložene še zastopnikom Ma'e antante.
Posvet Male antante
Ženeva. 3. februarja č. n>Journal des Na-tions-r je obiavil vest. da odgovori, ki sta jih prejela angleški in francoski poslanik po svojih skupnih <iemaršah v R;mu, Budimpešti in na Dunaju v vprašanju tihotapstva z orožjem, niso zadovoljili zastopnikov držav Male antante. Češkoslovaški zunanii minister dr. Beneš se namerava posvetovati z zunanjima ministroma Rumunije in Jugoslavije. ali bi ne bilo morda vendarle treba spraviti hirtenberško afero na seio sveta Društva narodov dr. Beneš se ie sestal tudi že z generalnim tajnikom Društva narodov in se z njim posvetoval o tej zadevi
Zasedanje razorožitvene konference
Glavna načela francoskega načrta - Francija vztraja na neločljivosti razorožitve in varnosti
ženeva, 3. februarja d. Zasedanje glavnega odbora razorožitvene konference se je pričelo vse prej kot pod ugodnimi aspira-cijami. Še pred dnevi je prevladovalo v mednarodnih političnih krogih upanje, da se bo diskusija o francoskem razorožitve nem načrtu naglo razvila in zaključila; toda poslednji politični dogodki v Nemčiji so izpremenili optimistično razpoloženje in so se pogajanja v ženevi pričela pod doj-mom najnovejših dogodkov v Nemčiji. Tudi okoliščina, da se je Nemčija nenadoma spet znašla tik pred volitvami, na ženevska pogajanja gotovo ne bo ugodno vplivala.
Francoska delegacija jo objavila memorandum, v katerem opozarja, da je zgrajen francoski konstruktivni načrt v okviru sistema, ki je prilagoden pred vsem Hoovro-vemu načrtu. Spomenica poudarja medsebojno odvisnost razorožitve in varnosti, tako prvo kot drugo je treba izvesti z istočasnimi sporazumi Načrt predlaga evropsko organizacijo, ki naj bi posebej uredi.a problem razorožitve v Evropi, prevzela kontrolo nad redukcijo in določila omejitve v oboroževanju. V ta namen je v prvi vrsti potrebno, da se zagotovi popolno uveljav-Ijenje Briand-Kelloggovega pakta in pakta o Društvu narodov O francoskem načrtu »za splošno razorožitev« in organizacijo miru« je na seji glavnega odbora razorožitvene konference govoril prvi francoski delegat M a s s i g I i. ki je naglasa!, da Francija še vedno vztraja pri svoji zahtevi o vzajemni ureditvi razorožitvenega in varnostnega vprašanja. Francoski načrt je mogoče spraviti v sklad s kakršnimkoli drugim raaoro-žitvenim n-i "'rtom.
Italijanski delegat Aloisi je izjavil, da bi preosnova vojaških sistemov po francoskem načrtu pomenila za Italijo povišanje, ne pa znižanie vojnih bremen, če bi se usta. novila mednarodna armada, je pričakovati, da se bo militarizem le še povečal.
Daladier pred zbornice
Včeraj popoldne se je Daladierjeva vlada predstavila zbornici z obširno deklaracijo
Nemški delegat N a d o 1 n y je opozarjal, da vztraja nemška vlada slej ko pTej na stališču, da ji je treba priznati pravico do enakopravnosti v oboroževanju in da je potrebna za vse enaka razorožitev.
Ženeva. 3. februarja, s. V glavnem odboru razorožitvene konference .ie danes angleški državni podtajmik Eden obrazložil stališče angleške vlade glede francoskega načrta. Izjavil je med drugim s posebnim vp-oštevanjem včerajšnjih izvajani Aloisia, da Angliiia v vprašanju varnosti ne bo prevzela nobenih obveznosti, ki bi prekoračile določbe pakta Društva narodov in Kel-loggove ter locarnske pogodbe. S pristopom k locarnski pogodlbi je hotela Anglija dati vzgled. upajoč, da ji bodo sledili tudi ostali, kar pa se ni izpolnilo. V drugem delu svojih kratkih izvajanj se je Eden bavil z razorožltvenim vprašanjem. Razorožitvena konferenca mora čimprej doseči resnično znižanje oboroževanja na suhem.
Mala antanta za francoski načrt
ženeva, 3. februarja AA. Na seji pred-sedn štva razorožitvene konferlnce se je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš toplo zavzemal za francoski razorožitveni načrt, ki edini more ustvariti prepotrebno ozračje medsebojnega zaupanja na razorožitveni konferenci, češkoslovaška je pripravljena združiti Hoovrov, italijanski in angleški predlog Nato je dr Beneš hvalil francoski načrt ki sloni na načelih varnosti. enakosti in splošne razorožitve. Francoski načrt je zlasti prikladen za Evropo in je ves prešinjen z duhom pakta Društva narodov. Vrh tega se bo morala Evropa zed:niti na paktu o medsebojni podpori, če tega pakta ne bo v obvezni obliki, ga bo treba uresničiti s nrostovoljnim pristankom posameznih držav.
Baš te dni so prišle v javnost izjave Hrvata, ki si prisvaja pravico, da govori o hrvaštvu izven jugoslovenstva, o hrvaštvu, ki je temu celo nasprotje. Dr. Mačkovo »punktacijsko« hrvaštvo je v primeri s Strossmayerjevim žalostno nazadovanje, padec v preteklost, prav na ono, tujcem tako ljubo politično fronto, na kateri so stali vsi nasprotniki Stross-mayerjeve politike narodnega edinstva in sloge. To ni kritika obstoječih razmer in pametna formulacija novih rešitev, ki bi bila v prid vsej celoti: to je politična dezertacija v hrvaštvo frankov-skega formata, v politiko nagodbenja-ške dobe.
Dr. Maček že davno ni več legitimi-
Pariz, 3. febr. g. Pred nabito zasedeno zbornico je popoldne ob 3. prečital ministrski predsednik Daladier vladno izjavo, ki so jo vsi poslušali popolnoma tiho. Le sem in tja so govorniku odobravali radikalni poslanci. Posebno zaiftmivo je, da so posamezna mesta v vladni izjavi, ki se nanašajo na koalicijska pogajanja s socialisti, zadela na skrajni levici in na klopeh socialistične frakcije na živahne proteste. Po vsem tem se zdi. da razpoloženje v zbornici za novo vlado ni posebno ugodno in je izid intcrpelacijske debate, ki bo odločila o usodi vlade, zelo negotov. Socialistična frakcija, od katere je odvisna večina in s tem tudi obstoj vlade, še ni sprejela nobenega sklepa m se bo odločila za svoje stališče v zadnjem trenutku
Pariz, 3. februarja. AA. Ministrski svet je dopoldne soglasna odobriJ deklaracijo, ki jo je podala Daladierjeva vlada popoldne v parlamentu.
Vladna izjava v uvodu naglasa, da bo vlada z vso energiio skušala premagati materialne in moralne težave, ki izvirajo iz gospodarske in finančne krize. Lojalno izvajanje parlamentarnega režima more citati glavni pogoj za gospodarsko in politično obnovo dežele. Narod je edini suveren in pod nadzorstvom njegovih zastopnikov mora republikanska vlada hitro in energično ukreniti vse potrebno. V tem duhu je vlada odločena . takoj izvesti najbolj potrebne reforme: takojšnjo preureditev finančnega s^tema uravnovešanje proračuna in izvršitev javnih del. To 60 tri etape, ki tvorijo neobhodno potrebni uvod za gospodarsko obnovo.
V finančnem pogledu bo vlada upoštevala davčno zmožnost producentov in_ bc izvršila najbistvenejše prihranke. Z načrti, ki jih bo brez odloga predložila, bo skušala odpraviti davčne prevare. V torek bo vlada predložila zbornici obenem z zahtevo po zaupnici načrt o finančnem ozdrav-
ljenju, ki naj se izglasuje po hitrem postopku. Vlada upa. da bo dobila za te najnujnejše načrte podporo vseh demokratskih strank.
Nato govori vladna dok ki racija o zunanji politiki Na mednarodnem polju hočemo varnost, vso našo varnost iu varnost vseh narodov, ki morajo imeti enake dolžnosti. če hočejo imeti enake pravice. Brez varnosti ni svetovnega zaupanja in tuc!^ ne gospodarske obnove, ne plodovitega načrta za razorožitev in še manj arbitraže. Prav tako kakor bomo sodelovali na razorožitveni konferenci, kjer bomo podpirali teze. katere si šteiemo v čast. da smo jih predložili: prav tako se bomo udeležili gospodarje konference, ki ima namen urediti v splošnem okviru nesoglasja, spore m obveznosti. nastale zarad- svetovne vojne.
Gledali bomo. da bomo našli pogoje za gospodarski mir. za resnični niir. S prijateljskimi državami, z vsemi državami, ki imajo dobro voljo, želimo navezati in poglobiti medsebojne stike. računajoč na medsebojno spoštovanje obstoječih ustanov
Deklaracija ob sklepu naglasa vero y republiko in njene ustanove ter končuje: Ponosni smo na laične in socialne u-stanove republike in odklanjamo iluzije. Ker smo popolni demokrati, želimo, da pride demokracija do popolne moči. kar pa je mogoče le. če ima vlada tudi potrebno avtoriteto.
Stališče strank
Pariz, 3. februarja. AA. Radikalno socialistični poslanski klub je na svoji današnji seji sprejel resolucijo, v kateri zagotavlja Daladierjevi vladi soglasno podporo kluba. Socialistični po?knsk; k:ub ;e na današnji dopoldanski seji sprejel resolucijo. da ie treba čim bolj obran ti cc-loto levičarske večine, ki je i/sla iz lanskih majskih volitev
Napetost v Nemčiji
Zaradi naraščanja krvavih spopadov se posvetuje vlada o izdaji novih zasilnih odredb
Berlin. 3. februarja. A A. Med vladnimi skupinami se že vrše razgovori o vzajemnem nastopu pri volilni i kampanji. Vladne stranke bodo sicer pn volitvah postavile vsaka svojo bsto. sporazumele pa se bodo o vseh važnejših vprašanjih volilne borbe.
Hitler bo na čelu vseh narodno-sociaii-stičnih volilnih list. Voditeljem svoje stranke je za volilno borbo že poslal m-strukcije. v katerih v glavnem pravi, da mora biti volilna borba pozitivna in da mora stranka nasprotnike z vso silo na-
PdpXkancelar Papen bo kandidiral p" prihodnjih volitvah v nemški državni zbor na listi nemške nac:on«lne stranke.
Državni kanceW Hitler je sprejel zastopnike tujih listov in jm dal naslednjo
U Alfbo boljševizem triumfiral nad Nemčijo a-li pa bo Nemčija spet našla samo sebe Prosil je novinarje, naj ga ne sodijo prehitro. Popisovali so ga kot knn zeljnega moža. toda n^hče si ne žeH bolj miru kakor on in z njim vsi Nemci. Toda Neme si prav tako žele enakopravnosti m primernega prostora v svetu.
Čedalje hujše naraščanje terorističnih dejani in krvavih spopadov med nacionalnimi socialisti in komunisti je 7^c\o ^dndo že resno vznemirjati. V poučenih krog,h trdijo, da sp vlada če bi se to pocetie nadaljevalo. ne bo pom-sijala iznova uvesti ne samo smrtno kazen za po.iticne zločine. ki io ie lani uvedla Paoenova vlada, a jo je Schleicher snet ukinil, temveč tudi izjemno sodišče. Razen tega se trdi. da ute<me kmalu snet nriti v veliavo zasiln-a uredba proti časopisnem napadom.
Pariz. 3. februarja, č. Bivši ministrski predsednik Herriot je danes v listu »fcre Nouvelle« obiav?! članek, v katerem zelo pesimistično presoia mednarodno politično ■situacijo Njegov članek sloni na vesti iz Doorna o skorajšnjem povratku bivšega nemškega cesarja v Berlin. Herriot pravi, da je docela v skladu s to vestio imenovanje voditelja narodno - sorialističn« stranke za nemškega državnega kancelarja. poleg tega pa tudi razpust nemškega državnega zbora m razpis novih volitev. V Ženevi, nadali'i>e Herriot. bo imel sedaj Paul Boneour zelo velike težave. Položai ie izredno kompliciran in vse drugačen, kakor je bil tedai- ko je francoski delegat pri Društvu narodov zadnjič zapustil Ženevo Vsekakor bo treba računati 9 tem. da bo Ženeva pričela izoi'-rati Francijo.
naslovom »Nemčija in kaos;, ki je nekalc -opomin vsem notranjim sovražnikom Nemčije Vemo, pravi iist, da se zbirajo zastopniki druge in tretje internacionale sedaj v Parizu Pragi in Washingtonu. Toda njiho-hova družba naj sc zaveda, da bi pomenil vsak njen poskus, rovariti proti nacionalni Nemčiji, udarec, ki bi imel katastrofalne posledice. Sleherno tako dejanje smatramo kot izdajalstvo domovine in naroda. Sedaj ko je vlada izdala proglas, ki je jasen in razum-ljiv, ne bo več mogoče govoriti o volilnih frontah. Za kompromise ni več mesta v tej borbi. Srednje politične stranke z ljudsko bavarsko krščansko socialno in kmečko vred so izgubile vsako pravico do svojega političnega obstoja. Skrajni čas je, da se umaknejo iz politične arene.
Berlin, 3 februarja AA. Oblast je v ojtrož-ju Karlsruhe prepovedala od 3. do 5. februarja vse komunistične manifestacije.
Held o novem režimu
Niirnberg, 3. februarja, d. Na zborovanju bavarske ljudske stranke in krščanske kmečke stramke v Eichstaditu je bavarski ministrski predsednik dr. Heki govori! o zadnjih dogodkih v Berlinu i>n med drugim izjavil: Padec držav, kancelarja Schien chc-ria me je zelo iznenadil. Spoznal s eni, da odločilne oblasti pri tem niso upoštevale splošne blaginje nemškega naroda. Ugotoviti moram, da predsednik države pred sestavo nove vlade ni pozval na posvetovanje zastopnikov centruma m bavarske iiudiske stranke. Nova vlada potemtakem ni vlada nacionalne koncentracije. Prav tako je bi! razpust parlamenta proglašen brez slehernega razloga. Hitlerjev govor po radiju je oseboval same obrabljene fraze in napo-vedn, kakršne se »e leta in leta poslužujejo agitatorji njegove stranke. Napovedal je sicer, da bo nemškemu narodu vrnil njegovo veljavo in srečo, toda tega nikoli ne bo izpolnil. Kakor pa izgleda njegov govor radikaicn. tako ie ob zaključku že opaziti popuščanje ter napovedovanje sprave med vsemi nacionalnimi elementi. Toda sprava centruma in bavarske ljudske stranke z nemškimi nacioua'oi in narodnimi socialisti pa nj mogoča že zaradi tega. ker sedijo v no\-i vladi elementi. ki nikoli niso predstavljali jamstva za kakršenkoli sporazum.
ran, govoriti v imenu Hrvatov, niti ne v imenu večine Hrvatov. Zelo majhen je že krog ljudi, ki se še priznavajo k njegovi blazni politiki. Zdrava narodova volja do življenja bo pometla tudi s to politiko in Strossmaverjev večji, širši format hrvaštva, ideal v vseh enakopravnega. sodelujočega, v vsem soodločujo-čega jugoslovenstva — ideal harmonije namesto separacije ali nadvlade — bo zopet postal vodilno načelo vse hrvaške politike. Izven edinstva in sloge ni Jugoslovenom rešitve ne danes in ne v bodoče: to je zlati nauk velikega škofa in apostola narodnega sporazuma.
Naj bi njegov duh v teh mračnih časih bedel nad nami vsemi!
Sodelovanje z deželami
Berlin, 3. febr d. Včeraj se je sestal državni svet na svoji resni tedenski seji, za katero ie vladalo veliko zanimanje. keT so politični krogi napovedovali, ^a bo podal novi državni kancelar na seji važne iziave. Kancelar Hitler je v svojem eovorn nanaša! posebno, da želi sodelovati z deželami in da nanie računa. Novi režim nima namena preurediti poMžaja nemških <Vžri. mri uvesti kako centralizacijo, ker smatra, (ia so dežele tmi svo:ih z<ro<1ovinskib tradierah neomaini stebri nemškesa naroda in države. Nova vlada bo snoštov^a nrMobitve prejšnjih generacii in zgodovinski ra^oi nemške države ter snričo tega ne bo rušila nemsk,h dežel Pričakuie pa. da bodo tudi Poznejše seneracije spoštovale delo, ki ga nam^-ava izvršiti novi režim.
Opomin marksistom
Berlin. 3 februarja č. Centralni ^»-ean narodne socialistične stranke. »V51kischer Beobachter« je danes objavil uvodnik pod
Macdonald predsednik svetovne gosoodarske konference
Ženeva. 3. februaria. AA. Svet Društva narodov je vzel na znanie Macdonaldovo pismo. s katerim pristaja na predsedništvo svetovne gospodarske konference.
Nove aretacije v brnski aferi
Brno. 3. februaria d. Preiskava glede splošno znanega fašističnega napada na tukajšnjo pešadiisko vojašnico ie zaključena. Na osnovi zadniih zasliševanj je bil snoči v Pardubicab aretiran bivši sodnik Važnv- ki so ga osumili, da je kršil zakon o zašč ti države in iavne varnosti. Važnv bo jutri iz-roepn brnskemu okrožnemu sodišču.
Milijardni deficit USA
Washinston. 3. februarja AA. Proračunski primanikliai ameriških Zedinlenih držav v prvih sedmih rneseeih tekočega proračunskega leta znaša 1272 milijonov dolarjev.
/
Umik koroških šovinistov
Koroška deželna vlada izjavlja, da v merodajnih krogih ns mislijo kratiti pravic slovenske narodne manjšine
na Koroškem
da odločno nastopila proti rovarjenju neodgovornilh krogov ter zaradi p.omir-jenja razburjenega prebivalstva Izdala komunike, v katerem odločno obsoja gonjo proti slovenski narodni manjšini ter zagotavlja, da »v merodajnih krogih nihče niti ne misli na to. da bi slovenski manjšini kratil zajamčene pravice. Take vesti povzročajo samo nepotrebno razburjenje in jih zaradi tega vlada najodločnejše demantira.«
Kliub temu komunikeju pa se razbur-lenie med koroškimi Slovenci ni poleglo. ker je "ugotovljeno, da- so bile -te zahteve dejanski stavljene. Ugotavlja pa se tudi.' da so merodajni krogi sami prišli do prepričanja, da bi bilo zelo pogrešno in škodljivo, načenjati to vprašanje v času. ko si avstrijska vlada prizadeva z novimi pogajanji izboljšati položaj svoje zunanje trgovine zlasti s sosednimi državami. Spričo naraščajočega vpliva nacionalističnih krogov v avstrijski vladi pa kljub temu obstoia bojazen, da se bo.z raznimi ukrepi skušalo škodovati Slovencem.
Celovec, 3. februarja. 1. Vest o za-fttevah ko-oških heim\vehrovcev po razDustu vseh slovenskih političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij na Koroškem ter zaplembi njih ->remo-ženia. ie izzvaia m pri koroškimi Slovenci razumljivo največje razburjenje in ogorčenje. Celo zmerni in trezni nemški krogi se niso strinjali s to akcijo, ker smatrajo, da se na ta način onemogoča nrrnd sožitje med slovenskim in nemškim prebivalstvom in ''/živa borba, ki bi mogla zelo škodovati Koroški, pa tudi celokupni avstrijski republiki. Av-striia no srdbi teh kmerov nikakor ni v položaju. da bi se mogla spuščati v borbo z močnejšimi sosedi; ta borba bi namreč ne ostala omejena samo na politično polje, marveč bi se razširila tudi na gospodarsko d olje in našla odsev tudi trgovinskih odnošajev Avstrije, kar bi imelo za Avstrijo mnogo težje in ob-čutneiše posledice, kakor pa za sosedne države. Avstrija je namreč v naj-večii meri navezana baš na izvoz v te države. Zaradi tega je tudi koroška vla-
Anglija se pripravlja na pogajanja z Ameriko
Poseben ministrski odbor proučuje vprašanje vojnih dolgov in pripravlja predloge za VVashington
London. 3. febr. č. Angleška vlada se je zadnja dva tetina mnogo posvetovala o angleški zunanji in notranji politiki. V zadnjih 14 dneh je imela šest dolgih soj- O rezultatu posvetovanj bo vlada informirata parlament prihodnji četrtek. Kot najvažnejši problem se navaja vprašanje ureditve vojnih dolgov Za ureditev tega problema se je sestavil ožji odbor ministrov pod vodstvom ministrskega predsednika, ki bo docela nroučil vprašanje in končno stavi, plenuinu vlade svoje predloge. Temu odboru 1«) podal svoje poročilo tudi washmgtonski poslanik Ronald Lindsay, ki prispe v ponedeljek iz Amerike v v^ondon. Na osnovi poročila ožjega ministrskega odbora bo vlada
določila svoje delegate, ki odpotujejo marca v Washington na pogajanja z novo ameriško vlado, ki jo bo dotlej sestavil novo iz. voljeni predsednik Roosevelt Angleška vlada želi za vsako ceno doseči končno uredi te v vprašanja vojnih dolgov Pri tem pa nima namena pristati na to, da bi se lau-sannska pogodba kakorkoli spremenila.
VVashington, 3 febr č. Tukajšnji ru mlinski poslanik je sporočil državnemu departe-mentu za zunanje zadeve, da je rumunska vlada pripravljena poslati svoje delegate v "VVashington na pogajanja , o ureditvi rumu uski h vojnih dolgov, čim novi predsednik Roosevelt prevzame svoje posle.
Male države v Ženevi
Ženeva, 1. februarja. Iz poročil nekaterih švicarskih listov, ki redno in obširno poročajo o delu in dogodkih v D-uštvu narodov, je razvidno, da podajajo manjše države velesilam _ polagoma zelo neprijetne. Želje, predlogi in zahteve manjših držav streme vedno bolj vidno '/.a tem. zavrniti vpliv velesil v Društvu narodov v one prave meje. k, "bi jih izenačile z ostalimi člani fcneveke mednarodne institucije.
Že v sponi zaradi samostojne Mandžurije 50 manjše države pokazale nekako upornost in -o zahtevale, nai vendar že neha sramot-ro .-bičanje velesil in nai Društvo narodov izreče svojo avtoritativno razsodbo. Nevarni precedenčni primer iniciative manjših držav je rodil takoj drugi samostojni nastop držav Male antante v hirtenberšk' aferi, ki je za proponente morda enake važnosti, kakor je za Anglijo odpoved koncesije Anglo-Porsian Oila. Po vsem tem bi se zdelo, da so se manjše države naveličale pasivne uloge plačuiočih članov Društva narodov, kjer ie v vsem merodajna le volja petorice velesil. Sklicujoč se ti a svoje polnovredno člarstvo zahtevaio. da ženevski mednarodni forum razpravlja in odloča o njihovih pritožbah z enako resnostjo, kakor o predstavkah velesil.
Zamisel Wilsonovn. ki je poklicala v življenje Društvo narodov, je hotela s tem onemogočiti intrige tajne diplomacije preteklih dob in dati mednarodnim sporom ono publi eiteto. ki bi za vselei izločila iz političnega življenia svetovnemu miru nevarne spletke poklicnih diplomatov Tako so bili postavljeni mednarodni odnošaji na pravno bazo. S tem seveda še ni rečeno, da bo odslej odločal o mednarodnih sporih čisto formalen sodni proces, vendar so male države zaradi javnega obravnavani prenehale biti objekt za uveljavlianie vpliva in ekspanzije velikih s'l. Javna razprava vedno pravočasno mobilizira svetovno javnost in s tem so nemogoče ali vsaj znatno otežkočene nekdanje praktike diplomatov, kojih posledice so nosili pooolnoma nedolžni narodi.
Že na mirovni konferenci se je opažf>.'a ostra delitev v države z J občo odgovornostjo« in v države z --omejenimi interesi«. Slednje so morale stati ob strani in ne glede na do-prinešene žrtve nrrno spreiemati določbe o plebiscitih in o razkosavanju njihovega na rodnega področja. Nanosled so ostali sami med srboi VVilson. Clemenceau in Llovd George in suvereno ter hrezpriz;vno odločali o usodah narodov. Močni vplivi velesil s' prizadevajo tudi sednj, da bi Društvo narodov privedli na i?t; tir Za vsako vprašanje ki iavnost opravičeno pričakuje njegove od ločne rešitve, se stvori komisija, ki obravnava zadevo popolnoma v smislu želja velikih držav, svet na običajno niti ne izve o vseh teh pristranskih in polovičarskih rešitvah Posebno razločno se ie to pokazalo o prilik' nemške enakopravnosti v razorožitvi. Na pro teste molih narodov se zastopniki velp«i niso ozirali, dasi ie obenem s popustom Nemčiji enako dovolienje stopilo v veljavo tudi za Avstrijo Madžarski in Bolgarijo
Bud impesta sedaj via facti izvaja osvobo ditev od klavzule o razorožitvi, ne da bi počakala nodrohnejših določb Društva narodov v tej važni stvari Demarša Francije in Anslije v Rimu pa ima samo namen nasuti peska v oči evroreski javnosti, nakar hi hilr> t>o formalnem in glede resničnosti nenreiskanem italijanskem odapovoru stav 1'eno vprašanje v ženevi z dnevneca reda in pokopano v aktih kakega pododbora
Ako preti taka usoda nredstavki Male antante. ki predstavlja tri ne ravno na1 marnše in najslahotnejše države s skupnim prebivalstvom 50 milijonov si lahko pred stavMamo. .na kako zaslombo in na kako pravico =me računati kaka še manjša drža va. kadar se bori sama za svoje pravo Prav lahko si mislimo vlogo, ki jo ho v bo doče isrrala nri obstoječih razmerah v ženevi n t>r Trska, ako izpade iž Okvira bri lanskega imperija še ttirohnejši bi bil po. ložaj Kataloncev, ako bi bili slepo drveli za
fanatično mislijo popolne samostojnosti Iz svetovnopolitičnega vidika ima državna samostojnost premajhnih narodov zelo malo privlačnosti. Ako ima že v Ženevi, na mednarodnem, idealno zamišljenem foru prednost oni, ki lahko potrka na toliko in toliko milijonov bajonetov, potem imajo mali narodi v prostem tekmovanju lahko pač samo pičlo upanje, da si ohranijo neokrnjeno svoje ozemlje in svojo svobodo.
Filip
mi
Ko je poslansko zbornico še senat Ze-dinjemh držav odločil v prid Samostojnosti Filipinov, je postal Hoovrov v£to brez pomena. Filipinsko otočje doseže v določenem roku samostojnost ter se s tem izloči iz državne enote Severne Amerike.
Filipini še niso stara posest Unije. Šele i. 1898. jih je dobila to je bilo te da .j, ko je v vojni omagala Španija in defimitivno prenehala biti kolonialna država. Španci pa so bdi gospodarji Filipinskega otočja od 1. 1565. dalje. Ameriško gospostvo na otokih je potemtakem samo kratka epizoda po več kot tristo letni španski dobi.
Še prfcd nekaj desetletji bi bilo povsem nepojmljivo, ako bi se kolonialna država odpovedala kaki svoji koloniji. Saj sc je vsaka z orožjem branila, ako "je kje prebivalstvo v izvenevropskih posestih težilo po osamosvojitvi. Prehod v demini-onsko preuredbo kolonij je Anglija izvedla le tamkaj, kjer so bili prebivalci izseljenci iz Evrope; kjer biva drugačno prebivalstvo, tam je pot do domin ionske pozicije težavna ter silno dolga in posrečila še rr dosedaj še niti Egiptu niti Indiji.
Španske kolonije so šle drugačno pot Kljub temu, da so v njih, vsaj kar se t če politične moči., prevladali doseljenci in njih čisti ter mešani potomci, n: nobena od nj;h ostala zvesta matični zemlji m ni hotela ostat: z njo niti v kaki dom in ionski poziciji slnČni relaciji. Težnji, proč od Španije, je hotela slediti tudi Fibpirisfea kolonija V tem je prešla izpod španske v ameriško oblast, težnje po samostojnosti pa so ostale in liberalnost ameriškega parlamenta jim je sedaj pripomogla do zmage.
Toda pomen tega temeljno važnega dogodka je seveda v drug1 smeri in prav tako njega problematičnost Da se je Amerika tako rade volje odrekla Filipinom gotovo preseneča in nas že tra prvi pogled siji v premiSlievanje o vzrokih, ki ne mo rejo ležat: v duhovnem območju, v golem načelnem zadržanju. Tako vsaj smemo sklepati po občnem značaju političnih mo tivov Podoba je. da se je Amerika močno naveličala državne skupnosti s Filipin m da sodi. vsa i odločujoči njen del. da ima več koristi ako se lotr od ti jih nego če ostane še nadalje pri starem.
V Ameriki imajo ogromen odpor proti vsem ki n;so bele rase Filipinci spadajo kot Malajei med pripadnike barvarskih ras in zato v Ameriki ne morejo biti priljubljeni. zlasti ne. če si želijo prebUzu Kolumbovi celini. Tn res so se v zadnji dobi pričeli našel ievati v Uniji, posebno v 'oplih zaoadnih državah Mnogi Filipinci so se povzpeli' do znatne izobrazbe in se uspešno uveljavljajo tudi v Ameriki s-rni Ali pri pravovernem Američanu to nič ne tehta, marveč velja samo rasni odpor. Pomisliti pa moramo, da štejejo Filipini nad 12 milijonov prebivalcev
Dalje nekateri gospodarski krogi niso zadovoljni, da jim dela uvoz s Filipinov prehudo konkurenco, ker ga ne ovirajo politične in carinske meie In Filipini pro-izvaiaio in izvažajo obilo kolonialnih sadežev Poleg staroznane imenitne konoplje ki tvori 13 odst izvoza, pridelajo na plantažah ogromno ■sladkorja ki tvori 19 odst izvoza potem >obak rude itd Dve tretjin' vnanie trgovine gre s Filipinov- v Unijo Očividno Amerika svojega gospodarstvo ne misli naslonit' na vire s tega otoSia *n sodi. da ji ostane tnrnkai dovoli opore tud? ako RS bdfeep rv1 i*'čnenitJ "gOenostvn VsekakoT nfrivačnipiše na medna T od ho-politične nostedtce in pomembnost^ osamosvojitve Filiprnov. V zvezij so z velikimi
političnimi problemi Tihega oceana,, z ja-
ponsko-ameriškinn nasprotji, o katerih se je pisalo že silovito mnogo. Filipini so se smatrali kot prevažma ameriška postojanka proti japonski ekspan/.ivuosti. Ta postojanka se sedaj umika in v Tokiju morejo biti nad \va-shingtonskirrn sklepi prav zadovoljni. Filipinska posest je bila prav gotovo izraz ameriškega imperializma, zakaj na azijsko-avstralski stran Unija .uma teritorijev k; bi jih bilo treba braniti, za bram.bo Amerike same pa zadostuje Ha vaj-sko otočje Posest Filipinov je celo breme v nekem pogledu, zakaj obramba pred japonsko ekspanzivnostjo bi zahtevala ogromna sredstva, ki bi_ zaščiti domo vine komaj prišla v korist Še za ofenz vo zoper Japonsko b; Filipini zaradi prevelike oddaljenosti krma j prišh v poštev. ne glede na to. da na tako ofenzivo v \Vashing-tonu oči vidno ne mislijo, kakor se more sklepati tudi po zadržanju Unije v k tajsko-japonskih komplikacijah.
Upravičeno »e tr-di da bodo osamosvojitve Filipinov posebno veseli v Tokiju in da se -bodo tamkaj tudi najbolj okoristil z njo. Pričakuje se, da bo japonski vpliv med Filipinci v bodočnosti močno zr-.stcl. kakor "so bile-že sedaj noFtične smpatije prav značilne Zelo se zdi. da so te napovedi pravilne, če ne še več kot to. Ali o tem govoriti je danes še prezgodaj. Pač pa je potrebno še dodati da se bodo wa-shingtonskih sklepov ustrašil- v Avstraliji in v" NizozeVi,ski Indoneziji Tamkaj ;ma-jo že dolgo stran pred tapomfco ekspanzijo in Avstralc? so prav malo vneti /a br tansko-japonsko zavezništvo. V Avstraliji so z vedno večjim zaupanjem gleda'i na Ameriko kot bodočega zaveznika ob Tihem" oceanu in Fil:pin; v rokah Unije »~-o naravnost dobesedno ščitili "Avstralijo in nizozemske otoke pred Japonsko. Z "it o Sin-rtapurja res še ni bilo treba utrd ti. _ Z osnmostvojitvijo Filipinov jenja ta za-c:ta in v ves dol rti lok od francoske V>dokme do Avstralije ;n Nove Ze1i"dije bo mogoče rtlediH v bodoče iz . Tok a AmeriKji r^emtakem sedanje in bodoče afere ob Tihem oceanu prentišia d-ugm, to se nravi ostalim faktorjem. To pa ni hiajhna stvar.
Japonci mnmc^o!
Ženeva* 3. februarja. AA Po informacijah je kitajsko-japonski spor na tem, da se vendarle mirno likvidira. To sklepajo iz dvojnega: prvič je baje japonska delcgaci ia v Ženevi izpremcnih svo-e zadrzanje dwic je pa sir Miles Lampson predlagal v Nankingu. naj bi se sklicala konferenc, za okroglo mizo. na kateri naj bi se obe -■■porni državi m;rno pogovorili. Kakor do znava Havasov poročevalec, pa je netočno, da bi se bilo zadržanje japonske dele dacije v Ženevi bistveno izprememlo Zakaj Matsuoka je izjavil Drummondu, da so njegovi predlogi poslednji in naiskrainejsi do katerih more Japonska iti. da še ostane na polju mirne ureditve spora Japonska delgacija zahteva . izločitev vsakega nami uavanja na neprznanje Mandžurije v e-;s poze ju odbora devetnaistorice. V teh zahtevah torej ni moči videM bistvene izpremembe japonskega stališča
Pariz. 3. febr Tu z gotovostjo pričakujejo, da bo japonska vojska že prihodnje dni vd^la v jeholsko pokrajino. Po poroči lih iz Pekinga koncentrirajo Japonci velik del svoiih čet v .--cverni okolici ŠMnghai-kvana Kitajska vlada je imela v Kantonu velik vojni posvet, na katerem je sklenila staviti generalu Čangsiliangu na razpolago 30.0fX) mož. ki se seda i bore proti komunistom General Čangsiliang upa da' ho s takim ojačenjem svoje vojske uspešno branil Kitajsko pred japonsko ofenzivo Pn Šumenu ob Velikem zidu so se že pričeb spopadi med japonskimi četami in kitajskimi dobrovoljci.
Hrioa ma Andeikem
London, 3 februarja Kljub vsom ukrc pom oblasti se epidemija hripe na Angk-škem naglo širi V preteklem tednu je za htevala samo v Londonu 64 smrtnih žrtev dočim je umrlo v vsej Angliji na hripi v oreteklem tednu 1934 oseb. dočim je bilo v prejšnjem tednu 1589 smrtnih žrtev Zaradi tega so zdravniki odsvetovali- angleškemu kralju in kraljici povratek v London, dokler se hripa ne poleže.
Delavski izgredi v Rumuniji
Bukarešta. 3 februarja, s. V Ploesti je prišlo danes do rfsndi spopadov med stav-kujočimi delavci in med policijo, ki so imeli svoj vzrok v mezdnih konfliktih pn petro lejski družbi Romano • Američana. Ko ie orožništvo odpeljalo večje število aretiran cev na policijsko prefekturo v Ploesti. so ostali demonstrant' alarmirali celokupt.o delavstvo ter organizirali ulične 'demonstra cije. Državni podtajnik Calinescu. se je podal iz Bukarfcšte v Ploesto. da na licu mesta izvede preiskavo.
Evropsko prvenstvo v ping-pongu
Baden, 3. februarja g. V tekmah za evropsko prvenstvo v namiznem tenisU so bili danes v igrah poedincev in parov doseženi naslednji rezultati: Kohn (CSRi : VVeissbacher (Jugoslavija) 21:15, 21:lo, 21:14, Hexner (Jugoslavija! : Thun (Avstrija) 21:16 21:6. 21:13 Ratz (Madžarska) : Cimperman (Jugoslavija) 21:15. 21:13. 21:13, Wildam (Avstrija) : Dečman (Jugoslavija) 21:12, 9. 8. V igri parov sta Jugoslovena Maksimovič in Hexner zmagala nad Angležema Findonom m Bridgom s 14:21. 21:15, 23:25, 21:15, 21:14.
Požar v bolnici
Cleveland. B. februarja. AA. Požar je uni čil neko tukajšnjo kliniko Trije bolniki so živi zgoreli, šest jih pa pogrešajo. Boje ee da tudi oni niso postali žrtve plamenov.
Krepka beseda narodnega delavstva
Važna šefa upravnega odbora NSZ — Obilna udeležba delegatov Odločna obsodba razdiralnega separatizma in gonje proti Sokolstvu
Delavstvo ne pusti rušiti države
Upravni odbor Narodno strokovne zveze je imel preteklo nedeljo svojo sejo v predavalnici Delavske zbornice v Ljubljani. Seji je prisostvovalo izredno lepo število zunanjih odbornikov, ki so zastopali okrp" 20 podružnica. Sejo je vodil predsednik NSZ g. Rudolf Juvan. ki je uvodoma poudaril, da je nastopil čas, ko mora tudi delavstvo izreči svojo odločno besedo Vse večje po-iružnice so že obsodile razdiralno delo punktašev, svojo besedo k temu pa mora reči tudi upravni odbor NSZ, ki je naJ višji zastopnik nacionalnega delavstva v dravski banovini. V svojem daljnjem govoru jo obsodil predsednik Juvan delo punk-tašev in vseh onih. ki rovarijo proti državi Končal je z apelom na zastopnike delavstva. da sprejmejo resolucijo, ki naj bo izraz volje vsega delavstva .lusroslavre Ostro se je komentiral na seji nastop marksistov, ki so v teh težkih časih zaradi svoje politične kratkovidnosti in ozkosrč-nosti marsikje direktno ali indirekt.no podprli punktaše s tom. da so odklonili sodelovanje v akciji pnvti rušilcem države Na naslov marsističnih voditeljev so padale med debato prav ostre besede.
Na seli so se obravnavala nato še neka tera važna delavska 'vprašanja, med druei-mi tudi proslava 25 letnice pokreta naro-1 nega delavstva. Upravni odbor je končno-veljavno odobril spored proslave in dal izvršilnemu odboru direktive za nadaljnje priprave. Sklenjeno je bilo. da se razvile Prapor in je bil tudi odobren načrt prapora katerega je izdelal priznani umetnik g. prof. Šah ti.
Upravni odbor se je bavil z volitvami v Delavsko zbornico in odobril stališče, katerega. je v tem vprašanju zavzel izvršilni odbor. Razpravljalo se je tudi o drugih socialnih institucijah in so bile dane. smernice izvršilnemu odboru, kako naj zastopa stališče narodnega delavstva po vseh teh vprašanjih
Skupščinski odbori
Beograd, 3. febr. p. Finančni odbor je danes popoldne razpravljal o proračunu zunanjega ministrstva. Namestu odsotnega zunanjega ministra dr. Jevtiča je podal ekspoze njegov namestnik dr Albert Kramer, nakar je odbor po krajši debati proračun zunaniega ministrstva odobril. Prihodnja seia finančnega odbora bo jutri popoldne. Na dnevnem redu je proračun ministrstva za šume in rude.
Popoldne je zasedal tudi skupščinski odbor, ki proučuje občinski zakon. Po daljši debati je bilo odobreno celo peto poglavje, ki govori o delokrogu občinske uprave. Nato je sledila razprava o šestem poglavju, ki govori o občinskih uslužbencih V debati sta povzela besedo tudi narodna poslanca gg. Ivan Piekoršfk in Ivan Lončar.
Istočasno" je zasedal tudi odbor, ki proučuje novi volilni zakon Sejt so prisostvovali tudi ministrski predsednik dr Srškiei minister dr Kramer. nadalje notranii minister in še nekateri drug; člani vlade. Vršila se je razprava o rezerviranih členih. Večina njih je-bila sprc;eta. o ostalih pa se'bo razprava nadaljevala na jutrišnji seji.
Doklade na vozne listke
Beograd, 3. febr. AA. Od 15 februarja dalje se bodo plačevali dodatki na vozne listke za prvi, drugi, tretji in četrti potniški razred vseh vlakov, k! vozijo potnike, ne glede na to. ali se listki kupijo na postajnih blagajnah - ali pa pri- »Putniku«, v državi ali v inozemstvu ali pa, če se listki izdajo v vladu. Dodatek bo znašal: pri voznih cenah do 40 D:n 1 Din. nri voznih cenah od 41 Din do 200 Din 2 Din. in pri voznih conah nad 200 Dm 3 Din. Pii listkih, za kateie veljajo ugodnosti, kakor tudi pri voznih listkih za četrti potniški razjed se bo plačevala polovična doklada.
Cene špirita in mešanje z bencinom
Beograd, 3 febr. p. Na osnovi zakona o državni trošarini je minister financ na predlog državnega komisarja pri centrali za špirit nanovo določil cene za špirit in sicer: za špirit za predelovanje kisa in za industrijske svrhe za hI na 8 70, za špirit, namenjen za proizvodu'o pridelkov, določenih za izvoz v inozemstvo pa za hI na 5 20 Din Za pogon motorjev se sme uporabljati mešanica 80 odstotkov bencina in 20 odstotkov špirita, ki mora biti denatu-riran na 3 odstotke. Mešanje se mora vršiti v razmerju 20.6 : 79 4 odstotke. Tehnični .kontrolorji finančnega ministrstva morajo strogo paziti na točno izvajanje teh predpisov.
ZagOB^tka izginule beograjske milijonarke
Becrad. 3 febr. p. Beograjski tisk se obširno bavi z zagonetno usodo izginole beo-<Jraj«ke milijonarke -vdove Drage Mitrice-vič Današnja »Pravda« objavlja kot naj-večio senzacijo vest. da ie obenem z mo izginila tudi njena oporoka, kar daje povod za sum. da je vsa zadeva v neposredni zvezi s to oporoko Policija mrzlično vodi preiskavo in misli, da je že izven dvoma, da je Vla pogrešana milijonarka umoriena Ugotovljeno je tudi. da je svojo oporoko stalno- nosila pri sebi na pr^i. Javnost z največjo napetostjo pričakuje, kako sc bo pojasnila ta zagonetna afera, ki je vzbudila v vsej beograjski javnosti največjo pozornost.
Brezplačni prevoz pohištva za železniške dnevničarje
Beograd. 3. februarja. AA. Prometni minister je izdal odlok, da imajo tudi železm-čarski dnevničarji pravico do brezplačnega prevoza pohištva, tudi če eo premeščeni na lastno prošnjo <- -
Nov Juffoslovenski parnik
Sušak. 3 februarja n. Na Sušak se je danes Vrni) nov parnik Jadranske plovit-be »Jugoslav;?a« Parnik je napravil poskusno vožnjo df> Splita in nazaj. Na par-uiku so bili zbrani člani uprave Jadranske plovitbe mornarl&k strokovnjaki in oo-vablienci Na namiku je prostora za 1200 potnikov ic 300 ton blaga.
Ob koncu seje je bila soglasno sprejeta resolucija, ki pravi med drugim:
„V zadnjem času se je dogodilo več primerov poizkusov rušenja našili državnih temeljev Po ljudeh, ki jim uiti država ni svetinja, ko gre za njihova politična stremljenja. Upravni odbor NSZ odločno odklanja v imenu vsega delavstva vse take poizkuse. pa naj pridejo od katerekoli strani in od kogarkoli Kraljevina Jugoslavija obsoja in mora obstojati Delavstvo vidi le'v današnji skupini in nedeljivi državi saran-cijo za lepšo in boljšo bodočnost delovnega ljudstva Jugoslavije Zato bo znalo delavstvo Jugoslavije z vso odločnostjo in z v*e. mi sredstvi braniti to državo pred kakršnim koli sovražnikom
Nacionalno delavstvo visoko spoštuje državne zakone, zahteva pa ob enem, da morajo veljati ti zakoni za vse državljane enako Kdor se pregreši proti zakonu, mora nositi njegove posledice. Zato najodločneje zahtevamo da se za vse oue, ki so napravili naskok na narodno in državno skupnost. izvajajo zakonske določbe
Odločno zavračamo tudi napade na našo viteško organizacijo Sokolstva Nacionalno delavstvo, ki je od nekdaj tesno sodelovalo s Sokolom in ki je v pretežni večini tudi včlanjeno v tej organizaciji, mora z ozo~-čenjem zavrniti take napade in zahtevati od merodajnih činiteljev, da se taki napadi ne ponovijo nikoli več Sokolstvo mora biti vsem sveto in biti od vsakogar spoštovano Kraljevina Jugoslavija ima po svojem geografskem položaju na jugovzhodu Evrope posebno važen gospodarski in nacionalni značaj kot slovanska država, zato je dolžnost delovnega ljudstva, ki želi svoji državi vso srečo in napredek, da združi vse sile v delu za okrepitev države.
Predsednik g Juvan jc oh zaključku z zadovoljstvom ugotovil, da je narodno zavedno delavstvo v vsakem času storilo v polni meri svojo dolžnost in ne nikoli dopustilo, da bi se državni temelji odražali. Nato je zaključil sejo, ki ie trajala od 9 do 13. ure.
Opozorilo državnim upokojencem
Beograd, 3. februarja. AA. V zadmem času ie finančno mi.niistr.stvo z več strani dobilo obvestila, da nekateri upokojenci in upokojenke nepravilno prejemajo dravinjske doklade. Zato ie miniistrstvo odredilo splošno revizijo vseh priiav za sprejemanje teli doklacl. Pri tej reviziji se je dognalo, da nekateri upokojenci upokojenke niso prijavili nekaterih dohodke-v a-k so jih pa krivo prijavili. Zgodilo se je celo. da so take krivo prijave izvršili nekateri upokojenci. ki prejemajo od države stalne mesečne nagrade, honorarje, tanteme in podobno. Ker ie zaradi takih netočnih prijav državna blagajna trpela škodo, so blaga;-ne.- ki izplačujejo pokojnino, ukrenile proti prizadetim upokojencem potrebne varnostne odredbe.
Zato smatra finančno ministrstvo za potrebno, da vnovič opozori vsa upokojence in upokojenke, ki so izvršili prijave, katere ne bi bile v skladu z dejanskim stanjem. da jih pravočasno popravijo, bodisi osebno pri d o teč« i h blagajnah. aH pa pismeno. da tako preprečijo nevšečnosti, ki bi zanje brezpogojno nastale, če bi na podlagi netočnih prijav prejemali doklade. do katerih nmiajo pravice. Po tiredki o d.ra-ginjskih dokladali državnih upokojencev z dne 14. marca 1932 izgube taki upokojenci pravico do osebnih in rodbinskih prejemkov upravnim potonn. vrhu tega pa pridejo pod disciplinski postopek m se obtožijo po kazenskem zakoniku zaradi sleparije.
N naši državi ie 18,000 avtomobilov
Beograd. 3. februarja.
Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije je izdal svojo statistiko, iz katere pi-nc-mamo, da vozi po Jugoslaviji okrog 18.000 raznovrstnih avtomobilov. To število je; sicer skromno nasproti milijonskim staf.-sti-kam avtomobilskega prometa v mnogih drugih državah, če pa upoštevamo, da ni v Jugoslaviji nobene domače tovarne avtomobilov ie tudi ta številka precejšnja. Vsi ti avtomobili so prišli iz inozemstva in je zato tudi razumljiva draga vporaba tega modernega prometnega in transportnega sredstva	.
Statistika se nanaša na dobo od 1. januarja 1926. do 31 decen bra 1932 V tej šestletni dobi je bilo uvoženih 13.550 raznovrstnih avtomobilov v -kupni vrednosti 548 milijonov dmariev Oiebnih avtomobilov je bilo 11.537 v vrednosti 405 milijonov, tovornih avtomobilov 2021 v vrednosti 80 milijonov. raznovrstnih sestavnih delov za avtomobile obeh vrst pn za 11 milijonov dinarjev Leta 1930 ie bil uvoz avtomobilov na višku, in sicer v vrednosti 105 milijonov dinarjev. Od tedaj uvoz pojema kar je gotovo posledica splošne krize Leta ]Q3I~ je bilo uvoženih veliko več tovornih kakor pa osebnih avtomobilov.
Začasen sporazum med Anglijo in Perzijo
Žeiicv*, 3. februarja. A A. Svet Društva narodov je odobril začasni sporazum med Veliko Britanijo in Perzijo gle<le afere zaradi petrolejske družbe ^Pers'an Oil Co.*:.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, spremenljivo, ponekod prehodne padavine. — Situacija včeraišiijega dne: Nad Južno Evropo prevladuj- visoki pritisk, ki se ie razširil vzdolž Sredozemskega morja Področje visokega pritiska zavzema Soa-nijo. del Balkana in ostalo jugovzhodno Ev-rono Nad vsem severnim delom kont nenta pa prevladuje močna depresija, ki prodira proti vzhodu Spričo te i zobati čne razdelitve so v Južni in Centralni Evropi narasle temperature V Centralni in Severni Evropi je
padal snejr.
Dunajska rrenienska napoved ra soboto: Pretežno jasno in mirno.
Maši Ura j i In Ifudje
Na Kofcah je fletno
Kofce, na Svečnico.
Kaj trud in pot, ki ga človek žrtvuje med potjo na Kofce. v primeru z zabavo, katero prejme za nagrado v toplem in udobnem Planinskem domu. Z zadnjo sapo za-vriskaš. ko zagledaš hotel — in marljiva ck-bnica že zap'eše svoj večni ples okrog ogromnega štedilnika. Jedva izrečeš željo, že te skrbna roka botrice nasiti in napoji, da si pregret in zadovoljen.
Prostorna gostilniška soba je polna veselja, godbe. pesni' in izvirnih planinskih do-v tipov Gospodična Mrkončica prikupna, živahna in neutrudna Tržiča,nka. ki ima žgan'e namesto krvi. pleše, da se zemTa trese Njena gradia in razigranost dv;gata razpoloženje v vrtoglavost. Človek nehote pozabi na redukcije, vsakdan ie težave in na kuhi k Na gramofonu se vrte najmodernejše plošče Rumba izvirni Hermann Leopoldi fRegnefs noeh .. .?). nesmrtni Tau-ber. krasni valčki, sanjavi in polni ljubezni. Kaj je treba še za mlade ljudi, za smučarje z obilno doto dobre volje. Vca soba se ziblje v ritmu in po taktih, ki jih nare-kuie zdravo življenje. .
V posebni kamri na oripravlja požrtvovalni nastavnik JZSS Tone Banovec program za .svoie tečajnike, da bodo imeli j~utri več koristi od resnega dela na klanč-icu. Nainoprej smotrena gimnastika. Nato pika. plug. te'emark kristjanija. skoki vseh vrst. to je delo tečajnikov Smučarska abeceda . . — Po tem resnem delu pa zabava in igre na dilcah. Lov na klobaso, ki visi na kolu. katerega nekdo dvigne baš tisti hip. ko zineš, d« bi uiel klobaso. Vožnia med palicam'' ali skozi »vratca« ie slalom v majhnem obsegu. V snegu leži v vijugasti črii n^kai ia^olk V naglem smuku jih mo-Taš pobrati Lov n" lisico pa je znan že iz jahalnega športa To je veselje! Tn pri tem postanete spretni, da samemu sebi ne verjamete — T''let; ™ ^rjo planino, na Puntat in na Tegrico to so pravi bonbončki za tečajnike, ki pridejo na Kofce. — Ved-tnn nekaj novega in zanimivega Praktično uporabl jan'e teori:e s klančka. Nazadme sledi lepo in zgoščeno predavanje o vsem. kar mora vedeti pravi smučar.
Zvečer pa zone t v^elo rajan-e v topli «o-"t;lniški sobi.'kier zbe-eio Mrkcmčica s svoio drrž^o. prisede še Rečkerek. Vijolica (na Kofcah ima vsak svoje posebno irre') sivolasi planinec, ti pove o svojih pipicah in o enem. kjer sta izza skednja molela dva para nog in ki so jo dekleta tako rada gledala . Banovec s svojimi pri j a tel' i sede k dmgi mizi, sredina pa je prosta za nles. s* i se sveti no d kakor parket. _ No v os M iz Ljubljane izvedo tečajniki iz zvočnika, ki podaja vse glasove t-ko razločno, da bi človek najrajši rekel: »Dober večer, gospod napovedovalec!«
Ali, ko pride fa nesrečna »policijska ura« (čeprav na Kofcah ne poznajo pendreka), postane napis na steni gospodar položaja, tist'" nap:s ki ga pravi planinec tako leno in brez ugovarjanja spoštuje: »Ob 10. (22.) vri mora vladati v domu Popoln mir!« — Če na je vsa družba še pokonci in ne gre nihče offi spet. se ta polici;«ka ura potegne kolikor drago. Zakaj težko je ukrotiti mlad:no. ki se ji zdi škoda časa za spanje. Vendar pa jc športna disciplina močnejša od njihove narave. Kaj jim na-rekuie ta disciplina? — Da jih čakajo jutri novi na nori in užitki, za katere zaspan človek ni dovzeten.
Sobe so lične in snažne. Belo popleskana kovinasta oprema je okrašena z medenino.-Pečica v kotu s svojo toploto omamlja utrujenega človeka, da zaspi kakor snop. Na poseben način postla.na postelja pa ne dr: n;komur. da b; se ponoči razodel in prehladi!. če prav še tako lovi klobaso po zraku... Tud1' oni na skupnem ležišču dobro spe. zakaj toplo imajo zakurjeno in -— spoli so ločeni.
Zjutraj pa. kako je prijetno, ko je tople vode dovolj na razpolago. Pred vrati te čakajo, če želiš, sveže namazani čevlji, pred vežo namazane smuči, zunaj pa Tone ■Banovec. da z gimnastiko predrami tvoje mišičevje. »Smuk!« te pozdravi in se ti nasmeje. Zopet se pričenja veseli dan »bele opojnosti«.
Kar težko ti je, ko se moraš pod večer posloviti, da dospeš po divji smuki še za č >sa na avtobus ki te ob pol osmih zvečer odpelje za 25 Din od A.nkeleta naravnost v srce Ljubljane, kjer si že ob četrt na deseto. Dobro si je to umislil Pepi Goričan!
Ankele. To je poglavje zase. Nekakšna postaja je ta prijazna gostilna, kjer se slovesno zaključi »beli teden« ali dan ali kar že. Pri Anke letu se snideš z Zeleničani, ki so oral' sneg na drugi sftrani ozke doline Sv. Ane. Tudi oni so tako veseli in pesmi odmevajo od bregov. K razpoloženju pa pripomore še domači hlapec Žon. Never-
jetno nadarjen je in kdaj bi že šel k gledišču, da bi tako vdano ne ljubil svojega dobrega gospodarja. Prav posebno lep glas ima. kadar zapoje tisto, ki je še n'"smo nikoli slišali: »Adje, adje majn klajne gade-oficir, adje, adje un ferbiks mist nist, un fe-rbiks mist nist!« Ali pa. kadar recitira n. pr. monolog iz drame »Sin« Veste, Žon ima 72 ljubic. Oni dan pa jc steknil triin-sedemdeseto. Sedaj bo vseh 72 prejšnjih pustil, pa »če gredo koj vse v vodo!« Sedaj ima rad samo eno Vsak da,n posebej bo zavpil pri Sv. Ani v nabiralnik pozdrave, da jih bodo v Tržiču sporočili njegovi 73. ljubici.
Drugi predpust se bo Zon oženil. Pomislite, Mrkončico bo vzel, pravi, tisto deč-vo, ki ima žganje namesto krvi, Mani bo pa počilo srce... Da, da, na Kofcah je veselo ...!	Janez Krvave.
Grenčica Hunyadi Jano« je najzanesljivejše ln najidealnejše odvajalno sredstvo.
Združevanje kočevskih občin
Kočevje, 3. februarja
Ker stojimo pred važno odločitvijo glede novega občinskega zakona, ki predvideva komasacijo občin, zanima naše Ko-čevce predvsem načrt, kako naj se izvrši v bodoče grupacija občin na Kočevskem. Po načrtu, ki je predložen od strani sre-skega načelstva kr. banski upravi v Ljubljani, bi bilo na Kočevskem vsega skupaj šest občin. Od teh bi imela prva svoj sedež v Starem logu. Ta bi združevala meje dosedanje starološke občine, dalje dosedanjo občino Mala gora. Polom in Smuka. Ta zadnja občina je že deloma pripadala novomeškemu srezu. Druga občina bi imela svoj sedež v KOprivniku. Tej bi bilo prideljeno ozemilje dosedanje občine Ko-privnik in Nemška loka. Tretja s sedežem v Mozlju bi obsegala še dosedanjo občino Knežjo lipo, Spodnji log in črni potok. četrta občina bi obsegala tako-zvani »Hinterland« in bi imela sedež v Kočevski reki. Njej bi pripadale dosedanje občine Borovec. Briga, Koče in Gotenica. Peta občina bi se imenovala okoliška občina Kočevje s sedežem v mej tu. Združevala bi željne. Mahovnik. Livold in Staro cerkev, šesta bi bila mestna občina Kočevje, ki bi bila v velikosti še malo prikrajšana. Zgubila bi namreč vas Mahovnik.
Na tem mestu moramo poudariti, da je načrt glede združitev občin za Kočevsko prav primeren. Res je, da bodo stroški za upravo vsake take občine glede na strokovno nastavljene moči večji, bo pa zaradi tega uprava poslovala točneje in hitreje, kar bo gotovo v prospeh vseh občanov in občinskega gospodarstva. Posamezne občine bi štele po novem 1500 do 3000 prebivalcev.
Danes nepreklicno zadnjikrat!
E. KALMANOVA
popularna opereta najslajših arij in petja
GROFICA MARICA
Prvič v filmu ljubljenec dunajske operetne publike
Hubert MARISCHKA
Dorothea Wieck — Szoke Szakall Ernst Verebes
Danes najnovejši Foxov zvočni tednik
Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Blejsko jezero v ledenem oklepu
Bled, 3. februarja.
že smo mislili, da z ledeno ploščo, na Blejskem jezeru ne bo nič, a vendar je mraz, ki smo ga imeli pretekli teden, toliko ohladil jezersko vodo: da se je začela tvoriti na njej ledena skorja, ki je postajala vsak dan obsežnejša in debelejša. Na Svečnico je bilo jezero pokr.to skoraj popolnoma z ledeno ploščo, le v sredini jezera je ostalo še nekaj kvadratnih metrov površine proste ledu; tam plavajo divje race in se prevračajo dvorski labodje.	. .
Blejci smo ledu kaj veseli. Saj si Drez njega ne moremo predstavljati prave zime. Ledena plošča je oživela, na njej so se kaj hitro pojavili drsalci in sankači. Na mnogih krajih pa sekajo in žagajo delavci, da Biejcem napolnijo ledenice. PoseD-no na južnem delu jezera je led tako močan, da lahko vozijo po njem z vprežem-nimi sanmi in lahko brez skrbi prideš peš po ledeni plošči na otok.
Nad vse veličasten pa je prizor, ko se zvečer poslavlja sonce od nas in zatone za gorami. Večerna zarja se zrcali na ledeni plošči, da se vidi, kakor bi bil ves led v ognju. Kdor hoče uživati to krasoto, naj pride na led in ne bo mu žal.
Zimska sezona se ugodno razvija in .ie na Bledu precej zimskih gostov. Delegati, ki so se udeležili mednarodne železniške konference, so se jako pohvalno izrazili o Bledu in so odnesli s sabo najboljše vtise. Tudi minister pravosodja g. Boža Mak-simovič je dalje časa bival s svojo družino na Biedu. Nadalje biva sedaj na Bledu bivši zunanii minister g. Ninčič s svojo družino in še več drugih odličnih osebnosti. 15. februarja prispe iz Nemčije večja »kup:na zimskih turistov: to potovanje organizira potniški urad »Mittag« v Diis. seldorfu. Drugače ie pa življenje na Bledu kakor običajno. Naš Sokol se še najbolj giblje. Nedavno je predaval v Sokolskem domu župni prosvetar g. Jaka špicar o Sokolstvu in veri. Sokol tudi stalno prireja vsako nedeljo svoje čajanke, to nedeljo pa priredi v vseh prostorih Sokolskega doma veliko reduto.
JUTRI! JUTRI! JUTRI!
>
Tragedija vojnega invalida
Krško, 3. februarja.
V	bližnji Brezovski gori kraj Leskovca pri Krškem je šel prostovoljno v smrt posestnik in družinski oče — vojni invalid Jože Kerin, ki je obupal nad težavami življenja, posebno še zato, ker so se posledice rane, dobljene v svetovni vojni, čedalje bolj kazale. Kerin je bil namreč ranjen v glavo in je od takrat dalje stalno bolehal. Vsemu se je pridružila v preteklem letu še kila, in si je mož moral podvreči operaciji, ki jo je prestal, vendar pa se mu rana ni hotela zaceliti. Posledice niso izostale. Trpeč silne muke v glavi, je že opetovano poskušal skrajšati si življenje, a so mu domači to vselej preprečili.
V	torek pa je Kerin takoj po zajtrku odšel iz sobe in se napotil v komaj 50 korakov oddaljeno zidanico. Žena. ki je slutila zlo in ki je vselej hitela za možem, poznavajoč njegovo težko bolezen, Je tudi to pot odhitela za njim. a je žal prišla prekasno. Kerin se je že dvignil med tem časom v podstrešje zidanice, ovil vrv krog »giredice«, oddaljene komaj poldrugi meter od tal in se sunkoma pognal v zanko.
Žena ga je našLa v takem položaju, ko je kazal še vse znake življenja in je pričela klicati na pomoč. Sosed, ki je slišal jok in klice, je prihitel toda Kerina ni bilo mogoče več rešiti. Vso tragedijo je pripisati zgolj stalnim mukam, ki jih je trpel pokojni. Zapušča vdovo in dva nedorasla otroka. Naj mu bo lahka domača gruda!
Žalostna vrnitev iz vojnega ujetništva
Petrinja. 3. februarja.
Večkrat so zabeležene v listih vrnitve vojnih ujetnikov, ki so bili že davno proglašeni za mrtve, redkokatera vrnitev takih žrtev svetovne vojne pa je tako tragična, kakor je bila te dni vrnitev Nikole Ru-njanina iz vasi Graberja blizu Petri,nje. Kot mladenič je odšel Nikola leta 1911. v vojaško službo in ko bi se bil moral vrniti domov, je nastala svetovna vojna. V Galiciji je bil na praznik Treh kraljev ujet in se je potem dolga leta mučil po raznih ujetni-ških taboriščih, dokler se naposled, že po koncu svetovne vojne, ni znašel v Aziji. Vsa leta je mislil na domovino ter premišljeval, na kak način bi se mogel rešiti svoje težke usode. Šele Lani na pomlad se
»IARTHA EGGERTH HERMANN THIMIG ERNST VEREBES
PAUL ABRAHAMOVA
opereta
alo Baby!
mu je posrečilo zbežati iz neke kolonije ob Bajkalskem jezeru in podal se je na dolg ), strašno pot. Peš je potoval preko Male Azije do Carigrada, potem pa preko Rolgari-je in Rumunije, znašel pa se je na Madžarskem, kjer je bil v Pečuju zaprt dva meseca in pol. O božiču je iz zapora utekel in po tolikih mukah se je pred nekaj dnevi znašel v domačem kraju.
Tu pa mu je kruta usoda zadala najhjj-ši udarec. Domačo hišo in posestvo so razpredale njegove sestre, ko »o se omožile, in v tuji posesti je našel tudi nekdaj sebi pripisani del zemljišča, kajti že davno je bil proglašen za mrtvega in je njegov delež pripadel sorodnikom. Ljubljena mladmka, ki mu je nekdaj prisegala, da bo čaka'a nanj, dokler se ne vrne, pa se je tudi že davno poročila in v kratkem bo posrala — stara mati. Nesrečnež je ostal v svoji domači vasi samo en dan. preklinjal je zlo usodo, zvečer pa je vas na skrivaj zapustil in se podal neznano kam. Sorodniki ga iščejo in razpisali so celo nagrado onim, ki bi ga privedli nazaj v domači kraj. Ta tragedija je romana vredna snov. temboj, ker je resnična.
Najstarejša črnogorska korenina
Cetinje. 3. februarja.
V Andrijevici pod visokim gozdnatim Komom živi najstarejši Črnogorac Jovan Dedovič, ki šteje že preko 110 let. Vrlega očanca pozna vsa okolica pod imenom »Čedo Jovan«. Preživel je preko polstoletia v neprestanih bojih za svobodo domovine. Izpod tjrškega jarma so se, kakor znano črnogorske pokrajine osvobojevale druga za drugo. Jovan je kot vasojeviški pl«me-njak doživel najhujše borbe in je njihov ed;ni živi svedok. Še danes se, kakor da bi se bilo zgodilo to pred nekaj leti. spominja junaških' bojev hrabrega plemena Vasoje-vičev s Turki. Od teh bojev, med katerimi so Vasojeviči odbili velik turški napad s svojim topom iz črešnjevega lesa. je poteklo že preko 80 let. Cedo Jovan se se dobro spominja, v kaki zadregi so bili njegovi. že davno pokojni sobojevniki, ko se je leseni top po odbitem napadu razpocil. Njegove kronike raznih drugih bojnih pohodov so neizčrpne in silno zanimive.
Prav rad pa tudi pripoveduje, kako je bil tri dni gost velikega vlad'ke Rade Nje-guša. Vladika Rade je po igumanu Začevi-ču, predstojniku samostana Djurdievi Stu-bovi povabil na Cetinje vasojeviške pope, med njimi proto Protiča. ki si je za spremljevalca izbral Jovana Dedoviča. Namen povabila je bil, da bi se vasojeviško, takrat še samostojno pleme pridobilo za zve-s-o s Cetinjem. Vladika Rade je po razgovoru vse vasojeviške pope obdaroval. Protiča. ki ga je posebno cenil zaradi njegovega velikega vpliva, pa je povabil v zakladnico, naj si sam izbere, kar hoče. Prota Protič si je mirno ogledal cele mernike kovancev in ko mu je vladika še enkrat dejal, naj si vzame, kolikor hoče, je prota segel v žep, privlekel pest raznovrstnega denarja ter vsul vse med najbližji kup kovancev rekoč: »Če bi se od tu jemalo z roko in s kapo, bi kmalu vsega zmanjkalo in vse bi vrag vzel. A to se baš ne sme zgoditi!« — S tem je hotel povedati, da bodo Vasojeviči tudi brez darov vse žrtvovali za svobodo domovine. Vladika je nato svojega zvestega prijatelja Protiča in njegovega mladega spremljevalca Jovana odlično gostil tri dni.
Čedo Jovan je imel štiri sinove in šest hčera ter šteje danes njegova rodbina nad
»KINO LJUBLJANSKI DVOR« Telefon 2730_
Pretresljiva ljubavna drama mladega zaljubljenega para
„četnik osamljene zvezde"
Predstave ob 4., «/28. In 9. uri Cene najnižje: 2.—, 4.—, 6.— Din
60 članov, srarosta pa je še vedno zdrav in veder ter uživa velik sloves kot ranocelnik in moder svetovalcc v raznih težavah.
Dva mlada iz predmestja
Ljubljana. 3. februarja.
Kratko smo omenili aretacijo dveh mladcev, ki sta si hotela pomagati s prav drznimi tatvinami. Joško in Stanko sta kamnoseška vajenca, ki sta v delavnici pridno pomagala pomočnikom in menda tudi prav dobro napredovala v učenju. Rila sta pa vse preveč živahna, da bi ju zadovoljevalo samo delo v delavnici. Ko sta se dobro sprijateljila, sta se odločila, da si bos i po svoje služila denar, še preden se izučita v svoji stroki.
Po delu nista odhajala domov, marveč sta se sprehajala po mestu. Ker imata oba izredno živahno fantazijo in sta tudi sicer podjetna in krepka, sta se lepega dne odločila za tatvine in vlome. Ker sta bila prav navdušena športnika in ju je zamam-Ijalo življenje v zimski pri,rodi. sta se kar hitro odločila da bosta izvršila najprej vlom v neko stanovanje v Šiški. To sta res izvedla predvčerajšnjim .ponoči in se splazila po lestvah, ki sta jih prej privezala na balkon drugega nadstropja. Z balkona sta odnesla par smuči in sanke; oboje sta spravila doma. Včeraj ponoči pa sta se spet podala po tatinskih potih in prežala na razne nenadzorovane avtomobile v mestu. Iz njih sta odnesla najrazličnejše orodje, odeje, metle. vse. kai sta dosegla. Tudi to robo sta hotela spraviti v stanovanju, a ju je ponoči, ko sta se namenila proti domu, srečal stražnik, ki ju je ustavil. Dečka sta prišla v silno zadrego in sta skušala pobegniti Stražnik pa se ni dal ugnati v kozji rog, preprečil jima je beg. nakar sta morala z njim na stražnico, kjer sta pričela razkrivati skrivnosti svojih nočnih izletov.
Policija je odredila, da so preiskali tudi njuno sobo, kier so našli poleg raznih ukradenih predmetov tudi cclo zbirko vitrihov-. Fanta sta pozneje priznala, da sta s pomočjo vitrihov poskušala vdreti tudi v neko trgovino v mestu, kar pa jima ni uspelo, ker so bili vitrihi menda predebeli. Mlada pokvarjenca je policija izročila mladinskemu sodišču.
Nova vlomilska pustolovščina v Zagrebu
Zagreb. 3. februarja.
V teku dobrih dveh tednov je bila izvršena v noči od s-ede na čitriek v Zagrebu že tretja predrzna vlomilska pustolovščina, ki je po vseh znakih sodeč delo enih in istih predrznih vlomilcev. Najprej je bil izvršen vlom v Gunduličevi ulici, naslednjo noč mu je sledil vlom v Gajevi ulici v posvetovalnici tvrdke ».lugefa«. sedaj pa je bilo vlomljeno v Rerislavičevi ulici št. 20. v pritlične prostore zadruge »Hrvatski Radiša«. Tokrat ao imeli vlomilci tudi več sreče pri plenu-
Pri vseh treh vlomih so bile na enak način razrezane velike železne blagajne. Vlomi so izvršeni prav spretno po vlomilskem načinu, ki je znan pod nazivom »svinjska noga«. V vseh treh primerih so se vlomilci lotili hrbtne strani blagajne in natančno se vidi, da so se posluževali enakega rezilnega orodja Vse tri blagajne so izrezane v ob-Tki trikota. ravno tako. kakor je bila pred meseci izrezana tudi blagajna Diskontne banke. V blagajni »Radiše« so našli vlomilci preko 30.(KK> Din gotovine, v posebnem p-edalu za raznovrstno zlatnino, ki predstavlja vrednost preko 70.0!>0 Din. Te dragocenosti .so dali v shrambo zadrugi razni njeni člani. Vlomilci so bili s plenom očividno zadovoljni in so spregledali v nekem predalu celo kuverto, v kateri ie bilo pet tisočakov.
Vlom je prvi včeraj zjutraj opazil sluga, ka je takoj alarmiral policijo. LTgotovljeno je, da so se vlomilci pred svojim delom skrili najprej v veži v malo sobico, kjer shranjujejo hišniki in služabniki metle in druge čistilne priprave. Tu so najbrž počakali. da so odšli iz poslovnih prostorov zadruge odborniki, ki so imeli sejo. Vlocii -ci so morali dobro poznati razmere v hiši in vsa vrata so gladko odprli z dobro ponarejenimi ključi. Za vlomilci zaenkrat tudi v tem primeru še ni sledu
VSAK NAROČNIK »J U T R A« je zavarovan za 10.000 dinarjev!
KULTURNI PREGLED
Gostovanje Josipa Rijavca v ljubljanski operi
V nedeljo smo imeli v operi zopet lep, topel večer. V »Bohemk je gostoval naš rojak, slavni tenorist gosp Josip Rijavec. ljubljenec občinstva vseh jugoslovanskih teatrov, spoštovan. visoko cenjen tudi v inozemstvu, pevec po božji volji, pevec, kakršni se rode le vsake svele čase-
Ni čuda. da je bilo gledališče do vrha polno in da je bilo treba pristaviti še zasilne sedeže. Naša publika prav dobro ve, kdaj ji res kaže priti v gledališče in ob koncu koncev je bolj ali mani številen obisk tehtno merilo za vrednost tega. kar se prikazuje na odru in kako se prikazuje. Poleg g. Rijavca je bila vabljiva že sama »Bohoma«, četudi ie stara že preko 35 let. Kljub čisti stvarnosti in suhi treznosti nove dobe še vedno sega široki masi v srce vedno sladko - grenka sentimentalnost Murgerjeve zgodbe, lirika niene ubranost' in njen groteskni humor ter nesmrtno opaiaioči med Puccinijeve muzike. Novi glasbeni mandarini jo ogorčeno odklanjajo. a vendar jo hodijo skrivoma poslušat
Seveda morajo te vznesene, prekipevajoče pesmi peti pevci, kakor sta bila pevca v ne-dpljo zvečer s Riiavec (Rudolf) in ga. Gjun-gjenac - Gavellova (Mimi). Tretji akt je tudi prav očividno pokazal, da morajo odstopiti pred njuno pevsko umetnostjo oni, katerih 5as je prišel, da si od poči jejo na zasluženih
lavorikah, ker se bi te lavorike mogle kmalu spremeniti v trnje.
Ni mi treba menda presojati zopet in zopet zmagovitosti Rijavčevega božajoče-omam-Ijivega tenorja. Nešteti klici pred zastor. ogromno, navdušeno, mestoma kar histerično ploskanje je bilo preko in preko zadostni dokaz njegove zmage. Ta, pri nas tako nenavadno redek umetniški uspeh je delila ž njim tudi ga. Gjungjenac. V Boh^mi, ki jo je vodil izredno temperamentno ravnatelj g. Polič, so poleg Rijavca in Gjungjenac - Ga-vellove v glavnem sodelovali gg. Betetto, Primožič, Janko, Zupan. Magolič in ga. Pw-ličeva. Vsi pa so. podžgani od dragega gosta. prispevali s svojim najboljšim znanjem k probojnemu, nepozabnemu uspehu prelepega večera.	—C-
Pred premiero Gotovčeve „Morane"
Ljubljana, 3. februarja.
Med najpopularnejše hrvaške skladatelje mlajše dobe sodi prav gotovo Jakov Gotovac, ki si je kmalu pridobil lep sloves doma in v tujini.
Rodil se je v Splitu leta 1805.; tu je dovršil klasično gimnazijo. Nato je študiral pravo v Zagrebu, a po prvih skladateljskih uspehih je zapustil pravo ter ee izključno posvetil glasbi. Prve temelje glasbene izobrazbe 6i je pridobil še v Splitu pri doma-
čih skladateljih Hatzeju, Hrazdiri, Dobroni-ču. Pozneje se ie izpopolnjeval v Zagreba in na Dunaju. Sedaj je že skoro deset let dirigent Narodnega gledališča v Zagrebu, obenem pa tudi pevovodja akademskega pevskega zbora ^Mladost - Balkan«, s,katerim je prepotoval Jugoslavijo, Češkoslovaško. Nemčijo in Grčijo.
Kot skladatelj je Gotovac predstavnik nacionalne glasbe. Iz njenih bogatih virov si skuša ustvariti svojstven glasbeni izraz. Zato 60 postale njegove skladbe popularne doma, upoštevane pa tudi v tujini, saj je iiml zadnje čase. posebno v Parizu, s svojim simfoničnim kolom velik uspeh. Odlikuje ga zdrava melodika in pa krepak, nacionalen ritem. Najmočnejša stran Gotovčevega stvarjanja je njegova instrumentacija. zato mu orkVster zveni polno in sočno ter je južnaško pobarvan.
Napisal je celo vrsto del za en glas s spremljevanjem klavirja in orkestra. Dalje več moških in mešanih zborov, izmed katerih je pri na9 najbolj znan njegov originalni zbor »Jadovanka za teletom«, pa tudi njegov moški zbor >Koleda«. Za oder je spisal dve deli. Predvsem glasbo za GunduPcevo pastirsko igro »Dubravko«, ki jo je 6trnil tudi v suito za soli, mešani zbor in orkester, kar je pred leti v Ljubljani izvajal pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. Dalje je spisal narodno opero v treh dejanjih »Mo-rana«- Krstno predstavo je imela »Morana« v Brnu 29 novembra 1930 pod taktirko ka-pelnika Balatke. »Morano< so dosedaj izvajala gledališča: Brnq, Praga, Zagreb, Beograd in Split
Vsebna »Morane« je naslednja:.
Prvo dejanje: Pri dekliškem studencu. H gozdnemu studencu prinese Govedar-ka (ga. Bernot - Golobova) kutnjo (simbol snubitve) nekega bogatega fanta, ki želi pridobiti ljubezen Morane (ga. Gjungjenac). Kmalu nato pride tja vaški godec Gojen (g. Janko), kateremu ponuja Govedarka denar, da si kupi v drugi«vasi hišico, kjer bi skupaj preživljala stare dni. K studencu prihajajo dekleta, češče je tam zanje kaka kutnja. Kutnjo dobi Morana. a jo vrže proč. ker inta že svojega dragega Bojana (g. Gostič). Govedarka ji preti z maščevanjem, dekleta tolažijo Morano in zapode Govedarko. Fantje pridejo, dražijo dekleta, a Goien vse pomiri. Mladina se razide po gori. Otožni Morani s» približa Bojan, oba sta žalostna, ker jima nasprotujejo starši. Obljubita si večno zvestobo. Fantje, dekleta in Gojen se vrnejo^ k studencu ter zaključi'o krasen sobotni večer s petjem in plesom. Bojan se odloči, da popelje Morano na svoj dom in povabi vse na svatbo.
Drugo dejanje: Pred domačima hišama. Obe družini Moranina in Bojanova se prepirata zaradi ljubezni Morane in Bojana. Napovedan ie prihod svatov, družini pa se razideta. Oče Njegovan (Marjan Rus) in mati Gorava (ga. Thierry) odbijeta prošnjo mladega para. da bi ju sprejeli pod svojo streho. V obupu se odloči Bojan, da poide z izvoljenko v gore. kjer bo v božji naravi živel in delal za svojo ljubezen. Oba zaljubljenca ostaneca sama in odideta v gore.
Tretje dejanje: V božji naravi. Morana čuje nad Bojanom, ki še spi. K nji pri-
de Gojen ter ji pove, da je Govedarka naščuvala ljudstvo, da naj ubije mladi par, ker živi v grehu. Gojen izve iz Moraninih ust pravi vzrok Govedarkinega maščevanja ter odhiti po starše, da bi preprečili prelivanje nedolžne krvi. Govedarka je privedla razjarjeno ljudstvo h koči. da bi v svoji maščevalni jezi zažgali oba na grmadi. V zadnjem trenutku pribiti Goien in razkrije Govedar-kino maščevanje. Ko je ljudstvo spoznalo svoio zmoto, se vsa njegova jeza obrne na Govedarko. a Goien ji v svoji velikodušnosti reši življenje Ljudstvo se klanja ljubezni in slavi mučenika zvestobe ter s plesom okrog ognja slavi čisto ljubezen.
Ta interesantna domača opera se bo v ljubljanskem opernem gledališču prvič uprizorila v nedeljo, dne 5. t. m. Sodeč po dosedanjih uspehih, bo tudi pri nas ogrela občinstvo in ga seznanila z novimi lepotami jugo-slovenske nacionalne glasbe.
Zagreško pismo
Zagreb, koncem januarja.
Po Novem letu je nekako zastal nagli tempo našega kulturnega življenja in nenadno imamo manje premier in manj koncertov. Zdi se. da vse nekako počiva od naporov starega leta in se pripravlja na nov, morda še intenzivnejši naval To dokazujejo mnoge premiere in koncerti, ki so napovedani za bližnjo bodočnost- Nadaljnji razvoj našega kulturnega življenja smemo pričakovati — vzlic krizi ali morda celo prav zaradi nje — z velikim zanimanjem.
V našem gledališču ni bilo od prejšnjega mojega pisma do danes nič kaj dosti dogod-
18. FEBRUARJA
UNION
omae« vest
*	Kraljev dar novinarjem. Nj. Vel. kralj je izkazal posebno pozornost zagrebškim novinarjem in novinarskemu poklicu sploh Ter ob priliki elitnega piesa zagrebških novinarjev poklonil sekciji JNU Zagreb znesek 10.000 Din Znesek je sekciji izročil kraljev delegat general Mihajlo Bodic
♦	Rab proslavi obletnico osvoboditve. V mestni posvetovalnici na Rabu se je vršila konferenca ondotnih nacionalnih in kulturnih društev, ki je soglasno sklenila, da se na dan obletnice osvoboditve odkrije na mestnih zidinah ;Beli orel« Izvoljen je bil poseben odbor, ki bo vodil priprave za sveča ilOSt.
ŠkiOe se v JjekjxrJWLh./dcog. xsi Jy&r szr tncUU plakati
*	Ravnatelj OUZD dr. Joža Bohinjec jo
še odsoten iz urada zato se naprošajo vsi, ki se obračajo nanj v uradnih zadevah, da naslavljajo vse pošiljke naravnost na upravo urada: Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20.
*	Iz državne službe. Državni svet je razveljavil odlok kmetijskega ministrstva, s katerim je bil inž. Josip Skubic odpuščen iz državne službe. — V prosvetnem ministrstvu je Anton Skala napredoval za pomožnega referenta v 5. poiožajni skupini Profesor Vladimir Vakič pa je iz Požarevca premeščen na gimnazijo v Kranju.
•> Srebrno poroko sta obhajala 3. t. m. obče priljubljena g. Janko Klun, trgovec v Prevaljah in predsednik trgovskega gremi-ja v Siovenjgradcu ter njegova zvesta so proga v krogu rodbine. Vrlima naprednima slavljenjema čestitamo in želimo, še mnogo let v zdravju in sreči.
Z vsesu, ka?koij je gostom
Slamie vedno rad postreza. Danes fe na razpolago fina ribja mafoneia!
*	Udruženju železniških uradnikov ie
prometno ministrstvo odobrilo pravila in je tako odobreno tudi delovanje te organizacije.
-> Bolniške pristojbine v bolnicah. V najkrajšem času bo stopil v veljavo novi pravilnik o bolniških pristojbinah za zdravljenje v državnih in banovinskili bolnicah in bolniških ambulatorijih, ki ga je izda! minister za socialno politiko in narodno zdravje v smislu finančnega zakona za leto 1032-1933
*	Ugodnost za kadilce. Na predlog uprave državnih monopolov je finančni minister storil potrebne korake pri ministru za no-t.ranje zadeve, da se odpravi prepoved kajenja v kimenatografih, v čakalnicah državnih institucij in v tramvajih.
*	Doklada na železniške karte. Z veljavnostjo od 15. t. m. se uvede posebna doklada za osebne železniške karte, za vse razrede in vse vrste vlakov. Ta doklada znaša za vozne karte clo 40 Din en dinar, od 41 do 200 Din dva dinarja, nad 200 Din pa tri dinarje.
*	Tobak na Rabu. Na otoku Rabu se je sadil tobak od leta 1904 do leta 1918 S pridelavo tobaka so prenehali v dobi italijanske okupacije Sedaj so občinski načelniki predložili oblasti prošnjo, naj bi se zopet pričela saditev tobaka v svrho zboljšanja gmotnega stanja na Rabu. kjer je gojenje tobaka v prejšnjih letih prinašalo prebivalstvu mnogo koristi.
*	Krasna Plitvičk.a jezera so last delniške družbe, na zadnji seji banovinskega sveta savske banovine pa je ban izjavil, da jc banovina pripravljena, odkupiti to posest ter jo upravljati tako. da bi v večji meri služila tujskemu prometu Plitvička jezera so precej oddaljena od glavnih prometnih točk ir, privatna družba ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za ureditev letovišč Pod upra-
vo banovine pa bi se gotovo zadovoljivo rešilo to veliko iu važno vprašanje hrvatskega turizma
*	Reprezentančni tehniški ples se bo vršil 11. t m v Narodnem domu v Celju pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vej. kralja. Prva pošiljka vabil je odposlana in ker prireditveni odbor nima popolnega imenika, se naproša vse one, ki vabila niso prejeli, da reklamirajo na naslov: Josip Novak, kavarna Evropa, Celje ali direktno Kastelie Elo, Ljubljana, Aškerčeva 11.
*	Februarska številka »Ženskega Lista«, mesečnika za modo, zabavo in gospodinjstvo, ki izhaja v redakciji ge. Zagorkc žc deveto leto, prinaša zopet mnogo zelo lepili in okusnih slik iz naših krajev, zlasti tudi iz našega Primorja, tako iz Bakra in Raba. Praktična navodila za dom prinaša tudi v slikah Modni del lista objavlja okusne oli-teKe za razne prilike in svečanosti, otroško garderobo, ročna dela, itd. Listu je pridelje-na tudi krojna poia Nadaljuje se roman ge. Zagorke »Na cesti« in roman : Naša Mara« nadaljnjo vsebino tvori črtica iz otroške dobe Selme Lagerlofove, izvirna novela »Ubil se m t ter drugi zabavni prispevki in razni članki, kakor o umetniškem delovanju Vike Engel-Mošinske, navodila za izvedbo malih okrasnih figur, članek o zdravstvu. kozmetiki, družabnosti, navodila za zimski šport, o negi bolnika in o vzgoji dece ter navodila za mlade gospodinje. Nadalje prinaša list mnogo preizkušenih in praktičnih navodil za gospodinje v vsakem pogledu, koristne nasvete in kuhinjske recepte. Naroča se pri upravi v Zagrebu, Samostanska ulica 2-1. Trimesečno predplačilo znaša 45 Din.
+ O beograjski milijonarki Mitričevički še vedno ni sledu. Nedavno smo poročali, kako je iz svoje velike neobljudene hiše sredi Beograda izginila bogata in čudašita starka Draga Mitričevičeva Vsa vestna in obsežna preiskava še ni spravila na dan o njej niti najmanjše sledi in tudi to še ni dognano. kedaj je starka prav za prav izginila. Poleg drugih je imela tudi to čudaško navado, da je hodila iz hiše šele ponoči. Neki sorodniki so prepričani, da je bila umorjena, drugi pa menijo, da se je sama nekam skrila. V hiši ni nobenih znakov kakega nasilja.
*	Ladja »Jugoslavija« ni zaplenjena. V Šibeniku je sresko sodišče preklicalo rube-žen parobroda »Jugoslavije«, ki je last Jugoslovenskega Lloyda. Do rubežni je prišlo zaradi nesporazuma, ker OUZD v Zagrebu svoje podružnice v Dubrovniku in pravočasno obvestil, da je Jugoslovenski Llovd že plačal pristojbino za Zavarovanje svojih nameščencev.
MODNI ATELJE, Miklošičeva cesta 34 se je preselil 3. februarja
v aebotleffiik VI. nadstropje
Telefon 2463.
2215
+ Josip Slapšak t- Iz Šoštanja ob Savi je prispela tužna vest. da je umrl g. Josip Slapšak, posestnik in trgovec. Po očetu je podedoval gospodarstvo, ki ga je v teku let tako zboljšal, da je postalo v marsičem vzorno. Njegova trgovina uživa najboljši glas. V mladih letih se je izučil strojarstva, vendar te obrti ni izvrševal Zelo veliko je storil za sadjarstvo in zasadil lepe sadovnjake. Na najlepši točki boštanjske občine na idiličnem Topolovcu, je imel svoj vinograd in hišo, ki je bila vedno gostoljubno odprta znancem in prijateljem Nič več ne !>o čuti njegovega koraka po tivii Dragi, koder si ga srečal v najzgodnejših jutranjih urah, ko je šel na Tonolovec. V javnem živ ljenjiu se je udejstvoval kot župan in predsednik šolskega odbora V družbi je bil živahen, po srcu pa najboljši" človek, ki ni poznal maščevanja Za družico si je izbral Minko Globočnikovo iz znane obitelji v Vogljah pri Kranju Svojih šest otrok sta
R. K. ILIHIJE
DANES ZVEČER
flonnv-Jazz — Konkurenca mask
KARNEVAL
eli teden!
Oglejte si razstavo v trgovini. Cene so vidne. — Nihče Vas ne bo vprašal, ali kaj kupite ali ne.
Za sedanji hladni čas
Pas ogreje »Meinl« čaj zastonj pri ni:s.
Trgovska hiša
Mestni trg 26	Stritarjeva nl. 1-3
Ljubljana
vzorno odgojila Težko je znancem za dia-gim Pepitom in zelo ga bodo pogrešali vsi. Zlasti pa njegova družina. Tja na boštanj-ski griček ga ponesejo, kamor odnašajo skoraj vse, ki se tam v lepem Boštanju rode, delajo in ležejo k večnemu počitku Počivaj v miru, zapustil si za seboj svetal spomin !
*	Pijani veslači go se prevrnili v Savo.
V	selu Obedu pri Veliki Gorici se je skupina seljakov zabavala z vožnjo v čolnu po Savi Čeravno so bili pijani, so se odločili, da se preko Save prepeljejo v dugoselski okraj Sedem kmetov se je vsodlo v čoln. ki pa se je kmalu prevrnil Vsi so padli v Savo Petcrica se je rešila. Fran Kuhar in Mate G j uran pa sta izginila v valovih.
•» Na svatbi je streljal in usmrtil kmetico,
V	okolici Petrin je je ob neki poroki mladenič Nikola . Petrovčič strelj.-il s samokresom in po nesreči zadel v glavo neko kmetico, kateri je naboj razbil lobanjo. Nesrečna žena je čez par ur izdihnila Neprevidni fant je bi! aretiran.
♦	Miknlji obsojen na deset let težke jsče.
V	Zagrebu je bila v sredo končana kazenska obravnava proti Vojku Mikoljiju, ki je bil obtožen, da je falzificiral poštne pečate in denarne nakaznice ter oškodoval erar za 1.225.000 Din. Mikolji je bil obsojen na deset let težke ječe, na povrnitev škode in plačilo stroškov kazenskega postopanja.
združen z mostno revsfo damskih In moških toalet
bo v soboto ob 8. zvečer v veliki dvorani Kazine. Vabimo vse nam naklonjeno občinstvo na to neprisiljeno, veselo zabavo.
Društvo jugoslovenskih obrtnikov za
dravsko banovino.	2251
*	Volk raztrgal otroka. Na Hrvatskem Pri morju je divjalo v zadnjih dneh neurje, ki je prignalo volkove s planin. Ko so se otroci iz Novega vračali iz šole domov, je nekega otroka, ki jc šel sam, napadel lačen volk in ga raztrgal.
♦	Obleke in klobuke kemično čisti; barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
u— Socialno-goepodarski tečaj ZKD. Jutri ob 10. bo otvoritev socialno-gospodar-skega tečaja v prostorih ZKD Kazino II Nudil bo vsakomur brezplačno izobrazbo o najvažnejših sodobnih socialnih, gospodar-siiih in političnih vprašanjih. Predavateljski zbor tvorijo odlični javni predavatelji. Po. otvoritveni besedi in programu g. direktorja Juga bo zanimivo predavanje o sodobni gospodarski krizi s posebnim ozirom na denarno vprašanje, vojne dolgove, kredit, stroj, kapital itd. Predava dr. Josip Mihelak. Ob tej priliki se bo tudi dogovorilo, kateri dnevi bodo za poslušalce najbolj prikladni po njihovih željah. Vse dijaštvo, delavski stan, nameščence, obrtnike, trgov, ce itd. vabimo, da pravočasno prijavijo svojo udeležbo tajništvu ZKD.
u— Sočani: ZKD v Ljubljani nas vab! k socialno-gospodarskemu tečaju, ki se bo vršil v mesecu februarju vsak torek, četrtek in soboto Teč* j, ki obsega različna in važna gospodarska vprašanja, je brezplačen Vse člane ki se žele udeležiti, vabmo na sestanek jutri v Kazino II. Ob tej priliki se bo sestavil po želji zainteresiranih tečnejši umik.
Pri pomanjkanju teka, vzpehavanju, obloženem jeziku, zoperni sapi ust, glavobolu, vzemite zjutraj aH predno ležete spat pol ali cel kozarec naravne grenči-ce HUNYADI JANOS. Kliniki in strokovni zdravniki za bolezni želodca in črevesja poudarjajo® da je »HUNYADI JANOS« grenčica idealno in neprekosljivo odvajalno sredstvo. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah.
Pomoč v gospodarski krki
Huda gospodarska kriza ugonabija trgovino in industrijo, a poleg tegd škoduje tudi zdravju vseh slojev Ijuds va. Stalna bojazen, da se ne bi kriza povečala, da se ne bi delo v vašem podjetju ustavilo, brezposelnost, pomanjkanje in beda uničujejo zdravje. Toda vendar je važnejše, da v tem času ohranimo ždrav-
u— Dan lepe knjige. Spored slavnostno akademije v torek 7. t. m. v Union u obsega: 1. Beethoven 1. st. e-mol, 2. kritik Josip Vidmar: Knjiga-vodnica, 3. Čajkovski »An. dante Scherzo;, 4. pesnik dr. Alojz Gradnik »Svetle samote-. 5. Lipovšek: Godalni kvartet, 6. pesnik in kritik Fian Albrecht: O koristi in potrebi lepe knjige, 7. Borodin: Notturno in Ravel -IV. st. Glasbeni del bo izvajal godalni kvartet (šešteršič. Pfeifer, Bajde in Stanič). Od njega smemo pričakovati največji umetniški užitek Zanimivi bodo tedi nastopi naših književnikov: Vidmarja, dr Gradnika in Albrehta Vstopnice se dobe v predprodaji v Matični knjigami. Cene. so zelo nizke! Društvo Krka . Zveza kulturnih društev, Zveza kmečkih fantov in dekiet, Jugoslovenski ženski savez.
u_ Dan lepe knjige v izložbah. Naše knjigarne pridno preurejajo svoje izložbe za dan lepe knjige. Nekatere so že razstavile zgolj slovenske knjige in portrete naših književnikov V izložbah je tudi videti na pis »Dan lepe knjige.«
Vedno boste ohranili bele zobe z redno uporabo Chlorodont-paste za zobe (tuba S Din) pri istočasni uporabi Chlorodont-ščetke (posebna oblika). — Poskus vas bo prepričal.	2193
u_ Danes „Arijana« ha programu ZKD v Elitnem kinu Matici. ZKD bo danes predvajala svojim prijateljem krasni film -Ari-jana« po istoimenskem romanu Claudea Aneta. V tem filmskem delu bomo zopet videli Elizabeto Bergnerjevo, eno najbolj priljubljenih filmskih zvezdnic, in njenega partnerja Rudolfa Forsterja Film nam predstavlja ljubavni roman mlade ruske študentke Arijane Knznecove na gimnaziji v Curihu Sijajna, naravna in umetniška igra Bergnerjevo bo našla pri občinstvu vse priznanje. Današnja predstava bo ob 2.15, jutri pa ob 11.
u— Opozarjamo na koncert violinskega virtuOza prof. K»r!a Kupla, ki bo v ponedeljek 6. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani. Spored je sestavljen z največjo natančnostjo in obsega skladbe prvih največjih kiasičn h in drugih skladateljev. Glavn točki sporeda sta Beethovnova »Sonata« in pa čajkovskega »Violinski koncert« Na klavirju spremlja violinista Rupla znani pianist prof. Janko Ravnik. Z ozrom na velik umetniški užitek, ki ga bosta oba umetnika nudila na tem koncertu. prav posebno opozarjamo vse prijatelje glasbene umetnosti na ta koncert. Vstopnice po običajnih koncertnih cenah so v predprodaji v Matični knjigarni.
u— Repriza »Cicibana«. Premiera »Cicibana«, ki je b'la v petek, je izborno uspela. Režija in nastop otrok je pokazala nove umetniške smernice o otroških in mladinskih gledaliških prireditvah. Gledališče je bilo razprodano in mnog; so morali oditi brez vstopnic. Zato bo danes 4. t. m. ob pol .5. popoldne repriza. Vstopnice se že prodajajo v operni blagajni.
u— Lutkovno gledališče na Taboru po novi v nedeljo 5. t. m. ob pol 18. pravljično :gro v 4. dejanjih »Pepelko«. ki ie imela pri priemijeri velik uspeh. Med odmorom in med igro bo izvajal Ajaks-band primerne glasbene točke. — G. Er-bežnik pa priDravlia s člani odseka ta rovno igro »G-ašperček zmagovalec«, ki se n' že dolgo igrala na tem odru, ki pa je še vedno sveža in za otroke privlačna.
u_ V društvu »Soča« bo drevi ob pol 9. predavanje g. dr Misa Franta o svetlobi, zdravju in mladosti Ta večer sodeluje tudi oktet Ljubljanskega Zvona. Pridite polno-številno in točno Vstop vseni prost.
u_ Uradniški odsek I. in II. kategorije UJNžB bo zboroval danes ob 17. v restavraciji na glavnem kolodvoru Po zboru bo družabni večer v dvoTani tSloge? Odbor.
u_ Ljubljanski šahovski klub poziva vse one. ki so se prijavili za splošni turnir, da se oglase zaradi žrebanja in določitve roda v ponedeljek 6. t. m. točno ob 20 uri v kavarni Evropi.
u— Ribarsko društvo V Ljubljani vabi svoje članstvo na redni letni občni zbor, k; bc danes ob 20 hotelu »Metropol« (podpritličje),
u— Ulice izpirajo. Zaradi talečega se snega ob izredno toplem solnčnem vremenu so postale ulice v mestu vse umazane in blatne Zato so pričeli včeraj temejito izpirati zlasti asfaltirane ulice in cesto V akcijo so stopile brizgalne in doslej že očistile vse ulice in trge v sredini mosta. Zaradi nesnage so morali očistiti tudi vse po-ž i ravnike in kanale
u_ Ugotovljena identiteta utopljenca. Kakor smo včeraj poročali, je skočil na S večni eo popoldne v Gruberjev kanal neznan moški, ki so ga situšali nekateri ljudje rešiti iz objema smrti, a se jim to ni posre-
je in energijo kakor v času. ko lahko 3
zaupanjem zremo v bodočnost.
Pomnite, da odvisi zdravje v velilii meri od prehrane. Ako pijete redno Ovo-maltine, imate najboljše jamstvo, da do-ioi telo zlasti one snovi, ki so najbolj potrebne za ohranitev zdravja in energije.
čilo. Truplo so potegnili na breg v Stopanji vasi v bližini Bricljeve gostilne, vendar n;i praznik niso mogli dognati, kdo je bil neznanec Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Stopanji vasi Včeraj so ugotovili, da je bil obupanec leta 1S&4 rojeni delavec- Anton Žagar, uslužben pri mestnem cestnem nadzorstvu. stanujoč na Grajski planoti 1 Kakor so dognali je bil Žagar že dalje časa nekam zmešan in se je namerava] pred dnevi obesiti v Iiosti na Gradu, kar pa so mu preprečili Na Svečnico je taval že od jntra obupan okrog, popoldne pa so je odločil za skok v vodo. odkoder ni bilo rešitve.
u__ Iz tatinske kronike. Poleg oddajnega skladišča na glavnem kolodvoru so pred dnevi našli staro, vendar dobro ohranjeno črno plcs&ano kolo znamke »Brenabor«. Gotovo je bilo ukradeno, lastnik ga dobi na policijski upravi. _ Angela K. iz Ljubljane je kupila od neko Marte večjo množino najrazličnejšega perila za prav smešno ceno Za prav dobro ohranjene srajce, hlače, prte in drugo je dala samo par starih čevljev in pa 70 Din v gotovini Pa je pomislila, da utegne biti perilo ukradeno, zato ga je ponesla na policijo Lastniki naj se zg!a-S" na policijski upravi pri nadzorniku Ma-carolu
u— Pit-*, združen z m«dno revijo domskih in moškjji toalet bo v soboto ob 8. zvečer v veliki dvorani Kazine. Vabimo vse nam naklonjeno obč ns>:vo na to neprisiljeno in veselo zabavo. Društvo jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino.
u_ Družabni večer s plesom priredi dro-
vi Sokolsko društvo Ljubljana IV pri br. Jošku Jelačinu na Dolenjski cesti. Bratje, sestre, prijatelji društva vsi prijazno vabljeni.
u— Preporodova plesna vaja bo drevi ob pol 20. v dvorani Trgovskega doma. Igra, Ronnv jazz. Mesečne karte, izdane za januar, veljajo še za to plesno va io. Vodstvo opozarja vse cenjene plesalke in plesalca ter ostalo, dijaštvu naklonjeno občinstvo, da se bo vršila letošnja predpustna čajanka z maškorado 18 t. m.
	vS;r- s--,.: . .--o":!-:- ' • ^-i . -1 . I	
v .V:'. g	Zvošni kino Ideal	—
'-ki '•i:1 r	SENZACIJA	
'M	T@M MIX	•3V
m: 'XV v*-v	govori!	vi
iVf	V filmu velenapetih pustolovščin	-i.
tsi*	To iit	
	se m a še« f e	• i'-*,'. Jv
	Kot dopolnilo sijajna burka s popularnim humoristom	v?.
v*v	HANSOM MOSERJEM	
fSjS.	»VESTNI NOSAČ« in najnovejši zvočni Ufa tednik.	"'V;
<■ . %'t,	Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer	i
		
Iz Celja
e— Shod JRKD na Polzeli. Krajevna organizacija JRKD na Polzoli bo priredila jutri ob 14. javen shod v gostilni pri »Jelenu« poleg kolodvora na Polzeli. Poroča! bo narodni pos'anec g. Ivan Prekoršok. Somišljeniki, udeležite se shoda v polnem številu!
e— Podpore celjske borze dela za brezposelne. Ekspozitura javne borze dela v €■•■-Iju je lani izplačala 1146 brezposelnim rednih denarnih podpor v znesku 172.200 Din. Izredne podpore v znesku 51.048 Din je prejelo 412 oseb, 337 osebam je bila plačana polovična vožnja po železnici v znesku 22.300 Din, 6 oseb pa je prejelo potne podpore v znesku 447 Din
l«jv: Med drugim je naša znana umetnica Ljubica Strozzi - Oblak nadaljevala svoja gostovanja in nastopila tudi v svoji tretji ulogi kot Leonora v Verdijevi operi »Trubadur« Drugi dogodek v gledališču je bi! nastop miade in zelo nadarjene domaČe plesalke Mie Corak ki je tudi zdaj pokazala vkp svoie |ppe sposobnosti: gracijo. elastičnost. eleganco kretnje in dobro razvito umetniško fantazijo. Svojo umetnost ;e bila postavila v službo dobrodelne prireditve ter tako rnzodeta da ima poleg vsega drugega tudi dobro srce
T retji in najzanimivejši dogodek v gledališču ie bila premiera komedije francoskega pisatelja Alfreda Savoira -Mala Katarina« '7. mladosti do^ti poznejše ruske carice Ka tnrine. Zp zdavnaj n;smo slišali na našem odru tako živega in gladkega dialoga, kakor ga ie spisal ?svn r. Ia duhoviti kram-• lalec in odlični poznavplee žensk Ssvoir je pikanten, morda ponekod celo preveč odkrit in taf^n. to<la vse. Kar pove. ie tako duhovito ds mu odpustiš	na'bo!i dvo-
umne misli Pri Savoiru lahko zares govoriš o pikanteski. pri Pirandellu (»Človek ži ral n krepost« glei moje poročilo v zsd-n>^m pismu) oa samo o »sanjariji« ^avoir daK> tud' naiboli kočljivim starem zelo Tino obliko, ki človeka «arho duhovito zabava Iz njegovih razgovorov čuti? duha. in vse ima diskreten francoski parfum Vfh tega je >avoir pravi gledali^k' človek, ki prav dobro pozna odrski akrenf in učinek. Ob pravem Čpsii in nn pravem mestu vprnv raz-sinufe galantne in duhovte paradokse. tU ženske pa ima — kot pravi Francoz _ vedno nekoliko IHibeznlvo — galantnega opra-
vičila. Toda nikar ne mislile, da Savo.r ženske napada! Pisec jih muhi predobro pozna in ie imenitno poučen o vseh njihov h dobrih in slabih straneh, posebej na še o njihovi erotiki. Erotika je v r in temelj vseh Savoirjevih idei Njegove ženske spreminjajo svoje ljubimce tako kot evoie kaprice: to je nekaka hiperproduke ja ljubimcev. Le-ti so za občinstvo pravo presenečenje in redkokdaj boš našel tako efekten •;k!ep komedije, kakor baš pri Savoiru. Nihče še ne sluti, kai se bo zgodilo in medtem ko se eden izmed liub nicev vrača, ker je bil nekai »pozabil« in potegne izpod postelje drugega tiubimca. dotlei Katarina z nainedolžneišim glasom nalaga svoji hišni, da nai odpre omaro in glej: ;z ni° stopi tretji, v tei noči edini resnični ljubimec. Tfik konec učinkuie kakor bomba in vsi zapuščajo gledališče z nasmehljan'mi obrazi •
Na koncertnem podiiu smo imel? samo en dogodek, pn žal niti malo. zanimiv. Ameriška pianistka Eleanor Snencer. ki nas ie poselila že pred kakimi štiri m i leti, se . i« bila zopet oglasila pri nas. da nam dokaže. kako pravMno so bile že tedaj ocenjene niene sposobnosti Eleanor Spencerjeva ne čuti dinamike, ne razločuie piana od pianis-sima. da ona celo ne razločuje piana od forte In tako se dogaja, da n pr. v Brahm-sovi sonati, kier je na n^kem mest'.; napisano ppp (p;aniss?mo riosibile t. j. kar le mogoče tiho) igria — forte Toda pri njenem igranju ne učinkuie neugodno Pnmo njena pomanjkliiva dinamika, marveč tn Ii ritmika in samo podaianie, s katerm «se na nekaterih mestih nikakor ne ftiofenr strinja-
ti Njen koncert je potemtakekm pomenil minus v vsakem pogledu in ie le vprašanje, čemu ga ie sploh bilo treba.
Prhodnie novosti našega gledališča: Repriza Verdijeve obete »Moč usode« — Premiera operete »Dubarv« ie bila za malo časa odgodena. ker ie zbolel neki solist, a pride prav kmalu na oder. — Premiera »Lojalnostih, dramatskega komada angleškega romanopisca in Nobelovega lavreala Johna Gnisworthyja bo tudi kmalu. Za februar nam obetam premiero politično-psihološke dram? >I)emisiia<. ki io je spisal Bjornstierne B'orn«on: to bo proslava stolftnice roistva velkega norveškekga pesnika. dramatika. mi«lera in zdavnaj pred vojno boritelja za osvobojenje malih narodov. _ Prihodnji mesec bo prišla na repertoar po dališem presledku Auberieva konična opera »Fra Diavolo- Zadniič je bila na repertoarju 1. 1900. — Sred"' februarja bo premiera domače Hatzeieve onere >Adel in Mara«. dr,bro znane tudi v Ljubljani Za marc pa pričakujemo premiero Giordanove opere »Fedora« po enako" imenovani dram' V. Sardoua.	Žiga Hirsrhler.
0 razmerah pri beograjskem in zagrebškem gledališču. O zborovanju Udruženja jugoslovenskih dramskih pisara v Beogradu ie »Jutro« poročalo v včerriišnji številki Danes ižpopolnmiemo poročilo t nekaterim1 podrobneišimi podatki. Omenjena organizacija se bori za to. da bi se v naših državnih gled»li«čb kar najbolj upoštevali domači avtorji. Na zborovanju je bilo slišati nenavad-
no ostro kritiko delovanja beograjskega in zagrebškega gledališča. (Tudi naš list je že ponovno kritizrai renertoarno politiko obeh gledališč, ki uprizarjata celo najbolj dvomljive tuie fabrikate. zapirata pa — osobito ;e beograjsko — svoj oder n. pr. pred Cankarjem in drugimi slovenskimi avtorji.) Vladimir Velmar - Jankovič je na zborovanju med drugim konštatiral, da se domači dramatiki v beograiskem in zagrebškem gleda-
I šču ne čutijo doma. Že uprizorjena domača dela se brez motivacije ali pa z nevzdržnimi razlogi nenadno prenehajo uprizarjati, domači komadi s>e pripravljajo nemarno in površno, rokopisi novih dram leže leta in leta neprečitani v predalih gledaliških uprav. Silno vehementno je napadel Dušan S. Nikolajevič upravnika zagrebškega gledališča in mu očital stvari, ki bodo neizogibno privedle do procesa, prav tako je beograjskemu upravniku oč tal nesposobnost Todor Manoilovič ie v svojem govoru opozoril, da ie Milan Begovic* kot dramatik prestopil Ocean. Save pa še ni mogel. Branislav Nu-šič ie deial. da njega ne forsirajo gledališke uprave, marveč — gledališko knj govodstvo Begovic je predlagal da vlada imenuje posebnega inšpektorja za vsa subvencionirana gledališča Resoluciia ugotavlja, da morajo narodna gledališča služiti predvsem domači literaturi in da beograjsko in zagrebško gledališče ne izpolniuietn svoiili narodnih nalog. da igrata celo frivolne stvari, nedvomno dobre domače komade na odklanjata itd Sprejete so bile zahteve, ki jih omenja včerajšnje poročilo.
O Ivanu Cankarju kot dramatiku je priobčila »Misao« daljšo studijo z naslovom »Tri drame Ivana Cankara". Pisec M. Jovanovič razčlenja drame »Jakob Ruda«, »Za narodov blagor? in »Krali na Betajnovi ter prihaja k sklepu, da je tendenca v teh sp sili močno škodovala Cankarjevi umetnosti. Študija i-» zanimiv prispevek k proučevanju Cankarjevih spisov Daljšo razpravo o Cankarju kot dramatiku je tudi spisal mladi češki esr j st in pesnik Rajmund Habfina. Studijo bo v kratkem priobčil praški -Lumir *. Ob 'zidu Habfinove razprave se bomo vrnili tudi k Jovanovičevim izvajanjem.
Črkar^ka in pravopisna reforma na Poljskem. Na Poliskem so vedno pogosiejš; glasovi, da ie potrebna temeljita pravopisna reforma. S temi problemi se že dalje časa oa-vi Poljska akademija znanosti, pa tudi Zveza poliskih založnikov je nedavno dala iz-podbudo. ki o nji pravkar razpravlja poljski tisk. Gre za to. da bi se poliski črkopis izenačil ali vsai približal češkemu, odnosno slovensko-hrvaškemu. da bi se odpravil dvojni v (w) in poenostavile nekatere druge črke. kolikor to dopušča ustroj poljskega jezika. Zamenjava črk sz. cz. rz s črkami č. š. ž. bi prihranila tudi veliko prostora in olajšala poliski knjigi pot med Čehoslovake in na slovanski jug. Vprašanje je samo. koliko časa bi potrebovala tako temeljita reforma. ki ima najnevarnejšega nasprotn ka v navadi in ki bi se dala naglo izvesti samo z nasilnimi ukrepi, kakršni pa so baš v z;kovnih vprašanjih najbolj zoprni in saaio povečujejo odpor.
RODITELJI,
varujte svojo
deco
pred hripo, prehladom in vratobolorn«, je potrebno vzklikniti vsem skrbnim roditeljem. Ilripa že spet hudo razsaja in zahteva mnoge žrtve. Sedanja letna dote s svojo nestalno temperaturo tvor» posebno nevarnost za prehlajenje otrok. Pojavlja se tudi vratobol (angina), ki ne predstavlja samo bolečine, temveč zamore biti tudi predhodnik resnih obolenj. Zato je treba dati otrokom dobro zaščitno sredstvo, kakor so to n. pr. Panflavin-pastile »Bayer«. Posebno oni otroci, ki pohajajo šolo, naj jemljejo Panflavin-pa-stik;. ker je opasnost infekcije tem večja tam, kjer se sestaja mnogo otrok.
e_ Guttormsen v Celju. Včeraj je prispel iz Maribora v Celje znani norveški smučar in trener Arne Guttormsen, da se udeleži jutrišnje otvoritve noVe smučarske skakalnice in medklubske skakalne tekme v Liscah prt Celju Za danes je tudi javljen prihod petih tekmovalcev iz Avstrije.
e_ Obrtniška plesa, ki sta sc vršila v sredo zvečer v Celju, sta bila lepo pripravljena, dobro obiskana. Obrtno društvo v Celju je imelo svoj 15. obrtniški ples v dvorani Ljudske posojilnice, celjska podružnica Društva jugoslovenskih obrtnikov pa v Narodnem domu.
e_ Huda nesreča na železnici. Na Sveč-riico je prišel na postaji na Zidanem mostu nad 50 letni železničar Ferdinand Švcnt pod vlak. Kolesa so mu zmečkala nogo. Šventa so prepeljali v celjsko bolnico, odtod pa na njegovo željo v ljubljansko bolnico. — Na Svečnico je padel v Savinjskem dvoru v Celju stanujoči mizar Ivan Baumgartner tako nesrečno, da si je zlomil rebro. Tudi njega so prepeljali v bolnico.
e— Tatvina v hotelu. V jeseni je izginilo iz kuhinje celjskega hotela večje število jedilnega pribora v približni vrednosti 2000 J*in. Celjski policiji je 2. t m. uspelo izslediti storilko v osebi 17 letne Štefke G., ki je nekaj časa pomagala v omenjeni kuhinji. Štefka G. je takoj priznala tatvino.- Pri njej so našli jedilni pribor v vrednosti 2Syr> Din. Izročili so jo okrožnemu sodišču.
Iz Maribora
a— Mladinski idejni tečaj ZKD. Mariborska ZKD prireja pod okriljem SJSU ■Napredek« mladinska idejni tečaj za tukajšnjo srednješolsko mladino. Prvo predavanje tega ciklusa, ki bo obsegal okrog 22 predavanj, bo danes v dvorani Ljudske univerze (Kino Apolo). Predaval bo minister g. dr. Albert Kramer o političnem razvoju Jugoslavije od početka do danes ter o vlog,- mladine v njenem bodočem razvoju. Dijaštvo vseh mariborskih srednjih šol sc vabi, da se predavanja polnoštevilno udeleži.
a— Občinski sve* bo imel svojo prihodnjo sejo v petek 10. t. m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici.
a— Krajevna organizacija JRKD za četrt: mestni okraj bo imela svojo sejo v po-» edeljek 6. t. m. ob 19.30 v gostilni Der-cias na Koroški cesti. S sejo je združen občni zbor, ki naj se ga članstvo polnoštevilno udeleži.
a— Lep uspeh policije. Pred dnevi smo poročali, da je bila aretirana 34 letna za-sebnica Mar ja Vogrinova. ki ima na vesti celo serijo tatvin in vlomov, ki so bili izvršeni v zadnjih tednih v Mariboru. Ka podlag! njenih izpovedb je b'l aretiran 33-Ictni Flori jam Vidovič. ki je pomagal Vo-'Jrinovi pri drznih vlomih pri profesorji' Kutinu v Tomsčevem drevoredu, dalje pri zasebnici Bernotovičevj na Aleksandrovi ccsti. v kleti Banovinske hranilnice in pri gostilničar™ Batističu Policija je Vidoviča izročila sodišču, dočim za*1eduje tretjega tatu v osebi ,los:pa Fekonia s tiralico v inozemstvu, kamor je pobegnil.
a— Razne nezgode. Po nesrečnem naključju se je včeraj polila s solno kislino po desni roki Pavla Gosačeva z Zgornje Pristave pri Konjicah. Zdravniško pomoč c morala poiskati v mariborski bolnišnici, kamor je bila pripeljana, tudi 18 letna di ja -kinja-učnteljišnica Karmen Tomažinova, ki ■n padla pn drsanju in si zlomila desno roko v zapestju. Na poledenelih tleh je spodrsnila 42 letna žena poštnega sprevodnika. Frančiška Kolarjeva in si zlomila levo roko v zapestju. Tudi ona je morala poiskati zdravniško pomoč v bolnišnici.
a— Samomor. Predsinočnjm si je končala življenje s 'em da je izpila večjo k olivno lizola. 30 letna mesarjeva žena Alojziji Kalškova Ko je njen mož odšel na delo v \Vellejevo tovarno mesnih izdelkov, je izpila smrtonosno tekočmo. legla v po f-teljo in kmalu nato v silnih bolečinah umrla Vzrok njenega obupnega dejanja zaenkrat še ni znan.
a— Ljudsko gibanje v januarju. V Mariboru sta bila rojena v januarju 102 otroka in sicer 54 moških in 48 deklic. Umrlo pa je 60 oseb. in sicer 32 moških in 37 žensk. Poročenih je bilo 20 parov.
a— Neznano knm je odšla pred nekaj dnevi kuharica Marija Viherjeva s Slomškovega tr<ia. Komur je o njej kaj znanega. naj sporoči to preiistojništvu mestne policije.
Iz Krania
r— Zaključek »VI. vinskega sejma« in »pokušnje likerjev« danes ob 20. v Narodnem domu Pr,pomnimo, da je to zadnja prilika pokušati najboljšo kapljico, ki je vzbudila 'olika zanimanja in priznanja n3 zadnji gasilski prireditvi. Znižane cene. vstopnina prosta. Poset zaključnega večera posebno toplo priporočamo zamudnikom gasilske veselice.
r— Zvočni kino v Narodnem domu predvaja drevi ob pol 9 in jntn ob 16.. 18. in pol 21. prekrasni pevski film *>Pesem no či«. Dodatek jugoslovenski im Ufa zvočni žurnal Prihodnji spored: »F. P. 1 ne odgovarja«.
Iz Tržiča
č— Izredno zanimivo predavanje je bilo v ponedeljek v telovadnici meščanske šole. Združena Podmladka RK sta naprosila lektorico gospo Conplandovo. da pre-dava o angleški zemlji. Ljubezniva pri-jateljica našega naroda je seznanila številno publiko s prvovrstnimi krasotami in znamenitostmi angleških mest. Nad 120 krasnih diapozitivov fn nebroj mičnih dogodbic je napravilo predavanje izredno
prijetno. Mladina se je prav živo zanimala za predavanje, vsi poslušalci pa so nagradili go. predavateljico z gromkim ploskanjem in jo povabili, naj še pride v Tržič.
č— Prepoved. kj bo Škodovala tujskemu prometu, je vsekakor ta, da je do nadaljnjega zabranjviio avtobusnemu podjetju g. P. Gor čana Voziti vsako nedeljo in In praznik zvečer še enkrat v Ljubljano, odkoder se vrača po končani gledališki predstavi. Izletniki, ki so prihiteli na Ze-'enico ali ha Kofce, so se prav radi posluževali te ugodne zveze. Tt-ščani pa so v lepem številu obiskovali gledališke predstave v Ljubljani in se Vračali z zadnjim vozom. Oboji bodo sedaj trpeli škodo m ne zadnji tudi ljubljansko gledališče, če avtobusno podjetje ni imelo v svoji konce siji te programne vožnje, potem naj bi pač bila oblast podjetnika pozvala, da zaprosi za dovoljenje.
Z Jesenic T. K. SKALA, podr. Jesenice
Planinska „ohcet"
v soboto 4. februarja ob 8. zvečer V SOKOLSKEM DOMU
s— »Tarzan, kralj džungle«, 1. del. Ta pustolovni film predvaja kino »Radio« danes ob 20., jutri pa ob 15., 17. in 20. ter v ponedeljek ob 20. uri
Iz Trbovelf
t— Naši mladi pevci poidejo na Češkoslovaško in Dunaj. Na poziv naših glasbenikov je mladinski pevski zbor s-klenVl izvesti pevsko turnejo na sever. Vršila se bo v početku maja in bodo mladi pevci koncertirali v raznih mestih Češkoslovaške in na Dunaju. Skoro ves spored, sestavljen za to turnejo, bo ta deca izvajala na koncertu jutri ob 16. v Sokolskerp domu v Trbovljah.
Iz Hrastnika
h— Ustanovitev Strelske družine. Pred mesoi se je začela ustanavljati Strelska družina kar od dveh strani. St/vari na lju bo je odstopila to zadevo prva skupina drugi, ki je bila številčno močnejša. In ta ko je prišlo do ustanovnega občnega zbora, ki se je vršil pretečeni mesec v deški šo li. Okrožno Strelsko družino je zastopal g kapetan Miljutinovič iz Celja. Sprejela sc se z malimi popravki pravila. Na predilog g. Ju^ka iz Do7a se bo imenovala novoro jena Strelska družina Hrastnik—Dol, h kateri je pristopilo kar v nedeljo 26 članov Pristopil je tudi kot član dosedanja Strel ski klub in poklonil druž ni 1000 Din. Iz volil se je osemčlanski odbor, katererw predseduje zdravnik g. dr. Arnšek. Po ob čneim zboru so se nekateri člani s stro kovnjakom g. kapetanom Mil juti novičerr ogledail; prostor, kjer bi se naj zgradbo streljišče, dn sicer v Zadnjih Lazih na Ro ševem posestvu.
Iz	m«>«ta
n— Šmihelski gasilci so imeli nedavno v prisotnosti sreskega pod načelnika g Kr-ni-ška, zastonnika gasilne župe g. J. Windi-scherja ml. :n šmihelsko-stopškega zorana 1. Matka. Izvoljen je bil za naee^rka g. Plevnik Valentin, za poveljnika g. Hrastnr Ivan in za njegovega namestnika g. Jakše Anton. Na lepo u«rve'em zborovniu se ie zlasti poudarjalo društveno nrosvetno delovanje, ki je obrodilo med kmetsko m Vidino naiveč usnehov. Društveno nrosvetno delovanje je bilo v oretek'em ]e'iu -/el" živahno in so zborovalci le želeli, da s--1 še Kol? poživi. Sledn'ič so Piklerrli. da društvo ne bo prirejalo nobenih veselic, obon^m P*1 fo	tudi četo camaritank. ki so
bile v društvu včlanjene.
n— Kino »Dom« v S^olskem domit predvaja dane« in iutri. chak^t »b 2^15 i.n v nedeljo o^ 15. 18. in 2015 zvočni film »Bonnie« (Zablode živi'en ja).
Iz
kr— Pekret kmetske "Mfdine. V soboto se ie vršil ustanovni občni zbor društva kmetskih fantov in detle t Leskoveu. Ob otvoritvi ie s. Dušan Bavdek nrečital po zdravno brzoia.vko zv«ze, naVar ie imela nozdravni naerrvor gdč. Mirni ŽičVarVva Izvoljeni so bili- nreds^nik Jožko Žič^r. nodnredsednica Minka PirČeva. tarnik Dušan Bavdek. blaeamiearka Matilda Hermec v odbor na še 5 odbornikov s notrebnimi nadestniki. članarina je bila določena na 1 Din mesečno. Društvo je že v nrinravP'al-ni dobi z zavidljivim usnehom izvedlo štiri odrske nastone. v kratkem na nriredi zopet novo dramsko unrizoritev, ka.r ie res razveseljiv pojav delavnosti naše -nodežel-ske mladine, kateri se je že v početku razvoja Poskušalo delo na nedonusten način ovirati od strani liudi. ki se ne morejo sprijazniti s pokretom kmečke mladine, ki se dobro zaveda zmožnosti samostoinesra vodstva in odločno odklanja tmie vnlive.
kr_ Gibanje čebelarjev. Preteklo nedelio so zborovali čebelari?. u družini v ^odmž-nici leskoveo r>ri Krškem. Iz noročil funkcionarjev ie bilo nosneti. da je bi'o delo vanje podružnice nrav živahno. Odbor je ostal docela neiezpremenjen.
Iz Konjic
nj— Občni zbor krajevne organizacije JRKD v Konjicah se je vršil preteklo nedeljo v Narodnem domu v nabito polni dvorani Po poročilih funkčijonarjev so se vršile volitve novega odbora, ki je z malimi sspremembami dosedanji s predsednikom g. županom in posestnikom Pavlom Koncem iz Prelog. Po volitvah je obširno poročal g. narodni poslanec Karol Gajšek o delu v narodni skupščini in še posebej o podpori za brezposelne, za katere je zadevni kredit že nakazan sreskemu načelstvu G notar Rado Jereb je poročal o gosipodarskem delovanju organi, zacije in obrazložil »punktacije«. G. dr. Ervin Mejak je opozarjal na nekatere pomanjkljivosti zakona o zaščiti kmetov in določila kazensko.pravnega postopnika, ki nalaga plačilo oskrbe obsojencev v državi, kai bi se naj nemudoma spremenilo ter zavze1 stališče nasproti napadu v pastirskemu listu na Sokolstvo. Protestna resolucija je bila soglasno z odobravanjem sprejeta. K besedi se je oglasil tudi g. VratariČ iz konjiške okolice, ki je pri-žel iz Ljubljane in pozval navzoče k složnemu delu v vsedržavni stranki.
nj— Napovedani smučarskj tečaj je preložen na poznejši čas. Pričetek bo pravočasno javljen na oglasni deski podružnice SPD. — Sokolski smučarski odsek, ki šteje že preko 20 članov in članic, se je konstituiral prejšnji teden pod na-čelništvom br. Nandeta Nardina.
Iz Ptuja
j— Pomladek Rdečega križa na ptujski gimnaziji priredi danes ob 15. v mestnem gledališču akademijo za šolsko mladino. Cisti dobiček je namenjen za podporni fond revnih učencev zavoda. Poleg raznih nastopov podmVidkarjev se bo uprizorila v Sloveniji še ne odigrana Kostičeva »Snežn-na«; pravljica s petjem m plesom Akademija se ponov i.a odrasle v ponedeljek ob 20. Režijo vodi predsednik podmladka gospod prof. Srane .hirko Kostumi 'nad 60 nastopajočih) so \i rarodnega gledališča v Mariboru.
Iz Ljutomera
lj— Občinska seja se je pečala v glavnem z osnutkom proračuna, o katerem smo že poročali. Občinska uprava ga je prere-šetala zopet v vseh postavkah ter izvršila še nekatere izpremembe. Najvažnejše je povišanje občinskih doklad na vse neposredne davke od 40 do 48 odstotkov, da se zmanjša primanjkljaj. Nato je g. župan poročal, da dobi ves srez I-jutomer 155.000
dinarjev za razna javna dela v podporo brezposelnim, ol tega mestna občina 15.000 Din. Mestna občina bo, čim bo vreme Ugodnejše, pričela z delom naprave odtočnega jarka od mesarskih klavnic in usnjarne proti železniškemu nasipu. To delo je preračunano na S.000 Din, delavci bodo dobivali polovico zaslužka v gotovini, polovico pa na drug način. Po rešitvah nekih prošenj za podporo je g. župan poročal o spomenici Nj. Vel. kralj« Iz poročila gospo darskega odseka je bilo razvidno, da je dosegel v preteklem letu pri izdatkih prihranek 24.000 Din. V električni odsek je bil izvoljen g. škof. Za drugega nočnega čuvaja je bil sprejet Martin Strakl. Pri slučajnostih je g. župan opozoril na bližnji občni zbor gasilskega društva.
]j_ Dramski odsek Sokola pripravlja zabavno veseloigro Trije vaški svetniki i ter nastopi z njo prvič v soboto 4. t. m. zvečer. Lutkarska igra »Gašperček — dvorni državnik? je v nedeljo usnela prav dobro in je privabila v Sokolski doia številno mladino. Videti je, da si bo lutkarski oder vzgojil sčasoma stalno mlado občinstvo.
do 26, Gutmann 9° blago, Šečerana Bečke-rak blago, fonpeks 50 denar, Šečerana Osiiek 145 friago, Trbovlje 150—170; bančne vrednote: Narodna 41U0—4200, Privilegirana agrarna 220—223.
Boagrad. Voina škoda promptna zaključek 205, za februar 233 in 202. 7°/« investicijsko 44 denar, 4% agrarne zaidjuček 25.50. 60/o bcgluške zaključek 32 in 31.50, 8% Blair 41 blago, 7% Blair 36.50 denar. Narodna zaključek 4150. Privkeg. agrarna zaključek 223.
Borzna tržišča
LKS
+ Ljubljanska borza (3. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključen je b i 1 vason tra inov.
žito
4- Chicago (3. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za marc 47.373. za maj 47.75. za julij 4S.625; turščica: za marc 25.75, za maj 27.375; oves: /a marc 16.50; rž: za maj 24.375, za julij 27.125.
-j- Winnipeg (3. t m.). Začetni tečaji: pšenica: za marc 47, za maj 47.S75. za julij 49
+ Ljnbl'an?ka borza (3- t- m.) Tendenca za žito zelo čvrsta. Nudijo se: Pšenic* (mlevska voznina slovenska postaj-, plačilo 30 dni): baška 70 kg 2C0 — 292.50; baška. 77 kg 297 50 - 300; turšfioa (mlev, voz., slov. postaja, plačilo 30 dni): času primerno *uha. promotna 122.50 — 125; za februar 127.50 — 130: moka (mlevska voznina. slovenska postaja plačilo 30 dn1 >: baška, >:0 :< 450 — 455: banatska. - 0g« 400 do 465. Zaključena sla bila dva vagona ba-ške pšenice (eksekutivno). 7G kg, 2fl'o primesi. po 275 Din franko vagon pariteta Zagorje ob Savi
+ Novosadska blarovna borza (3. t. ni.) Tendenca nespremenjena. Promet 38 varr-Pšenica: baška. okol. Novi Sad, gornjebaška potiska*eremska 23"> — 24": baška. okolici Sombor. gorniebannlska 232.50 — 237.50; južnobanatska 230 — 235. Ječmen: baški n sreinski, 64 05 kg 105 — 110; pomladni, 66/67 kg 110 — 115. Turšfica: baška in sr-nn-ska garantirana 66 — 68; za marc, april, maj 72 — 75; banatska garantirana 66—67. Moka: baška in banatska.	in Og-j-
365 — 380 : 2 ; 345—360: 5 325 —330; n-300—310; "7 205—215: -8" 100—105. Otrobi: baški v iut. vrečah 77 50—^2.50: banatski v iutastih vrečah 75 — SO. Fižol: baški i:i sremski beli 117.50 — 120.
+ Soniborska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca mlačna. Promet 117 in pol vagona. Pšenica: baška. okolica Sonibrr. gornj> baška in gornjebanatska 232.50 — 237.50; srem-ska 230 — 235: slavonska in banatska 2275) do 232.50; baška potiska 235 — 240. Tur-ščica: baška promotna 63 — 65; za marc. april, maj 73 — 75; baška sušena 75—77. Otrobi: baški pšfnični, premptno 72 — 75. Moka: baška in banatka, Oi: in Cggr "O* do 375; 2r 340 _ 355 : 5 325 — 335: 0 295 — 305; >7« 210 — 220 ; 8 - 100 — H>5. Fižol: baški boli 115 _ 125.
-t- Rudimpoštan-ska terminska borza (3. t. m.). Tendenca za rž prijazna, ?<.t ostalo slaba. Pnmet sreden. Pšenica: /a marc 13.38 do 13.30, za maj 13-64 do 13 65. Rž: ?.;) marc 6.71 do 6.73. /t m.'j 7.10 do 7.12. Turšfica: za maj 7.36 do 7.3^, za julij 7.77 do 7.78
Repertoarji
DRAMA
Začetek ob 20 Sobota. 4-: Zadoščenje. Go-?pa Chatleena.
Premiera. A. Nedelja, 5. ob 15.: Voda. Izven. Znižane ceno. — Ob 20: Zadoščenje, Gesna Chatleena. Izven- Znižane cono.
OPERA
Začetek ob 20 Sobota. 4.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Nedelja. 5-: Morana. Premiera. Izven. Ponedeljek 6.: Zanrt<>
Premiera v Hrami. Drevi bo premiera drame irskega pisatelja Yatsa Go>-pa Chatleena < v Župančičevem prevodu. Glavne uloge igrajo Šaričeva. Skrbinšek in Debevec. Pr d »Gospo Cliaileeno se bo igralo Maeterlincko-vo Zadoščenjem, ki je bilo na našem odr i samo enkrat igrano, in sicer na Francoskem večeru. Ob° deli režira režiser Debevec. — x Voda«. Vombergerjeva ljudska igra. «•<» uprizori ponovno v nedeljo ob 15. Komedija se je izredno priljubila, kar kaže nad v.-c razveseljiv poset pri vseli dosedanjih upi •-z<i"ilvah- — Zvtčer ob 20. se bo |»onovilo : Zadoščen je ' in »Gospa Chatlema'.
Premiera (iotovfeve opere >Morana« l«o jutri ob 20. tMorano smemo prištevati k najboljšim opernim delom jugoslovenske glasbene literature. Vsebina dela je zajcin iz narodne pripovedke, glasbena snov sloni na lepih in r tmično izredno interesantni') narodnih motivih. Opozarjamo, da izide za ' premiero poseben gledališki ii^t, ki prinaša kratke po<lake o skladatelju >n pa vsebino zanimivega dela. Zasedba opere je izvrstna, glavne ulege pojo (ijiingjenaceva. Thienv-ieva. Golobova. Gostič. Janko in Marjan Rn-. Opero sla naštudirala kapelnik Neffat in režiser Delak.
SENTJ A K ORSK O GT -Pf> ALISCE Začetek ob 20.15 Sobota, 4.: Drzni plavač.
Nedelja, 5.; Drzni plavač.
*
šentjakobsko gledališče v Mestnem domu. Danes in jutri se ponovi izvrstna, stneha polna veseloigra »Drzni plavač? s Košakom v naslovni ulogi. Ta predmistna veseloigra ie zgrajena sicer na starih principih, vendar vsebuje toliko neprsiljenega humorja, da posetniki pozabijo dve nri na vsakdanje skrbi ter se temljito zabavaio. Kdor se lio<-e nasmejati, nai poseli predstavi! Vstopnice 5» dobe od 10. do 12. in od 15. do 17. pri dnevni blagajni v veliki dvorani Mestnega doma.
mariborsko gledališče
Sobota. 4.: Pri belem konjičku. A. Nedelja, 5. rb 15.: Maks in Moric. Znižane cene. Otroška predstava. — Ob 20-; Grofica Marica.
*
Iz gledališča. Otroška predelava bo iutri ob 15. igr: s petjem, plesom in godbo »Maks in Mork, ki v šestih zabavn:h in pestrih slikah prikazuje fantovske šale znanih pored-nežev Znižane cene. — Zvečer ponove Kal-nianovo ponularno in vedno privlačno opereto »Grofica Marica*. — Naslednia dramska premiera bo orihodnj: teden drugi del »Dobresra vojaka Šveika«. ki prikazuje še^t slik iz šveikovega življenja v ruskem ujetništvu. Re^ir« J Kovic.
CELJSKO GLEDALIŠČE
ZacPtel,- ob 20
Sreda. 8.: Mrak Unrizoritev v korist brez poselnih v Celju in okolici.
oipodarutro
Gospodarske vesti
— Jugoslovensko-francOski plačilni dogovor. Iz Pariza poročajo, da je francoska vlada sklenila z Jugoslavijo in Bolgarijo nova dogovora glede izvoznih plačil 6 kompenzacijo na podlagi kliringa. Dogovora, ki sta bila sklenjena na željo francoskih izvoznikov, sta stopila v veljavo že 30. ja-nuafja.
== Češkoslovaški kontingent za uvoz jajc v februarju znaša 20 vagonov in 5 vagonov za rezervo. Jajca se bodo uvažala iz Madžarske in Danske za kompenzacije iz Jugoslavije, Rumunrje, Estonije, Finske in Poljske delno po kliringu, delno za devize.
= Položaj na jugoslovenske™ tržišču s perutnino. Meseca decembra je bil izvoz perutnine v Ital jo prav živahen in šo cene spričo obilice blaga na italijanskem tržišču nekoliko popustOe. Zdaj izvoz nekoliko oslabel, zaradi česar so še cene na italijanskem trgu okrepile na prejšnjo višino. Na italijanskem tržišču se trgujejo sedaj: bosanska perutnina po 2.80 do 3. srtnjanska po 3.20 do 3.30 in hrvatska po 3.20 do 3.50 lire ža kg žive teže. Na švicarskem in nemškem tržišču je naša perutnina zdaj slabše zastopana Tjakaj in v Avstrijo se izvažajo začasno Ie zaklane gosi. Nakupne cene na debelo Za živo perutnino znašajo zdaj oovprečno: v Bosn 8 50. v Srbiji 9.50. _ v Hrvatski 10 50 do 11 Din za kg franco skladišče Kakor se sodi bodo te razmerno viseke nakupne
Pregled državnih dohodkov in izdatkov v decembru
December je pokazal zlasti povoljen rezultat, kar sc tiče plačanja nen^reunih davkov. ki so dosegli znesek 305.05 milijona dinarjev nasproti v proračunu predvidenim v znesku 138.5S miljiona Din. Pobrana vsota predstavlja nasproti v proračunu oce-jeni 148%. V prvih devetih mesecih prora- j čunskega leta 1932 33 (april-december) plačana vsota neposrednih davkov predstavlja 101%. Isti po voljni rezultat se opaža pri trošarini, ki je istotako dosegla v decembru večjo vsoto, -kakor ie zabeležena v proračunu, in sicer je znašala 116.24%. Prav tako so dali v decembru višek monOpol*ki dohodki. Dosegli so 103.45%.
Spričo teh rezultatov je proračunski pri-man.ljaj. ki je znašal c-b koncu novembra 39.11 milijona Din, ne samo pokrit, nego se je povzpel celo do viška dohodkov nad izdatki v vsoti 66 47 milijona D n.
V	celoti so znašali dohodki meseca decembra 608.82 milijona nasproti predvidenim v znesku 631.26 milijona Din, to je
96.41	odst. od predvidene vsote, kar je ugoden uspeh, če uvažujemo, da so v istem času izdatki znašali 503.44 milijona nasproti 631.26 milijona Din, to jc 79.75 odst. od vsote, ocenjene za to dobo v proračunu.
V	prvih devetih mesecih tekočega proračunskega leta so dohodki dosegli 4550.87 nilijona nasproti predvidenim 5681.34 milijona Din (.80.10 odst. od predvidene vsote), a izdatki so znašali 4484.40 milijona nasproti predvidenim v višini 5681.34 mili iona Din (78.93 odst. od predvidenega zneska). Višek dohodkov v devetih mesecih dosega torej kakor že gori rečeno 66.47 mi-'•jona Din.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 31. januarja pokazuje nasproti stanju 22. januarja zmanjšanje zlate in devizne podlage za 5 05 milijona na 194.23 milijona Din. Devize, ki se ne štejejo- v podlago, so se znižale za 5.06 milijona na 7.75 milijona Din. Kovani denar je zabeležil povišek za 9.77 mil jona na 159.65 milijona Din.
Posojila na menice so se po dolgem času zopet malo povečala. V skupnem znesku so posojila na menice in vrednostne oapirje (lombard) zabeležila povišek za 1.49 milijona na 2416.24 milijona Din, pri čemer so posojila na vrednostne papirje sama ostala skoro ne zpremenjena; znašala so sama okrog 345 milijonev Din in so bila za 0.3 milijona manjša naspreti spanju 22. januarja. Začasni avansi glavni državni blagajni so ostali neizpremeni« ni na 6000 mil jonov Din.
Obtok bankovcev se je povečal za 29.54 milijona na 4587.63 milijona Din, a ob-zez-nosti na pokaz so padle za 32.55 milijona na 844.39 milijona Din. Lani v iStein času je znašal obtok bankovcev 4944.83 milijona Din, to je za 357.20 nrlijcna Din več kakor ob koncu letošnjega januarja. Skupno pokritje v zlatu in devizah je znašalo 35.73 % in je bilo za 0.08 % manjše nasproti 22. januarju. Samo zlaro kritje se je v istem času povečalo za 0.02 % na
32.42	c/r.
Stanje 31. januarja je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti 22. januarju): akt'va: podlaga 1941.2 (— 5.0), od tega v zl^itu 1761.4 (0) in v devizah in valutah 179.8 (— 5 0); devize, ki se ne štejejo v podlago 7.7 (— 5.1); kovani denar 159.7 (4- 9.8); posojila na menice 2071.2 (+ 1.8); lombard 345.0 (— 0.3); stari državni dolg- 1809.7 (+ 0.3); začasni avans državi 600 (0); pasiva: obtok bankovcev 4587.6 (+ 29.T; obveznosti na pokaz 844.4 (— 32.5;, od tega nasproti državi 7.4 (— 19.3). po žirovnh računih 394.7 (+ 24.5) in po raznih račun;h 442.3 (— 37.7); obveznosti z rokem 1403.3 (— 10.8).
cene dovedle do močnejših dovozov, čemur bo moralo slediti osla^Meoje cen.
—	Velik uspeh emisije češkoslovaških državnih blagajniških bonov. Češkoslovaška vladna akcija za splotno znižanje obrestne mere, ki je nedavno dovedla do znižanja diskont ne mere češkoslovaške Narodne banke od 4 :in pol na 3 in pol odst.. je sedaj o priliki emisije državnih blagajniških bonov pokazala vso upravičenost. Vlada )e razpisala emisijo 5.5 odst. enoletnih državnih bonov v skupni vsoti 480 milijonov Kč. Ta denarna sredstva se bodo porabila predvsem za izplačilo desedmjih 6 odst. drzjavnih bonov. Emisija je bila zaključena 28. januarja. Namesto 480 milijonov je bilo navzlic nižji obrestni meri vpisanih 730 milijonov. Ta uspeh dokazuje, da je splošno zn:?anje obrestne mere potrebno tudi glede na naraščajočo likvidnost denarnega trga.
= Najvišje doslej zabeleženo število brezposeln'h na Dunaju. Ob koncu januarja so našteli na Dunaju 146,547 podpira-nih brezposeln h. To ie najvišje stanje, ki je bilo kdaj zabeleženo. V drugi polovici januarja ie znašal priraste* podpiranih b-ezposelnih »uradi nastopa močnega mraza skoro 5000 oseb, medtem ko se je- v preteklem letu v istem času zaradi manjšega mraza povečalo šievilo podpiranih brezposelnih samo za 3'50. število brezposelnih na Dunaju je za 21.000 podpiran-cev višje kakor lani. Ako k temu števibi podpiranih brezposelnih prištejemo še nepodpirane brezposelne in starostne rentnike. pridemo do števila okrog 180 000 nezaposlenih na Dunaju, to je okroglo 10 odstotkov celotnega prebivalstva. Najbolj se je po zadnjem izkazu povečala brezposelnost v kovinski industriji, in sicer za preko 9000 oseb. a v lesni industriji znaša prirastek podpiranih brezposelni skoro 600 oseb.
= Znižanje diskonta v Finski. Iz Hel-sinsrforsa poročajo, da je Finska banka znižala diskontno obrestno mero od 6.5 na 6 odstotkov
—	Dobave. Gradbeni oddelek železniške direkcije v Ljubljani snrojema do 10. t. m. nonudbe glede dobave S000 držajev za krampe in lopate. Pogoji pri oddelku. Železniška direkcija v Subotici snreiema do 14. t. m. nonudbe glede dobave 11200 nlošč iz az-b^stnesa cementa. Direkcija državnega rudnika Kakanj snreiema do 14. t. m. ponudbe srlede dobave 420 kg vi;akov z maticami. 100 k? matic, 50 ščotk, 100 nolsmirkovega nlativa. 100 podkev za konje, 20 ventilov za vodo, 500 raznih ključev, 50 stauferjevili mišic za tovotno mast. 25 kolen za peči. 150 plošč lepenke in 150 plošč pločevine. Direkcija državne železarne Vareš-Maidan snrejema do 15. t. m. ponudbe slede dobae 200 zavitkov žic za parkete, 50 ka; masti za parkete, 25 ključavnic, 10 gumijev cevi. raznesra kovinskega, materi jata, 400 k? na. liene žice. S00 kT železne blank žice, 25.000 ks nšenične moke. 1500 škatelj paradižnikovih konzerv; do 22 t. m. pa slede dobave trakov za kočnice, zaščitnih očal. reservnih stekel, rokavic. 1500 kg jekla. 30 ton stare litine in 5000 k? črne Pločevine. Direkcra državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 150 m3 jamskega lesa. materiala za šivanje jermen, raznesa električnesra materiala. 5000 kn: olia za mazanje jamskih vozičkov, 230 m nosilcev ter glede dobave rudarskega orodja Komanda pomorskesa arzenala v Tivtu snre:ema do 20 t. m. ponudbe glede dobave 100 kg kapoka in 800 kg afriške trave. Oglasi v Zbornici za TOI.
Borza
3. februarja.
Na ljubljanski borzi sta popustili devizi Berlin in Ne\vyork. za malenkost pa so se okrepili Amsterdam, Pariz in Trst. .Drugo neizpremenjeno. Avstrijski šiling se ve trgoval v privatnem klir ngu po 9.15 do 9.20 Din.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je pokazala Vojna šlkoda spet malo čvrsteiša, dasi s.icer ni imela z ah'ju č kov ne včeraj in ne danes. ZakiHi«č:le so se le 4fl/" agTarnc po 22 in 24 in 6% begoiSke po 31.25.
Devize.
Liiibliana. Amsterdam 2304-29 — 2315.65. Beriin 1359.58 - 1370 38. Bruselj 797 4(i io 801.40. Curih 1108 35 _ 1113 85. London 194.30 — 195.90. New York ček 5709 64 do 5737.90. Pariz 223 79 - 224 91 Prasra 169 56 do 170 42 Trst 292 46 _ 294 86
Zagreb. Amsterdam 2304.20 — 2315.65. B-rlin 1359.48 — 1370.28, Bruselj 797.45 do W)1.39. Iondon 1992.40 — 194. Milan 292.46 do '>94.86, Newvork 5731.64 — 5759.90. ček 5709.04 - 5737-90. Pariz 223.79 _ 224.91. Pr-"*- 169.56 — 170.42, Curih 1106.35 do 1113.85.
Curih. Pariz 20-195, London 17.575. New-vork 517.12, Bruselj 71-95. Milan 26.43. Ma-dir 42.40. Amsterdam 207.925. Berliii 122.90, Dunaj 72.93 (59.4775), Sofija 3.75, Praga 1530. Varšava 57-85, Atene 2.92, Bukarešta 3.08.
Efekti.
Ljubljana. Voina škoda 203 — 207, 7*'i invest cijsko 46 — 48. 8"'n Blair 39 bl„ 7V„ Blair 37 bi.. Trbovlje 165 blago.
Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda za kaso 203—2^6. za februar 198—205, za marc 157—204. 7% investicijsko 44—47. 4°'« agrarne 22—?4. 7% B'a;r .37 denar. 8% Blair .39—41. 7% nosojj|0 Državne hipoteka rne 42 denar, 6% beghiške 31—31.50: iiid/ustri.iske vrednote: Narodma šumska 24
— Sobota, 4. D. 1933 -
\
Iz življenja in sveta
Nova francoska vlada
Spričo političnih dogodkov v Nemčiji se je obrazovala nova francoska vlada prej nego ie bilo verjetno. Od leve proti desni stoje: Danielou, Albert Sarraut, Chautemps (naj-jačia osebnost v kabinetu), Leyges, Daladier, Queille, Paul Boncour in Laurent Eynac
ain vodi stroj človeka?
Obsodba sodobne civilizacije, ker je vzela svetu dušo
Na to vprašanje odgovarja Daniel Rops v svoji novi knjigi »Svet brez duše« naslednje:
»Najpreprostejši kmet v srednjem veku je imei v seb: več človečnosti nego vsa naša civilizacija. Današnji človek se da kup ti. je podkupljiv, hinavski, meni. da je njegovo življenje opravičeno že po samem sebi, po samem svojem oostoju. Ta
človek, ki se sam dviga na oplenjene oltarje, ni nič dragega nego senca vse življenske bogatosti človeške osebnosti. Ta civilizacija stroja, ki ustvarja okoli glave abstraktnega človeka gleriolo, an čuje pravega, konkretnega človeka. Tehnika uničuje v človeku veselje do življenja!
Malo prehudo jo je povedal.
Mount Everest ¥ sobi
Zanimiv eksperiment angleških raziskovalcev
V laboratoriju angleškega ministrstva za zračm premet so znanstveniki in zdrav-r.:ki preiskali f žično zmogljivost lorda Clyd€sdala in njegovih petih spremljevalcev. ki odrinejo v kratkem na nov pohod za osvojitev najvišje gore sveta. Poskusi .so se vrš li v ~odu podobni zaprti stani-c\ v kateri s- sedeli bodoči zmagovalci Mounta EveresTa
Z zračno sesajo so spočetka polagoma, potem hitreje izsesavali zrak iz stanice. dok'er ni pos+a' tako redek, kakor mora fti v višin; S840 m Ves »dvig« je trajal kakšnih 15 minut, a tudi tega časa ne bi zdržali da n'so 'meli aparatov s kisikom na sebi. ki so jim dovaiali življenski zračni trk Kako silno redek je že zrak v vi-š:nf Mountg Everes+a ie razvidno najbolj iT male •^-treče. ki se je pripetih med ^rcini-jr.-«! r'«e mež^e so pozabili, da tma-jo	peresa pri sebi v malem žepu,
•oa sn jim h!t>oma eksrTodirala zaradi neenakega zračnega pritiska v njih notra-
njosti in okolic V ostalem je vseh šest mož dobro zdržalo ta poskus, samo govoriti niso mogli med seboj, deloma zato, ker se zvok v tako razredčenem zraku že skrajno slabo sliši, deloma zato. ker je vsako govorjenje zvezano z bolečino. "Sestop« se je izvršil potem v obratnem redu kakor dvig.
Drugi poskus se je je nanašal na siloviti mraz, ki vlada na vrhovih Himalaje, in tudi ta poskus so možje dobro prebili, kakor tudi naslednji poskus, pri katerem je šlo za zmogljivost živcev. Na konec deske so jim postaviti n. pr. svinčniku podobno konico iz jekla. Pri dvigu deske se konica ni smela prekucniti Kakor šo pokazali vsi ti poskusi, so potovalci telesno in živčno povsem razviti za naskok na najvišji vrh s-;eta. Drugo ie seveda vprašanje, kako se bo stvar izvršila v praksi, kaiti med nosku^om doma in v naravi je vedarle velikanska razlika.
Skrivnost
je, kakor priča zgodovina, v neprestanem delu
Sir JosKua RevnHds je imel za geslo: »Delaj! Delaj' Dela;:«, Voltaire: »Vedno pri delu!«, \v'alter Šcott: »Nikoli ne iai-ruj!« Michelangelo je ime! navado reči: »Vedno se še uč-m« in Je bil neutruden delavec. Spa: ;e celo oblečen, samo da je bil po spanju tem prej pri deiu, a v njegovi spalni-ci je stala vedno marmorna klada, da je mogel delati ob njej, kadar ni mogel spati. Še ko je oslepe!, je s svoj .»ni rokami sum otipaval in proučeval kipe.
O lUindlu p i se i o da je delal za dvanaist mož m lord Palmerston ie bil tudi njegovega kovH. Do naivišje starosti je delal kakor kaznenec. Nekoč so ga vprašali, katera je najboljša moška starost. »79 let«, je odgovoril ni je menil s tem svojo starost. H um bo lat je poleti vstajal ob 4.. pogrni ob 5. in je dejal, da je delo potrebno kakor jed in spame.
»Talent, ki g« imam. 6em si pridobil z neutrudnim delom.« je dejal Johann Seba-
Mladost se ne da
izsiliti
Nič ni bolj smešno ;n žalostno obenem, nego pretirano mladostno oblečena in na-lepotlčena starejša ženska, čije zunanja našopirjenost ni v nobenem pravem razmerju z njenim obrazom in postavo. Isto velja c starih gospodih, ki hočejo z obleko pobarvanimi lasmi, s svojo vsiljivostjo zbuiati videz mladosti, češ da je človek toliko mlad. kolikor se pač mladega »čuti«
Ce doseže človek neko starostno mejo, ki je pač pri razmh ljudeh drugačna, bi morala vsak moški in vsaka ženska gledati na to. da bosta svoja leta predstavljal tako da bodo zbujala spoštovanje, ne pa roeania Težko ie s:cer, zlasti za stareišr žen«ko. občutiti, da ni več »aktualna« a treba se je s tem po pameti in vedenju spriiaznit'
De malo ie Hudi ki vedo za to pravilo in se ga tnd' dr*n"o vedo da se mora <Mrv°k nrofi »nametmm letom« tudi na •jnv>o-i iTro^hpfi vsake krčavosti zlasti v r	Le mladi*-« fma pravico do živega
rk'ni«1a	5rn<i tlir\i 7:-irost in TKllet STO-
iot A pf-ffPTo- r^ož m	ženska
■nA?nVii-ipta boli mia^o čo rc te^muieta z ,-n fe kažeta rh*vtok svoje m&a-flo"1! c tem no -^o^-rpbujeta še vsako-
yrrtr'li Timg-nrh cprlotpv
TjTMf^« ;t n^eteVieea rvirolenia tiidi radi iv^ahiio	iih mladma nrav nič ne potT-eb'i*e kv^iemu •'■e za voifko osebnost V cn no «rilnn rodlro. Vsr lip-van^e
tnro-iptrft ndrlrs^-in ln V^hanie «	iZ-
ram? ie vp^i mn'10 o boM pp<ro to ermršno ?n o-^frivr. no tfnVoTrnp n^esar. r9*m»rii to. da bi bil »takušen« človek še mlad.
stian Bach. »in vsakdo, ki hoče prav tako neutrudno delati, bo imel isti uspeti kakor jaz.« Nekdo je vprašal Vanderbiita: »katera je skrivnost uspeha pri poslih?« — »Skrivnost? Skrivnosti ni,« je odvrnil Vanderbilt, »edino, kar je treba storiti, je to, da se brigaš za svoj posel in da ne za-staneš.«
Mlad študent je vprašal nekoč prof. Stu-arta, kje bi dobil nekoga, ki bi mu ra/žagal partijo drvi »Bas nimrm nobenega dela, opravil bom sam.« je dejal Stuart.
Med ameriško revolucijo je trop ameriških vojakov spravljal težak hlod s poti. Korporal je stal ob strani n jih podžigal z vzicliki. naj le dobro zagradijo. Sam ni zagrabil m hlod se ni premaknil nikamor. Tedaj je prijezdil višji častnik, ki je takoj stoDil s konja in šel možem na pomoč. Ko je bila stvar opravljena, se je častnik obrnil do korpoTala, zakaj ni pomagal. »Jaz sem korporal.« je odvrnil ta. »Jaz sem George \Vash:rgton in se bova še v;dela.« je dejal častnik in odjezdil. Milton je bil beden, star in slep. pa je napisal nesmrtni er-os »Izgubi'eni raj.« — »Laborenrus«, »delajmo«. ie bila zadnja beseda rimskega cesarja Severa.
Dva modema Robinzona
Smrt angleškega rentgenologa
v Lincolnshireu na Angleškem je pred kratkim umrl 62 letni Anglež Alfred Sti it h, eden glavnih pionirjev v rontgeno-loški stroki. Vse svoje življenje je posvetil in žrtvoval znanosti ter se je pri manipulacijah z radijem močno poškodoval na ekstremitetah. da so mu morali odrezati eno nogo. Pozneje sta mu ohromeli še obe roki. Sedemnajstkrat so ga operirali, kar pa ni 9koro nič pumagulo. Ko je moral zaradi pohabljen ost i ostaviti iaboratori 1. mu je dovolila Carrie.gijeva ustanova milostno pokojnino ki pa je bila tako skromna, da mu je jedva zadoščala za preživljanje. Pokojnik je zapustil ob svoj! fmrti^ v les-ni škatli vso svoio gotovino, namreč 7 šilingov in 4 pence.
Byrd se odpravlja na južni tečaj
Kakor poro** »Newvorški Hera'd- i7 Bostona se je za-el pripravljati adm'nl Bvrd. znani ?meriški letine, r- popo-no odpravo m južni tečaj. F.ksped cii^j odrine m pot nredv^oma let(»s v okt-li-ni. Bvrd se bo p^lužjl trm "-to-negi 'ef"la ki ho imelo n osebno nnnravo t\ nri^aimic v snenu. P^'^ namerava Bvrd vzeti s seboj kakšnih 50 psov-	__.
Ko se z^čno cev? poann je^ti. delu is uporaba naravne »Frcrz -T^fove« srečice redno izpraznien^e črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih no-ja\dh različne vrste »Frans Josefovo grenčico, ker odpravi zastajanj-e v želodčnem črevesnem kanalu ip leno prebav-ljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijab in špecerijskih trgovinah. ____
Roman v G?!sworthyjevi zapuščini
Iz Londona javljajo, da je te dni prenv-nuli angleški romanopisec John Gals-svor-thv vapustii med svojimi papirji še neobjavljen roman, delo, ki ga je bil dovršil pred začetkom svoje bolezni, zaradi katere je nastopila smrt.
Novi francoski ministri po poklicih
V	Da adierjevi vladi, ki se je obrazovala prošle dni, je deset advokatov, štirje novinarji, trije v-seučillški profesorji in po en bankir, inženier. zdravnik, industrijec, mornariški častnik ter upravni uradnik.
Pnlj?ka literarna nagrada
Letošnja poljska državna literarna nagrada je bila podeljena pripovedniku Vaclavu Bcrentu za zgodovinski romam »Razlastitev muz«. Bercntu je zdaj 60 let in je n>ap;sal vsega skunaj pet večjih povesti, ki r« veljajo za mojstrovine poljske pro .e. Prevajal je iz tujih slovstev posebno Stendhala, Goetheja in Nietzsche.va. Po''jska državna literarna nagrada z naši 15.000 zletov.
Miss Turčija razoečava tohak
Lanskoletna m:*s.s Turčija, ki je bila poz-neie izvoljena za miss Univer^um, ie /daj dobila nenavadno zaposlene. Turška mo-nopolska uprava v Angoii jo je aingazirala za po'n::.'CO s tobačnimi izdelki. V tem svoj-stvu bo lepotica prepotovala Eg:pt, ame-riške Zedrnjcne države in druge države ter bo ponujala tem državam tobačne vrste svoie donovine. Tobač ic vr»=>te. ki ph bo nosila s seboj, se bodo razpečevale pod imenom »M'.ss Unh-ersum«.
S padalom v smrt
Švicarski letalski poročnik Wa1ter Maver je v torek ^etel s svojim aeroplanom nad Alnami in se je pn akrobatskih vežbah z letalom zaplel v telefonske žice nekih br-zo:avnih vodov Letalo se mu je prstem noškodovalo Skušal se je rešiti z odsko-k'iti iz aeronlana. toda uso<b ie hotela, da ni priletel živ m zemljo. Našli so gl nožne je 500 m globoko pod neko strmino mrtvega.
Stražnik ustreHl služkinjo
V	Kannstattu ie skušala nekemu P^icn-ske»nu strižmojstru pobegniti sbižkn-a. ki mu je b;la po prestani kazni v jeei poverjena v eskortiranie domov. Mednotoma na je skušala nobegniti. To je polica ra tako ra^i-irdo. da je mož nategnil revolver m strelial za nio. Pogod'1 jo je v vrat. da se je mrtva zvrnila na tia.
Sanitetni vlak odvaža ranjence
Nenadna japonska ofenziva na mandžursko-kitajski meji je prinesla napadalcu težke izgube. Japonci so sicer dosegli, kar so hoteli, ker so imeli številčno premoč in so bolje opremljeni za vojno, toda človeške žrtve, ki so jih pri tem utrpeli, so bile tako številne, da so morali odvažati ranjence z dolgimi sanitetnimi vlaki v zaledje
Berlinski zdravnik dr. Ritter in njegova žena sta se tako naveličala civilizacije, (.a sla že pred leti odpotovala na Galapaške otoke, kjer živita samotno, a zadovoljnu
življenje modernih Robinzonov
Naskok brezposelnih m mestno hišo
Izgredi pri razdeljevanj podpor v Steyru
V Stcvru so te dni pri nakazovanju ter i/plačevanju podpor brezposelnim sporočili množici, ki je čakala na denar, da so .-e vsote za oskrbovanje brezposelnih skrčile in se bodo z a naprej izplačevale podpore v omejenem obsegu. Vest so pmesli iz urada za podpiranje brezposelnih prejemniki podpor, ki so prišli prvi na vrsto. Novica se je bliskovito razširila med približno 2000 tisočglavo množico, iz katere so se takoj izločili mladostniki ter zače'.j vpiti: »Lakota, lakota!«
Ta klic je bil signal za hrup in izgrede, ki so kmalu sledili. Množica, v kateri je b:-lo tudi m 11020 žensk, se je lrtro ogrela in začela divjati. Dajala je duška svojemu ogorčenju na razne načne in slednjič se je videl župan v položaiu ki mu je velel osebno posredovanje. Šel je torej na balkon in skušal pomiriti maso. Toda č;rn so ga ljudje spoznali, sc začeli tako ogluš'ii-vo žvižgati in brl.izgati, da ?c je moral skri-
ti /a okno, izza katerega se jc bil najprej pokazal ljudstvu. Videč, da ni drugega izhoda. jc ve'el župan pozv.iti policijo, ki pa ni razprš la demonstrantov, ampak jc skušala rešiti stvar na ra način, da je poiskala v množici najglasnejše kričiče. To pa je šole podžgalo r:i/besnele elemente, ki eo tedaj izdali povelje /a generalni naskok na stražnico v magistralnem poslopju. Obenem so nekateri ruiskakovaili tudi posamezne pisarne. Položaj je bil tako obupen.
je župan uvide! zadnii mogoč izhod ter se je cd'očll sprejeti odposlanstvo de-montrantov, k\ niso zahtevali nič drugega, kakor izpustitev 20 aretirmih razgrajačev. To so bili namreč tisti, ki so delali pri demonstracijah največji hrup. Župan je bi! v veliki zadregi Posredoval pn je le pri pol:cij#(k; straži, da je izpusflla vse areti-rance. nakar je b:1a masa pomiriena in sc je polagema sama od sebe razšla.
Ma
Japonske granate v kitalskem zidu
jt> f -si	.i.' .Z,—	-2-'.
-c
'S- • •. ■	* - " \
V pokrajini šomenkuo, ki je v strateškem pogledu najvažnejša točka kitajskega zidu, so japonske granate povzročile zelo vidno razdejanje
Bolezen in zdravje
Novejši poskusi na pariški akademiji znanosti kažejo, da zapadejo tudi bac ii v zimsko s-panje. V primernem času so cepili mrmotice z bacili kuge. Po tej cepitvi so živali mirno zasipale v z msko spanje. Dva dni potem, ko so se zbudile, j pa so se zbudili tudi bacili kuge in so i
unič li vse cepljene živali.
*
Pecivo, močnate jedi in slaščice bi morali zauživati šele proti koncu jedi, ker
človeka zelo nasitijo. Isto velja o siru. *
Umrljivost za črnimi kozami znaša približno 30% na skupno število vseh, ki se nalezejo te bolezni.
Odrasel človek tehta pravloma toliko kg, kolikor šteje njegova telesna višina centimetrov nad 1 m. Pri telesni višini
176 cm bi moral tehtati približno 76 kg. *
Grški zdravnk Herodlkos iz Selimbrije v Trakiji. Hipokratov učitelj, je bi! baje prvi zdravnik, ki je zahteval namestu dotlej običajnih darov plač lo v getovini.
Nemiri v rumnnskem petroiejskem ozemlju
Pri Ploestiju na Romunskem so te dni izbruhnili resni nemiri. Stavku joči delavci niso na noben način hoteli pristati na /nižanje mezd. kar je od njih zahtevala pe-trolejska družba Roma no-American«. Delavci. ki so bili razjarjeni zaradi neprestanega pritiska nanje, so slednjič vdrli v poslovne prostore družbe in uničili pohištvo.
Lokalne oblasti so spoznale, da niso k^s položaju m so prosile za ojačenje. Pripeljala se je stotnija orožnikov, ki_ je v začetku razpršila demonstrante. Ko p« so ho te h aretirance z dvema avtomobiloma odpeljati v Pioesti, se je na cesti stvori! kordon iz stavfcujcčih de'avcev. Avtomobilom so zaprli pot, naskočil1 orožnike, jih razoroirli :n osvobodili jetnike. Pomoč,
ki je prispela. č:m
-i-
i/ve
d'
kaj se
Deset zapovedi lepoti
1.	Ne čakaj, da bi tvoja koža trpela zaradi mraz«
2.	Vsak večer si namaži obraz s kakšno dobro kremo in ga pusti namazanega.
3.	Ne uporabljal preveč šminke, zlasti če se udejstvuješ v športni stroki. Šminka ovira kožno dihanje in krvni obtok v obrazu.
4.	Po kopeli in umivanju nc pojdi takoj na mrzli zrak, da ti koža ne razpoka.
5.	Tudi podnevi uporab'jaj kremo ;n pazi, da ti kože ne zmoči sneg. led itd
6.	Po z-mskem športu t-ai se ti telo odpočije kolikor mogoče do'go. Utru:enosti ne draži s plesom in ponočevaniem.
7.	Mraz in šport dvigata apetit. ki ga upoštevaj. A preveč jedi isto tako škodi RakoT premalo.
8.	Med gibanjem in neposredno po gibanju na mrzlem zraku ne kadi, pljuča se ti imeče preutrudijo.
0. Oblači se toplo, kakor zahteva temperatura.
10. Paza na zdravje, kajti zdravje je lepota.
di, je s streli v zrak	nasilneže :n
zopet polovila aaretirance ter jih odvedla v mesto. To je položaj še poostrilo in zdaj čakajo, kaj sc bo izcimilo iz tega.
ANEKDOTA
»Kaj pravite o moji sliki?« »Dobra tehnika!«
»Nič drugega? Prodal sem jo z« 20.000 dinarjev!«
»To je umetnost!«
»Zdaj pridemo v predor. Micika!« »Da te ni sram povedati, Janez!«
P. Ro&enhaym
18
Štiri prigode Joeja Jenkinsa
Detektiv je pokimaJ. Segel je v žep in spustil starcu veojd novec -v roko. »Ali bi bili tako dobri in bi mi povedali, kje stanuje grof KjeJland?«
Starčev čemerni obraz se je namuznil.
»Grof Kjelland stanuje v Frederiksberškem drevoredu, na vogalu Aihainbraveja,« je rekel dokaj vljudneje nego prej.
»Hvala vam.« In spet je avtomobil odbrzel, to pot proti jugozahodu. ---
Renesančna palača grofa Kjeilanda se je svetila iz temne vrste vil, ki obrobljajo Frederiksberški drevored, kakor bleščeči grad pravljičnega princa. Zibajoči se zvoki dunajskega valčka so drhteli v noč m stoterno vrvenje veselih glasov se je kakor pesem življenjske radosti razlegalo na cesto.
Avtomobil je sunkoma obstal pred glavnim vhodom. Vratar v svoji krasoii livreji, s palico v roki, je vzel trirogeljnik z glave in stopil k vozu.
»Ali mi lahko omogočite, da bi govoril z policijskim prefektom?«
Mož v obšiti suknji je skomignil v znak vljudnega obžalovanja.
»Gospod prefekt se je pred desetimi minutami odpeljal,« je dejal.
»Kam neki?«
»Ne vem. Očividno ne domov. Eden njegovih komisarjev ga je poklical k telefonu.«
Joe Jenkins se je prijel za klobuk, se obrnil in počasi krenil proti svojemu avtomobilu.
Cez nekaj minut je avtomobil izginil.
»Nocoj nimam sreče,« je zamrmral. Nato je segel v žep in plačal šoferja. »Ne potrebujem vas več.«
Joe Jenkins je zaril roke v žep svojega raglana ter počasi jn zamišljeno krenil po Frederiksberškem drevoredu nizdoj proti Ve-sterbrogadu. In ko je s čudno težkimi koraki stopal svojo pot, so se njegove črte vse bolj in bolj mračile, in mrk smehljaj se mu je zarezal v kotičke stisnjenih ust.
★
Jutranja megla se je kadila in valovala nad sivimi vodami O-ere-sutida. Šumi novega dne, ki se je pravkar z mlado močjo sproščeval iz krila temne noči, so se še utapljali v teh koprenah. Dafleč na vzhodu, za komaj vidnimi obrisi švedske obale, se je razlivala po obzorju ognjena proga. Snop rdečih plamenov se je šiiril v-nebesni obok. Luč prihajajočega dne je z žarečimi puščicami predirala težke meglene gmote, ki so se kakor v zamolklem kljubovanju počasi i<n nerade umiikale. Kake četrt ure je trajati srditi boj med dnevom in nočjo. Naito so se megle raztopile v vodah, iti sonce, smehljajoče se kakor prebujen otrok, je zmagovito zasijalo severnim deželam.
Gospod, ki je ob skodsborški pristajalni brvi nestrpno stopical sem ter tja, se je zmrzljivo zavijal v svoj plašč in zdaj pa zdaj pogledoval po cesti, ki je vodila proti Hellerupu.
V jutrnji tišini se je začulo rahlo brnenje, ki je počasi naraščalo in se nazadnje prelilo v glasen, enakomeren hrup. Še nekaj minut.
in izza cestnega ovinka se je pokazal avtomobil, vozeč z vso brzino. Ko je ob pristajalni brvi sunkoma obstal, sta stopila z njega ravnate); vam Dymen in mlajši človek, ki je v vozu skrbno prelagal vsakovrstno pripravo.
»Dobro jutro, gospod Carstens,« je rekel gospod va;i D.vmcn n podal igralcu roko. »Vtelešena točnost ste. Dovolite. da v.un predstavim svojega operaterja... Gospod Skansen je e.iCii jidii/Mu )zu j is-,i ljudi v vsej filmski stroki. Mislim, da boste z njegovimi ssietki zadovoljni. In zdaj, če izvolite, pojdemo peš na lice mesta. Rad bi vam dal spotoma še nekaj navodil. Vi, gospod Skansen. se najbrže z orodjem vred pripeljite za nama. — Torej, gospod Carstens. < je pričel ravnatelj van Dymen, ko je zaupljivo segel igralcu mvJ pazduho in počasi krenil z njim dalje, »vaša vloga bo, kakor sem v. ni ž j kratko povedal, nekako tale:
V našem filmu igra gospod Johnstrup diktatorja. Ta je /J rabi! svoj ), moč v to, da je z ženo svojega maršala — to ste vi — /.'čil ljubezensko razmerje, med tem ko maršal na vojni vsiiko Uro r ega življenje za gospodarja. Drama se godi nekako okoli leta 1^5'). Kraj je v temni, molčečni noči prišel v selski dvorec svoj: fcbice. maršalove žene.
Ta p re varjeni mož, maršal, ste torej vi. Spletfcarski dvorjan, spravil maršalu pisemce v roke, ki ga je nezvesta soprog i pisari svojemu kraljevskemu ljubimcu. Maršal, ki seveda pozna ženiti!) pisavo, se je, od besnosti, žalosti in ljubosumja ves iz uma, z brz>> pošto vrnil v domovino.
Vso noč se plazi okoli hiše. Nazadnje, ko se že dani, vidi, da vladar zapušča hišo in odhaja po poti, ki vodi proti vrtnim vraten. Prevarjeni mož se potuhne za grm in prežeče upre oči v tekmeca ki stopa naravnost proti njemu, nič hudega ne sluteč.

Primorje : Ilirija
Zanimiv dvoboj za vstop v ligo.
nedeljo se otvori v Ljubljani nog>
metna sezona. S tradicijo, ko smo
li
z nogometnimi tekmami v sončni spomladi, je prekinjeno. Kvalifikacijski tekmi se imata odigrat' clo 20. februarja, ker začne prvenstvo v nacionalni ligi že prvo nedeljo v marcu.
Oba kluba sta skušala spraviti v kondi-c:io svoji moštvi po vseh danih pogojih. V tekmi proti 1 lasku je Ilirija dosegla taka lep uspeh, da ji daje to mnogo na de na mpeh v kvalifikacijskih tekmah.
Razumljivo, da bi naša javnost raje videla najboljše moči obeh klubov združene v borbah proti močnim protivnikom, ki sodelujejo v nacionalni ligi. No, ker to ni uspelo, bo imelo občinstvo priliko priso-,s:voviiri lepi — upajmo tudi — f-air tekmi.
Ta tekma se igra v smislu sporazuma obeh klubov na igrišču ASK Primorja io prične ob 15. Igra se seveda ob vsakem vremenu. Igrišče je očiščeno od snega.
Smučarsko prvenstvo Notranjske
Smučarski klub Logatec je priredil na Sveenieo vz-trajiiuetn- tek na pro-gi 17 km za naslov prvaka Notranjske. Proga je bila k.jub slabim snežnim rtu me ram prav dobro izpeljana Starta lo je 29 tekmovalcev. Ti.:, vin a je bila org-anizitana izborno. V prv: vrsti gre posebna zahvala predsednika kluba g Air Kristanu iu g. Ženici za njuno veliko požrtvovalnost. Proga se je začeia pod Martjnhrjbcm. potem čez Ženček. mirni) Dolarjevih jam — Kalce — Gorenja Logatec — Hrib — Velike Bukve do cilja za hotelom »Kramar«.
Da je smuški šport tako zelo razvit tudi v Logatcu, je dokaz vekko zan man je množice ki je težko pričakovala prihajajoče tekmovalce.
Ob 17. je bil razglas rezultatov jn nagovor predsedivka g. Mr. Kristana. Pozdravil ie delegate vseh klubov, predstavnika vojske g. kapet«n;< Sleveca, delegata ZSP in druge. Po končanem govoru je g. predsednik čestital prvaku Notranjske g. Jenku k uspehu ter mu izročil iep srebrn pokal.
Želeti bi bilo, dta bi vzelj vSj notranjski smučarski klubi za vzgled smučarski klub Logatec ter bi se s tem povzdignili na v' s j o stopnjo te športne panoge in povzdignili tujski promet. Rezultati so bili: 1. Jenko Boris (SK Ilirija 1:07.31. 2. Senč-ar Lodo SK Ljubljana) 1:12.40. 3. Jakopič Avgust (SK Ljubljana) 1:13.53, 4. Trkman Franc (SK Logatec) 1:16.56, 5. Švigeij Mila:! (SK Ljub'jana) 1:17.45, 6. Legovjč Draga (SK Ljubljana) 1:18.20. 7. Rotar Franc (>K Ljubljana) 1:18.53. S. Seselj Franc (SK Ljubljana) 1:19.13. 9 Blehveis Jana (SK Iliri i1:22.31 10 Starman Adolf (SK Ljubljana) 1:23.22.	., '
Občni zbor SK Železničar
Nedavno je imel SK Železničar svoj 6. redni obiui zbor ob izredno številni ude-ležbi članstva. Iz poročil predsednika inž. \Volfa, tajnika Fischerja in ostalih funkcionarjev. katerih poročila so bila vsa soglasno sprejeta, je bilo razvidno ogromno d- a m lep napredek kluba v zadnjem leta. Delovalo je z uspehom sedem sekcij; število aktivnega članstva je znašalo približno 350. število celokupnega članstva p-a ie ostalo na isti višini 973. Da ni bilo prirastka je iskat- vzreka v gospodarski krizi, ki tud, železničarjem ni prizanesla. N.i;večji napredek sta pokazali nogometna in lahkoatletska sekcija. Nogometaši so sodelovau med drugim na proslavi 10-letinee ŽAK v Velikem Bečkereku, na prvenstvu žel. klubov v Nišu. kjer so se piaeirali na drugo mesto. Nad vse uspešno so »e borili v podsaveznem prvenstvu ter so bil posebno trd oreh Ijubjanskun klubi in. Rezerva je osvojila prvo mesto okrožja, m adina pa drugo le zaradi slabše goidiference. liacement prvega moštva je odvisen od verifikacije tekme z Rapdom.
Lahkoatletska sekcija, ki ie najmočnejša v Mariboru, je beležila izredno lepe uspehe. Saj držijo člani kluba kar 9 oficijelnih mariborskih rekordov ter 3 neoficielne. M' d prvimi 10. placirammi lahkoatleti posameznih disciplin v državi pa vidimo imena osmih članov Sekcija se je 6 svojimi člani udeležila vseh lahkoatletskih nastopov v Mariboru ter drž. prvenstva z uspehom Ob priliki slavnosti mariborskega tedna ie sekcija nastopila z impozantnim številom atletov ter si osvojila zmago. Poleg uspehov posameznih sekcij Da more odbor kluba beležit lep napredek del j?a gradnjo griš^a Igrišče, ki bo eno največjih v državi je že ograjeno in splflnirano. Oh tei pnlik; ie tajnik omenil velike zarili g e načelnika mestne občne dr Lipolda. vodje gradbenega urada inž. Čerueta. obe. odbornika g. Tumpeja in drugih, ki so v velik' meri s svojo naklonjenostjo pripomogli, da so se ta dela tako uspešno končala.
Tudj., denarni premet klubske blagajne je bil zelo velik. Znašal je (brez nog. tekem) 134.126.90 Din. Klub je skoro brez dolgov. Vrednost inventarja pa je narastla na SO.OOO Dm.
Za izredne zasluge je občni zbor izvolil za častne člane kluba upravnika delavnice drž. žel Joviča Andra, žel. zdravnika dr. Korenčana m predsednika UJNZIB v Mariboru Rudolfa Tumpeja.
Pri volitvah je bila soglasno izvoljena tale nova uprava: predsednik inž. Wolf, podpredsednika mž. Jagodic m Mozetič, tajnika Fischer in Bačnik; ' blagajnika Cilemsek in Podpeoan. gospodarja Cof in Kovač; za odbornike Kesler. Steinbiicber, Spicnagel, Šantel. Zore Za načelnike sckcij: liogcmet Ilovar, lahkoatletiiko Rak, zimski šport Pinter. težko atletiko Čop. tenis Masi, tab-le tenis Lorber, šah Rade j. Za revizorje so bili izvoljeni Jurjavčič. Baofiik in Sa-fran. v častno razsodišče pa Jovič, dr. Ko-renčan in Tumpej. V odbor za gradnjo igrišča: inž. Debcvc. inž Uran. inž. Savnah. arh. Bošnjak, Lintner. Kralj, Veronek, Černeka. Alt. Kesler, Peharda, Kristl.
Ustanovni občni zbor Mariborskega akademskega sabljaškega kluba. Pred kratkim je bil ustanovljen »Mariborski akademski sabljaški klub«, ki ga vodi naslednja uprava: upravni odbor: senator dr. M. Ploj, okrajni glavar Milan Makar, ravnatelj dr. J. Tominšek, odvetnik dr. F. Mttller, prmarij dr. H. Robič. ravnatelj B. Pogačnik zdravnik dr. Marinič in inž. šlajmer; nadzorni odbor: industrijec Hutter, inž, Dračar, favn. Lettner, industrijec Rosenberg in ravn. Fischer; pr'javni odbor: okr. glavar Makar, dr. Miiller in dr. Tominšek; častno razsodišče: okr. sodnik Sernec, notar dr. Ašič, minister v p. dr. Kukovec, odvetnik dr. Skapin in podpredsedn k okrož sodišča dr. Pichler. Posamezne sekcije prično delovati s 1. februarjem, in sicer v telovadnici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici (vhod skozi dvorišče v Razlagovi ul ci). Razpored: ping pong sekcija za dame in gospode vsako sredo ob 20., damska sab-ljaška sekeja vsako soboto ob 20.; sabljači začetniki vsak petek ob 20. in iz-vežbani sabljači vsak torek ob 20. Sabljanje bo poučeval dipl. sabljaški mojster kapetan v p. g. Grioni. Poučeval bo italijansko pportno sabljanje, ki n:ma z nemško visokošolsko menzuro ničesar skupnega. Italijansko športno sabljanje se goji le kot šport, je brez nevarnosti in ima namen vzgojiti elegantne in hitre kretnje, zato je zelo pripravno tudi za dame. To je športna 5gra, ne boj. Klub bo prirejal razne turnirje na pr. v začetku februarja v Gradcu: Slovenija : Gradec. Letošnje tekmovanje za državno prvenstvo bo najbrže v Mariboru in bo nastopilo na njem okrog 150 sabljačev. Prav tako se bodo prirejale tudi ping pong tekme. Ves mate-rijal da klub članom brezplačno na razpolago. Tudi za ping pong so že mize s potrebnim orodjem pripravljene. Občestvo ima k vajam, ki bodo nedvomno zelo zanimive nro'«* vstop
Športno društvo Vrhnika bo zborovalo v soboto 18. t. m. ob 20. v gostilni Ivana Oblaka. Vrhnika 183 Vabljeni so vsi športniki, koterim je vrhniški soort pri srcu. Ker ie sedanje stanie nevzdržno, se bo, ako občni z bo- ne bo sklepčen, predlagal razpust društva. Vsi člani kolesarji, nogometaši smučarji ter hnzenašVe se naprošajo. da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže
Medklubske smučarske tekme in tekme za prvenstvo »Vrhnike« se bodo vršile v nedeljo 12. t. m. Start ob 14. pred gostilno Franca Simona na Stari cesti. Proga lažja gorska 18 krn Prijave sprejema športna trgovina Franca šušteršiča do 11. t. m. zvečer. Prijavnina 3 Din, prvih pet tekmovalcev prejme darila in diplome.
Smučarska tekma za prvenstvo Zasavja. ki bi se morala vršiti v nedeljo 5. t. m. na Mrzlici (SPD Trbov'je), je odgodena zarad' neipov oljnih snežnih razmer. Tekmovanje se bo vršilo eno prihodnjih nedelj, kar bo pravočasno javljeno.
ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Jutri ob 10.30 redni cross-country trening na našem igrišču. Cross countrv moštvo kompletno brez izjeme. Srakar. Ogrin, Ive. Lev. Hansi, Armin, Fricko. Opremo sebo i ip točno!
SK Ilirjja (nogometna sekcija). Sestanek I moštva bo dnaes ob 18.30 v »Evropi«. Zaradi jutrišnje tekme glejte objavo v član«ki kniigi!
TSK Slovan. Jutri ob 9.30 dopoMne pri Sokolu redna odborova sej«. Gg Ku-naver Felber Novak. Arko Dorčec. Grm. Bucik Glohelnik Olnhak sigurno'
Vremensko poročil« iz Kraniskp gore: 3. februar ia t m z jutri i: barometer 7(V).2. I 15 do 40 cm sne^n. temne^tuTa —2. s^rti. oblačno.	dobra skakalnica, drsali-
šče in sanka ti unornbno. Izgledi nedelj o dobi*1 Pričakuje se nov sneg Vodi- i jo se brezplačni smučarski tečaji.
JEZERSKO. 3. februarja ob 18. Na smučišču 30 cm snega. srež. jasno, temperatura pada. smuka dobra.
it li i o
Sobota. 4. februarja.
LJUBLJANA 12.15: Plošče- — 12.4o: Dne-vne vesti-. _ 13: Ča«, plošče. 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Angleščina. — 19: Delo ter zaščita žene in otrok. — 19.30: Iz zgodovine filozofije — 20r Muzika -50. pešpolka Triglavskega. — 22: Cas, poročila, plošče.
BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 16: Narodna glasba. — 19.30: Violinski koncert.
—	20.10:-Operni večer. — 22.20: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Koncert orkestra. — 22.10: Godba za ples. — PRAGA 19.20: Plesna glasba iz Moravske Ostrave- — 20: ^Praški Ghetto«. — 21: Opereta iz Bratislave. — 22.15: Lahka sodba. — BRNO 19.20: Igra.
—	20: Program kakor v Pragi. _ VARŠAVA 1S.05: Celo in klavir. — 20: Plesna glasba. _ 20.50: Pesmi. — 22.05: Chopinove klavirske skladbe — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Lahka godba. — 15.15: Muzi-ka na oboo. — 16.45: Orkester mandolin. — 18: Godba na pihala. — 19.30: Albanske pesmi in plesi- — 20: Opereta. — 22.20: Slavni umetniki na ploščah. — 22.45: Plesi dveh stoletij. — BERLIN 20: Plesni večer. -23.30: Slavnostni večer iz palače Ufe. — Ko-NIGSBERG 20: Izlet na slepo srečo; — Nočni koncert. — MtTHLACKER 20: Mešan program iz Monakovega. — 2215: Program za banatske Švabe. — 22.45: Orkestralen koncert. — BUDIMPEŠTA 17.?^): Koncert Grie-gove glasbe. — 19.15: Ciganska godba. — 20.45: Violinski koncert. — 21.30: Operetni večer. — Lahka iri plesna glasba.
Prenovljena koža v 3 dneh,
Mehka, bela,
glatka
Razširjene lojnice mozolji ter trpkost kože izginejo. — Poizkusite tudi Vi!
Recept strokovnjakov.
Na tisoče dam ima razširjene lojnice, da tega niti same ne vedo. Vzrok vsaki razširjeni lojnici je draženje. Posledica tega dra-ženia so izpuščaji, mozolji, ogrci in brezbarvna in trpka koža.
Krema Tokalon bele barve {ne mastna) vsebuje zdaj nov čudodelen vosek, nežen in penast, ki se dobiva iz cvetja in je kombiniran s svežo smetano in predelanim oliv-
nim oljem. Ona krepi, krči in hrani kofo, prodre v razdražene kožne žleze, oži razširjene lojnice, odstranjuje mozolje in meči najtrpkejšo in najtemnejšo kožo. Tudi najbolj suha koža postane sveža in vlažna, vendar ne mastna. Ta krema se uporablja tudi zoper mastno kožo in nosni sij.
Krema Tokalon bele barve olepša in osveži kožo na edinstven način v treh dneh. Uporabljajte |o vsako iutro. če pa imate gube, uporabljajte kremo Tokalon, hranivo za kožo rožne barve, zvečer, ker hrani in pomlajuie Vašo kožo medtem, ko spite.
Sokolstvo
Sokolsko delo v Tržiču
Pripovedovanje pravljic se je med deco tako priljubilo, da je telovadnica meščanske šole vsakokrat popolnoma zasedena. Zadnjo nedeljo je pričarala malčkom svet pravljic s. Jelka Zagarjeva, ki si zna posebno spretno pridobiti številen krog malih poslušalcev Sokolska upriava naj gleda, da bo slišala deca čim več pravljic iz so-kolskega življenja.
Smučarski dan v nedeljo za deco, naraščaj in članstvo je uspel v vsakem oziru. Deca je tekmovala na progi 2 km, naraščaj na progi 4 km in člani na progi 18 km. Startalo' je ob 10. "Uri, z minutnimi presledki, 9 članov, 11 naraščaj ni kov in 18 moške dec-e. Od deče je bil prvi na mestu Grobovšek v 12,43 minut, od naraščaja Kralj v času 22.11, od članov pa br. Ba-bič Anton, ki je prevozil progo 18 km v času 1.07.34, ter s tem dosegel odlično mesto, ker "je bila proga Sokol niča - RočeV-nica - Sv. Neža - Popovo - Hudo - Loka -Sokolnica težavna in se je gibala v višinski razliki 450 m. Prvi od dece je dobil lepe smučke, naraščajniki in člani pa dobe diplome.
»Pri belem konjičku« je odigrala v nedeljo sokolska igralska družina. Igra je bila dobro pripravljena, posebno je ugajala lepa scenerija. Posamezni igralci so storili svojo dolžnost in želi temu primerne uspehe. Prav dober je bil Bucek in dr. Kovač, izmed ženskih vlog pa je bila najboljša Meta. šminkanje oseb pa ni bilo na višku, številno občinstvo se jn odlično zabavalo in bi bilo prav, če družina igro ponovi. Po drugem odmoru je spregovoril narodni poslanec g. Ivan T>ončar v spomin mladega sokola-prvaka Perdana nekaj lepih besed, ki jih je občinstvo sprejelo z največjo pie-teto in zaklicalo prezgodaj umrlemu trikratni »Slava! c
Pred pričetkom letošnje prosvetne sezone si je bilo napravilo sokolsko društvo lep spored, ki pa se ga ne ttrži najtočnejše. Dosedaj sta odpadla oba glasbena večera, čeprav sta bila od prirediteljev pripravloo-na, pa jih je uprava odstavila z dnevnega reda. Vsako in tudi prosvetno delo mora biti podvrženo gotovemu redu, če hočemo, da rodi uspehe. Iz dneva v dan živijo samo neprogramatični ljndje in tudi neprograina-tične ustanove. Naša sokolska društva so pa najstrožji sistem in zato bi ne smela prezirati sama svojih sporedov.
Smučarska tekma sokolske mladine v Celju. 28. p. m. popoldne se je vršila prva smučarska tekma n žjega sokolskesa naraščaja od 12. do 14. let. v nedeljo popoldne pa tekma za nižji naraščaj od 14. do 16. in za višii naraščaj od 16. do 18. leta. Uspehi so zelo zadovoljivi ter so lahko tekmovalcem in društvu v ponos. V soboto je tekmovalo 25 nižjih naraščajnikov na 1 km dolgi nroai. od tSklane kleti« okrog Jožefovega hribn po krasni gozdni noti do cilja pri -Skalni leteti«. Prvi je bil Franc HntioŠ M0; 2. T Van Končan; 3. Vladimir Kresnik; 4. Rafael Skale. — V nedeljo ie najprej startalo 9
višjih naraščajnikov na 6 km dolgi, težki progi okrog Jožefovega hriba in mestnega pokopal šča do gozda in v serpentinah do vinogradov v Zagradu mimo Starega gradu do >Skalne kleti«. Rezultati: 1. Zvonko Meštrov 32.54 ; 2. Karol Favaj; 3. Borut Marinček: 4. Ervin Grobar. N žji naraščaj je tekmoval na 3 km. Rezultati: 1. Miloš Marinček 23.31; 2. Mirko Mimik; 3. Branko Prekoršek; 4. šašo Ferlež. — Naraščaj-nice po tekmovale na 3 km: 1. Nesti Hil-lingerjeva 25.00 : 2- Ilerta Flerinova; 3. Nada Deiakordova: 4. Majda Jerinova.
Sokol Zalog pri Ljubljani je imel svojo •II. redno letno skupščino 22. januarja pod predsedstvom staroste br. Schlaga, ki je toplo pozdravil vse navzoče. Tudi na tem občnem zboru se je članstvo soglasno pridružilo mnenju podstaroste matičnega društva Polje br. Kuharja, ki je ostro obsodil gonjo episkopata v pastirskih listih. Iz članskih vrst je prišlo več predlogov, ki pa vsi izražajo eno, naj nova društvena uprava črta vse one člane, ki obstoje samo na papirju, tvoreči neko fizično hrome društva; saj kdoj ni za, je proti Sokolu, omahljivcev naj ne bo med nami! Novo društveno upravo tvorijo: starosta br. Schlag F., podstarosta br. Maselj A., načelnik br. Stemberger L., načelnica s. Baučer L., tajnik br. Meržek K., blagajničarka s. Drašček J., prosvetar br. štrukelj A., v odboru so še br. Trdan, br. Kinlt, br. Erut in br. Porliavec R.
Sokolsko članstvo v Ljubljani opozarjamo na idejni, in praktični soeijalno gospodarski tečaj, ki ga priredi ZKD v februarju. Otvoritev bo jutri ob 10. v prostorih ZKD kazino II. Tečaj je brezplačen. Ob otvoritvi se določi spored sporazumno.
SOKOLSKO DRUŠTVO VELENJE bo Zborovalo danes ob pol 20. v Rudarskem domu. Pridite polnoštevilno!
Iz življenja na dežel?
BLED. Danes in jutri bo predvajal zvočni kino Bled nemško opereto »Pustna vila«. Dodatek nov tednik in zvočni domači film.
LITIJA. Občni zbor krajevne organizacije JRKD v Litiji bo 12. t. m. v gostilniških prostorih g. Maksa Lajovica ob pol 3. popoldne. Za krajevno organizacijo JRKD Šmartno pa bo občni z?bor že ju-triSnjo nedeljo ob pol 8. zjutraj v šmart-nem pri g. Roba vsa. Na obeh občnih zborih bo3ta med drugimi poročala tudi narodni poslanec g. Mravlje in banovinski 6vetnik g. Birolla. Članstvo je pozvano k polnoštevilni udeležbi.
PRIMSKOVO PRI KRANJU. V ponedeljek smo spremili k zadnjemu počitku najstarejšo vaščanko gospo Marijo Blagneto-vo Pokojniea je bila do zadnjega čila in zdrava, le letošnjo zimo je hitro pešala in jo je neizprosna smrt. nernbila v čestit.i
starosti 91 let Blaa ji spomin!---Znano
stavbno zemljišče Antona Pendeta in - Fr. Dolinarja poleg Lokarjovega gozda, za katero se je že pogajal industrijec g. Prah iz
Kranja, da bi na. njem postavil tekstilno tovarno, a sc kupčija ni sklenila, je zdaj kupil veletrgovec Stermocki iz Celja, ki hoče svoj delokrog razširiti tudi v tem okraju. Baje hoče postaviti tukaj tovarno, kar bi seveda toplo pozdravili, ker bi to biio le v korist vasi in v omiljen je bede brezposelnim. — Tukajšnji oder vprizori v soboto ob 20. in v nedeljo ob pol 10. Vom-bergerjevo komedijo »Voda . Igra je povzeta iz realnega kmečkega življenja in je vredna, da jo vsi pridete gledat.
RADOVLJICA. Sokolsko društvo v Radovljici priredi danes predpustni ples r vseh prostorih Sokolskega doma. Sodeluie *>Jazz Negode«.
ŠMARTNO PRI LITIJI. ,iutri_ popoldne ob 3. se vprizori veseloigra »Trije vaški svetniki« na Sokolskem odru.
VIŠNJA GORA. Na lastno prošnjo je prestavljena iz Kostrene pri Sušaku v Višnk> goro ondotna učiteljica ga. Koporčeva Min-ka Na naši šoli začne s poukom 10. februarja. Šolski otroci so sprejeli novico o njenem povratku s prav iskrenim veseljem. Sej<-m sv. Neže je bil prav dobro obiskan. Jako močan je bil dogon goveje živine, pa tudi ljudi se je nabralo ta dan v Višnji gori, da že davno ne toliko. Posebna atrakcija je pa bila, ko je tukajšnja davčna oblast zaplenila nekemu mesarju vse blago, kolikor ga je pripeljal na trg. ker s^ za vse opomne, naj poravna svoje davčne zaostanke, ni zmenil. Svežo slanino, meso in klobase je potem davkarija prodala sama na javni dražbi, izkupiček pa vpisala dolžniku na njegovem računu v dobro. — Prejšnjo nedeljo jebil prvi letošnji večji prihod ljubljanskih smučarjev na priljubljena vi-šnjegorska smučišča. Prišlo je nad 100 ljubiteljev belega športa.
VOJNIK. Za Vojnik in okolico bo jutri praznik, in bodo ljubitelji res lepih prireditev napolnili posojilniško dvorano ob 3. popoldne, kjer priredi meščanska šola akademijo v proslavo 10-letnice obstoja s prav lepim in nadvse zanimivim sporedom, ki je razviden iz lepakov. Starši, prijatelji mladine, bivši učenci šole in vsi ostali ste vabljeni k tej lepi prireditvi ZALOG. Nosilec liste Narodnega bloka pri občinskih volitvah 13. septembra 1925 s. Ciril Požar je bil na lastno prošnjo razrešen mesta občinskega odbornika in svetovalca občine Device Marije v Polju. V nedeljo zvečer se je vršila izredna občinska seja, na kateri se je prebral odlok o razrešitvi občinskega svetovalca Cirila Požarja in o imenovanju odbornika Marna Janeza, posestnika iz Sneberjev 24. Zatem je sledil ugovor proti punktacijam in odobritev resolucije. Nekaj odbornikov se ni odzvalo seji. Popoldne se je vršil v gostilni Albina Plevnika občni zbor gasilnega društva Za-log-Sp Kašelj. Za načelnika je bil izvoljen Mehle Miha. Prejšnjo nedeljo je uprizorilo gasilno društvo Zalog-Sp. Kašelj v prostorih Cirila Požarja burko »Repoštcv«. Kulturno gibanje je živahno. Za februar je Ci-rilova dvorana vse nedelje zasedena. Vršile se bodo same prosvetne prireditve, jutri nastopi dramatski odsek tovarne »Satur-nois«:, drugo nedeljo športni odsek »Svobode«, potem še Krekova družina in slednjič zaloška narodna šola.
f
Cene malim oglasom
žmttvt Im dopisovanja. vsaka beseda Din tr— ter enkratne pri-e*oJblna ra Hira att ta dajanje naslova Din S—v Ogla*! trgovskega tm reklamnega enačaja: vsaka beseda Ou I.-—>. Po Din l.— ta besedo M taračunajo nadalje vs» og/mn, ki tpadafo pod rubrika »Kam pa kam*, mAuto-nioto«. »Kapital*., »V najem*. »Posest*, mI sik ah«, oovsr fn odda*. »Stroji*. »Vrednote*, »Informacije»Živali*, aObrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki« (n •Zaslit-tek*, če te t oglasom nudi tastu tek. oziroma, če te tiče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama liče tasluika alt tluibe. plača ta
vsako besedo fO pm Pri vseh oglasih, kt te taračunajo po Din Ista besedo, te taračuna enkratne pristojbina Dtn 5.— ta kitro att ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega enačaja se računa f o po 50 par ta vsako besedo. Enkratna pristojbina ta kitro ali ta da tanje naslova pri oglasih, ti te taračuna /o po 50 par ta vsako
besedo, tnaia Dtn 3.—
Na (man Hi en r sek pri oglatih po V) pat ta besedo, fe Din 10.—k
Wi Oglasih po I Din ta besedo pa Dm 15.—. Vse prist ojbtne ta male Oglate je plačati prt predati naročila, oz*-roma tlb le vpesslah e pismu ohenem t naročilom.
'liTTUH
VuU Ot»«<l« 50 par; s* dajani« naslova ali u šifro d» S [Vin (1)
Mesarski pomočnik
(mlad — z dežele ma pred-nost) dobi takoj službo v Ljubljani 0g«i*io se mora osebni na na-;»v. ti ga pave oglasni oddelek »Jutra«.	3169-1
Brivskeg?
pomočnika
takoj ?pre.:mp salon na &ma-tin»ki cesti štev. 22.
3159-1
Kopalni mojster
prvovrsten mrt..-er in [»-d: ker, dob: službo. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Kopalni mojster«.
3143-1
Likarico
moškega parila, ^-prejmemo takoj. Reflektiramo samo na prvovrstno moč. Ponudbe in na-s-lov na ogiae. oddelek »Jutra« pod. šifro »Spret.n3 likarica«. 3184-1
Mlado dekle
T>c5teno- Se dne zunan josti, ki mora z-nati tudi kttha-t", dobi elužbo v gostilni. y<i5l«vv v oglasnem oddelku »Jutra«.	3:07-1
Šteparico in pomo-žno delavko
dobro izvežbani v izdelovanju -lam-kih tsorbic. takoj sprejmem. — Ponudbe n.i okrasni oddelek Jutra pod šifro »Staino me^to«.
3313-1
Služkinjo
pridno in pošteno, k! znt> Ciprav&jati vsa Ešna dela ia kuhati rnešč-a.?i «-k« hrano, iščem. Prednost imajo trite, ki znajo dobro šivati in likati. Ponndbe na nj;a=. oddelek »Jii'tra« r>od šifro »Čednost«. 3227-1
Damske krojače
dobro i-rrežbine in prvovrstne delavce daimskib plaščev — za de'avnieo rp:ejm° tvrdka »Elite« v PreSernovi uiicd štev. 7.
3221 >
Mesto učenke
irščem v pletare-fcvu ali tr-govirei. Nas-lov povp ogl. oadelek »Ju tra s. 3319-41
Pouk
lieseds 1 Dia; za	dajanje aaslorva ali	za šifro 5 I>n. Dij&ki, ki išče j« vn-sirukcije,	plačajo vsako besedo	50 par; za šifro ali za	dajanje naslova 8 Din.	(4)
Učni tečaji
za odpuščene ere-dinje-šolce Informacije med 14. in 16. uro na Borštnikovem i.rgu šit. 2.	3"-* 15-4
Oglad trg. značaja po 1 Din beseda; za da ianje naslova a.!! za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega >,načaja pa vsaka beseda 50 par; sa dajanje naslova ali za šifro r>a 3 Din. fSN
Valvasorja
Tvr-vo izdajo (10S>) poceni prodani. Naslov pove ogl.
oddelek »Jutrac. 3:99-3
Službe išče
Vsaka bt«eda 50 par; sa dajenj« naslova aH za Šifro v* 3 Din. (2)
Mlada služkinja
z večletno prakso, vešča vseh hišnih del in kuhanja. išče mesta za takoj pod šifro: »Pridna in vestna« na oglasni odd. »Jutra«.
3102-2
Mlada postrežnica
išče n-lužbo. .\'a-topi lahko ;ak»j. Ponudbe na og 1. oddelek »Jutra« r>nd šifro »M a da :»«.	3168 2
Dekle
prid.no in pošteno, vajeno vseh hišnih del. išče službo za takoj. Naslov pove ogabni oddelek »Jutra«.
314S-2
Več gospodinjskih pomočnic
pridnih, z različnimi sposobnostmi. priporoča gospod i n ja m pos r e d o-va !>n i ca v šelenburgovi ulici 7/1. Brezposelna dekleta do.be prenoč:šee. Naroča se isl » Gospo d i n jska po močmi c a «
<vi 77 0
L. . f I ' _
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ».li šifre na 5 Din Ol
Radio-aparat
velik, štiricevm 'Nora«, v rabi sam.0 1 leto, ki je Mai &.>il0 Din. vsled nakupa še večjega apa-rata prodam za 4000 Din. Na: slov pove og-iasni oddelek »Jutra«.	3144-9
Prodam
Oglasi trg. značaja po
1 Din beseda; z« da janje naslova ali ia šifro 5 Din. — Oglasi so-cialn-etra značaja vsa ka beseda VI par; za dajanj« naslova ali za Šifre) pa 3 Din. (6)
Norveško ribje olje
najfinejše, sveže, vedno v zalogi. Naročila točno pro-Si povzetju. Piccoli. Tyrševa (Dunajska) cesta štev. 6.
&S-6
Odpadke od žage
do-bro oeušene, krat-ko žagane, v v č a k i množini-prodaja Ivan Šiška v Metelkovi ulici 4. 2923-6
Otroški voziček
globok. fakoi kupim. l'o-nudbe n« oglasni oddelek »J u.tra« pod značko »Dobro jh anjen«.	3195 7
Vsaka bese<1a 1 Dtn
ta lajanj* oaal-ova ali ca ftifro pa 5 Din. flfil
Hranilne knjižice
kupite iti prodaste najbolje pri M Jaiiiole. k- mju-uitna družba. L.;uibljana Selen burgo-va ulica šte-v. 6/11. t-elefon 3052 Pros;mo. ia se pred n-akupom ali prodajo obrnete zaupno na naš naslov	3302-16
Dolžniki, pozor
Kako poravnate dolgove po novem zakonai in preprečite ru bežni. Vam uredi Realitetna pisarna v Wo!fovii ulici 1. 3173-16
Interesent
z gotovino
50—.1(10.000 Din se išče za ugode-n nakup večje partije blaga. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Prilika za dober zasl-n-
že-ki.
3312-16

Vsaka beseda 1 Dio j za dajanj« oa^loTra ali za Šifro p» 5 Din. (10)
Parcele
v kras-ui legi. 2 postaji od Ljubljane. 500 Din — 14<H> m'-» prodani. — Ponudbe na Ogiasir "ddelek »Jutra- pod značko »Is«.
3!58-20
Posestvo
v lepi legi ob drž. fer»ti.
ure od gavm-ga kolodvora v Marboru proda Iva.n 0 o d i n a. Maribor. Ta t; en ba e ho i a ul-ica 19.
3137-20
j Vsaki Of-se^la I Dlli «i dajanje »a»lova »ti i za šifro pa 5 Din. {33) j
fiobe
iušene ter maihue v kisu ali siaai vod: kupim. Ponudbe z navedbo množine pod šifro »Gobe« na iig.-oddelek »Jutra«. 2902 33
Trisob. stanovanje
moderno, takoj oddam. Naslov pove og as. odd« ,-k -Jutra«.	3206-21
Vsaki Oeseiia 1 l>i-n | ta ia janje naslova al' za Jifro pa 5 Din ■
Jabolka
mošančki. nova pošiljatev v ceno od 2 Din naprej v sklad.išč-u Ranzinger. M<i-sarykova cesta. 3180-34
Osebni avto
Chrjsler, limuzina model 72. rabljen in prav dobro ohranjen. 4 vrata, 5 sedežev (ev. tudi 7) prodam s kovčkom m cel-o priti-kli.no. Vprašati pri »Jugo-ind-us« (Triumph) v Ljub-Ljanii, Celovška cesta 38.
2906-10
Avtomatsko
tehtnico
sUniTersal Schul-zi, za 15 kg,	belo, skoraj novo, prodam	za polovično ceno ter Ia	čajno maslo po zmerni	ceni ne veliko. — Naslov	v ogl. odd. »Jutra c.	2598-6
Krasen lestenec
steklem (kriftal) ter več lesenih in železnih lestencem ter slifco C-ebeja prode Anti.kva-rija,t na Sv. Petra cesti 4.	3344-6
Služkinja
pridna in poštena, ki zna tudi nekoliko kuhati, išče stažbo Pri dobri družini. Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3181-2
Mlada postrežnica
pridna in poštena, išče zaposlen je. Naslov pove oglasni oddelek »Jirtra«.
31G1-2
Oglasi trg. značaja po 1 Dio beseda; za dajanj« naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; z» dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7)
Kože vsakovrstne divjačine
po najvišji dnevni ceni kupuje Fischer, Zagreb. Guinduličeva 3 i 4. 3177-7
Manjšo blagajno
ognja varno, kupim. Ponudbe z navedbo velikosti in cene sprejema hišnik ne Bleiiveiisovi c. 15.
3153-7
70.000 kg tira
normalnega kolo sek 3 potrebuje industrijsko pod-ietje." Ponudbe na naslov: PuN.icitas, Zagreb. Ilira 9. pod br. 32901.	3140-7
Otroški gugalni stolček
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe n« og'as. ^oddelek »Jutra« pod šifro »Stolček« 3192-7
Kupim avto
šestsedežen, rabljen, v dobrem stanju. Ponndbe z natančnim opisom in r-eno prosim na o-gla.sni oddelek »Jutra* pod šifro »Avto«.
3191-10
Pohištvo
Vsaka be»ed» 1 Din; za dajanj« naslova ali
za šifro pa 5 Din. (12)
Moderne spalnice
ugodno proda mizarstvo Ličen. Ljubljana, Tyrševa cesta štev. 69. Sprejema tudi vsakovrstna naročila in poipravida.	3147-12
Lokali
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali
za šifro pa 5 Din. (191
Dve pisarniški sobi
s telefonom, v I. nadstr. odda drogerija Hermes na Miklošičevi cesti štev. 30.
3209-19
F najem
Vsaka bsseda 1 Din. za dajanj« naslova ali ta Šifro [» 5 Di-n. (17)
Pekarilo
i,n nekaj zemli-e oddam v najem poročenemu peikoi z majhno družino. Eksistenca zasigurana. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra« 3151-17
Vsaka beseda 1 Dm: za lajanj« naslova ali za šifro na 5 Din. (16)
Odpadke od žage
dobro osušene, kratko žagane, 10% ceneje dokler traja za.loga. v vsaki množini prodaja Ivan Šiška. Metelkova ulica štev. 4.
3155-15
h
Vsaka beseda 1 Din. za dajanj« naslova ali xa šifro pa 5 Din. (SI)
Vlsokopritlično
stanovanje
3 sob s kopalnico z vpeljavo plina, uporabo vrta oddam s 1. majem v vili na Mirju. Ponudbe pod »Solnčno stanovanje« na ogl. odd. »Jutra«.	3057-21
Dvoje stanovanj
štiri- in trisobno, s plinom v centru mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2950-21
Trisob. stanovanje
s kopalnico n« plin i-n vrtom oddam s 1. marcem na Frišikovou štev. 3a.
31167-31
Trisob. stanovanje
lepo im solmčino, s kopalnico oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
3170-2«
Trisob. stanovanje
s pritiiklinanii, solnčno. v visokem pritličju oddam mirni st.ra.nfci z marcem v Ilolzapflovi ulici štev. 19. Poizve se istotam v I. nadstropju.	3171-21
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali
za šifro pa 5 Din. (530)
Novo hišo
z eno- in dvosobnim stanovanjem. elektriko, ter ograjenim vrtom, v krasni legi. 2 postaji od Ljmb-ijan-e prodam. Ponudbe na og:as. oddelek »Jutra« pod »75«.	3157-20
Kdo proda
parcele, trg. ali privatno hišo v Ljubljani za hrani ItiiO knjižico Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani? Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vloga 500.000«. 3141-20
c^igar tiic« Burroughs:
Tarzan« krali džungle
DRUGI DEL
193
Kakor bi trenil, je bil na zidu. Dvorišče je bilo prazno. Prebivalci mesta Oparja so gledali daritev. Z bližnjega tempeljskega dvorišča je razločno slišal Lajin glas. Ples je bil končan. Vsak hip je moral nož udariti nizdol! A še ko je Tarzan tako mislil, je dirjal dalje v tisto smer, od koder je slišal glas velike svečeniee.
Trisob. stanovanje
solnčno, s pritiklinama oddam s 1. marcem na Domobranski cesti. Nas-lov v oglasnem oddelku »Jutra« 3194-31
Dvosob. stanovanje
solnčno, i kopalnico in pinoni oddam s '. bru o rje m — lier/irra.i. N .s-lov v oga<mm oddelki: Jut.:a 3236-31
Komfortno
stanovanje
oVnviče iz 8 velikih s-*b. keua ure* in vseli pii.|«ida-jočih pntiklin. v II. nad-"stnopju, v sredini m."la r.i':«imio s 1. maj. m. Si. riov |«>\ i c-g a.sni odde'. k ■Jirt-««.	3241-31
Podstrešno
stanovanie
ubs"tiveče iz kub;nje. eobe in p.ed<obe, ]>o nizki ceni oddamo s 1. majem v Dalmatinovi ulici. Naslov v ogasnem oddelku Jutra 3242-211
tanoianja
Vaaka beaeda 50 par; za dajanj« naslova ali za Šifro 3 Din. (21-a)
Stanovanje
dvo- ali trisobno, s priti-klinami iščem za takoj blizu Tabora ali Mišičeve vojašnice. — Ponud-be na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno«. 31W3-2>l/a
Lepo sobo
; kopalnico, v centru me-«!«, -ddain, najraje 2 gdč.
Naslov pove f-irl oddelek »Jutra«. 3208-33
Solnčno sobo
lepo opremljeno, v pri-tličj-u o>Idam č--z dan odsotni gospodični s hrano ali brez v Trnovem. Je-lovškova ulica štev. 24.
3211-23
Sobo
leno oprem'j-m-o :n s po-sebnim vhodom eddam pri poljaik-k- g:mnaziji v Ci-: i.'-Metodovi ulici št. 19. vrata I.	3-\6 23
Opremljeno sobo
prijazno in svet!« oddam enemu ali dvema starima gospodoma z vso oskrbo po ugodni c.-n-i. Vprašati v Rožni dolini* cesta IV/2.	32CS-23
Separirano sobo
mirno, takoj oddam v Beethovnovi ul-ici št. 15/111 desne stopnjice, vrata '.7.
3238-33
Dvosob. stanovanie
s kabinetom, iščem za maj Pomnil>e s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka«. 3JS8-31/a
Starejša zakonca
iščeta dvosobno stanovanje v mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Toč« plačniki 20« 32122-21/»
Sobo odda
Vsaka beseda 50 par. za dajanj« naslova ali
za šifro 3 Din. (23)
Opremljeno sobo
solnčno i® zračno, v novi vili poleg Tivolskega gozda. s posebnim vhodom in klavirjem oddam s 15. februarjem Cesta na Rožnik št. 47.	3178-23
Sobo
prazno ali opremljeno, s si-.pi rat,n.im vh od om osi da m v Tavčarjevi ulici 11/1 —
levo.	3183-23
Sobo
s pos-ebnim vhodom oddam takoj poštenima zakoncema ali samcu za 125 Dio. Zgornja Šiška 187, z«i Gasilnim domom.
3179-23
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo in parketo-m, rik gorenjskega kolodvora oddam s IS. februarjem v Polakovi ulici 11.	3202-23
Lepo sobo
na Mestnem trgu št. 9/1, opremljeno, deljeno v dva prostora, ugodno oddam s 15. februarjem eni ali dvema sol-idmima in snažnima g.jspodičnama.	3204-23
Kurilno sobico
poceni oddam gospodu dijaku. Nasiov pove o-ga« oddelek »Jutra«. 3220-23
Sostanovalca
sprej.mem v mirno in zračno sobo v centru mesta. Naslov [Kive oglas, oddelek »Jutra« v Lj-ubl:ani.
Š3S7 23
Lepo solnčno sobo
s posebnim vhodom oddam v cern-tm m--s*a. Naslov v 0'jla.snem oddelku »Ju-tra« 3221-23
■Vi
V^aka bwe<la 2 D za >ujanj» naslova šifre pa 5 Din (S>)
Drž. nameščenec
v boljši s užhi, se želi v svrho že-nitve t-poznati s prepro^;im dekletom, sred nje postave, stao 24—30 let. čedne zunanjosti in čiste preteklosti, ki bi imela par tisoč Din gotovine a': kako d-rugo pren:ože-nje. Ponudbe na ogsisni oddelek .Jutra« pod šifro »Damacija«.	3174-25
tšJEOJIiilFi
I Vsaka l>e»e<l» I Oi«; ta da tanj« naslona al« ia Šifro pa 5 Din. (36)
Triton. harmonika
prvovrstna poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2373-26
Pozor!
Dvotonsko koncertno harmoniko. skoraj novo. vn lep kovčeg gramofon vs|e<j selitve zelo ;«>ceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2968-26
Vsaka t>«»eda 1 Din. za dajanj« naslova ali za Šifro pa 6 Din. (37.
Alojz Grebene
nakup in prodaja vreč, Lnb ':>na. Dunajska C. 36.
69-37
KURJAVA
Premog, drva, oglje
najboljše kakovosti dobite pri
I. VRHUNC
Bohoričeva ulica 25.
2125
Nasproti sodrme
odda .m veliko, opremljeno ali praz.no sobo s poseb n.'m vhodom in so-urura-bo kopalnice. Tavčarjeva ulica 4/III, levo. 3233-23
Lepo sobo
s poseb. vbodom in električno razsvetljavo oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3232-23
^S^SBSSESB
Vsaka heseda I Din; za dajanj« naslova ali ia šifro pa 6 Din. (27.
Nemški
kratkodlak ar
15 mesecev star, d resi ran, pocen-i naprodaj radi izgube poljskega lova. Ponudbe lia oglasni oddelek »Jutra« pod »Ptiča r«.
3152-27
Več parov
kanarčkov
samca in samico s kletko po 150 Din proda Štefan Kovačec, Borovnica.
3187-27
Psa ovčarja
dobrega čuvaja, 10 mesecev starega proda Franjo Ku.iwvar, Sv. Križ.
3214-27
Dopisi
Vsaka beseda t Din: u dajanj« na-slov a ali šifr« pa S Din. (34)
»1930«
Sigurno v soboto. Težko pričakujem.	3150-24
Spoznati želim
simpatično in samostojno mladenko, prijateljico lepe narave. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Goren'c«.	3138 24
ČAROBNO GRMIC.JE, PO KATEREM IZGINEJO KOŽNE HIBE
»Virginitno čarobno gnniievje« Ha mamelis (Hamamelis virginica = VVitb Hazel) označujejo avtoritet* kot čarobno idravilo- 0 d s tr h o < naglo kožne hibe. napne in po •»veiJ polt. prežene gube, ruge In druge pojave starosti. Kozmetično znanstvena raziskavanja so Ukori stila njegova svojstva in jih v po sebno ugodni sestavi t drugimi lo gredijencaml «a nego	upora
bila pri novi »Lavenor« vodi ia kožo io obraz. Učinek dokazu)« več kot beseda. Zato napravite poskus! Pra.kt. steklenice stanejo mala 20. T«dmja 36 in v^ik« 48 Dir
LAVENOK
?oda za kožo in obra%
Izdelovatelj: Jilnger & Geb ,'tiardt, ustanovljeno 1873. 'Berlin S 14. Zaloga Drogerija Gregorič. Ljubljana Prešernova 5.
Umrl je naš dragi oče, mož in stari oče, gospod
Josip Slapšak
trgovec in posestnik
Pokopali ga bomo v soboto, dne 4. t. m„ ob 16. uri v Boštanju.
Boštanj, dne 3. februarja 1933.	2260
Žalujoče rodbine: Slapšak, Globočnik, Zupančič m
Stangli.
11« v	v •
H|[ va bi krtačil zob!
Vaši zobje so lahko bili dolgo let rumeni in počrneli, pa jim bo dala KOLYNOS zopet njihovo prirodno barvo in njihov prirodni blesk. Zadostuje, da uporabite en centimeter na suhi ščetki dvakrat na dan. V treh dneh izginejo zoprni madeži, usta so ozdravljena, dlesni so oja-čene, dih zopet diši. 340-2
KOLYNOS
antiseptično sredstvo najizdatnejše sredstvo za negovanje zob. — En centimeter zadostuje.
Izbrana
dalmatinska vina
in sveže ostrige, 1.25 Din po komadu vina 10 Din liter servirano
Vinarna (gostilna) „Količ — Dubrovnik"
Beograd, (Slavi ja) Bulevar Oslobod.jen.ja št. 19. — Tel. 26—2i0. 2264
V
Foto TOURiST
Alojzij Šmus
ii
je sedaj na Miklošičevi cesti štev. 6.
vis a vis hotela Union
Tam razvija, kopira, povečava in nudi vea fotografski material ceno, dobro, sveže!
VELIKA ZALOGA POKRAJINSKIH RAZGLEDNIC!
BELI LN ZDRAVI ZOBJE Z UPORABO
pas-ta v tubah po znatno znižanih cenah. — Glavno zastopstvo: 0. Pecbmaju & Cie., Zemuo.
Čisto poŠt
v 10—14 dneb dosežete e pomočjo Kure luščeuja. le po prvem dnevu se polt očividno polepša. S trajnim. a neopaznim obnavljanjem k iže odpravlja to sredstvo temeljito in za vednn prišče, eojtdce, lise, sgubančeno. raskavo. ma ičibuo svetlečo se in ovenelo kožo m znake sta ranja. Polt postane bleščeče CiMa in mladeniško sve-ia. Uspeh in neškodljivost zajamčena. Garn: tura 120 Uin. Milo škoduje koži.
Vzemite za umivanje obraza milo limonino emulzijo; velika steklenica Dm 50 —. Preparate SCHRoDER-SCHENKE razpošilja prot.i plačilu v naprej (poštnina 6 Dtn) ali po povzetju (poštnina 12 Din) »Omnia« odd 1/2. Zagreb. Draško\ ičeva 2?
Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik
—	Prijatelj, ne bodi preveč ljubosumen na svojo zeno.
—	Zakaj pa ne?
— Na to vprašanje ti odgovori roman
»Prekletstvo
ki ga dobiš pri upravi »Slovenskega Naroda«
<Sk
Preizkusite ga samo enkrat pa postanete tudi Vi ljubitelj
KOLSTER- APARATA
Majhna poraba toka, izredno velik efekt, absolutna selektivnost. Pojasnila in prospekte dobite pri:
KONRATH d. d. S1BOTIC4
2222
Zaradi preureditve obrata
se proda
KOMPLETNA NAPRAVA
za proizvajanje sifona in brezalkoholnih pijač,
sestoječa iz kompresorja, okoli 2000 steklenic, raznih eseneov
izdelkov ter receptov za izdelovanje sifona in brezalkoholnih pijač. Cena je
35.000 Din. Vzame se tudi hranilna knjiga v račun. — Istotam se proda tudi
PARNA LOKOMOBILA
Tekom naše oblastveno dovoljene
RAZPRODAJE
razpečavamo:
Ia pristno angleško blago za moške obleke . . Ia pristno češko blago za moške ob.eke . . . blago za moške športne obleke . . • • • • • prvovrstno volneno blago za damske plasee . . Ia Crepe de Chine...........
Izkoristite to priliko, ker dovoljena ,RAZPRODAJAf traja le še Izkoristite	>in želimo ^ogo čim pre.i izpraznit,. 2lo6 a
Oblačilnica »ILIRIJA"
Ljubljana, Mestni trg 17-1-
po Din	200.-
» »	100,-
» »	44.-
» »	100.-
» »	35.-
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribrukar."Žl Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc
l^i^^^T^ odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.