TRST, sobota 10. avgusta 1957 Leto XIII . Št. 190 (3725) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana y gotovini St*3M38S-- pLjrV.V' r.OBirf.Cm *č> n' nad* ~ TELEFON J3JII IN 94-63« — Poitni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2* — Tel. višine v , »° " T?1. P82 ~ OGLASI: o«1 8.-12.30 in od 15.-1«. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak ram _ stolpca, trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 - izdata založništvo tržaškega tiska rj. ZOZ-Trst Hruščev v Leipzigu, Mikojan v Sassnitzu Prvi zahodni komentarji izjav v Berlinu V Washingtonu presojajo izraz druge poti za razorožitev» kot «novo elastičnost sovjetskega stališča * «le Monde» pa piše, da je Hruščev s svojini govorom napravil uslugo Adenauerju zlasti spričo bližnjih volitev - Sovjetska delegacija se vrne šele v četrtek LEIPZIG, 9. — Hruščev, Gromiko, Grišin in drugi ani sovjetske delegacije so prispeli v spremstvu generalnega tajnika Združene socialistične partije nekaj Pred polnočjo sinoči v Leipzig. Kljub pozni uri jih je a ulicah sprejela velika množica meščanov, predvsem ueiavcev. Na trgu Dimitrovplatz je bilo nato kratko zborovanje, na katerem je govoril Hruščev, ki je v prvi 'rsti poudarjal važnost sovjetsko-nemške enotnosti v orbi za mir. Napadel je Monopoliste Zahodne Nemčije in še enkrat ponovil, na hoče vlada Sovjetske zveze imeti dobre odnose z bonnsko vlado. «Nikdar se ne sme pozabiti, da sta Morala v preteklih vojnah nemški in sovjetski narod dati največje žrtve,* je dejal Hruščev. Nato je omenil veliko množico, ki ga je ča-?a‘a in dejal: ((Predstavniki buržoaznega tiska bi prav gotovo rekli, da ste bili prisiljeni priti sem. če ne bi bili u prisotni; toda ta tisk nas ne vznemirja. Štirideset let že Premlja naše delo, zaradi ka-vetreSa se nimamo kaj prito-Vaša navzočnost tu pa je Pomembna: nujno je, da si delavski razred ohrani vse pridobitve, ki si jih je priboril. 'kar ne popuščajte pred razdanim sovražnikom,* je pobril Hruščev. Nato je izjavil, da so bo:-ene enote Delavske milici je , o. važne, ker obdržanje ob-asti je mnogo teže kot pa ,0rba zanjo. Dodal je. da pred-avlja Delavska milicija zgled a delavce v Zahodni Nemih, ter da «mora moDilizirati >J0<: delavskega razreda v vsej _ fimčiji.* če se bo to uresni- čilo. Potem vojne ne bo. Kot ls z,nano’ so bile skupine de-ovske _ miiicije ustanovljene P° 17. juniju 1953 t. j. po zna-linu ^elavs^em np°ru v Ber- • gruščev je v Leipzigu ob-, ?al danes zjutraj tovarno ezkih strojev «Kirov». Delav-j« nagovoril kar iz odpr-®ga avtomobila: «V preteklo-u so bile med nami vojne. ®*a3 bi hoteli sovražniki mi-Ponovno postaviti naša dva aroda enega proti drugemu, ato moramo storiti vse na-P.0rd..da bi ohranili mir. Nem. ko ljudstvo ve prav tako kot bVjetsko. da smo prijatelji, lit v, Se A^enauer in drugi po-tiki v službi monopolistov, ako razburjajo zaradi našega ska v Nemčiji.* P*anes zjutraj so sovjetski |°stje obiskali v Markleebcr-^h^Pri Leipzigu kmetijsko raz- Jutri bosta Hruščev in Ul-ncht govorila na trgu pred atedralo v Magdeburgu, i Pl fuga skupina sovjetske de-gacije pa je na čelu z M;-0Janom m v spremstvu Grot-awohla prispela včeraj zve-r v Sassnitz na otoku Rue-®en v Baltiškem morju. „ Mikojan pa je govoril v assnitzu. Rekel je: ((Hočemo a bi bil Baltik zveza med ami in drugimi državami, ne sm meia' ki nas loči. Zato ne ČhuT10 ifiubfirati glasov o nartih atlantskega pakta za u-jianovitev tako imenovanega altskega poveljstva. Ti na-s 1 so jasen poskus, da bi pravili v nevarnost države ob a«iskem morju*. Dodal jc, -k se ZSSR strinja z napori 'nodne Nemčije, da bi se za-tišu^^P sodelovanje med bal-tia t1* državami in da bi se w. tem področju okrepil mir. . 'kcjanova skupina je nato . •skala iadjedelnice v Stral- sundu. Vil i® Mikojan nadalje izja-da je zahodno povezova- . nemškega zedinjenja z sanjem oborožitve smeš- hje vPra; I°> kajti' ooe vprašanji sta ze-Ve komplicirani. Zato bi to po. žav°Vanie samo podvojilo teol- e za njuno rešitev im Si čas vP>raaanji ostali za dolgo a nerešeni. Nato je omenil O-Zl}ast opremljenja zahodno->.,.ske vojske z atomskim o- PakJem In de^al’ da bl n<-‘kai Var Ra Pomonilo takojšnjo ne-šVrnost atomskih spopadov v Posi°rU' kar bi zopet imelo za in. e?ice uničenje najvažnej-ov Nemčije in straho- ,si.h de' Vito Preb: .veliko število žrtev med ivalstvom. ha P°Poldne je Hruščev govoril zi_ m®stnem stadionu v Leip-Rekpl it* fla hrt Snvipt- ska Rekel je, da bo Sovjet-han jVeza na vsak morebitni fotn i ■ od£ovorila z odgpvo-nj 1 ki bc pomenil opustoše-ie ti P°udaril, da pa s svo-Padi an' nikdar ne bo natika ^diuženih držav Ame-ijai <stično deželo. M> se ne tene kapitalistične konku-labko 'n smo prepričam, da je zaje zanikanje so- hike" -PromaRamo naše sovražen *• Mi srno leninisti in smo stgnv°rnik: miroljubne koeksi-Pot-Cu' ^oiiemo vojne, ni nam , čpi; ebna in ne bomo žir- ^ iei>b socialističnega re-To v Sm° b)ili vedno za mir. čem Ysa,k pošten človek. Ho- be “a bi bile atomske bom. naj,eP0Vedane, da se uvede hjem°rvV0 nad oboroževa- rhent’ - jU Hrui^ Prid miru * to je važen ele- obstoj ameriških baz v Nemčiji in dobavljanje atomskega orožja Zahodni Nemčiji. Ponovil je, da SZ ni imela nikdar napadalnih namenov proti nobenemu vključno Zahodno Nemčijo. Poudaril je, da je med delavci obeh Nemčij vedno večje sodelovanje. Nato je dejal, da se je komunizem utrdil tudi v Aziji in v drugih delih sveta ter da bo premagal kapitaliste y vsem svetu. Sovjetski gostje bodo ostali v Vzhodni Nemčiji do prihodnje srede ali četrtka. To je izjavil predstavnik sovjetskega poslaništva v vzhodnem Berlinu. Dodal je, da bo po obisku objavljeno skupno poročilo. Pred odhodom bo velik sprejem. Danes je v Muenchenu komentiral govor Nikite Hrušče-va v vzhodnonemškem parlamentu zahodnonemški zunanji minister von Brentano. Dejal je med drugim, da Hruščev ni povtdal nič novega in da njegova vlada odklanja stike z vlado v Pankovvu, ker ti stiki «ne bi imeli smisla*. Omenil je nato novo bonnsko noto glede vrnitve Nemcev iz ZSSR in dejal, da bo ta nota objavljena v soDoto ali nedeljo, medtem ko je Lahr, načelnik zahodnonemške delegacije. ki se je vrnli na gosp. pogajanja v Moskvi, to noto že odnesel s seboj. O nemško-poljskih odnosih pa je dejal, da bo bonnska vlada glede Poljske napravila izjemo in proučila možnost vzpostavlje-nja diplomatskih odnosov kljub temu, da se je doslej djžala pravila, da se diplomatski stiki ne vzpostavljajo z državami, ki so priznale vlado Vzhodne Nemčije. Zastopnik kanclerja Adenauerja je prav tako izjavil danes zjutraj, da tudi ob najbolj natančnem proučevanju govora Nikite Hruščeva ni mogoče odkriti nič novega, kar bi moglo dati povod za «manj pesimistično presojo sovjetskega stališča o nemškem zedinjenju*, ker «Hruščev ni povedal mč drugega več kot ti-sto, kar je že izjavil v svojih prejšnjih govorih in v znanem intervjuju na ameriški televiziji*. Zahodnonemški tisk se pred. vsem jezi na tisto, kar je Hruščev včeraj dejal za Adenauerja in za bonnsko vlado sploh. Nekateri časopisi imenujejo te izjave »žalitve*. Vendar pa pripominjajo, da se besede tajnika KP SZ «ne smejo dramatizirati in tudi ne podcenjevati, zlasti njegov ponovni predlog glede umika sovjetskih čet iz Nemčije in iz satelitskih držav v zameno za umik ameriških oboroženih mDSK4 rt.' .iiir* VZHNEMCUA ««sr« * Sodit CESKOS L 01/45fA Puhaj* AUSTRIJ/i 9AA2 300 Atilt sil iz Evrope*. Tako piše na pr. «Die Welt» in poudarja, da je bil to glavni predmet govora v berlinskem parla- mentu, kajti ko je H. prvič govoril o tem, je bilo rečeno, da »takih izjav ni treba jemati resno*. «Morda je takš- na presoja točna, toda dobro bi bilo, da se pred njo ne zapirajo oči in da se izkoristi vsaka ugodna priložnost, da bi se ugotovilo, do katere mere zasluži ali ne zasluži, da se jo r.a Zahodu vzame v poštev.* Tudi francoski tisk komentira včerajšnji govor sovjetskega voditelja. «Le Mohde* trdi na primer, da je napravil govor «slab vtis* in da bodo »na dan volitev 15. septembra t. 1. volivci v Zahodni Nemčiji pod njegovim negativnim vplivom*. Zaradi tega nosi tudi članek naslov «Hruščeo pomaga Adenauerju». Takšno oceno govora daje list v prvi vrsti zaradi govornikove »fantastične analize* zahodnonem-škega političnega položaja in zaradi napadov -na Adenauerja, kakor tudi zaradi trditve, da, je Grotewohlov predlog o konfederaciji edina možna rešitev nemškega zedinjenja. Po drugi strani pa poudarja »Le Monde*, da je predlog Hruščeva o «drugih potehu za razorožitev, dober. List zaključuje. da bo prihodnost povedala, ali je upravičen optimizem v Washingtonu, kjer poudarjajo, da gre za «novo elastičnost» v sovjetskem sta- Zaplenjen «L’Express» zaradi opisa strahot v bitki na Bu Zagza PARIZ, 9. — V Alžiru se je zaključil pred vojaškim sodiščem proces proti skupini treh komunistov, ki so bili obsojeni na smrt. Drugi številni obtoženci, člani Alžirske osvobodilne fronte pa so bili obsojeni na prisilno delo od 8 do 15 let. 150 kilometrov zahodno od Alžira na področju Kleibe je padel v alžirsko zasedo vojaški avto. Na francoski strani je bilo 10 mrtvih in 2 ranjena, na alžirski pa 3 mrtvi in 15 ranjenih. Policija .te aretirala 23 pripadnikov Alžirske osvobodilne fronte pod obtožbo, da so vršili atentate. V Alžiru so zaplenili pariški tednik «L’Espress», ki ga izdaja Mendes-France, zaradi članka, v katerem se kritizira operacija v gorovju Bu Zagza. Napisal ga je stotnik Louis Fournier, bivši poveljnik I. bataljona lahke pehote. Stotnik je opisal nečloveške metode, ki jih uporablja francosko poveljstvo v tej najhujši bitvi v Alžiriji. Di Vittorio na obisku v FLRJ BEOGRAD, 9. Danes je prispel v Beograd na privaten obisk v Jugoslavijo generalni tajnik CG1L Giuseppe Di Vittorio s soprogo. D' Vittorio bo pet dni gost Djura Salaja, predsednika centralnega sveta sindikatov Jugoslavije. Na zemunskem letališču so ga sprejeli Djuro Salaj s soprogo in hčerko ter drugimi sindikalnimi funkcio- lišču do vprašanja razorožitve. | narji. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiii demokristjani na čelu z Rapellijem in Andreottijem kakor tudi MSI in republikanci, poslanec Ma-crelli od PRI pa je danes izjavil, da se je treba držati črke in duha ustave, po kateri, mora mandat poslancev trajati tako dolgo, kot je predpisano. Podpredsednik zbornice trdi, da ni političnih razlogov za predčasno razpustitev in da se ne sme pozabiti, da ima zbornica pred seboj še več proračunov in da je vlada zahtevala rešitev vprašanja agrarnih pobodb; končno tudi, da je vsa ta kampanja jalova, kajti edino predsednik republike lahko reši to vprašanje. Medtem pa se je začela ponovno polemika o odnosih med socialisti in komunisti. V jutrišnji «Unita» piše Gior-gio Amendola v zvezi z prekinitvijo zavezništva med komunističnimi in socialističnimi občinskimi svetovalci v Tor-re Annunziata in v La Spe-zia, kjer so socialisti sestavili odbor z demokristjani, da «Avantil» nima prav, ko piše, v tem primeru o’ ((odprtju na levo*. P9 mnenju A-mendole je resnica ravno na- Po ustanovitvi slov. srednje sole v Celovcu Avstrijska vlada krši člen 7 državne pogodbe Ukinili so slovenščino kot obvezni predmet na dvojezičnih šolah na Koroškem, medtem ko bo na sodišču le delno v rabi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — ^Avstrijska državna pogodba je že precej časa v veljavi. Toda določila o jugoslovanski manjšini se še vedno ne izvajajo. Razne šovinistične organizacije vodijo neovirano gonja proti jugoslovanski manjšini. Koroška nadškofija nadaljuje s sistematičnim uvajanjem nemškega jezika v cerkve v slovenskih vaseh. Po edinem pozitivnem ukrepu o ustanovitvi slovenske gimnazije v Celovcu, je takoj sledil negativen ukrep: ukinitev slovenskega jezika kot obveznega predmeta na dvojezičnih srednjih šolah. Avstrijska vlada zavlačuje izvajanje člena 7 državne pogodbe, ki jamči polno enakopravnost jugoslovanski narodni manjšini. Pri izdelavi zakonskega osnutka o nacionalni manjšini. vlada ni upoštevala upravičenih zahtev zastopnikov manjšin. Zakonski predlog avstrijskega pravosodnega ministrstva predvideva samo delno izvajanje določil člena 7 državne pogodbe o uporabi slovenskega jezika pred sod i-ščem.» «To so samo v kratkem dejstva o položaju jugoslovanske narodne manjšine tra Koroškem. Odnos do nacionalne manjšine ni nevažna stvar,* ugotavlja nocojšnja «Borba». «Nasprotno, to je važen element politike vsak.e države. Na to nepobitno dejstvo se je nedavno sklicevala Avstrija glede položaja avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem. S tem, da je dala aktivno podporo avstrijski manjšini v Italiji in njenim zahtevam po uporabi nemškega jezika pred sodiščem, je Avstrija jasno dala vedeti, da gre za zaščito zakonitih pravic manjšine in za perspektivo razvoja odnosov med Avstrijo in Italijo.* «Mar to isto ne velja tudi za našo nacionalno manjšino v Avstriji?« sAli je sploh mogoče uporabljati dvojna merila?* se sprašuje »Borba*. B. B. sprotna: dovolilo se je demokristjanom da prevzamejo oblast v občini, v kateri je že stara tradicija, da vladajo levičarji. Takšni primeri kakršna sta omenjena dva. so po mnenju Amendole prvi sadovi «nove linije*, ki jo je postavil na sestanku glavnega odbora Krščanske demokracije v Vallombrosi Fanfa-ni glede odnosov med socialisti in Krščansko demokracijo. To ne pomeni nič drugega kot priprava «transformi-stične operacije*, ki vleče socialiste na tisto mesto, ki so ga zavzeli včeraj socialdemokrati: in to prav pred političnimi volitvami, na katere bi moglo vse to zelo vplivat . | niki očitajo lordu neotesanost Kmalu se bo sestala organi- surovost in podobno, a še nih- zacijska komisija za kongres če mu ni očital, da bi b:le SE O ANGLEŠKI KRALJICI Tudi nadškof se je oglasil LONDON, 9. — Zadeva z lordom Altrinchanom še vedno vzbuja zanimanje m komentarje v angleški javnosti, zlasti v časopisgu. «Zanimivo je.» piše liberalni «News Chronicle*, «da nasprot- PSDI, ki bo od 16, do 20. oktobra v Milanu. Komisijo sestavljajo: «centristi» Lupiš, Ri ghetti, Ippolito, Cariglja Matteotti, levičar Zagari njegove kritike kraljice in dvora, lažnive.* Laburistični «Daily Herald* m j Piše med drugim, da bo Al-in | trinchamova zasluga, če bo desničar Simonini. Fred koii-1 monarhija obstajala še čez pol gresom se bo sestalo 97 pokra jinskih kongresov. Predvideva se, da bo že na teh kongresih razprava zelo burna predvsem o tezah, ki jih zagovarjata o socialistični združitvi po eni strani Saragat, po drugi pa Matteotti. A. P. Atomska konferenca DUNAJ, 9. — Generalna in ustanovna skupščina atomske ustanove OZN se bo začela na Dunaju 1. oktobra letos in bo trajala tri do štiri tedne. Na njej bodo odobrili statute, določili naloge raznim komisiiar' razpravljali bodo o finančnih vprašanjih in določili bodo stalni sedež konference, ki bo verjetno Dunaj. stoletj Končno je vredno omeniti tem, kakšne so in kaj delajo. Glede kraljičinih govorov pa je nadškof dejal, da je imel vedno občutek, da je tisto, kar kraljica govori popolnoma v skladu z njo. Poljske podmornice v Škotskem morju LONDON, 9. — Glasnik poveljstva škotske mornarice je izjavil, da so opazili dve poljski podmornici, ki sta počasi plavali ob škotski obali. Od obale sta oddaljeni kakih 50 km in sta bili usmerjeni proti pristanišču Firth of Forth. Zaradi tega so nastala v časopisju različna ugibanja. Nekateri namreč menijo da sta to podmornici ki bosta zahtevali politično zatočišče. Varšavsko vojno ministrstvo pa je objavilo glede teh dveh podmornic sledeče; «Obe podmornici sta iz Gdinje in se na- hajata sedaj ob škotski obali. Vendar sta izven angleških teritorialnih voda. podmornici nista zapustili svojih baz na skrivaj, marveč v sporazumu s poveljstvom jn sta ves čas v zvezi z njim po radiu.# Glasnik tega ministrstva pa je odločno zanikal vesti, da namerava moštvo teh podmornic prositi za politično zatočišče v yel. Britaniji. V opoldanskih urah so vojaški krogi obvestili javnost, da plavata obe podmornici s hitrostjo 7 do 8 vozlov in sta še vedno okoli 50 km daleč od obale v precej nemirnem morju. Smer podmornic dokazuje, da nameravata priti v Firth of Forth, eno najvažnejših angleških pomorskih baz. Vendar pa se obe podmornici nahajata izven angleških teritorialnih voda. Potrjujejo tudi, da obe podmornici spremljajo od blizu torpedovke in letala. V britanskem pomorskem poveljstvu so poudarili, da že več let ni bilo videti tuje podmornice v teh morijh, v mirnem času. V Firth of Forthu je pomorska in posebej še pod-movniška baza angleške mornarice. Strokovnjaki izjavljajo, da če bosta podmornici ostali izven angleških teritorialnih voda, jih ne more nihče nadlegovati in da verjetno gre za kako križarjenje zaradi vaje. iimiiHiiittiHHHiiliiiiiiHiitiiiiiiiiMiniiiiiiimiimiiniiiiiiiiiiiiiiiilMiHiiMiMuiiiiiiiiiiltiliHiin UPORNIKI V OMANU SO ODLIČNI STRELCI Tako trdijo angleški častniki, ki še vedno ne morejo prodreti do Nizve - Po «pogodbi iz Siba» se sultan ne sme vmešavati v notranje zadeve Omana BAHREIN, 9. — Sporočajo, da so sultanove in britanske čete prišle sinoči do mesta Firk, ki je glavna utrdba pred Nizvo. Prvič, odkar trajajo borbe, so naleteli na srdit odpor imanovih oddelkov, ki so povzročili precejšnje izgube napadalcem. En britanski vojak, ki je bil zadet v prsi, je umrl kmalu po prevozu v zaledje, drug Anglež pa je bil ranjen, ter so ga morali prepeljati v zaledje. Sest Britancev je zadela sončarica. Zaradi močnega odpora so morali Britanci zahtevati pomoč letal RAF. Davi so letala izvedla nekaj poletov nad sovražnikovim ozemljem, kjer so metali tudi bombe. Zaradi nepričakovanega odpora uporniških čet, se bo prodiranje proti Nizvi ((zakasnilo*. Iz Muškata pa poročajo, da so sultanovi oddelki zasedli kraj Irki, ki leži v puščavi 50 km od Nizve. Pri tem baje niso naleteli na odpor. Iz Keše v Srednjem Omanu poroča britansko poveljstvo, --------- J ....--------------- j M-- ‘ -“".'-V , w, pisanje list «Daily Sketch*. ki'da so se morali britanski od- na Allrincbamove izjave po televiziji, piše kratko in jasno: »Svetujemo lordu Altrincha-mu, naj v svojem interesu molči.# Celo canterburyjski nadškof se je v tej zadevi oglasil. Te dni se je vrnil iz Amerike ter je dejal novinarjem, da so v Ameriki bili zaradi Altrincha-movih obtožb zelo presenečeni. «Lord Altrincham je bil zelo neumen, ker je dajal take izjave. Ce je imel kaj povedati, bi to lahko storil na več drugih načinov*. Glede dvora in oseb ki so blizu kraljice je nadškof dejal, da se mu zdijo vse osebe čisto v redu in da on ne dela razlike med razredi, marveč sodi osebe po delki umakniti zaradi močnega odpora. Računajo, da je tam okoli dve sto mož pod vodstvom imanovega brata Ta-liba ben Alija. Kolona 700 mož pod poveljstvom generala Robertsona se je utaborila ob studencih blizu Keše, ki leži 17 km južno od Nizve. General Robertson se je vrnil z letalom v Bahrein, da bi se posvetoval z britanskim političnim rezidentom Bernardom Burrowsom. Britansko poveljstvo mmi, da bo mogoče zavzeti Firk, če bodo nasprotnikov odpor zatrli s topništvom in letalskimi napadi. Vendar je poveljstvo britanskih sil zaskrbljeno zaradi odmeva, ki bi ga tak napad ■ IIIIIIIIIIIIIIIMIIIItllllHIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllltlllllltlltlllltllllllMIIIIIMttlllllllllHIIHII ll Ulili,!,,milimi,iiiininiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiii Po izglasovanju zakona o civilnih pravicah v senatu Črnci v ZDA niso dosegli popolne enakopravnosti Besedilo zakona se ni dokončno - Grožnje Ku Klu.v Klana Komentar W. Lippmanna WASHINGTON. 9. ailo zakona o civilnih pravi cah, ki ga je v sredo sprejel ameriški senat, je moč še vedno spremeniti, ko bodo o njem razpravljali na sestanku obeh zbornic, ki bo v kratkem. Črnski list iz New Yorka. »The Amsterdam News» piše o tem zakonu, da so ga ((zmehčali*. A črnski tednik »The Pittsburgh Courier* meni, da »glasovanje v senatu kaže vsemu svetu, da je Amerika glasovala proti popolnemu sprejetju ljudi druge barve*. Znani politični komentator, Walter Lippmann, pa meni, da je ta zakon «bistven napredek v jamčenju volilnih pravic južnoameriškim črn- cem*. Besedilo, ki ga je sprejel senat, moremo razdeliti v štiri dele: 1. Ustanavlja se «zvezna komisija za civilne pravice*, ki Bese-1 ima pravico raziskovati pri- mere rasne diskriminacije. Komisija šteje šest članov in jo imenuje predsednik ZDA, a potrdi še senat. Komisija je dolžna poročati ne samo predsedniku, marveč tudi kongresu. 2. Pri sodnem oddelku se ustanavlja poseben »odsek za civilne pravice*. 3. Priznava se posameznikom pravica, da se obračajo do zveznih sodišč, da jih zaščitijo v primeru, ko jim je kratena volilna pravica. 4. Zvezna vlada je pooblaščena, da po lastni iniciativi, ali pa na zahtevo prizadetih, odnosno z njih priBankom. zahteva od sodišča nalog proti tistim, ki bi kratili volilno pravico. Dejansko predvideva zakon po besedilu, ki je bilo sprejeto v senatu, sankcije le proti tistim, ki bi kakor koli odre- kali volilno pravico. V veljavi pa še vedno ostane sodni postopek proti vsem, ki odrekajo ostale civilne pravice. Iz Severne Karoline poročajo, da je imel sinoči «veliki mojster* Ku Klux Klana oster govor proti dopoinunemu načrtu glede šolanja črncev. NT. sestanku KKK je bilo navzočih 300 elanov v kapucih. Tudi »veliki mojster* je imel kapuco in je dejal, da Ku Klus Klan ne bo nikdar sprejel te- ga, ne prostovoljno, ne prisiljeno, in da more zbrati do takrat. ko se bodo soie odprle. 50.000 moz. Kmalu po tem sestanku so po telefonu poklicali dr. Alberta Perryja, pod-predsedniaa krajevne sekcije državnega združenja za napredek barvanih ljudi in predsednika krajevnega sveta za človeške pravice, organizacij, ki podpirajo črnce, m so mu rekli, da ga bo Ku Klux Klan poiskal jutw zvečer«. imel v svetu. Napredovanje od Fahuda do Izza je bila trda preizkušnja tako za moštvo kot za stroje. Poraba vode za pitje je bila omejena, a zaradi strašne vročine, ki je dosegla 54 stopinj, je voda v avtomobilih vrela. Voziti so morali po puščavskem pesku, ker so se izogibali poti, kjer so mine. Mnogo avtomobilov je bilo na ta način popolnoma blokiranih. Vrhu vsega pa so se morali borili še s peščenimi viharji. Pooblaščeni britanski krogi potrjujejo, da v resnici obstaja dokument, ki je znan pod imenom ((Pogodba iz Šiba*. To je listina, ki bi morala urediti odnose med mu-skatskim sultanom in oman-skim imanom. Ta listina je v rokah sultana Said Ibn Tai-mura, ki je noče objaviti,. Verjetno pa je, da obstoji še drug izvod te pogodbe, ki ja v arhivu v Whitehallu. Jasno je. da bo imela ta pogodba še velik pomen, če bo zadeva Omana prišla pred OZN. Imanovi zaščitniki m prijatelji potrjujejo, da priznava ta ipogodba, ki je bila podpisana leta 1920 s posredovanjem generalnega konzula v Maskalu neodvisnost velikega ozemija. ki je v oblasti imana. V Forreign Office pa po drugi strani menijo, da je to le navadna konvencija med sultanom in imanom. in da se ne more govoriti o pravi in resnični pogodbi, marveč le o dogovoru. Po drugi strani pa objavlja »Manchester Guardian* pismo Johna Philbyja. enega najboljših poznavalcev arabskih zadev, v katerem potrjuje, da muskatski sultan in britanska vlada nočeta objaviti besedila »pogodbe iz Siba», s katero se sultan obvezuje, da se ne bo vmešaval v notranje zadeve Omana v zameno za priznavanje njegove «suverenosti» na tem področju. Mussolinijev dnevnik je verjetno potvorjen RIM, 9. — Mussolinijeve dokumente, kj so jih zaplenili v Vercelliju in v Novari so danes pripeljali v prestolnico. Takoj so jih izročili državnemu arhivu kjer jih bodo strokovnjaki natančno preiskali. Iz Bozna pa se je izvedelo, da je bil tam zaslišan Franc Spoegler, bivši nemški oficir za časa republike Salo glede zaplenjenih Mussolinijevih dokumentov in ki je imel 7. njim prav v zadnjih dneh pogovor, je izrazil dvom, glede pristnosti teh listin. RIM, 9. — Današnji Uradni list objavlja dopolnilni protokol k beograjskemu sporazumu od 1. marca 1956 med Italijo in Jugoslavijo glede ribolova italijanskih ribičev v jugoslovanskih vodah. Protokol je bil podpisan v Beogradu 13. decembra 1956. LJUBLJANA, 9. — Danes je prispela v Jugoslavijo skupin* 60Q jugoslovanskih izseljencev iz Westfalije in Nizozemske. Na železniški postaji n* Jesenicah so izseljence pozdravili zastopniki Slovenske izseljeniške Matice in ljudske oblasti, Vreme včeraj: Najvišja tempe. ratura 29,T, najtvižja 20,7, zračni tlak 1005,6 pada, veter 11 km na uro severozadodnik, vlaga 68 odst., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 24,3. Vreme danes,- Pretežno jasno. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 10. avgusta Lavrencij, Zvezda Son-ce vzide ob 4.58 in zatone ob 19.22. Dolžina dneva 14.24. Luna vzide ob 18.55 in zatone ob 4.56. Jutri, NEDELJA, 11. avgusta Suzana, Bolemir Nadaljevanje protestnega gibanja v ladjedelnicah Pričakuje se zaostritev borbe v ladjedelnici «San Giusto» Spletke v podjetju Sar tori, ki se 'ugovarja na pomanjkanje naročil, v resnici pa namerava odpustiti razredno zavedne delavce Delavci v obratih CRDA so včeraj zapustili delo četrt ure pred zaključkom delovnega urnika, v Tržaškem arzenalu in v ladjedelnici Sv. Justa pa so se vzdržali nadurnega dela. Vse kaže, da se do danes zadeva zaostrila, zlasti v ladjedelnici Sv. Justa. Kakor je znano, niso. delavci v tem podjetju pretekli teden redno dobili svojih prejemkov in so zaradi tega energično nastopili, ta teden pa so svoje prejemke dobili redno, toda preti nevarnost, da bodo ladjedelnico zaprli, kot je namignil predstavnik podjetja Gandus. Zaradi kritičnega položaja v tej ladjedelnici so bili danes pri vladnem generalnem komisarju sindikalni predstavniki zveze kovinarjev FlOM skupno s poslancem Beltrame-jem. Vladni generalni komisar jih je opozoril na kritične razmere v ladjedelnici in obljubil, da se bo zavzel za ugodno rešitev spornih vprašanj, v kolikor bo od njega odvisno. Kakor smo že poročali, bi moral biti včeraj sestanek na uradu za delo med sindikalnimi predstavniki in vodstvom podjetja Sartori, toda sestanka ni bilo na zahtevo delodajalca in so ga prenesli na torek-Zadeva je zelo neprijetpa, saj so sindikalni predstavniki in člani notranje komisije zahtevali že prve dni stavke v tem podjetju pogajanja na zvezi industrijcev, a se je vodstvo podjetja temu uprlo. Pogajanja, ki so sledila na zvezi industrijcev, so bila brezuspešna, zdaj pa se stvar spet zavlačuje. Očitno je, da hoče podjetje pridobiti na času, da bi tako laže uresničilo svoje nakane. Sirijo se namreč govorice, da nameravata dva predstavnika omenjenega podjetja in neke velike čistilnice v Trstu odpustiti vse udeležence in da imata pri tem politične in diskriminacijske namene. Hoteli bi napraviti vtis, da bodo ukinili podjetja nato pa bi sprejemali na delo le delavce in uslužbence, ki bi jim bili bolj všeč zaradi njihove politične pripadnosti. Pri podjetju Sartori nameravajo to izvesti tako, da ne bi tega nihče opazil. Nekaterim delavcem pravijo, da jih bodo odpustili navidezno in jim zagotavljajo. da jih bodo potem spet sprejeli na delo. Odpuste z dela nameravajo opravičiti, češ da primanjkuje naročil, kar pa ni res. Zavlačevanje določevanja in izogibanja vodstva podjetja, da bi razpravljali s sindikalnimi zastopniki o vprašanjih ki se tičejo delavstva, potrjujejo prej navedena ugibanja, zaradi česar so delavci zelo zaskrbljeni. Sindikalni predstavniki in delavci pričakujejo in upajo, da bodo oblasti razčistile zadevo in krepko posegle vmes, dokler ne bo prepozno. Za leta od^lS do 1925 Rešeno vprašanje socialnega zavarovanja Kakor poročajo iz Rima, kaže, da je ugodno rešeno miiiMMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiinimiiiiiiHmHiiiiiiiimiiminmiiiimi Spretne sleparije begunca Sprejemal je denar za zavoje katerih sploh ni odpošiljal Tako je opeharil dve podjetji in naročnike Končno mu je policija le prišla na sled vprašanje pokojnin delavcev in nameščencev, ki so bili v delovnih odnosih v času av-stroogrske monarhije in po prvi svetovni vojni, a niso imeli pravice do pokojnine do leta 1925. Tega leta je bil namreč raztegnjen na področju Julijske krajine zakon o obveznem zavarovanju za pokojnino, ki je veljal v naših krajih le od tedaj naprej, medtem ko je v Italiji veljal že od leta 1919. Za to zadevo so se zanimali razni sindikalni in politični predstavniki, dokler ni prišla pred parlament in parlamentarno komisijo, ki sta sklenili, da prizadeti delavci in uslužbenci na našem ozemlju lahko v dveh letih izplačajo zaostale prispevke za omenjeno dobo, tako da se jim bodo štela pri upokojitvi in določilu pokojnine tudi ta leta. Podrobnejša navodila in pojasnila bodo prizadeti dobili v kratkem pri zavodu za socialno zavarovanje in pr: sindikalnih organizacijah. «»------- Intervencija pri dr. Palamari Za poenotenje plač krajevnih uslužbencev Glede zadeve o poenotenju plač uslužbencem krajevnih ustanov sta bila včeraj pri vladnem generalnem komisarju poslanec Beltrame in zastopnik sindikalne organizacije omenjene stroke pri novi Delavski zbornici CGlL, ki sta mu obrazložila razmere in zahteve prizadetih uslužbencev. Vladni generalni komisar je najprej izjavil, da se ne bi spuščal v zadevo, toda spričo vztrajnosti sindikalnega zastopnika, ki je zahteval razgovor med vladnim komisarjem in zastopniki omenjene stroke o tem vprašanju, je vladni komisar izjavil, da bo do tega lahko prišlo, ko bo predsedstvo vlade dalo svoje dokončno mnenje o tem vprašanju. Prav tako se je vladni generalni komisar hotel izogniti vprašanju nadaljnjih poviškov za 5 odst. in dejal, da bodo krajevne oblasti to glavno zahtevo omepjene stroke upoštevale, če bo vlada na to pristala; sam pa je glede tega najprej izjavil svoje nasprotno mnenje o nadaljnjih poviških. Glede uslužbencev v bolnišnicah pa je dr. palama-ra dejal, da bodo o tem razpravljali, ko bodo dobili potrebne informacije iz drugih italijanskih pokrajin. Sindikalni zastopniki so vzeli na znanje izjave viadnega generalnega komisarja m izražajo upanje, da bo vlada v Rimu čimprej ugodno rešila zadevo. Ce pa do tega ne bi prišlo, ali pa bi se stvar še zavlačevala, bodo prizadeti uslužbenci uporabili krepka sindikalna sredstva v zaščito svojih pravic. Vsekakor pa se nam čudno zdi, da vladni generalni komisar prepušča kakršno koli rešitev tega vprašanja na milost in nemilost rimskih oblasti. Zdi se namreč, da tudi njegova beseda in priporočila nekaj veljajo in imajo vpliv pri odločitvah v Ri- Ni dovolj, da imamo v našem mestu že dovolj spretnih goljufov, kj skušajo živeti na račun lahkovernih ljudi, sedaj se je pojavil tudi neki begunec, ki je hotel obogateti na račun drugih in bi se mu morda posrečilo, če se ne oi nekatera tuja, posebno ameriška in avstralska podjetja pritožila zaradi nerednega pošiljanja darilnih zavojev v Jugoslavijo. Begunec, 53-letni Ivan Bar-koevič, je bil sprejet v službo pri spedicijskim podjetju »Anderl*, ki se ukvarja s pošiljanjem zavojev v sosedno državo na račun tujih naročnikov. Naročil je bilo kar precej in posebno iz Amerike, od koder so tudi pošiljali dolarje za plačilo. Mož se ni zadovoljeval z zaslužkom pri podjetju, temveč je spravljal denar v žep in tako zavoji niso nikoli prišli do cilja. Nekemu mestnemu podjetju, kateremu je podjetni begunec poveril pošiljatev številnih zavojev za več kot 100 dolarjev, ni izplačal računa in ker se je tudi podjetje, pri katerem je bil zaposlen, zavedlo njegove nepoštenosti, ga je kratko in malo odpustilo. Toda Barkoevič je takoj našel nadomestilo. Stopil je v službo podobnega podjetja »Transea*. a niti tu ni delal, kot bi moral. Tokrat so naročila prihajala iz Avstralije in le redkokateri zavoj je bil poslan na naročeno mesto. Vodja podjetja ga je pravočasno spoznal in ga prijavil policijskim organom. Mož pa ni obupal in tokrat fi je v pričakovanju odpovedi službe že pripravil vse potrebno za nadaljevanje nepoštenega delovanja. Pod imenom podjetja «Transea» je na pismenem pa- silo v skalnato steno ob cesti mu glede vprašanj, ki se tičejo naših krajev. Nadaljevanje razprave proti Miljčanom Danes zjutraj se bo pred porotnim sodiščem nadaljevala razprava proti Brainiju in drugim Miljčanom, ki so na zatožni klopi pod obtožbo trojnega umora. V teku razprave bodo zaslišali skupno pet prič. Danes tudi poteče rok, ki ga je predsednik sodišča dal na razpolago dvema kapetanoma topniškega polka v Trstu za ocenitev nabojev, ki so jih našli v Trevisanovi vili. Sodišče namreč zanima, kakšnega kalibra so in s kakšnim orožjem so bili izstreljeni. Ni znano, če bosta izvedenca lahko že danes odgovorila na postavljena vprašanja. Razprava se bo začela ob 9.30. PRISPEVAJTE /A DIJAŠKO MATICO! san V avgustu prihaja v Italijo na milijone tujih turistov, p a tudi med domačini nastane zlasti okrog velikega šmarna ((potovalna mrzlica». Od tega veletoka tujcev, ki mirno vdira v Italijo s severa in zahoda, pricurlja manjša struja tv-di v Trst. Pri tem ti turisti niso izbirčni glede prevoznih sredstev: prihajajo z vlaki, avtobusi, zasebnimi avtomobili, motocikli, skuterji, kolesi, z savtostopoms — pa tudi peš, kot vidimo na gornji sliki HiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiitiiiimiiiiintiiHiiitiiMittiiiiiiHiiiiiiimiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiititiiiimiiiimtiiiiiiiitiiiiiMiiiiHiiiHiiiiiiiiitiiiiiiluiiii Ob gradnji naselja San Sergio Najprej naj poskrbijo stanovanja družinam, ki jih nujno potrebujejo Dela v novem naselju se namreč zelo na dolgo vlečejo, razen tega pa pojde mnogo denarja za javne zgradbe pirju dal natisniti svoj naslov, to je Ul. Torrebianca 29, in tako so mu naročila prihajala kar domov, denar pa na pošto, kjer je imel kar dva poštna predala. Njegovo delo je obstajalo le v tem, da je odpiral predale in spravljal poslani mu denar, pri čemer mu ni bilo niti najmanj mar za naročila. Policijski organi so mu z aretacijo preprečili nadaljnje prevare in ker so se ga hoteli iznebiti, so ga poslali v begunsko taborišče pri Alatriju v pokrajini Frosinone, kjer bo ostal do sodne obravnave, na kateri se bo moral zagovarjati zaradi prevar, nezakonitega prisvajanja in namerne insolventnosti. «»------- Huda nezgoda šoferja iz Cremone Včeraj v prvih popoldanskih urah so morali nujno sprejeti na II. kirurškem oddel. 32-let-nega šoferja Uga Supertija iz Cicognola pri Cremoni, Supertija, ki so ga pripeljali v bolnišnico z vojaškim avtom in v spremstvu 21-letnega Sandra Battinija iz Calendasca pri Piacenzi, so nemudoma poslali k specialistom, ki so mnenja, da bo okreval v najslabšem primeru v 20 ali 30 dneh. Huttini pa je pojasnil, da je Supertl vozil težak tovornik, v katerem je bil tudi on kot drugi šofer. Vozila sta po trbi-ški cesti v smeri Opčin, ko je Supertiju na križišču z bazoviško cesto nepričakovano postalo slabo. Posledica je bila da je s tem izgubil oblast nad tovornikom, ki je zašel na desno in treščil s precejšnjo V našem mestu zidajo v zadnjih letih sorazmerno s potrebami prebivalstva zelo malo ljudskih stanovanj in stanovanj raznih ustanov za delavce in uslužbence. Podpredsednik Zavoda za ljudske hiše IACP Geppi je nedavno v občinskem svetu kritiziral stališče osrednjih vladnih organov, ki nočejo več dajati denarja za zidanje ljudskih stanovanj v raznih predelih mesta, kot so to delali do sedaj, ampak pravijo, da se je treba odločiti za zidanje celotnih novih stanovanjskih naselij, kjer bodo lahko uredili tudi vse usluge. Po načrtu ministrstva za javna dela je to edina rešitev, da se mesta širijo z gradnjo večjih neodvisnih stanovanjskih naselij In ne na dosedanji način, ko so se zidale ljudske hiše tam, kjer se je našlo kaj prostora, in kjer ni bilo treba potrošiti preveč denarja za napeljavo javnih uslug. Na ta način je bilo sezidanih na tisoče novih stanovanj raztresenih po raznih predelih mesta, ali pa v večjih skupinah v krajih, kjer jim kljub temu ni mogoče zagotoviti samostojnega življenja. Zato se je ministrstvo za javna dela odločilo za zidanje novega naselja San Sergio na področju industrijskega pristanišča. Toda zidanje novega naselja v kraju, kjer je treba zgraditi nove ceste, celotno novo kanalizacijo, podzemsko in zračno napeljavo vode, plina, telefona in električnega toka, kjer je treba poskrbeti, da bodo poleg stanovanj zgrajena tudi ustrezna upravna poslopja, trgovine, kino, športno igrišče .n vse, kar danes potrebuje nova moderna mestna četrt, zahteva velike investicije in mnogo časa. in prav ta dejstva je naštel podpredsednik IACp ter dejal, da je sedaj v Trstu spričo tako hude stanovanjske stiske še vedno nujno, da se sezida čimveč stanovanj in da se vsa denarna sredstva potrošijo za stanovanja in ne za igrišča, cerkve itd. Poleg tega pa se dela v novem naselju S. Sergio zavlačujejo v nedogled, tisoči in tisoči družin pa morajo živeti v vlažnih in temnih kleteh, zatohlih podstrešjih in zasilnih prostorih, kjer jim je življenje nemogoče in ljudje bolehajo za tuberkulozo, ki je prav zaradi hudih stanovanjskih razmer v našem mestu zelo razširjena. Zato menimo, da ima podpredsednik IACP prav, ko zahteva, naj se najprej da ustrezno stanovanje družinam, ki ga najbolj nujno potrebujejo in naj se šele nato začne misliti na gradnjo samostojnih mestnih četrti po vseh predpisih moderne arhitekture. Ministrstvo za javna dela pa vztraja na svojem stališču. Sedaj pa še tembolj, ker so se nekatera dela v novem naselju industrijskega pristanišča, zlasti cestna, že začela. Na nedavnem sestanku, ki je bil v ministrstvu. za javna dela glede tega naselja, so začrtali dokončne tehnične in programske načrte. Naselje S. Sergio bo obsegalo skupno 70 hektarov površine. 40 hektarov bodo zasedle stanovanjske hiše, 3J pa javne zgradbe, ceste in parki. 2e lani so začeli graditi glavno cesto. Dela so še v teku. Obenem pa urejujejo tudi glavno kanalizacijo, napeljavo vode, plina, električnega toka in telefona. V središču naselja bodo zgradili glavni trg kjer bodo cerkev, uradi občinske izpostave, šola, otroški vrjfc, tržnica, trgovine, kino in vse druge usluge, ki jih potrebuje takšno naselje, da je lahko neodvisno ou bližnjega mesta. Na zunanji strani oziroma okrog vseh teh javnih zgradb in uslug, se bo razširilo nase- mm kolesom po Nabrežju Gul- Ije s sVojimi stanovanjskimi hišami, ki jih bodo sezidale razne ustanove. V prvem delu gradnje novega . naselja bodo sezidali tri skupine stanovanjskih hiš. Eno skupino bo sezidal zavod, za ljudske hiše, ki bo porabil skupno 1 milijardo 800 milijonov lir; drugo skupino bo sezidala ustanova INA-Casa, ki bo v ta dela vložila eno milijardo lir; tretjo skupino pa bo sezidala ustanova UNRRA-CA-SAS, ki zida stanovanja za begunce in bo porabila skupno 400 milijonov lir. Za izgradnjo tega prvega deta naselja S- Sergio bodo porabili skupno 3 milijarde 200 milijonov lir za stanovanjske hiše in 80Q milijonov lir za ureditev cest in raznih uslug. Tako predvidevajo načrti, o katerih so nedavno razpravljali v ministrstvu za javna dela. Toda do kdaj bodo vsa ta stanovanja sezidana ni bilo točno določeno. Zato je tudi upravičena zaskrbljenost vseh uradov in ustanov, ki se ukvarjajo s stanovanjskim vprašanjem, da se bodo dela v tem naselju preveč zavlekla in da bo moralo na tisoče in tisoče družin, ki že sedaj živijo v neznosnih stanovanjskih prostorih, čakati še mnogo let, da bodo lahko dobile ustrezno stanovanje. Nezgode na delu Sergio Bolgan, 22 let stari delavec iz Salzana pri Benetkah, je prišel delat v Trst na račun nekega podjetja iz Torina in je bil včeraj zaposlen v čistilnici olj «Aquila». Med delom pa je z glavo udaril ob železno cev in udarec je bil tako silovit, da mu je zaradi bolečin postalo slabo in je p: del v nezavest. V bolnišnici, kjer so mu u-gotovili precejšnjo rano na glavi in tudi šok, so ga pridržali s prognozo okrevanja v 9 dneh na II. kirurškem oddelku. Na istem oddelku in s podobno prognozo so morali o-koli pol dveh popoldne sprejeti tudi 41-letnega težaka Alberta Caminotta iz Ul. A. Caccia, ki se je ponesrečil med delom na jugoslovanskem parniku «Vrbas». Parnik je bil vsidran ob pomolu lesnega pristanišča pod Skednjem in so ga razkladali. Caminotto pa je delal v ladijskem skladišču, a naenkrat ga je nekaj desk, ki jih je žerjav potegoval na palubo, stisnilo ob steno. Ker se je pri tem ranil na glavi in po drugih delih telesa, so ga z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico, kjer >o ga tudi pridržali. * * * Nekaj minut po 17. uri so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 12-letnega Darija Cernejta iz Ul. Gambini, katerega je spremil nameščenec tovarne pohištva Grezar Lino Aprile iz Ul Ghirlandaio. Aprile je zdravnikom izjavil, da je Černe prišel k njim v mizarsko delavnico po žaganje, a se je med hojo spotaknil in nerodno padel, pri čemer je z roko zadel ob razbito steklenico, Cerneja so morali zaradi globoke rane na hrbtu, desne roke z verjetnimi mišičnimi poškodbami sprejeti na II. kirurškem oddelku, kjer so mnenja, da bo okreval v 20 dneh. ---------------- Z motorjem v tovornik Ob 12 55, se je zgodila na Nabrežju druga prometna nezgoda, ki se je tudi končala /. ranjencem. Ob tisti uri je 25- letni l.uciano Paronuzzi iz Ul, Solitro vozil s svojim motor li v smeri Nabrežja 3. novembra. Privozil pa je le do bližine hiše št. 8, kjer se je nepričakovano znašel pred tovornikom, s katerim je Igna-zio Pansini iz Ul. Lazzaretto vecchio tedaj hotel zaviti in se odpeljati proti Sv. Andreju. To zavijanje, še posebno ker je tovornik trenutek prej stal ob pločniku, je tako presenetilo Paronuzzija, da ni u-tegnil pritisniti na zavore. Tako se je motorno kolo zarilo v blatnik in se nato skupno s šoferjem zvrnilo na tla. Bolničarji Rdečega križa, ki so bili obveščeni o karambo-lu, so prišli z rešilnim avtom po ranjenega Paronuzzija m ga odpeljali v bolnišnico. Tu pa so ugotovili, da njegove poškodbe niso nevarne in tako so ga po nudeni zdravniški pomoči odslovili in mu priporočili nekaj dni počitka. Zborovanje združenja stanovanjskih upravičencev Za odložitev prisilnih stanovanjskih izgonov Poslanec Beltrame bo predložil v ta namen poseben zakonski osnutek Včeraj ob 17.30 je bilo v mali dvorani gledališča Rossetti javno zborovanje Združenja stanovanjskih upravičencev, ki se ga je udcl-..ilo veliko število brezdomcev. Najprej je spregovoril tajnik združenja in v svojem govoru poudaril, da se položaj na stanovanjskem področju slabša iz dneva v dan. Omenil je, da je bila pred nedavnim pri vladnem generalnem komisarju Palamari delegacija svetovalcev tržaškega občinskega sveta, da bi posredovala v korist izgnanih družin in družin, ki jim grozi izgon iz stanovanja. Toda zaradi nerazumevanja palamare delegati niso dosegli zaželenega uspeha. Pripomnil je, da je Združenje stanovanjskih u-pravičencev že večkrat interveniralo v korist izgnancev in to se je predvsem pokazalo, ko so bili izgnani stanovalci iz hiše v Ul. Ginnastica. Kot je znano, so se stanovalci omenjene hiše zabarikadirali v svoja stanovanja in niso dovolili vstopa policiji. Na posredovanje Združenja stanovanjskih upravičencev so stanovalci dobili začasna stanovanja v nekem hotelu. V svojem govoru je izrazil zadovolstvo, da je tržaški občinski svet z večino 33 glasov odobril predlog svetovalca To-nella, proti prisilnim izgonom. Zanimivo pri tem pa je, da se je župan Bartoli skupno s fašisti vzdržal glasovanja. Kljub temu pa se prisilni izgoni še nadaljujejo, in to s pospešenim tempom. Poudaril je, da lastniki hiš zahtevajo od najemnikov zvišanje najemnine ali pa izselitev. Nekateri najemniki, pristanejo na to iz-’ siljevanje. da bi ne ostali brez stanovanja. Vseh izgonov od leta 1945 pa do danes je okoli 5000. Mnogo družin pa stanuje pri sorodnikih in veliko število v občinskih zasilnih stanovanjih. Do konca tega leta bodo izgnali še okoli 500 družin in prihodnje leto okoli 1000. pripomnil je, da se v Trstu zelo veliko gradi, toda zlasti stanovanja. ki so zelo draga alj pa v obliki kondominija. Teh stanovanj pa si navaden delavec ne more privoščiti, ker so predraga. Nato je spregovoril podpredsednik združenja občinski svetovalec Tonel. V svojem govoru je povedal, da je bila preteklo jesen v Rimu delegacija in se sestala s predstavniki raznih strank in tazprav-ljala o položaju in o ukrepih za zaščito pravic stanovanjskih upravičencev. Povedal je da je včeraj zjutraj dobil od komunističnega poslanca Bel-trameja brzojavko, v kateri mu sporoča, da bo v jeseni, ko se bosta senat in poslanska zbornica sestali, predložil za- devni osnutek zakuna. Osnutek zakona predlaga sledeče: 1. Na tržaškem področju se ne sme izvest; noben sodni stanovanjski izgon, razen v primerih, ko stanovalci namerno ne plačajo najemnine, ali pa v primeru premožnih družin, ki si lahko same priskrbijo stanovanje. 2. Ta zapora izgonov ostane v veljavi vse dotlej, dokler ne bodo pristojne javne ustanove poskrbele zadostno število stanovanj za vse brezdomce, ki si jih sami ne morejo priskrbeti. 3. Prepušča se pristojnemu sodniku možnost, da določi čas sodnih ;zgonov, upoštevajoč vsakokratno razpoložljivost stanovanj za najemnike, ki jih je treba sodno izgnati. Nato je Tonel povedal, da je Palamara izjavil, ko so bili namreč pri njem, da se položaj v Trstu iz dneva v dan izboljšuje. To pa vsekakor ni res, saj je nad 19.000 nerešenih stanovanjskih prošenj. Po končanem govoru je pre-čital resolucijo, ki bo poslana vladnemu komisarju. Skupščina izgnancev iz stanovanj pooblašča Združenje stanovanjskih upravičencev, da zahteva od vladnega komisarja ukrepe, ki so navedeni v zakonskem osnutku komunističnega poslanca Beltrameja. ——«»------------------ Seja pokrajinskega odbora KD Na včerajšnjem sestanku pokrajinskega odbora KD niso sklenili nič konkretnega glede krize občinskega odbora. Poročilo, ki so ga objavili po končani seji pravi, da pokrajinski odbor soglaša s stališčem odbornikov in župana, ki bodo na prihodnji seji občinskega sveta podali formalno ostavko. Sedaj je odvisno od občinskega sveta, da ostavko sprejme ali jo zavrne. «»------- Nezgoda dijakinje pri metanju diska 14-letna dijakinja Sivia Schiozzi iz Ul. S. Servolo je včeraj trenirala na stadionu pri Sv. Soboti in se vadila v metanju diska. Nepričakovano pa ji je priletel v glavo disk, ki ga je vrgla neka njena znanka in kot ona članica nekega lahkoatletskega kluba. Zaradi bolečin se je dekle zgrudilo na tla in obležalo in ker je krvavela iz glave, so jo z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zaradi rane in tudi zaradi omotičnega stanja poslali na II. kirurški oddelek. Okrevala bo v 15 dneh. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. avgmsia so se v Trsrtu rodhi 4 otroki, umrlo pa je 7 oseb, poopk je bilo 16. POROČILI SO SE: mehanik Giurissich in gospodinja Ada Flo. ra, tesar Nerino Tremul in uradnica A de h a Pur lan, električar Attilio Poldrugovaz in uradnica Ada Crisman, uradnik Sergio Tcndl in bolničarka Elena De Maroh, uradnik Riero Mossal in uradnica Angelina Di Pierro, pek Ruggero Sauro in šivilja Marisa Miscia, prodajalec Marino Caiaz-zo in frizerka Angela Fratepietro, kemik VVerner Eduard Hacker in dijakinja Ada Fragiacomo, zdravnik Esmeraldo Bisiani in uradnica Silvana Ambrosi, tiskar Renato Putini in gospodinja Milvia Požar, uradnik Elvio Zibal in operna pevka Maria Laura de Ssrio, zastopnik Sergio Cumbat in gospodinja Nives Emanuelli, železničar Adriano Iacobuec! in prodajalka Giuseppina Cosciani, prodajalec Giuseppe Carli in gospodinja Maddalena Sapunaric-Canciani, tesar Attilio Lazzar in baristka Marina Pagnacco, uradnik Umberto Trombetta in uradnica Maria Luisa Calici. UMRLI 'SO: 68-letna Olga Mer-kuža vd. Botteri, 74-letni Pietro Ballettati, 67-leitna Vittoria Budin por. Gerini, 51-letm Antonio TriscoH, 37-letna Emilija Jercog por. Savron, 51-letnj Giorgio Leva, 61-letni Pietro Carpenetti. «»-------- NOČNA SLU2BA LEKARN v avgustu INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; G. Papo, Zgornji Kjadio 1095 (Sv. Alojz); Picciola, Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Ser-ravallo, Trg Cavana 1; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. IR A D I O tiiiiiimitiiiiimiiiimtMiiHHlliilmillliiMiiiiiiiiuiMimmHmimtMiiimiiiiiiiiliiiiimiilimmiiimiimitiiiiimiitiiiiiiiiiiHiiimiiimitniiimuHi Izpred prizivnega sodišča Roparju, tatu in ciganu vsem so nekoliko znižali kazen Cigan bo sedel samo 9 mesecev, namesto 17, drugemu latu pa so zmanjšali obsodbo za dve leti - Potrjena obsodba skrunilcu lastne hčerke Nekaj tisočakov, last drugega človeka je tako preslepilo 20 let starega Leonarda Cuciza iz Nem v Beneški Sloveniji, da je sklenil priti do njih zlepa ali zgrda. Lastnika tisočakov, Cesarja Gervasija, je dolgo opazoval in končnp opazil, da je s 5.000-lirskim bankovcem plačal pijačo, ki jo je spil v gostilni. Opazil je tudi, da je štiri tisočake in nekaj drobiža spravil v žep plašča in tedaj mu je' šinila v glavo nezdrava ideja, da moža oropa, In res. Brž ko je Gerva-si zapustil v družbi znanca gostilno, mu je Cuciz sledil in hodil toliko časa za njim, dokler ni sklenil preiti v napad. Gervasija je naskočil s hrbtne strani in mu, še preden se je zavedel, strgal žep ter mu tako odnesel tudi denar. Gervasi je moral potrpeti, vendar se je zaklel, da bo zlikovec pošteno plačal svojo predrznost. Naslednjega dne je zadevo prijavil karabinjerjem, s čimer je bila Cucize-va usoda zapečatena. Karabinjerji so ga namreč aretiral: in ga nato pod obtožbo ropa prijavili videmskemu sodišču. Dva meseca kasneje je moral Cuciz pred sodnike, ki so ga spoznali za krivega in ga obsodili na 1 leto, 9 mesecev in 10 dni zapora ter na 24.000 lir, pri čemer so mu tudi preklicali pogojno kazen, na katero je bil v Tarčentu obsojen septembra lani. Ker se mu je zdela kazen vseeno preostra, je Cuciz vložil priziv na tržaško prizivno sodišče, ki mu je sedaj priznalo nekatere olajševalne okoliščine in mu znižalo obsodbo za nekaj mesecev. Preostalo mu je torej 1 leto in 4 mesece zapora ter 17.778 lir globe, * * * Pri istem sodišču sta vložila priziv tudi 2fl-letni Bruno H >dorovich brez stalnega bivališča in njegova 19-letna sestrična Milena, ki so ju marca meseca letos obsodili v Vidmu zaradi tatvine oziroma zaradi posesti ukradenega blaga. Na podlagi obsodbe bi moral Bruno Hudorovich presedeti 17 mesecev za zamreženimi okni in plačati poleg sodnih stroškov tudi 18.000 lir globe, medtem ko se je Mile- na rešila z 20 dnevi pripora, in še to pogojno in brez vpisa v kazenski list. Hudorovicha sta vložila priziv, ki pa dekletu ni prinesel nobenih ugodnosti, ker je tržaško prizivno sodišče zavrnilo njeno pritožbo. Sprejelo pa je Brunovo, zaradi česar mu je kazen znižalo na 9 mesecev zaporne in 9.000 lir denarne kazni in ker mu je priznalo pogojnost, je bil cigan izpuščen na svobodo. Bruna Hodorovicha so obtožili številnih tatvin, izvršenih med decembrom 1956. in januarjem 1957. leta v raznih krajih Furlanije. Tako je na pr. nepošteni mladenič u-kradel družini Zoratti iz Bran-co di Tavagnacco poleg čeka za 100.000 lir tudi 1.500 lir v gotovini, 25 dolarjev m nekaj zlatnine. 11. januarja letos pa je Danilu Moschioniju iz Sottoselva pri Palmanovi ukradel 15.000 lir in zlato uro z verižico. Naslednjega dne pa si je izprijenec prisvojil kolo, katero je Primo Car-lin iz Felettisa pri Ločniku pustil pred tobakarno. Po prvi posrečeni tatvini je Hudorovich podaril svoji se-s :.ni Mileni zlato zapestnico, ki jo je bil ukradel v stanovanju Zorattijevih, s čimer jo je potegnil za seboj na zatožno klop. * H« * Pred istim sodiščem so morali razpravljati tudi o prizivu, ki ga je bil vložil nepoboljšljivi ljubitelj tuje lastnine 34-letni Giuseppe Baldas-si iz Chionsa V okolici Pordenona so se vsi pritoževali zaradi številnih tatvin, vendar tatu, ki je bil hiter in zelo spreten, dolgo niso mogli zasačiti. V kratkem času je ležalo na mizah preiskovalnih organov kar 39 prijav o tatvinah, med katerimi je tat odnesel vse, kar mu je prišlo vrednega pod roko od oblačil, denarja, perila, jestvin, ur, verižic pa do zlatnine. Marca lani pa so tata končno le identificirali za Bai-dassija, ki je moral za zapahe in nato pred sodišče v Pordenone, kjer so ga tudi obtožili vloma v železno blagajno leta 1952. Toda vlom je Bal-dassi odločno zanikal in da naravnost... »železen* alibi: bil je namreč v zaporu, zaradi česar je bila njegova ne- dolžnost vsaj v t-m primeru stoodstotna. Baldassi se je sicer rešil hude obtožbe, rešiti pa se ni mogel ostre kazni, ker ga je sodišče julija lani ne le obsodilo na 5 let in 3 mesece zapora ter na 36.000 lir globe, temveč ga je tudi ožigosalo za nepoboljšljivega .n nevarnega tatu, zaradi česar bi ga morali po prestani kazni poslati za 3 leta na prisilno delo in mu dosmrtno prepovedati sprejem v kakršnokoli javno službo, Balcjassi pa je s prizivom dosegel znatno zmanjšanje kazni; namesto petih let bo moral presedeti 39 mesecev in plačati tudi 21.000 lir globe. Preds. ■— Renzi, tož. — Ta-vella, zapisn. — Cilla. + * * Prizivno sodišče se je moralo ukvarjati tudi, in sicer za zaprtimi vrati, s prizivom 42-letnega Vincenza D. rojenega v Calernu, a stanujoečga v našem mestu, katerega je sodišče maja letos obsodilo zaradi poltenih dejanj in posiljevanja komaj 14 let stare hčerke na 5 let in 5 mesecev zapora in ga istočasno oprostilo obtožbe kršitve dolžnosti do družine. Vincenzo D. je morda pričakoval če že ne oprostitve vsaj znižanje kazni, vendar se mu želja ni izpolnila, ker mu je prizivno sodišče v celoti potrdilo prvotno razsodbo. Preds. — Renzi. tož. — Co-lotti, zapisn. — Cilla, SOBOTA, 1«. avgusta 1957 TRST POSTAJA A 11.30 Zabavna glasba; 12.00 Po tržaški okolici: «V Repentabor in na Volnik»; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Avsenikov folklorni ansambel; 13.30 Priljubljene melodije; 14.00 Orkester Rapha Brogiotti; 14.45 Bela Bartok: plesna suita; 15.02 Lahka glasba; 15.30 Slavni pianisti; 16.Q0 Radijska univerza: Psihologija živali; 16.15 Zenski vokaini tercet »Metuljček*; 16.35 Kavarniški koncert — Igra orkester Pacchiori; 17.00 Enesco: Dve rapsodiji; 17.23 Plesna čajanka; 13.00 Strauss: Na lepi modri Donavi, balet; 18.30 Odidaja za naj. mlajše: Simon Kregar; »Pravljica o zakleti Jasni*; igrajo člani Ra. dijsikega otira; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melo. dije do melodije; 21.00 Teden v Italiji; 21.10 Iz Verdijevih Puccinijevih oper; 21.40 Orkester Percy Faith; 22.00 Sibelius: Simfonija št. 1 v e-molu op. 39 22.40 Večerne melodije; 23.00 Rumbe in sambe; 23.30 Nočni ples I R S T I. 14.30 Tržaška kulturna kronika; 17.45 Nemška operna glasba v 19, stoletju; 19.00 Plesna glasba; 21.00 Glasbeni varietč; 21.30 Duilio Sa. veri: »Zadnja etapa*, slušna igra; 22.00 Priljubljene popevke; 22.45 Reportaža s svetovn. kolesarskega prvenstva na dirkališču v Hocourtu; 23.30 Plesna glasba. KOPER Poročila v ita‘ijanšč'ai: 6.30 12.30. 16.30, 17.30, 19 15, 23.00. Poročila v slovenščini: /.30, 13.30, 15.U0. 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Melodije in ritmi; 14.20-14.35 Spored iz Ljubljane: 14.35 Za vsakogar nekaj; 15.10 Zabavna glasba: 15.25 Pojeta Blanka Strgar in Frarvc Koren z Gorenjskim kvartetom; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi In popevke; 17.25 Glasbeni varietč; 18.10 Poje Mira Stor, sopranistka sarajevske Opere, pri klavirju Ivo Stajcer; 18.30 Pojo in igrajo «Los tres jenas* Iz Trsta; 19.25 Lahka glasba; 19,30-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za iahko noč. SLOVENIJA 327.1 m. 2*2.1 m. 212,4 m Poročila; 5.00, 6.00, 7.00, 8.00 10.00, 13.00, 15.00, 17.00. 1930 22.00 7.30 Mladim poslušalcem o počitnicah; 8.05 Spored domačih napevov; 8.30 Lepe pesmi — znani napevi; 9.00, Utrinki iz literature — Robert Frost: Hlapčeva smrt; 9.20 Aram Hačaturjan; Koncert za violino in orkester; 10.10 Zabavna matineja; 11.10 Pozdrav z zelenega Stajerja; 12.00 Opoldanski koncertni spored; 12.30 Kmetijski nasveti — Ela . Kovačič: Sadje v kuhinji; 12.40 Zvezde francoskih kabaretov; 13.15 Harmoniko igra Avgust Stanko; 13.30 Od arije d«) arije: 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo; 15.13 Zabavna glasba; 15.40 Nove knjige; 16.00, Glasbene uganke; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.20 Pojeta Zenski zbor «Svoboda» Laško in mešani zbor Glasbene Matice; 18.45 Okno v svet; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Veseli večer; 21.00 Melodije za razvedrilo; 22.15 Oddaja za naše Izseljence. -HTLEVIZIJA 17.30 Oddaja za otroke: 21.00 iiGozdni vitezi*, film; 21.45 »En, dva, tri*, glasbeni variete: 22.45 Rendez-vous z novelo; 23.00 Portret Ericha von Stroheima; 23.30 Vesti. Fenice. 16.00; «Upcr na pomolu štev. 6», A. Franz in B. Gar-land. Nazionale. Jutri: «Provlncialka», G. Lollobrigida, G. Ferzetti in F. Interlenghi. Fiiodrammatico. 16.30: «Gospodo-valec iz Texasa». Technicolor. Audie Murphy, Susan Cabot, Paul Xelly. Grattacielo. 16.00: «Rdeči suknjiči*, G. Cooper in P. Goddard. Supercinema. 16.00: «Moj prija- telj Kelly». Technicolor. Cine-mascope. Arcobaleno. 16.00: «Gangsterji», A. Gardner in B. Lancaster. Astra Rojan. 17.00: «Bojna pe- sem*. Rock Hudson. Capitol. 16.30: «Mister X, mož v senci*, E. VVilliams in G. Nader. Cristallo. 16.30; «Dekle ki sem ga zapustil*, Tab Hunter in Na-talie Wood. Alabarda. 16.30: »Zadnja nebesa*. Cinemasccpe. Ariston. Glej kino na prosteml Aurora. 17.00: «Bratje tekmeci*, R. Egan, D. Paget in Elvis Presley. Armonla. 15.00: «Huk, krik, ki ubija*, G. Montgomery, M. Freeman. Ideale. 16.30: «Najlepši dnevi*. Emma Gramatica, A. Lualdi. Impero. 16.30: «Davy Crockett in gusarji*, E. Parker. Italia. 16.30: «Veliki manevri*, B. Bardot, M. Morgan, G. Philip. Moderno. 18.00: «Guaglione», M. Girotti, Giulia Rubini, D. Gray. Savona. 16.00: »Skrivališče tihotapcev*, Stevvart Granger, G. Sanders. Viale. Zaprto za počitnice. Vitt. Veneto. Zaprto za počitnice. Belvedere. 16.30: «Gorila na begu* Technicolor. Massimo. 16.00: »SOS 117 ni mrtev*. Vohunski film. Magali Noel in Ivan Desny. Novo cine. 16.00: «Vse mesto ga obtožuje*, Peppino in Titina De Filippo. Odeon. 16.00; »Dvoženec*, M. Ma-stroianni F. Valeri, G. Ralli in V. De Sica. KINO NA PROSTEM Ariston. 20.15: «T; si moja usoda*, D. Day in F. Sinatra. Armonia. 20.00: «Huk, krik, ki ubija*. Arena dej fiori. 20.15: «Kot prej... bolje kot prej*, R. Hudson, C. Borohers GaDbaldi. 20.15: «Ubogi, a lepi»> M. AUasio. Garibaldi. 20.15: «Johnny Con- cho», Frank Sinatra. Marconi. 16.30, na prostem 20.15: »Crmi šotor*. Technicolor. An-thony Steel, D. Sinder. Paradiso. 20.15: «Damaskov meč*. Rock Hudson in Piper Laurie. PonziaDa. 20.15: «Dva kapitana*, F. Mac Murray, C. Heston in Donna Reed. Secolo Sv. Ivan 20.30: »Pečat nasilneža*, Y. De Carlo in B. Calhoun. Skedenj. 20.30; «Moja žena ima rada svojega moža*. Stadio, 20.30: «Udarec z bičem*. R. VVidmark in Donna Reed. Valmaura. 20.30: «Jesensko Ustje*, Joan Cravvford Rojan. 20.00 in 22.00: «Ujetniki neba*, John Wayne. { MALI OGLASI J NOV ŠIVALNI STROJ, izredna priložnost, 19.500 lir. Drugi 1 luksuzno omarico 29.500 lir. O-marice za šivalne stroje 13.0°0 lir. Cene, ki se še niso videle. Obiščite nas: Ruggero Rossoni. Trst, Korzo Garibaldi 8, trgovina. DAJEM INSTRUKCIJE, cena ugodna. Naslov Ul. Roma 15. S. A. T. AVTOBUSNE PHOGE Trst - Sežana - Ljubljana: vsak dan iz Trsta ob 7.30 (* Opčin ob 7.50). Trst - Sežana: petek in sobota ob 7.00 in 15.30; — iz Sežane ob 9.30 in 18.30-Iz Trsta: v Bane Sesljan * Tržič: vsak dan ob 11.00; — iz Tržiča: ob 12.15; — v Bane . Sesljan ob delavnikih: 8.40, 13.25, 17.15: — ob praznikih: 8.10. 14.30. 16.30. — v Bane ob delavnikih: 5.50, 7.25, 9.40, 18.30, 19.50: — ob praznikih: 7.oo, 9.4°' 20.10. Z Opčin v Sesljan (kopah' šče) ob de avnikih: 9.20, 10.3S. 14.05, 17.55; — ob praznikih: 9.20, lil®’ 12.15, 14.30. 15.45, 17.30, 18.30: Iz Bazovice - Trebč Padftd v Sesljan (kopališče): ob pra*-nikih: 9.00, 10.50, 14.10. KINO r Excelsior. 16.00 »Gusar Zelenega otoka*, Burt Lancaster. PREDEN GRESTE NA DOPUST se naročite na (PRIMORSKI DNEVNIK* Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo. !5 dnevna naročnina 3 0 0 lir Telefonirajte na številko 37-338 < MOTO > JJeneMi Edini zastopnik TRST, UL. TESA 25, TEL. 41-238 Nadomestni deli in pribor za motorna kolesa in skuter)*. Vplinjači «DELL'OHIO* Verige »ELIOS* ferodi za zavore »FREN-DO* Rabljeni motorji — izredna prilika. UGODNE CENE' ltt»7 - I1L17 BE0GRADSKI SAJAM Medjunarodni nujam tehnike 1 tcliničkih dustignuča 23 august - 2 septembar 1957 Koristite 50% popusta na Jugoslavenskim državnim ieljeznicama f 25% na željeznicama svih evropskih zemalja. P0SJETITE MEDJUNARODNI BE0GRADSKI SAJAM STJECIŠTE POSLOVNIH LJUDI IZ CIJEL0G SVIJETA! ObavjeStenJa: Beogrudski sajam, Beograd, P.O.B. 408; telegrami; Sajam Beograd Edini agent za Italijo: TECHNOLLOYD — Viale Caldara 25 — MILANO POMEN ITALIJANSKEGA POSEGA V «REZERVAI> SREDNJEGA VZHODA Sodelovanje ENI-NIOC moti mednarodni petrolejski kartel Pred dnevi smo pisali, da zavzema Srednji vzhod čedalje pomembnejše mesto v svetovni proizvodnji nafte. Ze danes daje nad polovico vse svetovne proizvodnje nafte, dočim se predvideva, da bo že cez 10 let ali kaj več proizvodnja nafte v tem delu sveta dosegla raven vse sedanje svetovne proizvodnje nafte, V to proizvodnjo je pred časom končno posegla tudi I-talija s svojim državnim podjetjem ENI in se tako uvrstila med tiste redke države, ki, grobo vzeto, imajo glavno besedo pri izkoriščanju naftnih vrelcev. Toda vse to ne gre tako gladko, kot bi se na prvi pogled zdelo. Pred dnevi je perzijski šah v zvezi s petrolejskim vprašanjem in sporazumi med italijanskim ENI in perzijsko družbo NIOC izjavil, da je iniciativa italijanske družbe ENI vnesla v Srednji vzhod precejšnje spremembe, kar bo povsem razumljivo vzbudilo precej prahu s strani petrolejskega karala, ki ima dejansko že svetovni monopol v tej panogi in ki prvič občuti večjo silo neke nove države, ki se vri-nja v to tako važno področje. To je mnenje perzijskega šaha, ki je z italijanskimi predstavniki pred časom podpisal pogodbo med ENI in NIOC. Toda preden si ogledamo morebitni razvoj vsega tega, si moramo ogledati to vprašanje še z drugega vidika. Nafta, oziroma bencin, je danes tista industrijska panoga, ki je izredne važnosti za vrsto industrij in kot si je nemogoče zamisliti, kaj bi hilo, če bi nam nenadoma zmanjkalo električne energije, Prav tako si je nemogoče zamisliti, kaj bi bilo, če bi nenadoma presahnili vsi naftni vrelci. Zaradi tolikšne važnosti «črnega zlata« so si določene družbe, ki imajo svoje sedeže v Washingtonu, New Yorku in Londonu, ter le delno tudi v Parizu, ustvarile svoj monopol, tako da praktično kontrolirajo vso proizvodnjo in potrošnjo nafte v svetu, seveda razen proizvodnje in potrošnje v socialističnem bloku. Osem velikanskih petrolejskih družb si je v medsebojnem dogovoru tako-rekoč razdelilo i prpizvodnjo i tržišča, pa čeprav je bilo št tem razdeljevanju interesnih Področij med njimi precej slabe krvi, kar je povsem razumljivo, saj gre za lov na velikanske dobičke. V okviru teh osem družb, ki sestavljajo že dejanski kartel, imata poseben položaj družba «Oil Standard« in seveda ameriški kapital. Srednji vzhod je to-rej vse doslej bil izključno lovišče tega kartela, ki je z vnašanjem svojih finančnih sredstev uvajal y to področje tudi svojo kolonialistično politiko. Največja nevarnost za Popolno nadoblast temu kartelu je pretila od indipenden-tističnega gibanja, ki ga je Pred leti začel Mosadek. Mo-sadeka pa so, kot je znano, z raznimi mahinacijami prema-Kali, z Mosadekovim porazom Pa se je v tem delu sveta in Predvsem v okviru kartela še bolj uveljavil ameriški kapital. seveda na račun britanskega. Ekonomske klavzule pogodb, ki dajejo družbam pravico do izključenega izkoriščanja vrelcev, so dale kartelu v roke škarje in platno m posledica tega je, da kartel na umeten način drži visoke cene petroleja, da bi s tem kril stroške ameriških vrelcev. Znano je namreč da so proizvodni stroški za tono ameriške nafte 17 dolarjev, dočim znašajo povprečni stroški za eno tono perzijske nafte in nafte iz raznih petrolejsikh virov na Srednjem vzhodu komaj dva dolarja. Toda vrnimo, se sedaj h konkretnejši plati vprašanja, ■s katerim smo začeli. Iniciativa italijanske družbe ENI pa je umetno ravnotežje, ki ga je petrolejski kartel vzdrževal. zrušila ali vsaj močno pokolebala. Kot smo že rekli, je itahjanska družba ENI sklenila s perzijsko nacionalno družbo NIOC dogovor za skupno izkoriščanje perzijskega petroleja. ENI in NIOC sodelujeta pri tem vsaKa s polovico kapitala, dejansko pa se izkoriščanje teh koncesij vrši po ključu 25 nasproti 75 odstotkom, in ne kot prej po ključu 50 proti 50. S tem je italijanska družba ENI dala možnost Iranu, da izkorišča svoje prirodno bogastvo v mnogo boljših pogojih kot katera koli druga »petrolejska« dežela Srednjega vzhoda. S to klavzulo oziroma s tem ključem pa je italijanska družba — kot piše sam »Manchester Guardian« — postavila mednarodni kartel v položaj, da se bodo «petrolejske družbe, ki delujejo sedaj na Srednjem vzhodu, morale čimprej pokazati sposobne, predložiti prav tako sodelovanje z domačini, to se pravi z družbami Srednjega vzhoda, kakršno je uvedla i-talijansko-iranska družba, ker bodo sicer prišle v spor, kakršnega so doživele V Aba-danu«. Ce primerjamo postopek družbe ENI nasproti postopku, ki ga je ameriški kapital vsilil Italiji za izkoriščanje petrolejskih vrelcev na Siciliji, smemo trditi, da so Američani bili nasproti Italiji skrajno prepotentni. Seveda je tu še vprašanje, katere i-talijanske sile so odgovorne za italijansko popuščanje pred ameriško arogantnostjo. Samo ob sebi se razume, da je ves tisti ameriški in angleški tisk, ki kakor lftili »diši« po petroleju, napadel postopek ENI in njen sporazum z NIOC. Temu tisku, ali bolje krogom, ki ga navdihujejo, ni nič mar. kako se bo to poslovanje ENI-NIOC razvijalo, pa čeprav skušajo biti glede tega «zaskrbljeni». To ni nič novega, niti ne zaskrbljuje, toda vzporedno s to kampanjo je mednarodni petrolejski kartel začel tudi z drugimi akcijami. Perzijski šah je dovolj jasno povedal, da so »predstavniki nekega privatnega kapitala (prav gotovo predstavniki petrolejskega kartela) giozili tako neki državi, kakor tudi njegovi vladi in celo njenemu naj- višjemu predstavniku«, to se pravi Perziji sami in njemu osebno. Iz njegove izjave izhaja, da je Perzija ta napad odbila in da sodelovanje med ENI in NIOC ni v nevarnosti. Toda grozi še druga nevarnost. Pretekli teden je angleški list «The Economist« v komentarju o iniciativi ENI namigoval, da «bo s tem predsednik italijanske družbe ENI sedel kot nov član v ozko družbo kraljev petroleja«. Potemtakem bi bil dogovor ENI-NIOC samo nekako sredstvo ali skrivna pot za vključitev ENI V mednarodni kartel. Po splošnem mnenju vodstvo ENI nima tega namena. Toda hkrati bi bilo zelo zgrešeno prekrivati si nevarnost, ki dejansko obstaja. Milanski »Avanti!« glede tega piše: «Poti, ki jih ubira kartel, so prav tako kot poti božje previdnosti, neštete. Prav tako pa so žejo številni tudi načini političnega in gospodarskega pritiska ter tudi korupcije. Potrebno je zato pozorno slediti razvoju razmer in ne smemo si prikrivati, da se je petrolejska borba šele začela. , - Yves Montand, ki ga vidimo na sliki s svojo ženo Simone Signoret in hčerko Katrin, je končal svojo vlogo v zunanjih delih filma »Široka sinja pot«, ki so ga snemali v Istri. Na sliki ga vidimo na letališču v Rimu tik ob prihodu iz Jugoslavije. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllUIIIIIMIIIIinilllllllllllllllllllHIIIIIIIinMIllUltlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllillllllinillMIlUI REDEK TURISTIČNI OBJEKT, KI SE JE V ENEM LETU IZPLAČAL Zanimivost Pariza - Eifflov stolp obišče nad 15 tisoč ljudi na dan Ob svojem nastanku je bil stolp najvišja stavba na svetu, danes je zlezel na tretje mesto, kljub temu še vedno velja za vsakega tujca v Parizu nepisan zakon, da ga obišče Ze od daleč nas visoki Eifflov stolp opozarja, da se približujemo Parizu. Eifflov stolp je postal pravi simbol tega velikega mesta in ne mine teden, da ne bi kaka ilustrirana tedenska revija objavila slike, na kateri vidimo to ogromno železno konstrukcijo. Eifflov stolp, postavljen na Marsovem polju poleg Seine, je estetsko zelo grd, a vendarle so Parižani nanj navezani in s ponosom izjavljajo, da je to najbolj znani spomenik na svetu in da se celo ostali njihovi spomeniki, na katere so zelo ponosni — kot so Opera. Louvre, Dom invalidov, No-tre Dame, Sacre Coeur, Slavolok zmage in še mnogi drugi — morajo skriti pred železnim velikanom. Kako pa je zrasel ta stolp? Začetek tehničnega razvoja je bil ob koncu preteklega stoletja povod za drzne načrte, ki so človeka spominjali na egiptovske piramide in grške templje. Leta 1881 je neki Se-dillot hotel zgraditi v središču Pariza ogromen kamenit ...... Mussolinijev dnevnik ki c/e/a mnogim Gre za lo, ali je izviren ali ne in še, predvsem, kaj vsebuje Zadnje tri dni sta Vercelli In Novara postali zelo važni. Pri družini Panvini v Ulici Foa 34 so se 2. t.m. pojavili karabinjerji kontrašpionažne službe in ahtevali od vdove nekega bivšega funkcionarja Mussolinijeve salojske policije, naj jim izroči Mussolinijev dnevnik, ki ga ona hrani. Gospa je v strahu izročila koo,-co zvezkov in papirjev, le da 1°, kar je dala karabinjerjem, ni bilo vse, kar je salojski minister Zerbino izročil njenemu pokojnemu možu, ker je več zvezkov tega dnevnika •hanjkalo. Zgodba je postala *elo bogata na dogodkih in fazplctu in prav gotovo bo dolgo, preden bodo ta vozel razpleli. Po pripovedovanju gosDO Panvini-Rosati je kmalu pred Polomom fašistične oblasti pri-*®1 k njenemu možu minister Zerbino, ki je njenemu možu Izročil več zavojev papirjev 'n zvezkov. Zavoji so bili zapečateni in nihče se jih ni dotaknil, ker je minister ob /-fočitvi rekel, da jih bo prišel P'zneje iskat. Ker se pa ni nihče več oglasil in ker je fašizem z vsem svojim državnim in policijskim aparatom Pogorel, se je njen mož pre 1 leti lotil teh zavojev in ugotovi* da gre za Mussolinijev dnevnik, To bi bila v glavnem zgod- Toda bivši salojski policij-Rki funkcionar je pred dvema letoma umrl njegova vdova in hčerka Mimi, ki je po poklicu učiteljica, sta se začeli zanimati, kako bi ta dnevnik vnovčili. Stopila je v stik z različnimi osebami in celo z uredništvom ameriške revije «Life», ki da jima je obljubilo zanj 80 milijonov lir. V zade- vo so se vmešali tudi drugi ljudje, predvsem neki družinski prijatelj iz Novare dr„ O-scar Ronza, ki je od žensk vzel nekaj zvezkov Mussolinijevega dnevnika, da bi proučil, če so zares zvirni. Nadalje so se z njim ukvarjali tudi drugi strokovnjaki, ki 50 hoteli ugotoviti izvirnost. Med temi je tudi neki Susmel. ki se že več let ukvarja z isto zadevo. En zvezek so baje poslali celo v Švico, kjer je bilo strokovno ugotovljeno, da je zvezek najmanj 15 let star, kar bi pomenilo, da je dnev- nik izviren. Niso pa tega mnenja številni drugi, ki pravijo, da Je vse to le velika potvorba. Tako se je izrazil celo sam Mussolinijev sin Vittorio, Ki Je na svojem obisku pred čašo. . podrobno pregledal te papirje in ugotovil, da to ni pisava njegovega očeta. Enakega mnenja so tudi drugi, k: jih vsa zifdeva zanima. Sam dr. Ronza iz Novare pravi, da ga kot fašista (saj je mož tajnik MSI za Novaro) zanima avtentičnost zapiskov, vendar »j sklicuje tudi na samo Mussolinijevo ž. no Rahelo, ki na-vi, da zapiski niso Mussolinijevi, kar da mu je potrdil tu- di sam »dučejev« sin Vittorio. Odvetnik obeh žena, ki sta v zadevo najbolj vpleteni, pa pravi, da bi bilo nemogoče trditi, da zapiski niso avtentični, saj bi bilo praktično nemogoče skonstruirati tak dnevnik, ki zajema cel kup zvezkov in beležnic ter še 365 ločenih listov. Posebno bi bilo nemogeče vse to opraviti, ne da bi pisec tu ali tam pri datumih ali kako drugače ne napravil kake napake, ki bi takoj dokazala, da je vse skupaj skonstruirano. So pa drugi, ki pravijo, da je tisti del zapiskov, ki jih ie hranil dr. Ronza, avtentični, medtem ko da so ostali potvorjeni. Drugi spet trdijo, da je pol zapiskov avtentičnih, drugo polovico pa da je nekdo skonstruiral na podlagi kakih drugih Mussolinijevih beležk. Spet tretji trde, da ves ta zapisnik nima z Mussolinijem nikake zveze, ker da ie šel njegov pravi dnevnik s fašistično kolono na begu leta 1945 do Donga. kjer se je zgodilo to, kar vemo že iz znanega procesa o »zakladu iz Donga«. Skratka, v zvezi s tem dnevnikom je nastala velika zmešnjava in kar je pri tem najbolj zanimivo je to, da so se začele širiti vesti, da preti mnogim sedanjim vidnim o-sebnostim nevarnost, če se razve, kaj v tem dnevniku, ki ga pripisujejo Mussoliniju, piše. stolp, ki naj bi se imenoval »Sončni stolp«, a javnost se je temu načrtu z vso silo u-prla. Nekaj let pozneje pa je inženirju Eifflu uspelo, da je vlada odobrila njegov načrt za železni stolp. Predlog je z navdušenjem sprejel tedanji trgovinski minister Lockroy3, čeprav je del javnosti tej gradnji nasprotoval. Stolp bi moral biti dokončan leta 1889 ob priliki svetovne razstave. Hkrati je vlada podelila inž. Eifflu poldrugi milijon zlatih frankov kot podporo. Posebna klavzula je določala, da bo inž. Eiflel upravljal, stolp 25 let in da bi v primeru vojne bila ta doba za vsake 3 mesece vojne podaljšana za eno leto. Torej so bili že takrat prepričani, da si bodo ta stolp ogledali tudi mnogi tujci. Inž. Eiffel je zbral okrog sebe celo vrsto odličnih gradbenikov in tehnikov, ki so polni dve leti delali načrte. Risarji so porabili pet tisoč risalnih pol, da so lahko točno izračunali mere 15 tisoč kosov in dveh in pol milijona vijakov, iz katerih je sestavljen stolp. Za gradnjo stolpa so porabili 7.800.000 zlatih frankov, katere so nabrali s tem, da so izdali delnice Družbe za Eifflov stolp. Dne 31. m^rca 1889 je inž. Eiffel postavil francosko trobojnico na vrh 300 metrov visokega stolpa. Prvi turist. ki je obiskal stolp, je bil angleški prestolonaslednik Wa-leški princ Edvard VII. Nadaljnji uspeh je prerasel vsa pričakovanja. Samo v prvih devetih mesecih, do konca 1. leta, je stolp obiskalo milijon 968.287 turistov, ki so plačali za vstopnino kar 5.919.884 zlatih frankov. Kot vidimo, so že v prvem letu malone dosegli vsoto, ki so jo izdali za gradnjo. Eifflov stolp je mogočna zgradba, katere si ne pozab; ogledati noben tujec. Odprta kosilom občudujejo prekrasen razgled. Turisti se lahko povzpnejo le do tretjega nadstropja. Na 303 m je še ena majhna ploščad, kamor smejo le tehniki in uradniki. Tu je postavljena visoka televizijska antena, en vrtljivi svetilnik za letala in meteorološka postaja. Na tej ploščadi je tudi velika vojaška telegrafska postaja, ki je tu že od leta 1903. Stolp prebarvajo vsakih 7 let in za to potrebujejo kar 35 ton barve, Zadnjič so zaključili barvanje lani poleti. Pod pritiskom vetrov niha vrh stolpa tudi za 10 ali 12 cm. Ob svojem nastanku je bil Eifflov stolp najvišja stavba na svetu. Danes je padel na tretje mesto. Na prvem mestu imamo Empire State Building v New Yorku, ki je s televizijsko anteno 448.65 m visok, na drugem mestu pa Chri.vsler Building (315.80 m) prav tako v New Yorku. Nova televizijska antena bo dvignila Eifflov stolp za nadaljnjih pet metrov. Kljub temu nazadovanju pa je Eifflov stolp še danes cilj mnogih obiskovalcev. Ob lepem vremenu ga obišče dnevno 15.000 ljudi. Eifflov stolp je bil simbol tehničnega prebujanja človeštva. Danes grr-dijo v Bruslju novo ogromno stavbo v obliki atomskih delcev molekule, ki se bo imenovala «Atomium». To bo simbol današnje, atomske dobe. MW ŽIVINOREJA JE ZA NAŠE PODEŽELJE ZELO VAŽNA KAKO BOMO GNOJILI TRAVNIKE DA BOMO IMELI DOVOLJ KRME Terenske razmere Krasa nam narekujejo, da se v našem gospodarstvu moramo o-mejiti le na nekatere panoge. Nobenega dvoma ni, da zavzema živinoreja eno najvidnejših mest. Za njen uspešen razvoj pa je med drugim potrebna dobra krma. Zato bomo spregovorili o terenski sestavi našega Krasa in o tem. kako izboljšati donos travnikov. Rastlinstvo sprejema svojo hrano tako iz zraka (ogljikoz dvokis — toplota in svetloba) ter iz zemlje (voda in v njej raztopljene mineralne snovi). Dočim na prve ne moremo vplivati, povsem lahko vplivamo na druge. Iz vode, katero rastlina sprejema po koreninah iz zemlje ter iz ogljikovega dvokisa, ki ga sprejema skozi listje, ima rastlina možnost, da s pomočjo sončne svetlobe in toplote ter listnega zelenila ustvarja škrob >n sladkor. V posebnih celicah pa se dogajajo nadaljnji kemični procesi, s katerimi rastlina u-stvarja' iz sladkorja, vode in rudninskih snovi ostale organske snovi kot na pr. beljakovine, tolšče, smole, olja itd. Po daljših analizah je bilo u-gotovljeno, da potrebuje rastlina za rast le nekatere prvine in da je zato le od njih odvisen njihov normalni razvoj. Te prvine so: žveplo, fosfor, dušik, kalij, železo, apno in magnezij. tem dodamo še kisik, vodik in ogljik, ki jih dobiva iz zraka. Nadaljnji poskusi pa so dokazali, da potrebuje rastlina le določeno količino posameznih' prvin in da je zato razvoj rastlinstva odvisen od tiste prvine, ki je je v zemlji najmanj. Ce količino te pomanjkljive prvine povečamo, povečamo tudi rast, kar pa ne gre do neskončnosti, ampak se ustavi pri 11 do 12 tisoč kg na ha. V času svoje rasti črpa rastlina te snovi iz zemlje in s tem se zemlja stalno izčrpava. Res je sicer, da se posamezne snovi z razkrajanjem rastlinstva nadomeščajo, vendar je ta količina premajhna, da bi mogla nadomestiti izrabljene količine. Našim kraškim zemljam po navadi primanjkujejo najvažnejše prvine, kot so dušik, fosfor, kalij in apno, zato bomo govorili le o njih. Kraška zemlja, ki je nastala kot produkt razkrajanja apnenca, je sivordečkaste barve. Je rahla, dobro prepušča zrak in vodo in zaradi tega pride tudi do večjega izpiranja važnih rudninskih spojin natrija, kalija, kalcija in magnezija. Prav tako naglo -se v njej razkrajajo tudi organske snovi. Zemlja se da obdelovati. Značilno barvo ji dajejo železne spojine, zelo pripravna je za kulture stročnic, žita, sadnega drevja, trte ter za črni bor. Prej smo omenili izpiranje rudninskih snovi iz zemlje in črpanje teh po navadni rasti. Te snovi moramo zato zemlji nadomestiti, če Jiočemo, da nam bo čim več rodila. To o-pravljamo z gnojenjem. Najpopolnejše gnojenje je prav gotovo hlevski gnoj, ker vračamo z njim zemlji mnoge potrebne organske in anorganske snovi. Hkrati s hlevskim gnojem dodajamo zemlji velikanske količine raznih bakterij, ki so pri rašči zelo važen element. Ker pa je pomanjkanje hlevskega gnoja občutno, moramo uporabljati umetna gnojila. Priznati pa moramo, da se pri nas umetna gnojila razmeroma malo uporabljajo, pa čeprav je že vsakomur znano, da nam ta omogočijo mnogo večji pridelek. Izrednega pomena pa je tudi to, da bi še hlevskemu gnoju morale dodajati tudi važnejše rudninske snovi, kar pa je možno e-dinole z umetnimi gnojili. Čeprav je teh več vrst, so najpomembnejša fosforna, dušična in kalijeva umetna gnojila. Katero je najboljše? Nobeno umetno gnojilo ni najboljše, ker je njegova učinkovitost odvisna od sestave zemlje in še predvsem od rastlin in kultur, ki na njej rastejo in ki povečini potrebujejo ta več ona manj različna gnojila. Poskusi z gnojili pa so nam pokazali, da enostransko gnojenje z dušičnimi gnojili po- llllllllllllllllllllllllflllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIirttlllllllMIlllIlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIimillltll FOTOGRAFSKI^ Zgodovina fotometra Fotometer je beseda grškega izvora in pomeni v slovenščini naprava za merjenje svetlobe. Pred približno 50 leti so se pojavili v fotografiji prvi fo-tometri, ki so temeljili na kemični podlagi. Taki fotometri so imeli obliko ure. katere kvadrant je nadomeščala o-krogla ploščica, ki je bila ko-vinasta in ki je imela od roba do sredine ozko zarezo. Pod to ploščico je bil za svetlobo občutljivi papir, ki je na svetlem polagoma počrnel. Na obeh straneh zareze je bil pritrjen tanek pas celuloida tem-nosive barve. Taka ura se je pri merjenju svetlobe obrnila proti luči, nakar je začel občutljivi papir temneti. Stele so se sekunde, ki so bile potrebne, da je dosegla potem-nitev papirja tisto temnosivo , . , , barvo, ki se je nahajala na obje ves dan in tudi vstormna ' . .... . - robnem vzorcu. Občutljivi papir je kar naprej temnel, do- je precej visoka, če jo primerjamo z vstopnino v ostalih pariških muzejih. Ce hočemo do prvega nadstropja, plačamo 100 frankov, če hočemo do tretjega pa 400 frankov. Kot smo že povedali, stoji stolp na Marsovem polju m njegovi vogali so obrnjeni točno proti severu, vzhodu, jugu in zahodu. Stolp je težak sedem tisoč ton. 1710 stopnic loči tla od 3. nadstropja, a skoro vsi obiskovalci gredo z dvigalom, ki nas pripelje v sedmih minutah do tretjega nadstropja, od koder se obiskovalcu nudi prekrasen razgled. Pod njim se razprostira čudovita plastična maketa Pariza, vidni so vsi glavni spomeniki, tisoči avtomobilov so podobni mravljam, ki hitijo v urejenih vrstah po širokih bulvarjih. Od tu lahko preštejemo mostove na Se n; pariške parke in ob lepem vremenu lako vidimo tudi pariško okolico in oddaljene gozdove V vseli treh nadstropjih so tudi restavracije, v katerih lahko gostje tudi med lcler ni postal popolnoma črn kar pa nas ni več brigalo. Mi smo šteli le do potem-nitve v temnosivo barvo, ki je ustrezala stranskemu vzorcu in če smo prišli do deset, smo šli iskat ob robu ure številko' deset in tam smo našli za vsako odprtino potrebno osvetlitev. Taki aparati so imeli kratko življenje, ker so jih izpodrinili novi optični fotometri ki so imeli navadno obliko majhnega daljnogleda. Na prednji temni ploščici se je lahko čitalo več številk, ki so z. vrtenjem za to potrebnega obročka počasi izginjale. Ce ! sence fotometri vsebujejo fotoelektrično celico, ki ima svojstvo, da spremeni svetlobno energijo v električno; Sestavljena je iz treh kovinastih plasti, od katerih prva, železna, služi kot anoda, druga, zlata, kot katoda in tretja, selenična, kot polprevodnik. Električni fotometri so v vsakem pogledu popolni in zanesljivi. Posebno pridejo v poštev, kadar gre za barvno fotografijo, ko mora biti osvetlitev točna. Taki fotometri i-majo navadno obliko večje Škatlice za vžigalice, srečamo pa jih tudi na fotoaparatih in imajo v. tem primeru čisto majhno obliko. Seveda se cena fotoaparata pošteno zviša in nastane zaradi tega vprašanji, ali je za diletanta, ki ne razpolaga z debelo denarnico, res potreben. Vsak izvežban fotoamater bo odgovoril na tako vprašanje negativno, kajti re ni umetnost preceniti svet-lobo. To razdelimo v štiri stopnje. Nnjvečjo svetlobo nam da sonce. Taka svetloba se še nekoliko poveča, ko se odbija sonce od svetlih, belih oblakov. V našem primeru ne pride taka povečana svetloba v poštev, ker prenese film tako obilno osvetlitev brez vsake škode. Ce hoče biti fotoamater v fbkem primeru natančen, bo zmanjšal odprtino objektiva komaj za spoznanje. Druga, in lahko rečemo najlepša svetloba, je tedaj, ko je sonce pokrito s tanko tenčica oblakov in dela komaj vidne spešuje rast visokih trav in plevela. Gnojenje s kalijem n fosforno kislino pa pospešuj« rast detelje. Zato da ne bi delali napak, je bolje preizkušati taka gnojenja na manjših pa,rcelah z istočasnim dodajanjem hlevskega gnoja in u-metnih gnojil.. Analiza in praksa sta pokazali, da naši zemlji primanjkuje tudi fosforne kisline in apna, kar nadomestimo z dodajanjem superfos-fata. To nam potrjuje tudi poskus, ki so ga napravili na travniku na tipičnih kraških tleh in ki nam je dal sledeče rezultate; gnojenje s kostno moko — s 500 kg gnojila a ha — smo dobili 131 odst. pridelka več kot rta negnojenem, z gnojenjem s superfosfatom, in sicer s 300 kg gnojila na ha, se je pridelek povečal za 157 odst., z gnojenjem z nitro-faskalom, in sicer s 300 kg na ha. se je pridelek povečal n« 108 odst. Ta poskus nam jasno kaže, koliko se da doseči z umetnimi gnojili. Vsekakor pa moramo pred gnojenjem travnik čistiti, odstraniti moramo grmovje in kamenje ter krtine poravnati. Travnike, kjer se je zarasel mah. moramo prej pobranati z rahlo brano, Ha bomo omogočili lažji dostop zraka in vode k rastlinam. Gis iimmmitiitiiimiitiiiimiitiiiiHiitiimiiiimtniiimtiitiiHiiiiiiiiiiHiimimiiiiHiMmtititiimM« Dva posnemanja vredna zgleda Vnanje lice naših kraških naselij nudi nove vtise, vedno bolj sorodne onim iz mesta. Sodobnih novosti hoče biti čimbolj deležna tudi naša vas. Razlika med deželo in mestom se manjša. Tehnika, oziroma prometna sredstva so skrčila razdaljo med smo imeli opravka z 1 petin-dvajsetinko sekunde, smo o-bračali obroček toliko proti levi,- da je ostala ta številka komaj vidna, Nato smo šli pogledat na spredni obroček, kjer smo našli osvetlitev za vsako odprtino. Pred približno 15 leti pa so se pojavili prvi električni fotometri, ki so naenkrat izpodrinili i kemične i optične. Ti S tretjo stopnjo svetlobe i-mamo opravka tedaj, ko je svetlooblačno in četrta in zadnja svetloba nastane pri tem nooblačnem vremenu. Ko se fotoamater nauči te vrste merjenja svetlobe, se b) vračal domov s pravilno o-svetljenim filmom, kajti malo na desno ali na levo ne škodi. Film namreč prenest; majhne razlike osvetlitve, >i pr ne smejo presegati dvakrat premajhne in štirikrat preobilne osvetlitve. Kot izhodišče naj vzame za četnik eno stotinko sekunde pri odprtini E 10. ko slika pri najboljši luči. Taka osvetlitev je na mestu, ko gre za film srednje občutljivosti, če slikamo v poletnem času. Ce je nebo polno svetlih oblakov, od katerih se sonce odbiia, zadostuje zmanjšati odprtino na F 11. Druga stopnja svetlobe zahteva večjo odprtino F 8 z zaklopom vedno napro-ženim na eno stotinko. Pri tretji svetlobi ostanemo pri odprtini E 8, zaklop pa nastavimo na eno petdesetinko sekunde, ki ostar neizpreme-njena tudi pri temnooblačnem vremenu, vendar moramo pri najslabši luči odpreti objektiv na odprtino F 6.3 ali pa nastaviti zaklop n.- eno peti.i-dvajsetinko sekunde. Pred deveto uro zjutraj in po četrti uri popoldne nastane iz prve druga svetloba, kajti v teh u-rah je sonce šibkejše. Rekli smo, da veljajo take osvetlitve, za poletni čas. Kaj pa v zimskem času? Povsem enostavno. V zimskem času se pomakne vsaka svetloba za e-no stopnjo niže, mi pa ne priznamo niti tega in ostanemo pri starem. Namesto, da bi u-p rahljali v zimskem času film iste občutljivosti kakor poleti, bomo vzeli film, ki e za tri stopnje Din ali Schei-n r bolj občutljiv. Ce smo rabili v poletnem času film, ki je meril 20 Din ali 30 Schrei-ner, kar je isto, bomo opremili v zimskem času aparat s filmom, ki meri 23 Din ali 33 Schreiner, tako da ostane za nas vse neizpremenjeno. S takim postopkom se bo začetnik sprijaznil z merjenjem svetlobe kar poceni in bo prihranil nepotrebni strošek 10 tisoč lir, bodisi da kupi ločen fotometer ali pa aparat, ki je opremljen s fotometrom. P. R. njima in omogočila meščanom čim pogosteje vsaj kratko menjanje življenja v omotičnem mestnem vrvežu s podeželskim mirom, ki si ga vedno bolj želijo. Dežela jim nudi, česar jim mesto ne more. A razen prirode in njenih čarov, sonca in dragocenega zraka, si meščani želijo oddiha v primernih javnih lokalih z dobro solidno postrežbo. Takšna je bila zahteva starega Tržačana, ko se je z «žardinjero» uozil na Kras, «za kane pristnega teruna, za jeto pršuta m g/'j ul o domačega kruha«, katerih sredino so izpolnjevali visoko cenjeni kraški »polaštri«. Tega čas še ni izbrisal iz spominu. Koliko bi pomenilo, če bi mogli tudi danes Tržačanom postreči s temi al idrugimi dobrotami! Takšne usluge so oni pripravljeni dobro nagraditi. Ce bi izletniki zavohali res dober gostinski obrat, ki zna streči drugim in — sebi, in bi gosti mogli zaliti te dobrote s kvalitetno pijačo z domačih tal, bi bilo npobratimstvo» med mestom in deželo mnogo večje. Kaže, da se podeželski gostinski obrati ne zavedajo, kaj bi takšne postojanke gospodarsko pomenile za do lični obrat in tudi naselje. Zato se vse preveč držijo »standardizirane« postrežbe, ki so je meščani že dovolj siti. Predvsem imamo pri tem v mislih škodo, ki jo s to pomanjkljivostjo utrpita naš kmet in delavec, prvi kot vinar, drugi kot potrošnik. Tu zadeva je gospodarsko in socialno malo večjega pomena kot si jo predstavljamo. Zaradi tega je to skupno vprašanje in smo zato dolžni o njem spregovoriti. Omejimo se le na našo vinsko proizvodnjo, ki je kljub svojim pomanjkljivostim gospodarsko precej pomembna in je naš vinski pridelek zelo čislan. Kaj bi bilo bolj narav-no kot to, da bi se ta pristna, okusna in zdrava pijača kot prva spečavala po naših lokalih in nedvomno tudi zado- voljila goste! Namesto naših pa dobite pretežno vsa mogoča tuja vina in — «vinas. Ze samo to dejstvo pove, da tukaj nekaj ni v redu. Pritožbe in kritike ne zaležejo, ker je načelo čim večjega dobička pronikio pregloboko. Zato velik del naših podeželskih gostinskih obratov životari. Uspešno zdravilo proti temu ne ravno razveseljivemu pojavu imajo potrošniki in vinogradniki. Kako se tej reči streže, sta doslej pokazala s svojima obratoma dve ustanovi: gospodarsko dru- štvo na Proseku in Ljudski dom v Križu. Strogo se držita dveh načel: kakovostno blago in potrošnja predvsem domačih vin. Odlcar deluje v Križu ta novi lokal, so se prejšnje pritožbe o slabem vinu nehale. Velik obisk 1* zadosten dokaz o dobri postrežbi. Neki domačin je sicer šaljivo, a povsem pravil-no rekel, da če bi bili še nekaj časa zalagali želodec z «na/to», bi bili vsi končali z želodčnimi krči v bolnišnici. Na svojo novo gostilno so Križani ponosni. Oba imenovana gostinska o-bratu imata socialni značaj, saj vršila svojo gospodarsko aktivnost v korist skupnosti. Dobiček, pa čeprav skromen, se ne steka v žepe posameznikov, ampak ima ljudski značaj, ker je namenjen gospodarskemu in kulturnemu napredku delovnega človeka. Ta vzajemna dejavnost med kmeti, oziroma med kmeti in delavci, je dober zgled in zasluži vso našo pozornost m podporo. Koliko pomeni 2a vinogradnika, če že vnaprej ve, da bo svoj pridelek vnovčil z lahkoto in po primerni ceni, ga bo njegov odjemalec s ponosom postregel domačinu in tujcu. Kako poslednji zavohajo dobro kupijo, lahko potrdita oba imenovana lokala. To je domačim vinogradnikom spodbuda za še boljši proizvod in napredek v vinarstvu. Enim in drugim, vinogradnikom in gostinskim o-bratom, bi bilo v korist, ie bi to dejavnost podpirali na primer s prirejanjem vinske razstave, z nagrajevanjem najboljših vin, s predavanji, tečaji itd. Moremo upati, da bo do tega tudi prišlo, in smo prepričani, da bo njihova podjetnost tudi uspešna. J. F. — Dobro, gospod učitelj če vi niste- istega mnenja, da je eden in eden dvajset, potem prav gotovo niste nikoli imeli opravka z zajci.,, _ $ __ 10. avgusta 1957 Goriško-beneški dnevnik Sklenjen sporazum na Zvezi industrijcev Pred počitnicami bodo izplačali nagrado delavcem v rayonskem oddelku Sporazuma o vsakoletni proizvodni nagradi ne bodo podpisali pred dokončno ureditvijo proizvodnje v podgorski predilnici umetnih vlaken Včeraj popoldne so se na sedežu Zveze industrijcev zaključila pogajanja za ureditev, odnosno izplačilo proizvodne nagrade delavcem in delavkam rayonskega oddelka podgorske predilnice. Sestanka so se udeležili kot zastopniki OQJL Bergomas in Galasso, za UIL Puntini, za CISL pa Vez-zil, Michelutti in De Carli; ravnateljstvo predilnice je zastopal Antonino Chiozza. Med pogajanji je prišlo do enotnega gledanja na nekatere momente, ki osvetljujejo predvsem zaključek dolgih pogajanj, da se namreč delavcem rayonskega oddelka ne izplača proizvodna nagrada kot takšna, marveč se jim izplača «una tahtum«, ki pa naj bi bil sprejet kot proizvodna nagrada. To iz vzrokov, ki jih bodo navedli. Kmalu bo namreč zapadla vsedržavna pogodba za delavce v industriji a metnih vlaken, nadalje za delavce in delavke rayonskega oddelka v Podgori ne morejo tev proizvodne nagrade, ka-kar v nekaterih podobnih podjetjih, končno pa so udeleženci sestanka še upošteval', da proizvodnja v rayonskem oddelku še ni povsem urejena, prav tako ni popolnoma dokončana kategorizacija delavcev. Uslužbeni delavci in delavke tega oddelka za umetna vlakna v Podgori bodo torej prejeli posebno nagrado, ki jim bo izplačana v dveh obrokih in sicer bodo prvi obrok prejeli pred počitnicami, drugi pa do konca tega leta. Skupno bo nagrada ' po kategorijah takšna; specializirani delavci bodo prejeli 15.500 (sedaj 8.000 lir), kvalificirani 14.500 lir (sedaj 7.500) in delavke ter navadni delavci 13.500 (sedaj 7.500 lir). Sindikalni zastopniki so e pomenili z zastopnikom ravnateljstva, da bodo takoj po izplačilu celotne nagrade p > novno začeli obravnavati vpra-odgovarjati pravila za podeli-1 šanje proizvodne nagrade, do •iitiiiiiiiii m mi iiiiiiiiiin m n Miiiin iiniiiiiitiiitiiiiiiKii nidimiiiiui iiiim iiu*niiuiiitn sta 72. Cestna policija pa je odvzela za nekaj časa šoferske izkaznice tudi nekaterim avtomobilistom in motociklistom, ki so se prav tako prekršili zoper cestni pravilnik. 48-let-ni Giudo Šanson iz Ul. Duca D’Aosta 19 ne bo mogel voziti avtomobila mesec dni, ker je prehitel drugi avtomobil na precej nevarni točki. Rolandu Marri iz Ul. Luzzato 4 so vzeli šofersko izkaznico za 15 dni, ker je trčil v drugi avtomobil. Prav tako ne bo smel voziti motocikla 15 dni Sergio Okroglič iz Ul. del Pra-to, ker je prehitro vozil na križišču. Da bi meščanom omogočila mirnejši počitek, kot so ga bili doslej deležni, je goriška policija z ostalimi organi varnosti in cestnega reda napravila načrt tudi za prepre-čenje nočnega razgrajanja pijancev in raznih (»pevcev«, ki svoje prelepe glasove spravljajo na dan ob najbolj nenavadnih urah. Včeraj so agenti javne varnosti ob 13.30 ustavili na Ra-futu dva razgrajača, ki sta se glasno prepirala. To sta bila Giuseppe Gugliat brez stalnega bivališča in pa Mario Glessi iz Ul. Giustiniani. Oba bosta morala plačati precej visoke globe. Tretji razgrajač, ki je bil deležen globe, je bil v noči med četrtkom in petkom Giovanni Moncaro iz Ul Capella 66, ki je v vinjenem stanju pel na Kornu na ves glas. Ko ga je mestni policaj opozoril, da ljudje spijo, se je celo nanj zadrl; tako, da oo-licaju ni kazalo drugega, kakor, da pokliče na pomoč a-gente javne varnosti. ukrasti neke klobučke, nakar bi morala priti pred sodišče. Vendar se sodnikom ni javila. * * * MOSKVA, 9. — Na lahkoatletski prireditvi, na kateri so nastopili atleti SZ in Vzhodne Nemčije, je Rus Kač-karov skočil v višino 2,14 m. Njegov skok je letos najboljši na svetu za svetovnim rekordom Stepanova (2,16). ATENE, 9. — Šved David-son je glavni favorit mednarodnega teniškega prvenstva vzhodnega Sredozemlja. Prijavljen je 101 tekmovalec. ROSETO DEGLI ABRUZZI, 9. — Rezultati na košarkarskem turnirju včeraj zvečer: Simmenthal (Milan) — Stanič (Bari) 68:38, Roma - Oran-soda Cantu 57:56. Culbreath (ŽDA) svetovni rekorder na 440 y z zaprekami OSLO, 9. — Na mednarodni lahkoatletski prireditvi je Josh Culbreath (ZDA) zmagal ma 440 yard (402,34 m) z zaprekami v času 50,5 sek., kar je nov svetovni rekord. Prejšnji rekord je postavil Južno-afrikanec Fotgieter s 50,7 sek. v Johannesburgu 20. aprila 1956. Tom Courtney, a olimpijski zmagovalec na 800 m, pa se je približal na eno desetinko sekunde svetovnemu rekordu Belgijca Moensa (1:45,7). Drugi za Američanom je bil Anglež Derek Johnson z 1:46,6. •iiiiiiuiiiitniiiitifiiiiiiiiiiiiiiniiitnnmiliiiiiitiiiniiiiiiiiiiumiiiiNiNinuiiiiiiiiiiitiiiiNtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiitnHi gre za pravičnost temveč za neposredno korist. Poročilo pa tudi izraža dvom da bi bila zadnja Zorzinova verzija opisa dogodkov povsem verjetna, saj je padal v protislovja; za njegove preklice pa se zdi, da so vse prej kot svojevoljni. Kontrolna komisija je sklenila predati vse akte o preiskavi državni ligi ter prepustiti njeni sodbi igralce Zia-ina, Gasarija, Zanona, Zorzina trenerja Rocca in Miana in tajnika Gobba, kakor tudi kluo Padovo, ki je odgovoren za dejanja svojih članov. Naj se ta zadeva konča kakorkoli že, ni prav verjetno, da bi Triestini pomagala, da pride zopet v serijo A. In končno bi bilo to tudi kaj malo pravično: usode moštev se kujejo na zelenih nogometnih igriščih ne pa za zelenimi mizami. Ponomareva nc mara več ifi v London Metalka diska Nina Ponomareva se ne bo udeležila lahkoatletskega dvoboja med Veliko Britanijo in SZ, čeprav je bila izbrana. Prosila je sa-, ma, da jo puste doma, ker je s svojega zadnjega bivanja v Londonu odnesla »slab vtis«. Kot je znano, so jo obtožili, da je hotela v neki trgovin'. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiii Moštva serije A v novi sezoni Dirka od Torina do Aoste Tudi letos Pambianco prvi na cilju v Aosti Določeni so reprezentanti za Waregem AOSTA, 9. — Današnja dirka od Torina do Aoste je bila važna zlasti za državne re-prezentante-diletante pred nastopom na svetovnem prvenstvu v Waregemu. Proietti je pripeljal vse svoje «gojence», da se udeleže te dirke. Hotel jih je videti še enkrat v resni dirki, tako da jih lahko zopet potrdi ali napravi kako spremembo. Zaradi številnih nagrad po poti, in to že kar kmalu v začetku, je postala vožnja že kar spočetka živahna. Reprezentanti pa so bili ves čas pazljivi, da ne bi kdo nenadoma pobegnil. V zadnjih kilometrih sta hotela presenetiti Martini in Stagni. toda nekaj kilometrov pred ciljem so ju drugi dohiteli. Na dirkališče stadiona v Aosti je privozilo najprej pet kolesarjev pod vodstvom Pambianca, to je tekmovalca. ki je že lani zmagal na tej dirki. Letos je svoj lanski uspeh ponovil ter prvi vozil skozi cilj. Z njim so v skupini privozili še štirje dirkači. Pambianco se je na tej dirk; izmed vseh najbolje izkazal. Na cilju so privozili v sledečem vrstnem redu: 1. Pambianco Arnoldo (For-li) je prevozil 194 km v 4.58” ur, povprečno 39.063; 2. Fagni, 3. Zorzoli, 4. Martini, 6. Mancini (vsi 'v času zmagovalca): 6. Conti po 35”; 7. Bampi i.č.; 8. Magni 1’33”; 9. Martini i.č.; 10. Pizzoglio po 1’40”; 11. Cam-passi 1’43”; 12. Mana i. č.; 13. Mora 2’47”; 14. Bison; 15. Bo-nariva i. c. Po dirki je Proietti, tehnični komisar reprezentance diletantov za svetovno prvenstvo, sporočil Postavo reprezentance, ki jo sestavljajo: Pambianco, Pizzoglio, Conti, Fagni, Martini, Magni, Tinas-si in Mora. Opolnoči med 8. in 9. avgustom je potekel rok, ko so klubi lahko igralce prosto (»kupovali« in »»prodajali«. Nekateri (»nakupi« ali »prodaje« so bili sklenjeni v zadnjih minutah pred polnočjo. Navajamo za vseh 14 moštev serije A, katere igralce so na novo pridobila in katere so oddala, Navedeni so tudi trenerji posameznih moštev in potem postave, s katerimi nameravajo moštva nastopati. ALESSANDRIA TRENERJA: Pedroni in Ro- botti. NOVI: Vonlanthen, Giaco- mazzi, Natteri, Savioni m Fra-schini (Inter); Pistorello in Tagnin (Simmenthal); Marcel-lini (Roma). ODDANI: Tinazzi (Inter), Morbello (Roma), Fraschini (Simmenthal), Redegalli (Ta-ranto). Russi (Pro Vercelli). POSTAVA: Stefani; Boniar-di, triacomazzi; Marcellini, Pedroni, Pistorello; Castaldo, Ma-nenti, Vonlanthen, Tagnin, Savioni (Natteri). ATALANTA TRENER. Rigotti. NOVI: Cardoni (Roma). Conti (Juventus). ODDANI: Corsini (Roma), Bassetto (Lanerossi). POSTAVA: Boccardi; Cat. tozzo, Cardoni; Angeleri, Gu-stavsson, Janich, (Roncoli); Lenuzza, Conti, Mion, Anno-vazzi, Longoni. BOLOGNA TRENER: Benčič. NOVI: Vukas (Jugoslavija', Maschio (Argentina), Boai (Torino), Mialich (Palermo). ODDANI: Pozzan (Lazio) Bonifaci (Torino), Ballacci (Parma). POSTAVA: Giorcelli; Rota; Pavinato; Bodi; Mialich, Pil mark; Cervellati, Maschio, Pi-vatelli, Vukas, Pascutti. FIORENTINA TRENER. Bernardini. NOVI: Robotti (Juventus), Lojacono (Lanerossi). ODDANI: Rosetta (Verona), Rozzoni (Spal), Del Gratta (Modeng), Capucci, Parodi (Padova). POSTAVA: Sarti; Magnini, Cervato; Chiappella. Orzan, Segato; Bizzarri, Gratton, Vir gili, Lojacono. Montuori. GENOA TRENER: Magli. NOVI: Franci (Modena). Vi-ciani (Como), Begalli (Verona), Barison (Venezia), Leopardi (Urugvay), Frignani (Milan). ODDANI: Carapellese (prost). POSTAVA: Franci; Menardi, Begali:; De Angelis (Vi-ciani), Carlini, Leopardi; Frignani, Dal Monte, Corso, Ab-badie, Barison. INTER TRENER: Carver. NOVI: Angelillo (Argenti- na), Brunazzi (Triestina), Tinazzi (Alessandria), Venturi (Roma). ODDANI: Giacomazzi, Vonlanthen. Natteri, Savioni in Fraschini (Alessandria), Nesti in Robbiati (Prato). Bearzo-(Torino), Pandolfini (Verona), Rebizzi (Bari), Dalio (Simmenthal), Campagnoli (Modena). POSTAVA: Ghezzi; Fonga- ro, Brunazzi, Masiero. Bernardin, Vincenzi (Invernizzi); Lorenzi, Massei (Dorigo), Angelillo, Venturi (Tinazzi), Sko-glund. JUVENTUS TRENER: Brocič. NOVI: Charles (Vel. Britanija), Sivori (Argentina), Fei-rario (Triestina), Nicole (Padova). VRNITVE: Boldi (Spal) Pa-trucco (Parma), Turchi (Lanerossi). ODDANI: Robotti (Fiorenti-na), Conti (Atalanta), Oppez-zo in Aggradi (Palermo), Ao-toniotti (Lanerossi), Hamrin (Padova, na posodo), Accorne-ro (prost), Barengo (Anconi-tana), Bey (prost), Bertetto (Anconitana). Capraro (prost), Cirri (Samremese), DelTOmo-darme (Parma, na posodo), Dini (Prato, na posodo), D’0-dorico (Parma, na posodo), Formica (prost), Francescon (Biellese), Ghiotti (prost), Mazzanti (Prato, na posodo) Nicco (Chičti), Orlando (Anconitana), Panero (prost). Raf-fiin (Biellese), Rasetti (prost), Voltolina (Parma, na posodo). POSTAVA: Mattrcl (Viola); Corradi. Garzena; Emoli, Fer-rario (Nay), Montico; Boni-perti, Nicole (Colombo), Charles, Sivori, Stivanello. LANEROSSI TRENER: Varglien II. NOVI: Marchi (Vel. Brita- nija), Amicarelli (Napoli), Bassetto (Atalanta), Antomoi-ti (Juventus). ODDANI: Lojacono (Fioren-tina). Turchi (Juventus), Mot-ta (Simmenthal), Manenta (Padova). FORMAZIONE: Sentiment: IV.; Giaroli, Capucci (Delli Innocenti); David, Lancioni, Marchi; Campana (Savoiini), Antoniotti, Aronsson, Bassetto, Cappellari. LAZIO TRENER: Čirič. NOVI: Pozzan (Bologna). ODDANI: Lo Buono (Palermo). Zaglio (Spal), Bettini (Udinese). POSTAVA: Lovati; Molino, Eufemi; Carradori (Sentimenti V.), Pinardi, Moltrasio; Muc-cinelli, Pozzan, Vivolo, Set-mksson, Chiricallo. MILAN TRENER: Viani. NOVI: Grillo (Argentina). ODDANI: Ricagni (Torino). Farina (Cagliari), Frignami (Genoa), Bagnoli (Verona), Bredesen (Sporting Lizbona?). POSTAVA: Buffon (Soi- dan); Maidini, Fontana (Za-gatti); Liedholm, Zannier. Bergamaschi; Galli (Reina) Grillo, Bean, Schiaffino, Cuc-chiaroni. NAPOLI TRENER: Amadei. NOVI: Di Giacomo in No-velli (Spal), Bertucco (Verona), Gasparini (Brescia), Be-tello (Palermo). ODDANI: Vitali (Spal), A-micarelli (Lanerossi). POSTAVA: Bugatti; Coma-schi, Greco II.; Morin, Fran-chini, Posio; Novelli, Di Giacomo, Vinicio, Bertucco (Cic-carelli), Pesaola (Brugola). PADOVA TRENER: Rocco. NOVI: Rosa (Sampdoria), Brighenti (Triestina), Capucci in Parodi (Fiorentina), Hamrin (Juventus). ODDANI: Sarti (Sampdo- ria). Nicole (Juventus). POSTAVA: Pin; Blason (Capucci). Scagnellato; Moro, Az. zini, Mori (Zanon); Hamrin. Rosa. Bonistalli, Pison, Brighenti. ROMA TRENER: Stock. NOVI: Magli, Menegotti in Secchi (Udinese), Corsini (A-talanta), Moi^rello (Alessandria), Momesso (Argentina), Griffith (Palermo). ODDANI: Venturi (Inter), Marcellini (Alessandria), Cardoni (Atalanta), Cardarelli (Udinese), Barbolini (Modena). POSTAVA: Panetti; Griffith, Corsini; Giuliano, Stucchi, Magli: Ghiggia, Menegotti (Pi-strin), Secchi (Nordhal), Da Costa, Morbello. (Ostalih pet moštev jutri.) Odgovorni ureilsrk STANISLAV RENKO Dska TisKarsk* zavod ZTT - Trst KINO SKEDENJ predvaja danes '0. t. m. MOJA ŽENA IMA RAJE SVOJEGA MOŽA Zabavni glasbeni cinemascope ntmmiCncinjah predvaja danes 10. avgusta z začetkom ob 18. uri in na prostem z začetkom ob 20. uri barvni film: ODISEJ Igrata: SILVANA MANGANO i,n KIRK DOUGLAS LOJZ KRAIGHER Roman KONTROLOR ŠKR0BAR u A naenkrat se sprijatelji z župnikovo sestro, ki jo je začela vabiti k sebi. In v najkrajšem času postane tudi intimna dru-žabnica mladega gospoda župnika. Cele večere je^v župnišču... Mnogokrat je njegova sestra že davno odšla spat. Milika pa je še vedno kramljala in pila in kadila cigarete z življenja veselim gospodom. Nihče ji ni mogel očitati kaj kočljivega — obrekovalci niso imeli nobenih prič — vendar so dosegli, da je bila premeščena k Ambrožu. V začetku se je žalostila, samevala in sanjarila. Cele ure in cele noči je preždela ob vezenju čudovitega mašnega plašča in ob kvačkanju dveh prelepih mašnih srajc. Darilo in spomin svojemu prečastitemu gospodu duhovnemu prijatelju. Stvar sama bi ne bila toliko sumljiva. Ko bi hoteli malce naivno gledati nanjo, bi še prej mogoče pričala za nedolžnost razmerja. A postala je sumljivejša, ko so izvedeli sledeče; — Pošiljatev je bila odprla v župnikovi odsotnosti njegova sestra — in pri tej priči stlačila vse skupaj v peč. Dragocena oprava — sad tolikega truda in muke in ljubezni — je bila v hipu pepel... Roman je bil končan, začel se je drugi. K Ambrožu je prišel nov kaplan, lep in mlad, s povešenim! očmi in sramežljivim vedenjem. Milika se je nenadoma razvedrila, prebolela je svojo nesrečo in pričela zahajati v družbo. A nekaj je bilo. kar se je zdelo ljudem smešno in spotakljivo — vstajala je vsako jutro zgodaj, hodila je v cerkev in pokleknila skoraj pred veliki oltar; zamaknjeno je molila po cele ure še po maši, ko je bila cerkev ze davno prazna. Vzbudila je pozornost kaplanovo, ki jo je začel ljubeznivo iskati, ker je zaslutil v njej nedolžno pobožnjakinjo, morda celo kandidatinjo za svetništvo... Svet-ništvo! Sam ni vedel, kdaj se je izgubil v njenih mrežah. A - postalo je kmalu očitno, da se je boji, da je v strašni zadregi pred njo in da se ji skoraj skriva. Prej je najraje samoval; zdaj se je zatekal v krčme in posedal po trgovinah, da je imel koga poleg sebe, ki ga je zmotil in mu preganjal čas. Ona pa je vihtela svojo moč nad njim. V prisotnosti kolegov je zakričala nanj in ga oštela. Nekdaj mu je naročila, da jo pride suplirat v razred. A ko je pozabil — najbrž nalašč pozabil — je šla za njim v gostilnico in ga za ušesa vlekla ven. Seveda je na kolenih prosil škofa, da ga premesti drugam. Tudi to pot ni bil popolnoma dokazan Milikin greh. človek bi sodil, da je zato dobila toliko oblast nad kaplanom, ker je padel morda prvi on v skušnjavo... Ko bi namreč človek kaj zaupal v čednost ženske... Zdaj je začela naravnost divje iskati družbe in zabave. Obiskovala je veselice in prireditve na vseh straneh. Videli so jo celo nad Muro gori v nemških krajih vozariti se v avtomobilu s častniki in gizdalini. Oblačila se je okusno in elegantno in nosila je najfinejše perilo. Kadar človek okusi razkošje, Je kakor morfinist, ki ne vzdrži več brez strupa. Krog zadnjega božiča se je smukal okoli nje Ferenčev Konrad od Marije Pomočnice, s katerim je popoldne koketirala z verande. In ta jo je bil pregovoril, da se udeleži veselice v nemškem domu pri Sv. Jedrti. A ker jo je bilo sram, priznati to pri Sv. Ambrožu, si izmisli komedijo. — Kaj je nji za jutri in za pojutrišnjem, da se le izreže še za danes?! — Začela je vekati in tuliti, da je njena mati na smrtni postelji in da venomer joče in vije in lomi roke za svojo hčerko, za svojo ljubo Miliko, ki jo hoče vsaj še enkrat videti pred smrtjo, da ne odide v sovraštvu s sveta. In res se odpravi — na nemški ples. — Tam pa se ji ni godilo dobro. Zanemarjali so jo, ker so dvomili nad njenim nemškutarstvom. In Konradovi sorodniki so spletkarili proti nji v bojazni, da jim ujame in zamami sina. Zato se še on ni mogel dosti truditi krog nje — in je imela precej žalosten večer. Maščevala se je z zabavljanjem in smešenjem, kar je storila toliko odločneje, da ji slovenska družba laze odpusti zablodo. Pri Ambrožu se je izgovarjala, da je bilo materi nenadoma odleglo, kakor so ji prišli pravit k Pomočnici — in da jo je Konrad skoraj šiloma zavlekel k Sv. Jedrti. Pozabila pa je povedati, zakaj se je napotila k materini smrtni postelji — v plesni toaleti. Na vsak način zanimiva ženska, Arnošt! Brezobzirna slado-strastnica, prav nič izbirčna v sredstvih. Laž in komedijantstvo ji služi prav tako izborno kakor hlinjenje in farizejstvo. Le nič se ne prenagli, dragi! Polagoma se tiplji dalje, da te ne zaseže usoda kakega kaplana! Človek ima stokrat večji užitek ob jabolku, ki ga je sam utrgal, ki je plezal in oprezal sam za njim po šibkih vejah. A zdaj ti naj še ženske kapajo v naročje kakor pečena pišceta v kraljestvu čudapolnem? Saj ni res, da je deveta dežela obljubljena dežela; kakor tudi ni res, da je lenoba najvišji užitek in debelost največja sreča. Počasi torej, gospodična! Jabolko, ki cepne samo z veje, je po navadi piškavo. Kdo mi je porok, da ne vgriznem v črva?... Prelahka se mi je zdela zmaga pri rafiniranki od Ambroža. Imel sem občutek, da tu m treba nič več trkati — njeno srce je bilo odprto na stežaj. In človek se mahoma prestraši: če ni odprto morda le zato, ker je — nezasedeno?! Mož pa hoče biti oblegovalec, ne obleganec. Njene oči me gledajo široko vprašujoče, s sijajnim bleskom pritajene strasti. V največji intimnosti je obrnjena z vsem telesom proti meni; pripravljena, razgaliti mi svojo dušo in mi jo vreči v naročaj. Ne pogledala bi ne na desno ne na levo, pa če bi šlo v prepad. Moje oči se povesijo pred tem pogledom. V ušesih mi zveni njen vzklik: .Ljubezen mora priti kot nevihta!’ — in majhna groza me strese pred slutnjo' nevihte... Ona pa sklene roke pred obrazom — s komolci na mizi — in vzdihne resignirano: »Prijatelja?! — Kdo bi smel tako visoko sanjati?« In se oživi nenadoma: «Ali ste opazili, da v naših krajih ni prijateljstva? Mogoče je med Nemci — v slovenski družbi ga gotovo Sama sebičnost in samoljubnost, nobenega zaupanja. Zahr nost in neodkritosrčnost, zlobnost in zavist. Kje je toli tožarjenja, kje toliko ločitev zakona? Med kmeti — prosim vaj «Pri ločitvah zakona ste že?« priteče Sever po stopnici Za njim prihaja Bratko in Cilika se vrača iz gostilnice. Sever si diskretno trebi zobe. Bratko si popravi nanosr in začne takoj listati po knjigi, ki jo je prinesel od nadučitel Drži se trezno, ko da bi bil za katedrom in vsak trenut klical: «Mir!» In kadar je ne vleče med zobe, mu zmiga zgornja ustnica s tistimi belimi ščetinicami prav po zajč Cilika prisede zopet k meni in prekriža roke v naročju. Milika razlaga toplo: «Gospod kontrolor se tudi pritožuje nad pomanjkanj« družabnosti. Sam separatizem...« «Aha — zato je toliko razporok!« se smeje Sever. «' ljudstvo v resnici nima smisla za družabnost.« Jaz pa pravim; «Po mojem bi dokazovale razporoke ravno narobe: srni: za družabnost.« Sever se namuzne z razumevanjem, žugajoč mi s prstor «Vi mislite na lepo družabnost, vi?« «Ah, kaj pa voditelji?« se razvname Milika. «Vse to pr) karstvo samo grabi in grabi, da se čimprej kam dalje dogra Za družabne dolžnosti se pa briga le toliko, kolikor je tre za reklamo.« »Kakršno je ljudstvo, takšna je tudi inteligenca,« odgovai Sever. »Skoraj ne poznam tako potuhnjenih in samopasn ljudi, kakor so tu. In kdor pride sem, se okuži; se mora nuj okužiti, ker je že v zraku ta bacllus lokave sebičnosti. Ti c movi — saj je jako lep pogled — vsak zase sredi majhne same lastnega zemljišča. Morda je že to vzrok samopridnosti. Vsak navezan najbolj nase; če sosed potrebuje kaj od njega, skuša priškrniti, kjer le more. Domača inteligenca je nemšk tarska, slovenska je priseljena. Mi smo pritepenci, gospi kontrolor!« /Nadaljevanje sledi),