121ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
Medley, R, White, C. (1995). Assessing the national curriculum. Lessons from assessing history. V:
Teaching History. London, New York: Routledge, The Open University Press, str. 218–229.
Mihevc, B. (1990). Reforma srednjega izobra‘evanja v Veliki Britaniji. V: Primerjalne raziskave
srednjega izobra‘evanja v nekaterih evropskih dr‘avah. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakulte-
te, str. 183–209.
Parsons, M. (1989). History. Coursework Companion. Charles Letts (Scotland) Ltd.
Rayner, E., Stapley, R. (1989). GCSE World History Coursework. Longman Coursework Guides.
Harlow: Longman Group UK Limited.
Rayner, E., Stapley, R. (1997). GCSE World History, Longman Study Guides. Harlow: Addison
Wesley Longman.
Sylvester, D. (1995). Change and continuity in history teaching 1900–1993. V: Teaching History.
London, New York: Routledge, The Open University Press, str. 9–23.
Teaching History. (1995). London, New York: Routledge, The Open University Press.
The European Content of the School History Curriculum. (1995). Strasbourg: Council for Cultural
Co-operation.
Townley, E. (1998). A-level and AS-level Modern History, Longman Study Guides (Updated edi-
tion). Harlow: Addison Wesley Longman.
White, C. (1992). Strategies for the assessment and teaching of History. A handbook for secondary
teachers. Longman.
Danijela Tr{kan
U~ni na~rti za srednje{olsko zgodovino v Franciji
Uvod
Obvezno {olanje v Franciji traja od 6. do 16. leta.1  Zgodovina ne obstaja kot posebni
predmet v Franciji, ampak je vedno v povezavi z geografijo. Tako je predmet zgodovina-
geografija obvezen predmet v kolid`u oz. ni`ji srednji {oli, to je od 10. do 14. leta starosti
(razredi se imenujejo 6., 5., 4. in 3. razred). U~beniki za te stopnje so skupni za zgodovino in
geografijo.2
Zgodovina-geografija pa je predmet tudi v srednjih {olah oz. na vi{ji stopnji srednje {ole
(liceji), ki so od 15. do 17. leta starosti (razredi se imenujejo 2., 1. in zaklju~ni letnik).
1 “Dr`ava dolo~a smernice izobra`evanja in u~ne programe, nadzira usmerjanje v u~iteljski poklic in
usposabljanje u~iteljev, upravne zadeve v zvezi s {olskim osebjem, dolo~a polo`aj in pravila delovanja
izobra`evalnih ustanov ter skrbi za u~na in druga delovna mesta v {olah.” Lipu`i~, B. (1997). Evropska {ola
med dr`avo in civilno dru`bo. Upravljanje {olskih sistemov. Nova Gorica: Educa, str. 66. “Kljub podrobne-
mu, od ministrstva predpisanemu predmetniku, kriterijem za vsako obdobje napredovanja u~iteljev glede
na nadzor (in{pekcijo), izdajanjem u~benikov in pedago{kih priro~nikov, pa so /.../ francoski u~itelji bolj
avtonomni kakor angle{ki. Vsa zapletena procedura v praksi namre~ odpoveduje. U~itelj ima strokovna
pooblastila, ne ~uti se odgovornega ne institucionalnim ne lokalnim avtoritetam, razlike v hierarhiji so
majhne. Birokratske strukture in ideologija centralne kontrole, dejansko bolj kot ne neu~inkovite, varujejo
pred bolj realnim pritiskom lokalnega, institucionalnega izvora oz. pred t.i. pritiski ’od spodaj’.” Rutar Ilc,
Z., Rutar, D. (1997). Kaj pou~ujemo in preverjamo v {olah. Radovljica: Didakta, str. 200.
2 Na koncu kolid‘a morajo u~enci opravljati izpit iz treh predmetov (franco{~ine, matematike in
zgodovine-geografije). Rezultat izpita so ocene, ki so jih u~enci pridobili pri teh treh predmetih ter rezultati
4. in 3. razreda.
122 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
Srednje {ole so splo{ne, tehnolo{ke in poklicne.3  Splo{na in tehnolo{ka srednja {ola trajata
tri leta in imata tri razrede: drugi, prvi in zaklju~ni. Leta 1992 sta bila uvedena dva cikla:
francoski drugi razred je postal dolo~evalni cikel, kjer {e ni diferenciacije v predmetih,
vendar pa se u~enci ‘e odlo~ajo o specializaciji. Prvi in zaklju~ni razred pa spadata v zaklju~ni
– specifi~ni cikel. U~enci so razdeljeni v razli~ne razrede glede na predmete, ki so jih izbrali.
Splo{na srednja {ola ima od leta 1993 tri smeri: literarno, dru‘beno-ekonomsko in naravo-
slovno.4  Zgodovina je pri vseh treh smereh, vendar pa vedno v kombinaciji z geografijo.
U~beniki so za ta tri leta napisani posebej za geografijo in za zgodovino. Spremembe, ki so
jih uvedli leta 1993, so prinesle predvsem diferenciacijo oz. upo{tevanje razli~nosti u~encev
in s tem tudi razli~ne u~ne aktivnosti, prilagojene posebnostim u~encev. U~na ura traja v
gimnazijah 55 minut. Zgodovina je v drugem razredu splo{ne srednje {ole skupaj z geogra-
fijo 3 ure na teden. Dodatne 3 ure na teden po 45 minut pa so namenjene zgodovini in
geografiji, matematiki, franco{~ini ali drugemu tujemu jeziku. V prvem in zaklju~nem razre-
du pa imata literarna in dru‘beno-ekonomska smer 4 ure na teden, naravoslovna smer pa tri
ure na teden.
Raziskava se omejuje le na zgodovino v splo{ni srednji {oli. Tudi gimnazijska zgodovi-
na v Franciji pomeni delno ponovitev in poglobitev nekaterih u~nih vsebin iz ni‘je srednje
{ole (vi{jih razredov osnovne {ole). Ker je zgodovina v vi{jih razredih osnovne {ole {tiri
leta, u~na vsebina obsega obdobje od starega veka (najstarej{ih civilizacij) do konca
20. stoletja, medtem ko srednje{olska u~na vsebina obsega obdobje od 5. stoletja do konca
20. stoletja.
Francoski uradni dokument B.O. oz. Le Bulletin Officiel de l’Éducation Nationale pred-
stavlja u~ne programe oz. na~rte za zgodovino in geografijo skupaj ter tudi glavne spremem-
be in dopolnila, ki se nana{ajo na maturo.5  Francoska matura je na koncu srednje{olskega
izobra‘evanja in je prva stopnja univerzitetnega {tudija. Obstajajo tri vrste mature: splo{na,
tehnolo{ka in poklicna. Vi{ji nivo predstavljata splo{na in tehnolo{ka. Francoska matura iz
zgodovine se nana{a na u~ni na~rt v zaklju~nem razredu srednje {ole.6  Zunanji srednje{olski
3 Podatki o francoski srednji {oli so v: Rancurel, M. (1995). L’enseignement secondaire en France.
Strasbourg: Conseil de l’Europe; http://www.eurydice.org/Eurybase/files/FREN/tc5FREN.htm (Le système
éducatif français 1997, Internet: avgust 1998); Lipu‘i~, B. (1993). Izobra‘evalni trendi v Zahodni Evropi.
Pregled strukturnih sprememb v {olskih sistemih. Nova Gorica: Educa, str. 48; Kurikularna prenova gimna-
zijskega izobra‘evanja (Splo{na gimnazija brez klasi~ne gimnazije). (1996). Gradivo za obravnavo na
Nacionalnem kurikularnem svetu in Strokovnem svetu za splo{no izobra‘evanje. Ljubljana: Zavod RS za
{olstvo, str. 17–22: Francija.
4 Štiri smeri pri tehnolo{ki srednji {oli so: terciarne znanosti in tehnologije, industrijske znanosti in
tehnologije, laboratorijske znanosti in tehnologije, medicinsko-socialne znanosti.
5 Le Pellec, J., Marcos-Alvarez, V. (1991). Enseigner l’histoire: un métier qui s’apprend. Paris: Hachette,
str. 22–23. V {olskem letu 1992/93 so uvedli novo {tevilo ur. Tako je 1. letniku srednjih {ol zgodovina 3 ure
tedensko ali 3/4 ure tedensko po modulu. Zaradi pove~anja {tevila ur naj bi bil poudarek na pisanju
zapiskov in individualnih izdelkov ter u~enju pisanja esejskih nalog. Histoire-Géographie, B.O. n023 – 4
juin 1992, str. 1582. Za {olsko leto 1993/94 so uvedli novo {tevilo ur za drugi letnik srednjih {ol: literarna
smer 4 ure tedensko, dru‘beno-ekonomska 4 ure tedensko in naravoslovna smer 3 ure tedensko. Glavni cilj
je bil poglobitev nekaterih tem. U~enci bi lahko samostojno ugotovili dogajanje na podlagi analize virov. Pri
literarni smeri naj bil ve~ji poudarek na kulturni zgodovini (npr. ideje, umetnost, literatura), pri dru‘beno-
ekonomski pa je poudarek na politi~nih, gospodarskih in dru‘benih pojavih. Histoire-Géographie, B.O.
n022 – 24 juin 1993, str. 1905–1907. Isto {tevilo ur je bilo uvedeno tudi v tretjem oz. zadnjem letniku v
{olskem letu 1994/95.
6 Matura se opravlja enkrat v mesecu juniju, za popravljavce pa enkrat v mesecu septembru. Kurikular-
na prenova gimnazijskega izobra‘evanja (Splo{na gimnazija brez klasi~ne gimnazije). (1996). Gradivo za
obravnavo na Nacionalnem kurikularnem svetu in Strokovnem svetu za splo{no izobra‘evanje, Ljubljana:
Zavod RS za {olstvo, str. 18.
123ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
izpit oz. maturo v Franciji opravljajo kandidati pri 17./18. letih iz najmanj 8 predmetov.
Tisti, ki izberejo zgodovino, morajo opravljati maturo iz predmeta zgodovine in geografije
skupaj. Matura je v pisni obliki, za neuspe{ne kandidate, ki dobijo oceno 8 ali 9 (10–20 so
pozitivne ocene) pa je tudi ustni izpit. Matura pomeni potrditev srednje{olskega izo-
bra‘evanja in pogoj za vpis na univerze.
Izpitno polo za zgodovino in geografijo sestavijo izpitni centri (akademije), ki pokri-
vajo vse francoske departmaje v skladu z u~nim na~rtom in dopolnili, ki so objavljeni v
uradnem dokumentu. V Franciji ocenjujejo pisne izdelke zunanji ocenjevalci na osnovi
navodil in to~kovnika, ki ga pripravijo izpitni centri. Spri~evalo izda akademija, pri kateri
je kandidat opravljal maturo. Opravljena matura pa omogo~a vpis na vse dr‘avne univerze
v Franciji.7  Ustna matura je pri predmetu zgodovina le za tiste kandidate, ki niso uspeli
pisati pozitivno pisni del mature. Pri ustnem delu traja priprava 20 minut, 20 minut pa je
ustno preverjanje. Ocenjevalec pripravi dve temi za zgodovino in dve temi za geografijo.
Kandidat ima mo‘nost izbire ene teme iz zgodovine in ene teme iz geografije.8  Francoska
matura iz predmeta zgodovine je zanimiva predvsem iz metodi~nega vidika, saj prevla-
dujeta pri maturi dva tipa nalog, esejska naloga in naloge, ki se nana{ajo na razli~ne zgodo-
vinske vire.
Ker zahteva pisni izpit za maturo iz predmeta zgodovina samo vsebino zadnjega oz.
zaklju~nega letnika, je v nadaljevanju predstavljen samo ta u~ni na~rt.9  Predstavljena sta
dva u~na na~rta. Prvi u~ni na~rt je bil uveden ‘e leta 1988, a so ga dopolnjevali vse do leta
1995, drugi u~ni na~rt pa je iz leta 1995, ki je prinesel vsebinske spremembe. Matura je bila
po tem u~nem na~rtu prvi~ leta 1999.10
U~ni na~rt za zadnji letnik srednje {ole iz leta 198811
Glavni cilj v u~nem na~rtu zahteva, da znajo u~enci razlo‘iti strukturo sodobnega sveta
in razumeti njegovo delovanje. Tako na~rt predstavlja le splo{ni kognitivni u~ni cilj, ne pa
drugih didakti~nih in metodi~nih ciljev. V na~rtu je pomembnej{a vsebinska oz. didakti~na
struktura. U~ni program za zaklju~ni razred obsega obdobje od leta 1945 do dana{njih dni.
U~na vsebina je razdeljena v tri poglavja, vsako poglavje vklju~uje dve ali tri teme, vsaka
7 Prvi strokovni posvet o maturi. (1995). Škofja Loka, 8. 12. in 9. 12. 1995. Ljubljana: Republi{ki
izpitni center, str. 92–93.
8 Informacije o ustni maturi: Triaud, C. (1998). Composition, étude et commentaire de documents.
Histoire et géographie. Baccalaureat L-ES-S. Paris: Vauibert, str. 103–109.
9 U~na vsebina je bila do leta 1995 v 1. letniku srednje {ole naslednja: Prvo poglavje je Francija od
9. stoletja do Francoske revolucije, drugo poglavje je Francoska revolucija in imperij, tretje poglavje pa je
Francija, Evropa in svet v 19. stoletju do leta 1880. Histoire 2re. (1993). Collection J. Marseille. Nathan.
U~na vsebina v 2. letniku je naslednja: Prvo poglavje je od leta 1880 do 1919: Rojstvo 20. stoletja (Druga
industrijska revolucija; Politi~na karta sveta leta 1914; Vojna 1914–18); drugo poglavje je obdobje med
obema vojnama (Dvajseta leta; Trideseta leta); tretje poglavje pa vsebuje drugo svetovno vojno (Faze in
boji{~a; Pogoji konfliktov; Francija v drugi svetovni vojni). Histoire-Géographie, Supplément au B.O. n022
– 9 juin 1988, str. 158–160. B.O. n022 je 24. junija 1993 uvedel nekatere spremembe pri temah (npr.
Francija od 1880 do 1914; Kultura in dru‘ba med obema vojnama).
10 U~na vsebina za maturo je bila do leta 1998 po u~nem na~rtu iz leta 1988 z razli~nimi dopolnili. Nova
matura se je za~ela v letu 1999 po u~nem na~rtu iz leta 1995.
11 U~ni program je vzet iz B.O.: Le Bulletin Officiel de l’Education Nationale, {t. 22, 9. junij 1988 in
Gauthier, A., Husson, J.-P., Gayot, P. (1992). Histoire. Terminales. Les cahiers du bac. Rosny s /Bois: ABC
éditions Bréal, str. 5.
124 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
tema pa dva ali tri didakti~ne poudarke in je tako bolje tematsko razporejena kot je npr.
vsebina v slovenskem u~nem na~rtu.
Prvo poglavje se nana{a na odnose velikih geopoliti~nih podro~ij in na razvoj svetovne-
ga gospodarstva v kronolo{kem pregledu. Prvo poglavje ima naslov Izgradnja sedanjega
sveta in vsebuje tri teme. Pred temi temami sta dva didakti~na poudarka: Rezultat druge
svetovne vojne; Preglednica sveta (1945–47). Prva tema Novi svet (1947–konec 50. let)
vsebuje naslednje didakti~ne poudarke: 1. Na vzhodu kontinentalna sila; Sovjetska zveza –
ljudske demokracije – komunisti~na Kitajska; 2. Na zahodu ameri{ka mo~ organizira ’svo-
boden svet’, zveze in izmenjave (denarni mednarodni sistem, GATT); Marshallov na~rt;
Rekonstrukcija in izgradnja Evrope na zahodu; 3. Nacionalizmi in neodvisnost Azije in
Afrike; Zaklju~ek: bipolarni svet. Druga tema Svetovna rast in ravnote`je velesil (konec 50.
let do za~etka 70. let) vsebuje naslednje didakti~ne poudarke: 1. Rast: tretja industrijska
revolucija; Znanstveni in tehni~ni napredek; Sprememba dela; 2. Odnosi Vzhod–Zahod.
Jedrsko ravnote`je; 3. Pojav tretjega sveta; Od Bandunga do dialoga Sever–Jug. Tretja tema
Geopolitika (od za~etka 70. let) pa vsebuje naslednje didakti~ne poudarke: 1. Nova kriza;
2. Neravnote`je in nepravilnosti sistema; 3. Odgovori na krizo; Zemljevid sodobnega sveta.
Teme so pri prvi temi predvsem politi~ne, v drugi temi pa gospodarske ter vsebujejo progre-
sivno ~asovno projekcijo dogodkov in procesov, tretja tema vklju~uje politi~ne in gospo-
darske teme. Vse teme vsebujejo tudi didakti~ne poudarke, ki vsebujejo tudi strukturalno
sistemsko projekcijo (npr. Marshallov na~rt).
Drugo poglavje vsebuje velika geopoliti~na in kulturna podro~ja: zahodni svet (ki ga
ozna~uje liberalna demokracija), socialisti~ni svet in dr‘ave tretjega sveta. Naslov drugega
poglavja je Sodobni svet in vsebuje dve temi. Prva tema Razli~nost sveta vsebuje naslednje
didakti~ne poudarke oz. probleme: 1. Liberalne dru‘be zahoda: Geopoliti~ni vidiki zahoda:
atlantski svet (ZDA in Evropa), pacifi{ki svet (ZDA, Japonska, Avstralija ...); Politi~ne oblike:
razvoj in delovanje liberalnih demokracij (institucije, politi~ne stranke, javno mnenje); Dru‘be
in kulture; 2. Socialisti~ni svet: Geopoliti~ni vidiki socialisti~nega sveta: Sovjetska zveza in
ljudske demokracije; Kitajska; Socialisti~ne dr‘ave Tretjega sveta; Politi~ne strukture, razvoj
in sodobne oblike oblasti; Dru‘be in kulture; 3. Tretji svet: Geopoliti~ni vidiki Tretjega sveta:
regionalna podro~ja; Kulturni vidiki; Napetosti in konflikti; Nacionalne identitete, politi~ni
sistemi; Dru‘be in kulture med tradicijo in modernizacijo. Druga tema Solidarnost in komu-
nikacija pa ima naslednje vsebinske poudarke: Znanost: razvoj znanstvenega mi{ljenja, znan-
stvena politika, etni~ni problemi sodobne znanosti; Religija: razvoj verskih pojavov: Cerkve
in versko stanje v sodobnem svetu; Komunikacija in jeziki: revolucija komunikacije, kro‘enje
idej, zvokov in slik; Šport, svetovni pojav; Mednarodne organizacije in sodelovanje: vloga in
delovanje Zdru‘enih narodov; Pravice ~loveka; Pomo~ Tretjemu svetu. Drugo poglavje
prikazuje sodobni svet in je v povezavi z geografijo. Teme so politi~ne, gospodarske, dru‘be-
ne in kulturne ter vsebujejo predvsem strukturalno sistemsko projekcijo procesov, saj so
vklju~ene politi~ne oblike in gospodarske strukture. Teme so povezane z glavnim ciljem, ki
poudarja, da se morajo u~enci nau~iti razlo‘iti strukturo sodobnega sveta. Zanimivi in aktual-
ni didakti~ni poudarki so predvsem v drugi temi, ki vsebuje znanstveni razvoj, religije, med-
narodne organizacije, {port in komunikacijsko tehnologijo.
Tretje poglavje pa vsebuje samo zgodovino Francije od leta 1945 naprej ter njeno vlogo
v svetu. Poglavje ima naslov Francija po letu 1945 in vsebuje tri teme. Prva tema Politi~ni
razvoj vsebuje naslednje didakti~ne poudarke: 1. Francija leta 1945; Te‘a zgodovine; IV.
republika: sestava in za~etek razvijanja; Francija pred problemi onstran morja; V. republika:
institucije; Vlada generala de Gaulla (Vojna v Al‘iriji; Vi{ek krize; Kriza maja 1968); 2. V.
republika po letu 1970; Politi~no ‘ivljenje (menjavanje): kriza. Druga tema Dru‘ba in kul-
125ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
tura vsebuje naslednje didakti~ne poudarke: 1. Od tradicionalne dru‘be k dru‘beni spre-
membi; 2. Ustvarjanje in kulturno izvajanje. Tretja tema Francija v svetu pa vsebuje nasled-
nje didakti~ne poudarke: 1. Narodna identiteta; 2. Nacionalne ambicije; Od imperija k
Evropi; Industrijska nujnost; Neodvisnost in varnost; 3. Svetovna vloga evropske sile; Kul-
turna prisotnost Francije v svetu; Frankofonija.12
Razporeditev tem je v prvem in tretjem poglavju kronolo{ka, v drugem poglavju pa
tematska. Izbor u~ne vsebine je v skladu z glavnim u~nim ciljem, saj vsebuje vse vidike
(politi~ni, gospodarski, kulturni, znanstveni, dru‘beni), tako da je izbor ustrezen in upora-
ben, saj u~enci natan~no spoznajo strukturo sodobnega sveta. V prvem poglavju je pouda-
rek na politi~nem razvoju, podobno kot v slovenskem u~nem na~rtu, v drugem poglavju pa
gre za razlago razli~nosti sodobnega sveta, kjer so poudarjene politi~ne in gospodarske
strukture ter kulturni razvoj. U~na vsebina omogo~a globino in {irino ter je predvsem struk-
turalno zasnovana. Vsa tri poglavja vsebujejo teme, ki se povezujejo s sedanjo ureditvijo po
svetu, v Evropi in Franciji ter se povezujejo z geografijo in sociologijo. Zgodovina Francije
je predstavljena posebej in ne tako kot v slovenskem u~nem na~rtu, kjer je slovenska zgodo-
vina 20. stoletja vklju~ena v dogajanje Evrope in sveta.
Tematizacija vsebine je zelo sistemati~na in pregledna. Vsebina je razdeljena na tri po-
glavja. Prvo poglavje ima tri teme z devetimi didakti~nimi problemi, drugo poglavje ima
dve temi s sedmimi didakti~nimi poudarki, tretje poglavje pa ima tri teme z osmimi didak-
ti~nimi poglavji. Skupaj torej osem tem in 24 didakti~nih problemov (od leta 1993 pa zaradi
sprememb, tri poglavja, 10 tem in 25 didakti~nih poudarkov). Tematizacija vsebine pa je
skoraj ista tudi za 1. in 2. letnik srednje {ole, kjer so ravno tako tri poglavja razdeljena v
osem tem z didakti~nimi poudarki. Didakti~ni poudarki so jasni in jedrnati.
U~ni na~rt za zadnji letnik iz leta 1988 ni vseboval nobenih posebnih metodi~nih navo-
dil za u~itelje. Poudarjal je le, da je potrebno u~ence spodbujati k samostojnemu delu.
Leta 1993 je bilo izdano dopolnilo k u~nemu na~rtu iz leta 1988, ki je prinesel spremem-
be pri razporeditvi vsebine pri drugem poglavju Sodobni svet, predvsem zaradi bolj{e pove-
zave z geografijo. Tako je bilo poglavje razdeljeno v {tiri teme s {tirimi didakti~nimi po-
udarki: 1. tema Politi~ni re‘imi v sodobnem svetu (ZDA, Zahodna Evropa ...); 2. tema Reli-
gija (vere, cerkev in versko stanje v dana{njem svetu); 3. tema Komunikacija in jeziki
(revolucija v tehnologiji in komunikacijah, kro‘enje idej, zvokov in slik); 4. tema Medna-
rodne organizacije in sodelovanje (vloga in delovanje Zdru‘enih narodov, pravice ~lo-
veka).13  Tudi te teme vsebujejo strukturalno sistemsko projekcijo, nekatere pa tudi sistemsko
regresivno projekcijo dogodkov in pojavov ter predstavljajo politi~ni, verski, komunika-
cijski in mednarodni razvoj.
Dodatki oz. dopolnila k u~nemu na~rtu (1993), ki so iz{li kasneje, pa so predvsem pove-
zani z vsebinami, ki se ne preverjajo na maturi ali pa z navodili za pripravo na maturo.
12 Poglavja, teme in didakti~ni poudarki so iz: Histoire-Géographie, Supplément au B.O. n022 – 9 juin
1988, str. 183–185.
13 Histoire-Géographie, B.O. n033 – 7 octobre 1993, str. 3009–3010. Dodani so nekateri vsebinski
napotki kot npr., da ni potrebno poznavanje dogodkov nekaterih politi~nih konfliktov (npr. Vietnamske
vojne), ampak morajo u~enci znati razlo‘iti vzroke in vlogo velesil pri teh konfliktih. Za esejsko nalogo ne
more biti tema ZDA v ~asu Nixona ali tema SZ v ~asu Hru{~ova. Zgodovinsko poglavje o de‘elah tretjega
sveta mora biti v povezavi z geografskim poglavjem o de‘elah v razvoju. Skupna predstavitev in politi~ni
problemi so lahko za temo pri zgodovinski maturi, prou~evanje dru‘b in kultur povezanih s problemi
razvoja pa so lahko pri geografski maturi. Temi o znanstvenem razvoju in francoski narodni identiteti ravno
tako ne moreta biti za maturo. Gauthier, A., Husson, J.-P., Gayot, P. (1992). Histoire. Terminales. Les cahiers
du bac. Rosny s /Bois: ABC éditions Bréal, str. 6.
126 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
Dopolnila vsebujejo informacije o pisnem izpitu (vrste nalog, izbor nalog, ocenjevanje
nalog in vsebino iz u~nega na~rta, ki je predvidena za maturo).14
U~na snov, ki je bila za maturo do leta 1998, je bila u~na snov zadnjega letnika v srednji
{oli, torej obdobje od leta 1945 do konca 80. let.15  Glavni cilj pri maturi je bil preverjanje
sposobnosti u~encev pri predmetu zgodovina in tudi pri predmetu geografija. Specifi~ni
izpitni cilji so bili, da matura preverja sposobnost razumevanja, sposobnost organiziranja in
razvr{~anja idej, sposobnost logi~nega sklepanja in sposobnost kronolo{ke predstavitve.16
Matura je bila v pisni obliki. Pisni izpit je trajal {tiri ure, dve uri so u~enci pisali zgodovino
in dve uri geografijo. Izpitna pola je bila samo ena, vendar je bila razdeljena v dva dela. Prvi
del je vseboval tri naloge za zgodovino, drugi del pa tri naloge za geografijo. U~enec je
izbral eno vpra{anje iz prvega in eno iz drugega dela. Oba dela sta vsebovala dve esejski
nalogi in en komentar pisnih virov.17
U~ni na~rt za zadnji letnik srednje {ole iz leta 199518
Novi u~ni na~rt iz leta 1995 vsebuje tudi kratko predstavitev predmeta zgodovine in
geografije v srednji {oli, u~ne cilje, pristope in metode dela ter vsebino po letnikih. Splo{nih
u~nih ciljev je ve~ kot v u~nem na~rtu iz leta 1988 in so namenjeni pouku zgodovine in
geografije v srednji {oli. U~ni cilji poudarjajo posredovanje in poznavanje zgodovinskih in
geografskih znanj, {e posebej nove znanstvene izsledke in najnovej{a univerzitetna raz-
14 B.O: Le Bulletin Officiel de l’Éducation Nationale, {t. 6, 9. februar 1989; B.O.: Le Bulletin Officiel de
l’Éducation Nationale, {t. 41, 21. november 1991. Tudi v: Gauthier, A., Husson, J.-P., Gayot, P. (1992).
Histoire. Terminales. Les cahiers du bac. Rosny s /Bois: ABC éditions Bréal, str. 6–7. Vpra{anja, ki jih ni pri
maturi iz predmeta zgodovine, se nana{ajo na sedanji svet (npr. socialisti~ni svet; de‘ele tretjega sveta,
nacionalne identitete, politi~ne sisteme, dru‘be in kulture med tradicijo in modernostjo; pomo~ tretjemu
svetu: mednarodne organizacije in sodelovanja) in na nacionalno identiteto Francozov. Vpra{anja, ki jih ni
pri komentarju na zgodovinske vire, pa se nana{ajo na sodobni svet (geopoliti~ne vidike tretjega sveta:
regije, kulturna podro~ja, napetosti in konflikte). Vpra{anja, ki ne morejo biti za dolo~ene teme, lahko pa se
nana{ajo na druge teme v programu, so za sodobni svet (liberalne dru‘be zahoda, dru‘be in kulture;
znanost, religije, komunikacije in jeziki) in pri Franciji po letu 1945 (kulturno ustvarjanje in znanje; iz
poglavja o Franciji v svetu pa odlomki ’Nacionalne te‘nje, od Imperija do Evrope, Industrijska nujnost,
Samostojnost in varnost, Svetovna vloga evropske sile, Kulturna vloga Francije v svetu, Frankofonija).
Tako pri prvem kot pri tretjem poglavju, se vpra{anja ne smejo omejiti na zadnjih deset let, razen pri
~asovnem pregledu Francije in sveta. Pri Sovjetski zvezi se upo{tevajo dogodki do leta 1991.
15 Dodatki k u~nemu na~rtu iz leta 1988 so v uradnem dokumentu (le Bulletin Officiel) od leta 1989–
93 in prina{ajo navodila za pripravo na pisno maturo ter informacije o poteku pisnega dela mature. Do leta
1993 je potekala matura pri {tirih smereh v splo{ni srednji {oli: A, B, C in D. Pisni izpit je trajal {tiri ure, 10
to~k je bilo za zgodovinski del in 10 to~k za geografski del. U~enci so pri zgodovini lahko izbirali med tremi
nalogami: dve esejski nalogi in ena naloga kot komentar na vire. Histoire-Géographie, B.O. n033 – 7
octobre 1993, str. 3008–3009 in B.O. n041, 21 novembre 1991. Leta 1994 je potekala matura pri treh
smereh v splo{ni srednji {oli: literarni, dru‘beno-ekonomski in naravoslovni. Vrste nalog so ostale iste.
16 http://www.ac-toulouse.fr/histgeo/bac.htm (Histoire-Géographie, L’épreuve du Bac...avec quelques
elements de correction ..., Internet: avgust 1998); Gauthier, A., Husson, J.-P., Gayot, P. (1992). Histoire.
Terminales. Les cahiers du bac. Rosny s /Bois: ABC éditions Bréal, str. 8; Histoire-Géographie L-ES-S.
(1997). Les Sujets Nathan. 98 Bac corrigé. Paris: Nathan, str. 8.
17 Ko u~enci izbirajo temo oz. nalogo, si morajo postaviti naslednja vpra{anja: “O ~em je tema? Kaj
zahteva?; Katera je tema, ki jo najbolje poznam? Katera je tista tema, kjer lahko dose`em dober rezultat?”
Gauthier, A., Husson, J.-P., Gayot, P. (1992). Histoire. Terminales. Les cahiers du bac. Rosny s /Bois: ABC
éditions Bréal, str. 9.
18 Vsebina za prvi in drugi letnik se je z u~nim na~rtom leta 1995 povsem spremenila: Prvi letnik vsebuje
u~no vsebino od 5. stol. do srede 19. stol.: 1. Mestna dr‘ava in dr‘avljani v Atenah v 5. stol. pr. Kr.,
Dr‘avljanske pravice v rimski dr‘avi v 2. stol.; 2. Rojstvo in {irjenje kr{~anstva; 3. Prikaz Sredozemlja v
127ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
iskovanja; razumevanje sodobnega sveta, raznovrstnost kultur, civilizacij in dru‘benih do-
gajanj (didakti~ni vidik); pripravljanje u~encev za ‘ivljenje v dru‘bi in dr‘avi, kjer naj bi
vladalo spo{tovanje in tolerantnost (vzgojni vidik); pridobivanje sposobnosti analize do-
godkov, kar je pomembno za razvoj miselnih sposobnosti (metodi~ni vidik).19
U~ni na~rt pa ima bistveno ve~ metodi~nih napotkov, saj podaja na~in u~nega dela.
Vsebina naj omogo~a, da se u~enci nau~ijo pisno izra‘ati ter brati, uporabljati in analizirati
pisno in slikovno gradivo. Srednje{olska zgodovina zahteva bolj sinteti~ni kot analiti~ni
pristop, zato u~ni na~rt predlaga problemski pristop, kjer u~enci i{~ejo bistvene podatke, jih
klasificirajo in urejajo ter se tako navajajo na kriti~no mi{ljenje. Zgodovinske vire u~enci
uporabljajo, vendar ne kot pravi znanstveniki. Pomembno je, da viri predstavljajo sredstvo
za individualno delo u~encev in vajo za razvijanje kriti~nega mi{ljenja. Pri tem u~enci
prou~ujejo izvor, naravo, bistvo in vrednost virov ter primerjajo informacije, ki jih dobijo v
virih. U~ni na~rt pa tako kot slovenski u~ni na~rt u~iteljem dopu{~a svobodno izbiro oblik
in metod dela. U~itelji morajo upo{tevati le u~ne cilje in vsebino u~nega na~rta. U~ni na~rt
predlaga tudi uporabo sodobne tehnologije za prou~evanje slikovnega in pisnega gradiva
pri pouku.20  Na podlagi teh objektivnih dejavnikov lahko sklepamo, kako poteka pouk oz.
priprava na maturo v Franciji.
Problemski pristop k vsebini in izbor pomembnej{ih dogodkov v drugi polovici 20. sto-
letja so bili razlogi za izbor vsebine zadnjega letnika. Vsebina je razdeljena v tri poglavja in
obsega ~as od leta 1939 do 1995. Prvo poglavje Druga svetovna vojna (7 do 9 ur) ima samo
tri teme. Pri prvi temi Glavne faze naj bi u~enci ponovili vzroke, ki so jih obdelali ‘e v
prej{njem letniku; s pomo~jo zemljevida bi analizirali glavne faze vojne, vendar pa naj bi se
omejili le na najva‘nej{e ter bi razlo‘ili razse‘nost in naravo konflikta. Pri drugi temi Evro-
pa in Francija v vojni naj bi u~enci ob zemljevidu Evrope leta 1942 ugotovili razse‘nost
okupacije, oblike kolaboracije in odpora, se seznanili z na~rtnim uni~evanjem @idov in
12. stol., Kri‘i{~e treh civilizacij; 4. Humanizem in renesansa; 5. Obdobje revolucij: Odpor proti absolutni
monarhiji, Politi~ne izku{nje v Franciji od 1789 do 1815, Zaradi revolucionarnih vrenj je Evropa spre-
menjena; 6. Evropa med restavracijo in revolucijo (od 1815 do srede 19. stol.): Liberalizem in nacionali-
zem, Romantika, Francoska monarhija v ~asu nepopolne volilne pravice (1815 do 1848). Wedam, V.
(1996). U~ni na~rt za zgodovino v splo{ni in tehnolo{ki srednji {oli v Franciji. V: Zgodovina v {oli. Letnik
V. Št. 3 , str. 51–52 in http://www.orbital2.orbital.fr/cdletouze/proglhis.htm (Histoire au lycée, Internet:
avgust 1998). Drugi letnik pa vsebuje u~no snov od srede 19. stol. do 1939: 1. Industrijska doba in njena
civilizacija (od srede 19. stol. do 1939): Spremembe na gospodarskem in socialnem podro~ju, ideologije v
industrijski dobi v Evropi in Severni Ameriki; Evropa in svet; Religija, kultura, umetnost; 2. Narodi in
dr‘ave (od srede 19. stol. do 1914): Narodi in nacionalizmi v Evropi pred letom 1914; Industrijske dr‘ave
med konzervativno tradicijo in napredovanjem liberalizma in demokracije; Francija 1848–1914; 3. Od
prve svetovne vojne do druge svetovne vojne (1914 do 1939): Prva svetovna vojna, revolucija v Rusiji in
prevrati v Evropi; Kriza liberalnih demokracij; Francija 1919–1939; Totalitarni re‘imi: fa{izem, nacizem,
stalinizem. Wedam, V. (1996). U~ni na~rt za zgodovino v splo{ni in tehnolo{ki srednji {oli v Franciji. V:
Zgodovina v {oli. Letnik V. Št. 3, str. 53–54 in http://www.orbital2.orbital.fr/cdletouze/proglhis.htm (Histoi-
re au lycée, Internet: avgust 1998). V obeh letnikih je zgodovina Francije vklju~ena v evropski prostor, teme
vsebujejo kronolo{ko progresivno projekcijo in vsebujejo politi~ni, voja{ki, gospodarski in dru‘beni vidik.
Francoski srednje{olski u~ni na~rt vsebuje u~no vsebino za tri leta, medtem ko vsebuje slovenski u~ni na~rt
u~no vsebino za {tiri leta v srednji {oli. Oba u~na na~rta vsebujeta u~no vsebino, ki je kronolo{ko progre-
sivno razporejena, vendar pa francoski u~ni na~rt za~enja vsebino {ele s petim stoletjem, slovenski u~ni
na~rt pa s prazgodovino.
19 Wedam, V. (1996). U~ni na~rt za zgodovino v splo{ni in tehnolo{ki srednji {oli v Franciji. V:
Zgodovina v {oli: Letnik V. Št. 3, str. 50 in B.O. n0 12, 29 juin 1995: http://www.ac-poitiers.fr/pedago/coll-
lyc-geo/infos/textbo/program/BOly.htm (Présentation des programmes d’histoire et de géographie au lycée,
Internet: avgust 1998).
20 Ibid., str. 50–51.
128 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
Romov, spoznali dogodke v Franciji (vojno, Vichyjevsko vlado, razli~ne oblike kolabora-
cije, vlogo odporni{kih gibanj, osvoboditev). Pri tretji temi Posledice vojne naj bi u~enci
analizirali materialno in moralno {kodo, ki jo je konflikt povzro~il ter se seznanili z novo
sliko sveta ter z ustanovitvijo OZN. Drugo poglavje vsebuje le najpomembnej{e faze druge
svetovne vojne, vendar pa ne vsebuje predlogov, katere primere evropskih dr‘av bi se lahko
obravnavalo pri drugi temi glede odporni{kih gibanj, razen seveda Francije. Poglavje vse-
buje voja{ki in politi~ni vidik z jasno oblikovanimi didakti~nimi poudarki. Drugo poglavje
Svet od 1945 do danes (21 do 23 ur) vsebuje 4 teme (npr. slovenski u~ni na~rt ima devet tem).
Pri prvi temi Gospodarske in socialne spremembe po letu 1945 naj bi u~enci za~rtali okvir
socialnega in gospodarskega razvoja druge polovice 20. stoletja; spoznali, da po letu 1945
razvoj ni potekal v vseh de‘elah enako. Druga tema ima naslov Veliki ideolo{ki modeli v
svetu (organi oblasti, dru‘ba in kultura) ter njihov razvoj: sovjetski model, ameri{ki model,
kitajski model in model liberalne Evrope. U~enci naj bi se ne spu{~ali v opisovanje podrob-
nosti, ampak bi pokazali najpomembnej{e zna~ilnosti teh modelov; analizirali bi njihov
vpliv in njihove razse‘nosti po letu 1945, evropske razmere bi prou~evali kot celoto ter se
pri tem oprli na znanje, pridobljeno pri geografiji v prej{njem razredu. Pri tretji temi Na-
sprotje med velikimi silami in razkroj blokov naj bi u~enci poudarili glavne poteze medna-
rodne politike in se ne bi spu{~ali v podrobno opisovanje kriz. Pri ~etrti temi Osvoboditev
podlo‘nih narodov in pojav Tretjega sveta naj bi u~enci s pomo~jo zemljevida na izbranih
primerih prikazali razli~ne procese osvobajanja ljudstev po letu 1945 ter analizirali in pojas-
nili mnoge probleme, ki se ob~utijo {e danes. Vsebina po letu 1945 je razporejena v gospo-
darsko-dru‘bene in politi~ne teme, vendar pa {tevilo primerov oz. dr‘av pri zgornjih temah
ni nakazano. Vsebina po letu 1945 je manj povezana z geografijo kot je bila v starej{em
u~nem na~rtu, kjer je bila ta vsebina razdeljena v dve poglavji. Še vedno pa vsebina vsebuje
strukturalno sistemsko projekcijo procesov in omogo~a, da u~enci spoznajo in razumejo
strukturo sodobnega sveta. Zanimiva je razdelitev politi~nega razvoja na razli~ne modele
(npr. ameri{ki, sovjetski, kitajski, evropski) in tudi, da hladna vojna ni v ospredju pri prikazu
razvoja sveta po letu 1945. Tretje poglavje Francija po letu 1945 (9 do 11 ur) vsebuje dve
temi. Pri prvi temi Politi~ni razvoj naj bi u~enci prou~ili glavne faze politi~nega razvoja
Francije po letu 1945, analizirali delovanje in pomen institucij V. republike ter spoznali
trajne smernice in glavne faze zunanje politike. Pri drugi temi Gospodarstvo, dru‘ba, kultura
naj bi u~enci poudarili spremembe gospodarske in socialne strukture Francije ter analizirali
razvoj prebivalstva, pokazali njihov na~in ‘ivljenja, kulturne navade in verovanja.21  Tretje
poglavje je edino, ki je ostalo podobno tretjemu poglavju v starej{em u~nem na~rtu, vendar
pa je u~ni na~rt iz leta 1988 bolj poudarjal vlogo Francije v Evropi in pomen nacionalne
identitete, novi u~ni na~rt pa se omejuje na politi~ni, gospodarski, dru‘beni in kulturni
razvoj Francije po drugi svetovni vojni.
Tematizacija vsebine je tudi v tem u~nem na~rtu zelo sistemati~na in pregledna. Vsebina
je razdeljena v tri poglavja, ta pa vsebujejo dve, tri ali {tiri teme z didakti~nimi poudarki, ki
so izra‘eni z operativnimi cilji oz. z problemi, ki bi jih morali u~enci osvojiti. Operativni
cilji se nana{ajo predvsem na znanje in razumevanje. Izbor vsebine je tak{en, da ne vsebuje
samo politi~nega razvoja po letu 1945, ampak tudi gospodarski, dru‘beni in kulturni razvoj.
Pri prvem poglavju je vsebina kronolo{ko razporejena, pri drugem poglavju eksemplari~no
s strukturalno sistemsko projekcijo procesov, tretje poglavje pa vsebuje le zgodovino Fran-
cije s ~asovno in strukturalno projekcijo dogodkov. Zanimiva je razporeditev tem v drugem
21 Povzeto po: Wedam, V. (1996). U~ni na~rt za zgodovino v splo{ni in tehnolo{ki srednji {oli v Franciji.
V: Zgodovina v {oli. Letnik V. Št. 3 , str. 55–57.
129ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
poglavju Svet od 1945 do danes, kjer prva tema obravnava dru‘beni in gospodarski razvoj
po letu 1945, druga tema razli~ne politi~ne in gospodarske modele, tretja in ~etrta tema pa
vklju~ujeta pomembnej{e svetovne dogodke po letu 1945. Tak{na razporeditev bi bila
ustrezna tudi za slovenski u~ni na~rt. Tudi slovenska zgodovina bi bila lahko lo~ena v
posebni {iroki temi v u~nem na~rtu, kot je to npr. v slovenskih u~benikih za 20. stoletje.
^e primerjamo francoski u~ni na~rt za zadnji letnik iz leta 1995 in slovenski u~ni na~rt
za zadnji letnik iz leta 1998, lahko ugotovimo, da vsebina po letu 1945 pri francoskem
u~nem na~rtu poudarja razli~ne modele (npr. kitajski, sovjetski, ameri{ki model), mednarod-
no politiko, dekolonizacijo in Tretji svet, posebna tema pa tudi gospodarsko-socialni razvoj
ter tako vsebuje strukturalno sistemsko projekcijo; pri slovenskem u~nem na~rtu pa je vse-
bina bolj kronolo{ko zasnovana v dogajanje po letu 1945, v petdesetih letih, {estdesetih
letih in v sedemdesetih ter osemdesetih letih skupaj ter predstavlja glavne dogodke in
procese po letu 1945. Pomembno pa je, da tudi slovenski u~ni na~rt vsebuje ve~ vidikov,
voja{ko-politi~nega, dru‘beno-gospodarskega in kulturnega.
Francoski u~ni na~rt vsebuje 25 didakti~nih poudarkov, ki so razporejeni v devet tem in
v tri poglavja. U~ni na~rt predvideva skupaj 37–43 ur za zgodovino (4 ure na teden skupaj
z geografijo, za geografijo ravno tako 37–43 ur) in je eden od redkih u~nih na~rtov, ki
predlagajo tudi {tevilo ur za posamezna poglavja. Razmerje med poglavji, temami in
didakti~ni poudarki je solidno.22  U~na vsebina je zanimiva, bogata, ustrezna ter omogo~a
{irino in tudi globino. Tematizacija vsebine je pregledna in jedrnata, saj vsebuje manj po-
glavij in tem ter tudi didakti~nih poudarkov. Tako je {tevilo didakti~nih poudarkov bolj
skladno s predlaganim {tevilom ur za zgodovino pri francoskem u~nem na~rtu kot pa pri
slovenskem u~nem na~rtu, kjer {tevilo didakti~nih poudarkov in operativnih ciljev presega
letno {tevilo ur.
Tudi temu francoskemu u~nemu na~rtu so sledila uradna dopolnila (1997), ki so se
nana{ala na maturo23  in so vklju~evala splo{ne in specifi~ne izpitne cilje, vrste nalog (esejska
naloga, komentar enega ali ve~ virov), ~as re{evanja nalog, na~in izbire nalog in potek
ustnega izpita ter navodila za re{evanje izpitnih nalog.24  Matura iz predmeta zgodovina od
leta 1999 obsega obdobje od leta 1939 do 1995. Splo{ni cilj mature od leta 1999 naprej je
podoben starej{i maturi, saj mora matura preverjati sposobnosti pri zgodovini in geografiji,
{e posebej zgodovinsko in geografsko mi{ljenje. Dodan pa je nov splo{ni cilj, to je uporaba
razli~nih virov. Specifi~ni izpitni cilji nove mature so predvsem preverjanje in ocenjevanje
sposobnosti, kot so npr. zbiranje informacij, klasificiranje, analiziranje in sintetiziranje infor-
22 Tematizacija vsebine je zelo podobna v vseh treh letnikih pri francoskem u~nem na~rtu iz leta 1988
(poglavje vsebuje osem tem), pri u~nem na~rtu iz leta 1995 pa je za vsak letnik druga~na (npr. 1. letnik
vsebuje 6 poglavij s {estimi temami, 2. letnik ima 3 poglavja z desetimi temami in 3. letnik ima 3 poglavja
z devetimi temami).
23 http://www.ac-poitiers.fr/pedago/coll-lyc/hist-geo/infos/textbo/bac.htm (Définition des épreuves d’hi-
stoire-géographie aux baccalauréats général et technologique à compter de la session 1999, Internet: julij
1999).
Informacije o novi maturi se nahajajo: http://www.ac-clermont.fr/pedago/histgeo/informer/inspecti/
laub1197.htm (Les épreuves du baccalauréat des séries générales pour la session 1999, Internet: avgust
1998); http://web.fdn.fr/cfjarraud/bac-hg00.htm (Définition des épreuves d’histoire-géographie aux bac-
calauréats général et technologique à compter de la session 1999, Internet: avgust 1998); Les Sujets Nathan
Bac 2000. Histoire-Géographie. L-ES-S. (1999). Corrigés. Paris: Nathan, str. 10–24.
24 Uradna pravila za izvajanje mature v letu 1999 so v B.O. no12, 20 mars 1997, str. 888–891. http://
web.fdn.fr/cfjarraud/bac-hg00.htm (Définition des épreuves d’histoire-géographie aux baccalauréats général
et technologique à compter de la session 1999, Internet: avgust 1998) in tudi: http://www.ac-toulouse.fr/
histgeo/program/bac99.htm (Le nouveau baccalauréat est arrivé, Internet: avgust 1998).
130 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
macij ter odgovarjanje na problemska vpra{anja. Specifi~ni cilji se nana{ajo na tipe nalog
pri maturi. Pri starej{i maturi sta bila dva tipa nalog (esejska naloga in naloge, ki so se
nana{ale na pisne vire), pri novi maturi pa je ostala esejska naloga (oz. dalj{i sestavek),
podobna naloga, ki se nana{a na en vir (pisni ali vizualni), uvedena pa je bila nova naloga za
prou~evanje virov oz. komentar ve~ razli~nih virov.25  Glavni cilji pri pisanju esejev oz.
dalj{ih sestavkov so, da morajo u~enci na podlagi znanja, ugotoviti problem in nanj odgo-
voriti v urejenem sestavku ter da znajo uporabiti koncepte in specifi~no besedi{~e. Glavni
cilji pri preu~evanju virov oz. komentarju ve~ razli~nih virov so, da u~enci znajo na podlagi
znanja poiskati informacije iz razli~nih virov, so jih sposobni klasificirati po klju~nih bese-
dah (temah) in jih postaviti v odnose ter sestaviti kriti~no in argumentirano sintezo. Glavni
cilji komentarja enega vira (pisnega ali vizualnega) so, da znajo u~enci uporabiti znanje za
kriti~no branje in analizo vira ter natan~no odgovoriti na vpra{anja.26
Ti glavni cilji se tudi ocenjujejo pri teh treh tipih izpitnih nalog. Naloge naj ne bi
preverjale le podatkovnega znanja, ampak {iroko znanje, poznavanje in razumevanje zgo-
dovinskega dogajanja. Izpitna pola je ravno tako razdeljena v dva dela (zgodovinski in
geografski del). ^as pisanja je 4 ure, vendar pa izpitno dopolnilo k u~nemu na~rtu (1997)
predlaga dve uri in pol do tri ure za prvi del izpitne pole in ostali ~as za drugi del izpitne
pole. Novost je, da se z ‘rebom dolo~i, kateri predmet bo v prvem delu (pomembnej{em
delu).27  ^e je v prvem delu izbrana zgodovina, potem imajo u~enci mo‘nost izbire med
dvema esejema in enim komentarjem, ki se nana{a na ve~ virov. ^e je v prvem delu izbrana
geografija, imajo u~enci mo‘nost izbire med dvema komentarjema, ki se nana{ata ne en vir
pri zgodovini v drugem delu.28
Zaklju~ek
Glavni poudarek pri francoskih u~nih na~rtih je, da zgodovina omogo~a u~encem, da lahko spoznajo
sodobni svet, v katerem ‘ivijo.29  Sestavni elementi {olskega znanja so dejstva (dogodki, institucije,
dru‘be, gospodarstvo, tehnike, vera, kultura); besedi{~e oz. terminologija predmeta; pojmi (iz zgodovine
in drugih predmetov); sposobnosti pri obeh predmetih (npr. analizirati in sintetizirati slikovno gradivo,
pisati eseje ipd.); na~ini razmi{ljanja (deduktivno, induktivno, dialekti~no).30
25 Glavne spremembe so naslednje: Pri pisnem delu je ve~ja sprememba pri komentarju oz. nalogah, ki
se nana{ajo na vire. Ta tip nalog se nana{a lahko na en vir ali na ve~ virov iz {iroke teme (prej iz ozke).
Naloge so lahko v vpra{alni ali trdilni obliki. U~enci morajo predstaviti vire kot pri prej{nji maturi, vendar
pa morajo potem namesto odgovarjanja na vpra{anja, ki ‘e predstavljajo vrstni red: jedro in zaklju~ek, vse
informacije, ki jih dobijo v virih razvrstiti oz. klasificirati v teme (primerjava ali razlikovanje) v obliki
preglednic ali v pisni razlagi. Na koncu pa morajo s pomo~jo zbranih in klasificiranih informacij odgovoriti
na zastavljeno vpra{anje. Komentar naj bi imel pribli‘no 300 besed. http://www.ac-clermont.fr/pedago/
histgeo/informer/inspecti/laub1197.htm (Les épreuves du baccalauréat des séries générales pour la session
1999, Internet: avgust 1998). Esejska naloga je nespremenjena, spremenil se je le njen naziv (prej Disserta-
tion: {olska pisna naloga, sedaj Composition: sestavek ali {olska naloga).
26 Informacije o maturi leta 1999 so tudi v: Triaud, C. (1998). Composition, étude et commentaire de
documents. Histoire et géographie. Baccalaureat L-ES-S. Paris: Vauibert, str. 11–18.
27 B.O. no12, 20 mars 1997, str. 888–891.
28 Geografski del izpitne pole vsebuje dve nalogi: prou~evanje geografskih virov in izdelovanje zem-
ljevida ali skice.
29 Varenne, G. (1989). Histoire. Point bac. Aide-mémoire. Paris: Hachette, str. 2.
30 Le Pellec, J., Marcos-Alvarez, V. (1991). Enseigner l’histoire: un métier qui s’apprend. Paris: Hachet-
te, str. 48–49.
131ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
U~itelji zgodovine v srednjih {olah so v Strasbourgu marca 1998 poudarili, da naj bi splo{ni cilji
izobra‘evanja v Franciji “upo{tevali razli~nosti u~encev, njihove potrebe (izpit, nadaljevanje {olanja,
osebna kultura ...); dovolili mladim, da postanejo dr‘avljani, ki bi razumeli svet, dejanja, ideje, kompleks-
nost in razli~nost ter razvijali moralne in druge vrednote (svoboda, bratstvo, enakost, toleranca, odgovor-
nost, solidarnost).”31  Ti elementi so vklju~eni tudi v novem francoskem u~nem na~rtu iz leta 1995. U~itelji
zgodovine so mnenja, da mora zgodovina pomagati posameznikom preiti od posameznosti k splo{nosti,
uvrstiti se v svet, izogibati se zaprtosti v ~asu in prostoru. Zato ponujajo u~encem gradivo za informiranje,
izbiranje, razvr{~anje, kritiziranje, sintetiziranje in jih pripravljajo, da postanejo aktivni dr‘avljani.32
Zato tudi izbor vsebine ni le enciklopedi~no znanje, ampak podrobno znanje, ki ga u~enci potrebujejo
in ki {e vedno vpliva na sedanjost ter pripravlja u~ence na vlogo evropskega dr‘avljana.33  Tako v novem
u~nem na~rtu iz leta 1995 v prvem letniku srednje {ole oz. gimnazije prevladuje kulturna in politi~na
zgodovina, v drugem letniku pa gospodarska zgodovina ter razumevanje sprememb in procesov s pou-
darkom na francoski zgodovini, v zadnjem letniku pa prevladuje gospodarska, dru‘bena in politi~na
zgodovina (mednarodni odnosi do leta 1990), dodana pa je tudi kulturna zgodovina (umetnost, religija ...).34
Francoski u~ni na~rt vsebuje teme, ki vsebujejo ve~ vidikov (ekonomski, dru‘beni, kulturni in politi~ni
vidik). Vendar pa u~enci ne morejo spoznati hkrati nacionalne in evropske zgodovine, saj je zgodovina
Francije v zadnjem letniku izolirano in ob{irno predstavljena v posebnem poglavju in ni vklju~ena v
svetovno in evropsko dogajanje.35
Sistemati~na tematizacija vsebine, jasna in ustrezna razporeditev tem po letu 1945, predlagano {tevilo
ur za {iroke teme ter manj{e {tevilo didakti~nih poudarkov so kvalitete, ki bi jih lahko prevzeli tudi pisci
slovenskih u~nih na~rtov. Na podlagi analize didakti~nih u~il, lahko posredno sklepamo, da je v Franciji
pouk bolj zaprt, saj obstaja samo en u~ni na~rt, ki predpisuje u~no vsebino za zadnji letnik srednje {ole, ki
je zelo omejena (svetovna, evropska in francoska zgodovina po letu 1939) in odlo~ilno vpliva na didakti~no-
metodi~no zasnovo u~benikov in priro~nikov, ki jih izdajajo razli~ne zalo‘be. Sklepamo lahko, da je pouk
usmerjen k pridobivanju znanja in podatkov za to obdobje na eni strani, na drugi strani pa tudi k samostoj-
nemu pridobivanju znanja (pisanje esejskih nalog) in u~enju analize razli~nih zgodovinskih virov ter tako
vklju~uje tudi vi{je kognitivne cilje.
Literatura
B.O. n0 22, 9 juin 1988.
B.O. n0 6, 9 février 1989.
B.O. n041, 21 novembre 1991.
B.O. n0 12, 29 juin 1995.
B.O. no12, 20 mars 1997.
Gauthier, A., Husson, J.-P., Gayot, P. (1992). Histoire. Terminales. Les cahiers du bac. Rosny s /Bois:
ABC éditions Bréal.
Histoire 2re. (1993). Collection J. Marseille. Nathan.
Histoire-Géographie L-ES-S. (1997). Les Sujets Nathan. 98 Bac corrigé. Paris: Nathan.
Histoire-Géographie, B.O. n022 – 24 juin 1993.
31 http://www.cndp.fr/colloquelycee/histgeo.htm (Journées disciplinaires d’histoire-géographie, Inter-
net: avgust 1998)
32 Ibid.
33 Evropska dimenzija pri na~rtovanju izobra‘evanja se ka‘e tudi pri uvajanju u~enja jezikov v osnovno
{olo. Gre za mednarodno odprtost, bilateralno sodelovanje. Rancurel, M. (1995). L’enseignement seconda-
ire en France. Strasbourg: Conseil de l’Europe, str. 52.
34 http://www.ac-grenoble.fr/histoire/Programmes/lycee/Classique/general/compterm.htm (Documents
d’accompagnement cycle terminal voie générale, Internet: avgust 1998)
35 The European Content of the School History Curriculum. (1995). Strasbourg: Council for Cultural
Co-operation, str. 30–31.
132 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
Histoire-Géographie, B.O. n023 – 4 juin 1992.
Histoire-Géographie, B.O. n033 – 7 octobre 1993.
http://web.fdn.fr/cfjarraud/bac-hg00.htm (Définition des épreuves d’histoire-géographie aux bacca-
lauréats général et technologique à compter de la session 1999, Internet: avgust 1998).
http://www.ac-clermont.fr/pedago/histgeo/informer/inspecti/laub1197.htm (Les épreuves du bacca-
lauréat des séries générales pour la session 1999, Internet: avgust 1998).
http://www.ac-grenoble.fr/histoire/Programmes/lycee/Classique/general/compterm.htm (Documents
d’accompagnement cycle terminal voie générale, Internet: avgust 1998).
http://www.ac-poitiers.fr/pedago/coll-lyc/hist-geo/infos/textbo/bac.htm (Définition des épreuves d’histoire-
géographie aux baccalauréats général et technologique à compter de la session 1999, Internet: julij 1999).
http://www.ac-poitiers.fr/pedago/coll-lyc-geo/infos/textbo/program/BOly.htm (Présentation des pro-
grammes d’histoire et de géographie au lycée, Internet: avgust 1998).
http://www.ac-toulouse.fr/histgeo/bac.htm (Histoire-Géographie, L’épreuve du Bac ... avec quelques
éléments de correction ..., Internet: avgust 1998).
http://www.ac-toulouse.fr/histgeo/program/bac99.htm (Le nouveau baccalauréat est arrivé, Internet:
avgust 1998).
http://www.cndp.fr/colloquelycee/histgeo.htm (Journées disciplinaires d’histoire-géographie, Inter-
net: avgust 1998).
http://www.education.gouv.fr/actu/bac1b.htm (La session 1998 en quelques chiffres, Internet: avgust
1998).
http://www.eurydice.org/Eurybase/files/FREN/tc5FREN.htm (Le systeme éducatif français 1997,
Internet: avgust 1998).
http://www.orbital2.orbital.fr/cdletouze/proglhis.htm (Histoire au lycée, Internet: avgust 1998).
Kurikularna prenova gimnazijskega izobra‘evanja (Splo{na gimnazija brez klasi~ne gimnazije). (1996).
Gradivo za obravnavo na Nacionalnem kurikularnem svetu in Strokovnem svetu za splo{no izobra‘evanje.
Ljubljana: Zavod RS za {olstvo.
Le Pellec, J., Marcos-Alvarez, V. (1991). Enseigner l’histoire: un métier qui s’apprend. Paris: Hachette.
Les Sujets Nathan Bac 2000. Histoire-Géographie. L-ES-S. (1999). Corrigés. Paris: Nathan.
Lipu‘i~, B. (1993). Izobra‘evalni trendi v Zahodni Evropi. Pregled strukturnih sprememb v {olskih
sistemih. Nova Gorica: Educa.
Lipu‘i~, B. (1997). Evropska {ola med dr‘avo in civilno dru‘bo. Upravljanje {olskih sistemov. Nova
Gorica: Educa.
Prvi strokovni posvet o maturi. (1995). Škofja Loka, 8. 12. in 9. 12. 1995. Ljubljana: Republi{ki
izpitni center.
Rancurel, M. (1995). L’enseignement secondaire en France. Strasbourg: Conseil de l’Europe.
Rutar Ilc, Z., Rutar, D. (1997). Kaj pou~ujemo in preverjamo v {olah. Radovljica: Didakta.
The European Content of the School History Curriculum. (1995). Strasbourg: Council for Cultural
Co-operation.
Triaud, C. (1998). Composition, étude et commentaire de documents. Histoire et géographie. Bacca-
laureat L-ES-S. Paris: Vauibert.
Varenne, G. (1989). Histoire. Point bac. Aide- mémoire. Paris: Hachette.
Wedam, V. (1996). U~ni na~rt za zgodovino v splo{ni in tehnolo{ki srednji {oli v Franciji. V: Zgodo-
vina v {oli. Letnik V. Št. 3, str. 50–57.