771318»607007
pru
ČASOPIS ZA SL
S^AUANOV
Kajuhova 12
6330 Phan
IIVIO
ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO
ki wvpm
IEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER
Junij 2011 Leto 17 Številka 208 CENA 1 EUR IZHAJA 15. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
Župan razodel proračunsko stanje Občine Izola §*«§
Kako smo poslovali?
Lani so na obalno-kraškem območju družbe kot celota poslovale z izgubo. Zastavo po deležu čiste izgube gospodarskih družb (66,2%) v sedmih obalno-kraških občinah nosi Mestna občina Koper, na drugem mestu je Piran, na tretjem Izola.	©
160 let Mladinskega pihalnega orkestra Piran
Morje nam ne bo več dolgo oproščalo____
©MDStkDdllb
Foto color labolatory, Obala 114, 6320 Portorož GSM: 041 602 697, tel.: 05 6771981, e-pošta: fotoquicklab@siol.net
NLB Stanovanjski kredit
Izkoristite ugodne pogoje NLB Stanovanjskih kreditov z nespremenljivo, spremenljivo ali kombinirano obrestno mero.
Pri NLB Stanovanjskem kreditu s kombinirano obrestno mero je prvih 5 let obrestna mera nespremenljiva,
kar pomeni, da je v tem času nespremenljiva vaša mesečna obveznost Preostalo odplačilno dobo pa je
obrestna mera spremenljiva. Tako boste prvih 5 let lažje načrtovali mesečne izdatke. Tak kredit vam omogoča tudi
odlog začetka odplačevanja do 12 mesecev.
Za več informacij se oglasite v:
NLB Poslovalnici v Kopru, Pristaniška 45, (05) 61030 51, NLB Poslovalnici v Izoli, Trg republike 3, (05) 663 06 00 ali NLB Poslovalnici Lucija, Obala 114, (05) 617 51 02.
NLB®
Nekatera doživetja so nepozabna.

Volitve v Kopru 10. julija 2011
V Primorskem utripu smo že januarja, kljub velikim političnim zapletom, kot edini časopis v Sloveniji pravilno ocenili, da bodo lokalne volitve v Kopru (za celotno občino) še pred poletjem. To se bo po odločitvi ustavnega sodišča z dne 13.6. 2011 zgodilo 10. julija 2011, pobudniki iz KS Ankaran pa lahko spet poskušajo na naslednjih volitvah 2014. Volilna kampanja že teče. Ocena Informe pokaže, da ima največ možnosti za izvolitev, doslej znani kandidati, stari novi župan Boris Popovič (61%), mag. Janez Starman (24%), po uspehu sledita Olga Franca 11% in Igor Konig 4%.
Hrvatje že prezadolženi
Vsak deseti prebivalec pred bankrotom zaradi previsoke zadolženosti.
Jutarnji listje objavil šokantno novico, da Flrvati do konca leta 2011 ne bodo mogli vrniti bankam kar 30 milijard kun (okoli 4 milijarde evrov). Bruto dolg Hrvaške je višji od slovenskega, in naj bi znašal trenutno okoli 45 milijard evrov. Hrvaška, ki bo verjetno leta 2014 že 28. članica EU, kljub prezadolženosti uspešno (umetno) skrbi za ugodna valutna razmerja in stabilnost svoje kune. Skoraj 7 milijard evrov jim prinaša turizem. Nakup kune z evri je cenejši na Hrvaškem kot v Sloveniji.
Odstop NE, preoblikovanje DA
“Borut, dovolj te imamo, čas je da greš”. To je le eden od citatov iz pisma nekdaj najboljšega njegovega prijatelja - sedaj že uporniškega člana SD. Primorski utrip je imel prav, ko je pred dobrim mesecem ugotovil in tudi zapisal, da Borut Pahor ne bo kar tako odstopil, ker ga enoglasno podpira njegova stranka, bo pa predlagal prenovitev vlade in rebalans proračuna ter nanj vezal zaupnico. Vse kaže, da sedanji predsednik vlade zaradi vse večje politične razdvojenosti naroda, slabega finančnega, proračunskega in gospodarskega stanja ne more biti “rešitelj” Slovenije. Te dni bo torej padla kocka in to nikjer drugje kot v Državnem zboru. Trenutno ne vidimo novega obraza, ki bi lahko enakopravno nadomestil super odličnega retorika Boruta Pahorja. Maloverjetna je tudi samorazpustitev parlamenta.
50 let Folklornega društva Val Piran
Visok jubilej so proslavili v Amfiteatru portoroškega Avditorija, v soboto, 11. junija 2011. Osrednjo prireditev z naslovom: Nekoč, danes, s srcem je povezovala Nataša Tič Ralijan, ki je tudi sama plesala pri tej folklorni skupini. Folkloristi so plesali različne plese Istre, Gorenjske,
Štajerske, Šumadije, Prekmurja, Gorice, Trsta ter tako skozi skoraj dolge triurne nastope razveseljevali številne gledalce. V zank zahvale za 50-letno neutrudno delo in nastopanje je župan Peter Bossman predsednici društva Majdi Dobravc izročil občinsko plaketo. Priznanje za dolgoletno delo in vodenje društva j e iz rok mag. Igorja Tršarja (JSKD) prejel tudi Andrej Butina. Priznanje društvu je podelila tudi Magdalena Tovornik.
Uspešen XII. Ex-tempore Sečovlje
V organizaciji TD Taperin Sečovlje je bil na Krogu, 11. junija 2011, XII. slikarski Ex-tempore z najbolj množično udeležbo okoli 200 amaterskih slikark in slikarjev. Mednarodna strokovnaa žirija; Nives Marvin, Eugen Borkovsky in Štefan Turk je odločila, da prvo nagrado 600 evrov, ki jo podeljuje TD Taperin Sečovlje, prejme Simon Kastelic iz Sežane (na fotografiji).
Pa še res je
Znanost
močno
napreduje
Na podelitvi nagrad za znanstveno odličnost Glasnik znanosti v Kopru smo slišali, daje slovenska znanost, po domače pamet, v zadnjem času izjemno napredovala.
Močno verjamemo, a kaj ko se dogaja zanimiv paradoks; bolj kot napreduje znanost, bolj propada gospodarstvo.
Tito obiskal Izolo
Na veličastni prireditvi 25. maja v Izoli v organizaciji Kulturnega društva Tito je več kot 1000 ljudi z radostjo pričakalo prihod “maršala Tita” v spremstvu “admirala Mamule” Oba imitatorja sta odlično ponazorila nekdanje vzdušje v socialistični Jugoslaviji. Mladi so Titu prinesli tudi štafetno palico, kot je bil to običaj za njegov rojstni dan (25. maja) pred več kot 30 leti.
Družbeni razkroj je spet obudil spomine na življenje v nekdanji skupni domovini Jugoslaviji in ni starejšega državljana, ki ne bi rekel, da nam je šlo v času Tita bolje.
Vsi smo imeli zaposlitev in plačo.
Če bi Josip Broz Tito, nesporni voditelj
jugoslovanskih narodov še živel, bi bil v letu 2011 star 119 let. Od njegove smrti 4. maja 1980 v
Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani mineva že 31 leto, zato je toliko bolj presunljivo kako ljudje nostalgično reagirajo, ko “pride Tito na obisk”. Tako je bilo tudi 25. maja 201 lv Izoli, kjer so že malce starejše pionirke zapele “Tito mi ti se kunemo”... (Tito mi se ti zaklinjamo...)
Žal je zaradi srbske hegemonije in nacionalizma pod Miloševičem ter vdora v Narodno banko SFRJ že 10 let po Titovi smrti je začela razpadati SFRJ. V Sloveniji je bil desetdnevni spopad z enotami JLA, veliko hujše pa je bilo na Hrvaškem, ko se je v Kninu začela srbska vstaja in v BiH, ki sta si jo želela razdeliti Miloševič in nekdanji Titov general, hrvaški predsednik Franjo Tudman .
Spomini na nekdanje dobre čase
V ljudeh pa je ostal spomin na nekdanje dobre čase. Mnogi starejši se spominjajo Tita kot sposobnega voditelja Jugoslavije, kot človeka, ki se je leta 1948 zoperstavil tudi vsemogočnemu Stalinu. Bilje nesporni partizanski komandant, ki je povedel jugoslovanske narode v štiriletni osvobodilni boj proti dvema najbolj mračnima ideologijama - fašizmu in nacizmu, da ne omenjamo notranjih razrednih sovražnikov, kolaborantov
in izdajalcev.
Titoje bil ustanovitelj nove Jugoslavij e, zagovornik neuvrščenosti in borec za mir v svetu. Odlično je odigral svojo vlogo med dvema blokoma -sovjetskim in zahodnim. Boril se je za bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in velikokrat dejal: “Čuvajte bratstvo i jedinstvo”...” Znal je tudi ukrepati, ko je šlo kaj v napačno smer. Danes bi spet rabili Tita, smo slišali ljudi glasno govoriti na izolskih ulicah, kjer so posamezniki vzklikali “Tito partija”!
Tri Jugoslavije
FRLJ - Federativna ljudska republika Jugoslavija. Proglašenana2. zasedanju
Avnoja v Jajcu 29. novembra 1945, ko je bila hkrati ukinjena monarhija - Kraljevina Jugoslavije. Ustava kot temelj nove države je bila sprejeta 31, januarja 1946.
SFRJ - Socialistična federativna republika Jugoslavija. Formalno spremenjeno ime države s prejetjem nove ustave leta 1963.
ZRJ - Zvezna republika Jugoslavija. Nova državna tvorba _ po razpadu SFRJ. Sestavljena iz Črne Gore in Srbije s Kosovom. Delovala je do 4. februarja 2003.
Svetovna posebnost -jugoslovansko samoupravljanje
Leta 1950 smo v nekdanji Jugoslaviji uvedli svetovno posebnost, ko je Tito rekel - Tovarne delavcem! Uvedeno je bilo delavsko samoupravljanje, izvoljeni so bili delavski sveti, ko so lahko delavci prek teh organov sami začeli upravljati tovarne. Prvi delavski svet je bil ustanovljen v
tovarni cementa v Solinu pri Splitu. Danes pa imamo namesto delavskih svetov tajkunske zgodbe, pohlep po bogastvu, odrinjenost delavcev od upravljanja in eno najhujših oblik razslojevanj naroda!
Jugoslavija, za katero nekateri trdijo, da je bila komunistična (prej bi rekli socialistična), je bila vendarle v svetu nekaj posebnega. Lik tovariša Tita, na katerega so doma in v tujini načrtovali kar 16 atentatov, je ostal neizbrisan. Nekateri, ki so okusili komunizem na Golem otoku, zaslišanje pri OZNI in še kje ter mučenja, so prepričani, daje Tito za vse vedel in daje vedel tudi	povojne
poboje, tragične dogodke v Hudi jami... Da bi bil Tito zločinec ni dokazano. Pa tudi sicer, če bi to bil, ne bi na njegov pogreb prišlo več kot 100 državnih in	vladnih
delegacij, kar je bi spet svojevrsten fenomen v svetu.
Še ena knjiga o Titu
Doslej smo lahko prebrali že številna pričevanja o maršalu Titu. Pred kratkim je izšla še ena najnovejša knjiga izpod peresa zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca - Tito in tovariši. Avtor je zbral številne podatke iz raznih arhivov po svetu in kot kaže najbolj celovito predstavil Tita doslej. Knjigo so predstavili tudi na Titovem trgu v Kopru, 6. junija.
Nostalgija
Dokaz, da v jugoslovanskih narodih tli nostalgija po Titu in samoupravljanju prav v času, ko v Sloveniji, pa ne le v Sloveniji, tli najhujša kriza, j e bila tudi množično obiskana prireditev, 25. maja, v Izoli.
“Naredio sam, da radite, da imate p latu i mir, pa ste htjeli nešto drugo. Sada imate demokracijo; jedni imajo sve, drugi nemajo ništa”, je množice nagovoril imitator Tita, ki se je pošalil na račun pokojninske reforme in dejal, da mora kljub 119. letom starosti še vedno delati. “Očitajo mi, da sem imel rad ženske, ampak tudi one so imele rade mane”, se je pošalil. “Naslednje leto bom imel
Predaja Titove stajete.
120 let. Obljubim, da bom pripeljal s seboj Jovanko, je dejal. Ošvrknil je tudi stanje v Izoli, propad ribiške industrije, odhod ali propad nekoč vitalnih podjetij. Marsikaj, kar je povedal, danes še kako drži. Tudi na račun državnega vodstva v Ljubljani, ki očitno ne kaže prevelike vneme (in sposobnosti), da bi Slovenijo popeljalo v lepšo prihodnost. Potem se res ni treba čuditi, da ljudje z veliko nostalgijo gledajo nazaj v čase, ki jih žal ne bo več.
Društvo invalidov občine Piran
Na izletu v Istri
Bili smo prijetno presenečeni, ko nas je vodila pot v hrvaško Istro, saj mnogi nismo bili tam že od davnega. Neverjetne spremembe, nove ceste in prelepi viadukt in potem lepe pokrajine in vsepovsod še lepše okolje. Čistoča na vseh ulicah ne glede na drevje, ki tam raste. Zelo lepe in okusno urejene cvetne gredice, ki so prišle še bolj do izraza, saj tudi povsod vlada red in čistoča. Pot nas je vodila iz Poreča v notranjost Istre, kjer smo si v več krajih ogledali stare, a zelo lepo urejene istrske vasice, v katerih je imela vsaka kakšno pomembno zgodovino. Obiskali smo tudi Limski kanal, kjer je res zaznati velike spremembe v zadnjih desetih letih. Žal smo zaradi pomanjkanja časa hiteli mimo Vrsarja proti Pazinu, ker je tudi zanimiva manjša kraška jama.
Ogled Poreča je bil lep in vse ulice so bile polne obiskovalcev, čeprav je bilo vreme turobno. Ni se treba potem čuditi, če turisti gredo mimo naših plaž na Hrvaško.
Če primerjamo tukajšnje stranske ulice - vse umazano in nepometeno, umazani pločniki, le stroj po sredini včasih kaj pomete. Te prime prav neka žalost, ko vidiš tako razliko, ki je očitna tudi v Kopru in Izoli. Verjetno imajo na Hrvaškem kakšno kuno več za metle in pa delovne roke.
Po tem izletu gre posebna zahvala naši vodički Jelki Gašpar, ki nam je slikovito opisovala kraje in dogodke. Čas je hitro mineval, tudi ob hudomušnih pripovedih naše Veronike Fuks in Jelke.
Na poti domov nas je pri Pazinu na kmečkem turizmu čakalo bogato in okusno kosilo, harmonikar in petje. Pa tudi zaplesali smo. Organizatorjem izleta vela lepa zahvala!
Marija Fatur, Lucija
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip
primorski u^p
Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si
Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240
Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000________________________
Ustanovitelj in izdajatelj:
Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net
Matična številka: 1094343,
ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 1010 0003 5275 306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk)
12,00 EUR
Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Junij 2011
primorski uMp
70 let od začetka napada na ZSSR
Nemško-sovjetski sporazum o nenapadanju iz leta 1939 ni vzdržal. Z njim si je Hitler sicer zavaroval hrbet, a je hkrati že zgodaj spomladi leta 1941 sklenil napasti Sovjetsko zvezo.
Sprva naj bi se napad začel že spomladi 1941, a ga je preložil, ker je moral najprej kaznovati Kraljevino Jugoslavije zaradi odpovedi sporazuma (Cvetkovič-Maček) o pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu Rim-Berlin-Tokio.
Silovit napad na Sovjetsko zvezo t.i. “Blitzkrieg” s tajnim imenom Barbarossa seje zgodil zgodaj zjutraj v nedeljo, 22. junija 1941. Stalin v začetku (zaradi interesov po delitvi Poljske in drugih baltiških držav s Hitlerjem) sploh ni mogel verjeti, da ga bo Hitler napadel, čeprav so ga v to prepričevali tajni agenti. Moskva zato tudi ni ukazala nobenih priprav, niti ni pravočasno izvedla protinapadov. Odlično opremljena nemška mogočna armada je zato z lahkoto prestopila sovjetske meje in prodirala v notranjost obširne države.
Na sovjetski strani ta čas ni bilo nobene prave vojaške koordinacije, pa tudi sicer sovjetski vojni strategi niso niti pomislili, da bi se lahko vojna razvijala na sovjetskih tleh. Sloje za hude napake in zmote, ki so zahtevale veliko žrtev med pripadniki rdeče armade in civilnim prebivalstvom. Sovjetska armada se je nekako le organizirala in začela ogrožati nemške položaje. Zanimiveje, da Stalin v času napada nemških sil ni bil vrhovni poveljnik sovjetske vojske, pač pa so bile vse operacije odpora v rokah generala Žukova (ta je prispel z rdečo armado do Berlina) in Stalinovega osebnega svetovalca maršala Šapošnikova. Stalin je 19. julija 1941 postal ljudski komisar za obrambo, za vrhovnega poveljnika oboroženih sil ZSSR pa so ga imenovali 7. avgusta 1941. Njegova pomembna nalogaje bila spodbujanje ljudi k odporu proti sovražniku. Vedeti je namreč treba, daje bila sovjetska rdeča armada v primerjavi s Hitlerjevo precej nebogljena, tako v primeru oborožitve kakor tudi glede organiziranosti. Nemci so bili objestni. Držali so se Hitlerjevega načrta, daje treba Sovjetsko zvezo podjarmiti v pičlih 14 dneh! Sovjetsko zvezo so napadale tri skupine nemških armad: peš polki, oklepniki, vojno letalstvo. Sovjetska zveza je takrat imela 4,7 milijona vojakov. Nemčija skoraj enkrat več: 7,234 milijona vojakov, 21 tankovskih divizij, 124 pehotnih divizij, 14 motoriziranih in skoraj 3.500 letal. Sovjetska zveza je imela skoraj pet krat več tankov in trikrat več zastarelih letal, ki so bila lahek plen nemški lovcev in kar 173 pehotnih divizij ter 45 motoriziranih brigad.
Nemce preseneti zima in krčevita obramba Sovjetov!
Tako imenovani “Blitzkrieg” se Nemcem ni posrečil. Rekli bi lahko celo, da so doživeli enako usodo kot Napoleonova vojska med pohodom na Moskvo leta 1812. Vojna seje raztegnila, poletno oblečene nemške vojake je zajela zima, orožje in motorizacija zaradi hudega mraza nista delovala. Do preobrata je prišlo v času odločilne bitke na Volgi za Stalingrad (do leta 1925 Volgograd), ko so se v dneh od 31. 1. do 2. 2. 1943 obkoljeni nemški vojaki (okoli 300 tisoč) pod poveljstvom nemškega generalfeldmaršala Friedricha von Paulusa brezpogojno predali. Veliko nemških vojakov je bilo deportiranih v Sibirijo, kjer so množično umirali. Bitka za Stalingrad, kapitulacija tamkajšnjih nemških divizij ter odprtje zahodne fronte leta 1944 (invazija v Normandiji) je predstavljalo začetni preobrat v drugi svetovni vojni, ki je zahtevala več kot 50 milijonov življenj. Hitler sije vzel življenje v berlinskem bunkerju 30. aprila 1945.
Knjiga Tito in tovariši gre za med
Povprečna naklada slovenske knjige je 1500 izvodov, knjiga Tito in tovariši na kar 712 straneh avtorja akad. prof. dr. Jožeta Pirjevca pa bo očitno prodana v nakladi 11.000 izvodov za ceno 40 evrov/izvod.
Knjigo Tito in tovariši avtorja Jožeta Pirjevca so 6. junija predstavili v prostorih Fakultete za humanistične študije UP v Kopru, ker srečanja z avtorjem zaradi slabega vremena ni bilo mogoče organizirati na sprva določenem Titovem trgu. V nabito polni predavalnici FHŠ so se z avtorjem pogovarjali prof. dr. Darko Darovec, izr. prof. dr. Egon Pelikan in kmalu novi član ZRS, izr. prof. dr. Andrej Rahten. Povabilo so izpisali UP FHŠ - Oddelek za zgodovino, Znanstveno - raziskovalno središče Koper (ZRS) - Inštitut za zgodovinske študije v sodelovanju z Zgodovinskim društvom za južno Primorsko in Mednarodno zvezo študentov zgodovine - sekcija Trst-Koper. Osnovno vprašanj e, ki se poj avlja v tem socialno nemirnem času za Slovence je, zakaj 30 let po smrti Tita spet tako velika nostalgija po nekdanjem družbenem redu, ljubljenem vodji nekdanje Jugoslavije, ki je ne bi bilo, če Tita ne bi bilo in prav tako Primorske ne bi bilo, vprašanje pa je kaj bi se dogajalo s Slovenci, če ne bi bilo organiziranega partizanskega odpora proti zavojevalcem. Knjiga na 712 straneh je pravo pričevanje o liku in delu tovariša Josipa Broza Tita, ki je umrl pred 30 leti, 4. maja 1980, v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Na nobenem pogrebu voditeljev v zgodovini človeštva še ni bilo toliko delegacij kot na pogrebu Tita v Beogradu. Njegov spomenik
na Dedinj u v obliki kamnite krste z napisom TITO je obiskalo morda že kar milijon in več ljudi, ki so čakali v vrsti tudi po sedem ur. To zagotovo nekaj pove.
Knjiga govori o Titovem delu, spretnostih v odnosih z Jugom in Zahodom ter Vzhodom, uporu ZKJ zoper Stalinizem - Informbiro ter tudi o razmerah znotraj nekdanje Jugoslavije. Tito je bil karizmatična osebnost, ni imel nobene visoke izobrazbe, dopuščal je filozofom a’ la Kardelj in podobnim naj kar “tuhtajo”, nekatere je odstavil (Rankoviča). Nekateri se še danes spominjajo Golega otok, ki je bil menda glede psihičnega pritiska na zapornike hujši od ruskih Gulagov. Dopuščal je torej ideje, misli, a je vedno naredil po svoje in reči moramo, da je za takratne čase in izgradnjo socialistične domovine bilo to edino prav, kajti po vojni bi se lahko kaj hitro znašli v sovjetskem bloku in bi okusili usodo narodov Češkoslovaške, Poljske, Romunije...
Ostaja tudi večno vprašanje ali je Tito za vse okrutne povojne poboje vedel in se z njimi tudi strinjal?
Avtorje govoril tudi o temnih plateh v času Titoizma, o njegovih ženskah, nesrečnem zakonu z ambiciozno Jovanko, ki je kar sama odpuščala vladne delavce in politike, njegovih političnih nasprotnikih, načrtovanih atentatih nanj (bilo jih je kar 20 in ne samo 16 kot smo nekoč zapisali), o dogodkih proti koncu druge svetovne vojne, ko je šlo za Primorsko in Trst, ki so ga partizani 1. maja 1945 osvobodili in ga nato po 45 dneh morali na zahtevo anglo-američanov zapustiti ter o povojnih pobojih, ko naj bi posebne skupine Ozne “uničile” (beri okrutno pobile) morda celo 200 tisoč borcev, ki niso bili na pravi strani in tudi njihovih družin. Dr. Pirjevec ima za vse to tudi obrazložitev, ki je nekoliko drugačna kot smo doslej vedeli. Glede Trsta je Stalin Titu najprej dal soglasje, potem pa je rekel “njet”. Glede pobojev pa je razlaga v tem, da bi morda zavezniki podpirali stari jugoslovanski režim (vrnitev kralja), pri tem pa bi pomagali vsi nasprotniki takratnega komunističnega režima, ki so bili deportirani iz Avstrije in tudi iz Italije nazaj v Jugoslavijo, zato jih je nova komunistična oblast dala “uničiti” večinoma brez sojenja!
Novost v slovenskem političnem prostoru
RK Izola na preizkušnji
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
V Kopru so ustanovili sekcijo Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Predsednik za Južno Primorsko je Igor Colja.
V Sloveniji so doslej ustanovili že 13 Pokrajinskih združenj s številnimi člani, s centralo v Ljubljani. Vsaka podobnost združenja za vrednote NOB je zgolj slučajna. Pripravljeni so braniti vrednote osamosvojitve in tudi svoje pravice.
“Doma imam pištolo, puško, naboje in še kaj. Ko so se drugi na sprejemu predstavnikov EU mastili smo mi dobili Lunchpaket. Obljubili so nam 25 evrov dnevnice, seveda, ko bo denar. Varoval sem Janšo, na Dob sem peljal kriminalce. Sem pripravljen! Samo	povejte
kdaj”, smo slišali očitno razočaranega prisotnega	na
ustanovnem zboru
Ustanovni sestanek sekcije VSO za Južno Primorsko v Kopru, 19. 5. 2011. FOTO: FK-Primorski utrip.
Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve da se ne zgodi kaj hudega”. Ob pripovedovanju (VSO) za Južno Primorsko, 19 maja 2011, v Bio anekdot jz preteklosti se je vprašal kako to, hotelu v Salari pri Kopru, kjer so ugotavljali, da y na-j državk kj se je začela s propadom da premalo cenimo prizadevanja posameznikov jgnj družbenega reda, nihče ni za nič (veteranov), ki so ob osamosvojitvi Slovenije poleti QdgOVOren?
1991 tudi tvegali svoja življenja. Ustanovitve so “si0Venija je že 20 let samostojna država, se udeležili tudi Alenka Žagar Slana, Slavko Kmetič, otrod 0 tem vedo boy malo, zat0 bi moral Franc Breznik in član predsedstva VSO dr Dimitrij ^ {a dd naše zgodovine boij prisoten v šolskih Rupel ter Igor Colja-novoizvoljeni predsednik VSO programih jn učbenikih”, je menil dr. Rupel, za Južno Primorsko.	....	,	Večina prisotnih (okoli 30) so člani Janševe
Dr. Dimitrij Rupel je po močnih besedah enega od gpg Pravijo pa da bodo delovali nepolitično, “braniteljev” dejal, daje “potreben bolj veder pogled,
Predsednik izolskega Rdečega riža o finančnih težavah: “V najslabšem primeru zapremo vrata in naj ljudi, ki potrebujejo pomoč, rešuje Občina”!
V Sloveniji deluje 56 Območnih organizacij Rdečega križa .
RKS prejema od fundacije okoli 1,35 milijona evrov, od tega nameni za vsa območna združenja 50 tisoč evrov. Očitno ves denar ostane v Ljubljani, območnim združenjem pa ostane drobiž. Nič drugače ni v RK Izola.
Rdeči križ Izola, predsednik Vlado Ostrouška, se je letos znašel skoraj v brezizhodnem položaju, ko bi moral še bolj pomagati pomoči potrebnim (s paketi hrane, plačili položnic, toplimi obroki...), a nima dovolj likvidnih sredstev, ker jih pač, kljub dobrim obljubam, redno ne zagotavlja Občina Izola, nekako bolj na lahko pa sojih očitno odpravili tudi na zvezi.
Predsednik RK Izola Vlado Ostrouška (nekdanji novinar TV Koper) razkriva vprašljive številke. “Če bo šlo tako naprej bomo na koncu leta 2011 izkazali 8.500 evrov minusa - upoštevajoč, da smo že leto 2010 zaključili z negativno bilanco 3.400 evrov. Še danes ne vem iz katerih virov bi lahko pridobili več finančnih sredstev. Upoštevati moramo tudi izdatek za plačo sekretarja,” pravi.
Kriza “udarila” tudi po Izoli.
RK za najbolj revne dnevno pripravlja 30 toplih obrokov hrane!
Nedvomno, daje gospodarska in finančna kriza udarila tudi po Izoli, kjer je med 16.000 prebivalci kar okoli 4600 upokojencev, od katerih jih okoli 3100 prejema samo 420 evrov pokojnine, 385 upokojencev pa prejema še varstveni dodatek V izolski občini je približno 890 brezposelnih, od katerih jih kar 400 - 500 išče kakršno koli pomoč. “Za najbolj revne dnevno pripravljamo 30 toplih obrokov, zato je govoriti o bogastvu morda le rahlo sprenevedanje”, meni Ostrouška.
Neredni prispevki iz proračuna
Občina Izola je za delovanje RK Izola v letu 2011 v svojem proračunu sicer namenila 65.000 evrov, a kaj ko ni rednih prilivov na TRR RK Izola. Odgovor župana mag. Igorja Kolenca predsedniku občinskega RK: “Ko bodo razmere boljše boste prejeli več”. Težko si je predstavljati kako naj deluje izolski RK z opredeljenimi materialnimi stroški mesečno le okoli 100 evrov?
Predsednik RK Ostrouška nam je povedal, da so o težkem finančnem stanju pisno obvestili tudi dva primorska poslanca; Bredo Pečan (SD), ki je tudi podžupanja Občine Izola in Franca Jurija (Zares). Kaj bosta storila ni znano.
Vlado Ostrouška bo kljub težavam verjetno ponovno kandidiral, zaveda pa se, da bo s tako nizko finančno podporo odgovornih dejavnikov delovanje izolskega RK še veliko težje.
Vlado Ostrouška, predsednik Območen organizacije RK Izola.
Junij 2011
J&.
■
primorski uVp
Poslovanje na Obali in Krasu 2010
V gostinstvu pridelali skoraj 24-milijonsko izgubo!
Uradni rezultati poslovanja gospodarskih družb s področja gostinstva s sedežem na obalno-kraškem območju v letu 2010, ki jih je predstavil AJPES - Izpostava Koper, so zaskrbljujoči. V gostinski dejavnosti so zabeležili 23,388 milijona evrov neto čiste izgube, kar predstavlja skoraj 40 odstotkov neto čiste izgube vseh gospodarskih družb z omenjenega območja, ki sicer znaša 58,928 milijona evrov.
Hotelirji, ki pripovedujejo novinarjem pravljice o uspešnosti turizma natančno vedo kako so poslovale njihove družbe, še zlasti v piranski občini, kjer seje v tej panogi nabralo največ izgub.
Seštevek rezultatov pove, daje imelo v lanskem letu na obalno-kraškem
območju sedež 224 gostinskih gospodarskih družb. Pri njih je bilo zaposlenih 2.172 oseb, zabeležile pa so 125,773 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar predstavlja 3,3 odstotni delež čistih prihodkov od prodaje vseh (3.765) gospodarskih družb s sedežem na obalno-kraškem območju, ki so predale koprskemu Ajpesu poslovna poročila. 113 gospodarskih družb s področja gostinstva, ki je registrirano kot klasifikacija dejavnosti - panoga (turizem namreč ni panoga) je ustvarilo 2,133 milijona evrov čistega dobička (1,8 odstotni delež dobička vseh družb) ali kar 33,7 odstotka manj kot v letu 2009, medtem ko so 104 družbe zabeležile 25,521 milijona čiste izgube (14,4 odstotni delež). Čista izguba jeza 9,3 odstotke manjša kot leto poprej.
Slab končni rezultat gostinske panoge
Končni rezultat pove, da so gostinske gospodarske družbe v poslovnem letu 2010 ustvarile 23,388 milijona evrov neto čiste izguba, kar ni najboljša popotnica za leto 2011.
Sreča je ta, da na obalno-kraškem območju letos pričakujejo nekoliko boljši turistični obisk.
Turistično gospodarstvo piranske občine zaradi izgub v lanskem let v bistvu ni v stanju uresničiti niti ene pomembnejše poslovne poteze in se še naprej kratkoročno zadolžuje.
Franc Krajnc
Natečaj Banke Koper »University Avvard - Predstavi idejo«
Nuša Bejek s Fakultete za družbene vede in Tina Turk Belič z Ekonomske fakultete (obe Univerza v Ljubljani) sta avtorici zmagovalnega projekta na temo Družbena odgovornost banke, Mary Servatius s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije ter Blaž Intihar s Fakultete za Management (oba Univerza na Primorskem) pa avtorja zmagovalnega projekta na temo Idealna banka. Tako je odločila mednarodna komisija študentskega natečaja in o tem 17. maja na slavnostni podelitvi v koprski Armeriji seznanila javnost.
Na slovesnosti so prisotne nagovorili predstavniki Banke Koper, skupine Inlesa Sanpaolo, člani mednarodne komisije ter Univerze na Primorskem, ki je bila tudi gostiteljica svečanosti, zmagovalni ekipi pa sta predstavili svoji projektni nalogi. Komisija je pri ocenjevanju upoštevala več kriterijev, kot so doslednost projekta, vsesplošni pozitivni vtis, uporabnost v Banki Koper, sposobnost analize in kritičnega mišljenja, sposobnost strnjenega podajanja snovi, samostojnost pri opravljanju dodeljenih nalog in predstavitvene spretnosti.
Člani zmagovalnih ekip so prejeli priznanje Certifikat odličnosti, po končanem študiju	pa bodo
lahko opravljali pripravništvo v Banki Koper oziroma z možnostjo kasnejše zaposlitve. Obe ekipi se bosta predstavili še na finalnem mednarodnem	izboru,	kjer se
bodo potegovali za zaposlitev na mednarodnem	sedežu	hčerinskih
bank Intese Sanpaolo	v Milanu
oziroma študij na eni izmed vodilnih italijanskih fakultet.
Člana prvo uvrščene ekipe v skupini, kjer so pripravljali naloge na temo Idealna banka, sta komisijo prepričala s projektom »Naša banka v vašem žepu«. V nalogi sta zagovarjala tezo, da mobilno (telefonsko) bančništvo ponuja edinstveno udobno in avtonomno izkušnjo ter predstavila prednosti in različne možnosti uporabe storitev mobilnega bančništva. V skupini na temo Idealna banka sta bili še dve ekipi; v eni sta pri nalogi z naslovom E-svetovalnica Banke Koper združila znanje Danijela Jačimovič in Uroš Šraj, oba z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, v drugi pa Anja Dovečar z Ekonomsko - poslovne fakulteta
Univerze v Mariboru in Matija Tratnik s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, ki sta predstavila projekt Virtualna poslovalnica. Slednji štirje so prejeli priznanje za sodelovanje.
Zmagovalca v skupini, ki se je spopadla s temo Družbena odgovornost, sta projekt poimenovala »Modro ravnanje za zelene odločitve = IN« Ideja se nanaša na osveščanje in spodbujanje tako komitentov kot ne-komitentov Banke Koper k družbeno odgovornemu ravnanju z uporabo spletne banke Banke IN. Avtorici sta razvili naslov projekta, ki opozarja, da je uporaba spletne Banke IN prilagojena sodobnemu uporabniku in hkrati prijazna do okolja in družbe. V skupini na temo Družbena odgovornost sta sodelovali še dve ekipi; v eni sta bila Andrej Maršič s Fakultete za matematiko in liziko ter Živa Mi tar z Ekonomske fakultete (oba Univerza v Ljubljani), ki sta pripravila projekt Banka in njena družbena odgovornost, v
drugi pa Blaž Kukovič s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Tadeja Jamšek z Ekonomsko - poslovne fakultete (oba Univerza v Mariboru), ki sta se lotila teme Ekotransport - električno kolo. Tudi slednji štirje udeleženci so prejeli priznanje za sodelovanje.
Študentski natečaj »Customer Satisfaction University Avvard« v Sloveniji organizira Banka Koper, na mednarodnem nivoju pa ga koordinirajo v bančni skupini Intesa Sanpaolo, katere članica je tudi Banka Koper. Na natečaj, ki v Sloveniji poteka pod imenom »Predstavi idejo« se je prijavilo 46 študentov koprske, ljubljanske in mariborske univerze ter Fakultete za podjetništvo. Izmed njih je komisija izbrala dvanajst kandidatov, ki so se razdelili v dve skupini oziroma dve razpisani temi - Družbena odgovornost banke in Idealna banka. Znotraj vsake tematske skupine pa so se študentje v parih, torej po trije pari v vsaki tematski skupini, lotili zastavljenih nalog.
V	PORTOROŽU TABORNIKI ŽE 50 LET
Rod morskih viharnikov ob jubileju vabi stare člane na taborjenje
Taborniki iz Portoroža, Rod morskih viharnikov, letos praznujejo 50. obletnico ustanovitve samostojne taborniške enote. Taborniki so se v Portorožu sicer pojavili že leta 1959, a so sprva delovali pod okriljem piranskega taborniškega odreda. Ob hitri rasti prebivalstva v Portorožu in še posebej Luciji pa so 17. decembra 1961 ustanovili sprva samostojno četo, ki seje že dve leti kasneje preoblikovala v odred, s prehodom v samostojno državo pa v Rod morskih viharnikov.
Številni mladi iz Portoroža, Lucije, Sečovelj in širšega zaledja piranske občine so od tedaj ob podpori trdnega in vedno prostovoljnega dela vodnikov Morskih viharnikov šli skozi taborniško šolo življenja, spoznavali življenje v naravi, prepotovali Slovenijo in nekoč tudi Jugoslavijo, odkrili svoje poklicne ambicije, sklenili trdna vseživljenjska prijateljstva in se naučili ceniti trdno in nesebično delo. Zagotovo pa so v taborniških srcih najgloblje zasidrani spomini s taborjenj, kjer pod šotori v objemu narave taborniki radi skupaj preživijo nekaj naj lepših tednov vsakega poletja. In skoraj ni področja v Sloveniji, ki ga portoroški taborniki v preteklih 50 letih ne bi spoznali.
V	tem jubilejnem letu 2011 zato portoroški taborniki vabijo vse nekdanje člane, ki ste kadarkoli med Morskimi viharniki spoznali taborništvo, da se jim za dva dni pridružite na poletnem taborjenju. Prijavite se lahko preko spletnega naslova rmv.501et@gmail.com ali v popoldanskih urah po telefonu 031-782-657 (Miha). Več informacij je dostopnih tudi na spletni strani društva, na naslovu rmv.rutka.net.
Že desetič podelili nagrade za znanstveno odličnost GLASNIK ZNANOSTI
Znanstveno raziskovalno središče (ZRS) Univerze na Primorskem (UP) je 25. maja 2011 v Pretorski palači v Kopru podelilo jubilejne nagrade Glasnik znanosti.
Najvišje priznanje - nagrado Glasnik znanosti UP ZRS za življenjsko delo je prejela redna profesorica dr. Lucija Čok. Nagrado Glasnik znanosti UP ZRS za obetavno raziskovalko je prejela dr. Urška Železnik.
Nagrado Glasnik znanosti UP ZRS za obetavnega raziskovalca je prejel dr. Blaž Lenarčič.
Nagrajence so pozdravili in jim čestitali rektor Univerze na Primorskem prof. dr. Rado Bohinc, kije ocenil, daje znanstvena sfera v zadnjih nekaj letih močno napredovala, direktor ZRS UP prof. dr. Darko Darovec in dr. Franci Demšar, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.
Dr. Lucija Čok ima za seboj dolgo raziskovalno pot, kot znanstvena svetnica pa je še vedno aktivna članica Inštituta za jezikovne študije UP ZRS. Za njene dejavnosti pri uveljavljanju francoske kulture in jezika ter strategij za spoštovanje jezikovnih značilnosti jo je predsednik Republike Francije odlikoval z	visokim
priznanjem viteza legije časti.
Dr. Lucija Čok je sooblikovala osnove visokega šolstva na Primorskem in v Sloveniji. V letih 2000-2002 je kot ministrica za šolstvo, znanost in šport v Vladi Republike Slovenije prispevala k pripravi nekaterih podlag integracije Slovenije v Evropski raziskovalni prostor. Sodeluje v ekspertnih telesih, ki oblikujejo strategijo prenove visokega šolstva in raziskovanja ter jezikovnih politik v Sloveniji in Evropski uniji. Pomembno j e prispevala tudi k ustanovitvi in razvoju ZRS in Inštituta za jezikovne študije. Prav njej gre velika zasluga za ustanovitev Univerze na Primorskem. Bila je tudi njena prva rektorica.
Dr. Urška Železnik
je bila že v času študija na Fakulteti za	humanistične
študije (UP FHŠ) tutorka študentom nižjih letnikov in je sodelovala v sektorju za kulturo SOUP. V okviru ŠOUPje leta 2005 tudi organizirala projekt Koper minulih stoletij - kulturno prireditev s poudarkom na kulturno-zgodovinski dediščini	mesta.
Objavila je že več znanstven ih pri spevkov s področja zgodovine medicine. Kot asistentka sodeluje na FHŠ na študijski smeri Zgodovina.
Dr. Blaž Lenarčič
seje v raziskovalno dejavnost vključil že v času dodiplomskega študija.	Kot
raziskovalec je v delo inštituta za sredozemske družboslovne in humanistične študije ter Centra za raziskovanje javnega mnenja UP ZRS, kjer sodeluje pri prijavah in izvedbah temeljnih, aplikativnih in ciljnih raziskovalnih projektov, vključen od leta 2007.
Sodeluje tudi pri mnogih mednarodnih projektih. Doslej je objavil že sedem izvirnih in preglednih znanstvenih člankov ter štiri poglavja v znanstvenih monografijah, v letu 2010 pa tudi samostojno monografijo z naslovom Socialni kapital v virtualnih skupnostih. Sodeluje tudi na mednarodnih konferencah.
Nagrado Glasnik znanosti so prvič podelili leta 2002. Doslej sojo prejeli: Dr. Mateja Sedmak, dr. Egon Pelikan, dr. Milan Bufon, dr. Gorazd Bajc in dr. Rado Pišot, dr. Dunja Bandelj Mavsar in dr. Mitja Guštin, dr. Šimunič in dr. Rada Cossutta, dr. Elena Varljen Bužan in raziskovalna skupina Inštituta za zgodovinske študije UP ZRS, Inštitut za kineziološke raziskave in dr. Goran Filipi, dr. Anton Gosar in dr. Dragica Čeč ter v jubilejnem letu 2011 dr. Lucija Čok, dr. Urška Železnik in dr. Blaž Lenarčič.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Župan razodel proračunsko stanje Občine Izola
Zaradi nenehnega negativnega proračunskega stanja, ko pred kratkim še ni bilo denarja niti za plačilo regresa občinskim uslužbencem, se mora Občina Izola ponovno zadolžiti - tokrat za 700 tisoč evrov. S posojilom je Občino delno rešil lastni zavod - Zdravstveni dom.
Tudi na nedavni dobro obiskani novinarski konferenci pri izolskem županu mag. Igorju Kolencu, na kateri so predstavili program letošnjih prireditev v Izoli, ni moglo mimo novinarskih vprašanj o premoženjskem stanju, zadolžitvah, podražitvah javnih storitev in najnovejšem prometnem režimu v Izoli.
Občina Izola je ena redkih v Sloveniji, ki je ocenjena kot finančno samozadostna, bogata z lastnim premoženjem (okoli 240 milijonov evrov) in zato po še veljavni oceni Ministrstva za finance ne potrebuje finančne izravnave iz državne blagajne. Pa je res tako?
Zagotovo ne, sicer ne bi župan izrekel zanj nehvaležne izjave, da “Izola umira na obroke”. Prav zaradi tega župan išče vse mogoče možnosti za krpanje proračunskega minusa. V svojih razmišljanjih gre celo tako daleč, da ne moremo več reči, ali se izolska občin ne spreminja v nekakšno gospodarsko družbo, ki išče profit tudi na točkah, ki ne sodijo v poslanstvo lokalne samouprave! Primer: Fotovoltaika - vgrajevanje sončnih kolektorjev na vrtce in šole, ne za lastno uporabo pač pa za namen preprodaje (subvencionirane) električne energije. “Naložba je vir, ki bo prinesla Občini čisti prihodek čez 8 let”. In spet smo tam. Za ta projekt, ki naj bi se z leti torej finančno izravnal, si bo Občina morala sposoditi denar pri banki ali pa poiskati partnerja, ki bo pripravljen vložiti svoj finančni delež.
V Izoli več izdatkov kot proračunskih prihodkov
Občina Izola je ena izmed tistih, ki
v letu 2011 lahko realno pričakuje okoli 14 milijonov proračunskih prihodkov (brez prodaje premoženja), ob tem pa bi znala imeti 15 milijonov odhodkov. Gre torej za nekakšen konstantni grozeči proračunski minus, ki ga bo treba na nek način pokriti. Župana smo vprašali zakaj ne prodajo nekaj občinskega premoženja, da bi vsaj začasno zakrpali proračunski primanjkljaj? “Lahko bi takoj prodali 10 tisoč kvadratnih metrov občinskega zemljišča, kjer bi pridobili 5 novih delovnih mest. Raje bomo poiskali ponudnika, ki bi zagotavljal 50 delovnih mest”.
“Na dan 31.5. 2011 je bil izkazan dolg Občine Izola v znesku 1,6 milijona. Gre za precejšnji del starega dolga izvajalcem iz lanskega leta v znesku 900 tisoč evrov. Vzeli bomo premostitveni kredit v znesku 700 tisoč evrov. Smo ena izmed redkih občin, ko uslužbenci še niso prejeli regresa za letni dopust”, je na novinarski konferenci 1. junija povedal župan mag. Igor Kolenc in dodal, da mora Izola vendarle dolgoročno narediti določen kakovostni preskok.
Zadolževanje občin znaša že pol milijarde?
Skoraj ni slovenske občine, ki ne bi bila zadolžena. Ocenjuje se, da gre na ravni Slovenije za občinske javne dolgove v znesku pol milijarde evrov. Tudi na Obali ne gre brez zadolževanja. Občine Koper, Izola in Piran so trenutno skupaj z zavodi v njihovi 100-odstotni lasti zadolžene za nekaj več kot 50 milijonov evrov, vendar je treba povedati, daje njihova zadolžitev v rangu dovoljenega (8% od lanskih proračunskih prihodkov). Mestna občina Koper je trenutno zadolžena za okoli 38 milijonov evrov in se lahko še zadolži za 3 odstotne točke, izolsko občino bremenijo okoli 4,5 milijonski dolgovi, piranska pa j e zadolžena z manj kot 8 milijoni. Vse občine posojila redno odplačujejo.
Med ustavno pravico in razumom
Zagovorniki širitve lokalne samouprave v obliki množičnega
ustanavljanja občin oporekajo vsem, ki so drugačnega mnenja s pojasnilom, da se imajo krajani pravico lokalno organizirati tako, da bodo lahko na najboljši in neposreden način uresničevali svojo ustavno pravico odločanja na lokalni ravni. Nihče pa se ne vpraša zakaj je lokalna samouprava postala kadrovsko tako množična in hkrati tudi zelo draga, ki je začela močno zažirati tudi državni proračun. Še dobro, da nam ni uspelo ustanoviti pokrajin, saj bi se birokracija tudi tam razmnožila do onemoglosti.
Dolgovi občin so manjši del neto zadolžitve Slovenije, ki znaša že 16 milijard evrov!
Pozitivno je, da v občinskih upravah najde zaposlitev prava mala množica ljudi, a kaj ko prihajajo plačilni dnevi in takrat morajo vodje Uradov za finance postrgati vse rezerve, da izplačajo plače - tudi takim, ki na občini samo “svetijo”. Ni se potem treba čuditi, če Občina v vnemi za iskanjem proračunskega denarja postaja “oderuška mačeha” do svojih občanov in to z raznimi lokalnimi predpisi, ponekod enormnimi podražitvami javnih storitev, organizirajo cele brigade lokalnih “šerifov” pod krinko občinskih inšpekcijskih služb za pobiranje kazni za nepravilno parkiranje in podobno, z namenom, da bi napolnili proračun. Samo v Piranu in Izoli iz naslova pobiranja parkirnin, raznih abonmajev in podobno zaslužijo okoli 300 tisoč evrov!
V treh obalnih občinah je zaposlenih okoli 300 uslužbencev, ki redno do minute prejemajo plačo in so zato v primerjavi z drugimi v nekaterih podjetjih na varnem in tudi precej na boljšem.
Kdajcfo * racionalizacije?
Javni sektor Slovenije smo razširili do onemoglosti okoli 175 tisoč uradnikov vseh vrst, pri tem pa niti malo ne zaostajajo tudi občine. O tem, da bi združevale službe in dejavnosti in tako kaj prihranile slišimo veliko pozitivnih besed, a dejansko se že 20 let ni zgodilo nič. Skupinsko fotografiranje treh obalnih županov, ki da odlično sodelujejo, je zdaleč premalo.
Koronarno društvo Slovenske Istre
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1995 in ima danes že 746 članov. Deluje v 18 skupinah; 7 v Kopru, 3 v Izoli, 3 v Piranu (Portorož-Lucija) ter po ena v Sežani, Hrpelje - Kozini, na Škofijah, v Gračišču in Pradah. Predsednik društva je Ladislav Pevnik.
V Koronarno društvo Slovenske Istre (KDSI) se prostovoljno vključujejo bolniki z boleznimi srca in ožilja zaradi izvajanja dolgotrajne srčne rehabilitacije ter tako izboljšujejo telesno stanje in preventivno zmanjšujejo možnost ponovnih zapletov, podaljšujejo preživetje in izboljšujejo psihično stanje.
Skupino (na fotografiji) smo ujeli v
objektiv Primorskega utripa (26.5.) v glavni dvorani KS Lucija tik preden so odšli na zaslužene “počitnice”, na vaje pa se bodo vrnili spet oktobra. Srčna rehabilitacija je doživljenjski proces doseganja in vzdrževanja čim boljšega telesnega in duševnega zdravja srčno-žilnih bolnikov. Ob tem pa morajo bolniki spremeniti življenjski slog, kar pomaga pri
nazadovanju procesa arteroskleroze. V celoviti rehabilitaciji bolnikov imajo pomembno vlogo prav koronarni klubi in društva.
Člani se udeležujejo strokovnih predavanj, skupinsko vadijo, organizirajo sprehode v naravi in razne delavnice. Društvo organizira tudi tečaje osnovnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskega defibrilatorja. Letno preverjajo tudi lipidogram in krvni sladkor vseh članov in članic kluba.
Skupine so opravile že skupaj 617 ur rehabilitacijskih vaj za bolnike s srčnim popuščanjem, nekaterim članom pa je bila tudi priporočena t.i. vodna vadba, ki so jo izvajali v bazenu hotela Delfin v Izoli. Precej članov je bilo tudi v šoli zdravega življenja v Šmarjeških toplicah. 16. aprila so organizirali tradicionalni pohod na Kokoško (grič pri Lipici) v spomin na dr. Koršiča, soustanovitelja KDSI in načrtovalca te poti. Novost, ki jo uvajajo, je tudi nordijska hoja (s palicami).
Kako smo poslovali?
V lanskem letu 2010 so gospodarske družbe s sedežem na obalno-kraškem območju kot celota poslovale z izgubo, za dober odstotek pa se je zmanjšala tudi ekonomičnost poslovanja. Zastavo po neto čisti izgubi oziroma deležu izgub v obalno-kraški regiji še vedno nosi gospodarstvo Mestne občina Koper.
Tako visokih izgub kot jih je gospodarstvo (zlasti koprsko) zabeležilo v poslovnem letu 2009 ni bilo, pa vseeno s poslovanjem ne moremo biti povsem zadovoljni. Podatki o poslovanju gospodarskih družb v sedmih obalno-kraških občinah (Divača, Hrpelje - Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana) v letu 2010, ki nam jih je posredoval AJPES - Izpostava Koper, kažejo naslednjo sliko:
Za naše obalno-kraško območje so (podobno kot vsa leta doslej) pomembnejša štiri področja dejavnosti:
1.	) Področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih
vozil (prvo po številu gospodarskih družb in po doseženih prihodkih);
2.	) Področje predelovalnih dejavnosti (največ zaposlenih);
3.	) Področje prometa in skladiščenja (največja vrednost
premoženja);
4.	) Področje gradbeništva.
Panoga gostinstvo na obalno-kraškem območju, o kateri je tudi največ govora in lahkotnega pisanja v medijih (povezano s turizmom) po teh podatkih ni v ospredju. Ta panoga (gostinstvo torej) je po neto dodani vrednosti šele na petem mestu in je v lanskem letu po nerevidiranih podatkih zabeležila kar 23,388 milijona evrov neto čiste izgube.
Podjetniki pozitivno, zadruge z izgubo
Pozitivno so poslovali samostojni podjetniki (5.320), ki so zabeležili 18,579 milijona evrov neto dohodka.
*	Neto čisto izgubo v znesku 33 tisoč evrov so ugotovile tudi obalno-kraške
zadruge, ki jih je skupaj 12.
Poslovni izidi gospodarskih družb v letu 2010
Dejstvo je, da so gospodarske dmžbe na obalno-kraškem območju (vseh skupaj 3.765, ali 179 več kot leta 2009) poslovno leto 2010 zaključile z negativnim rezultatom. Ustvarile so 4,033.850 milijarde evrov prihodkov, kar je sicer 7,4% več kot leta 2009, ugotovile pa so 4,076.814 milijarde evrov odhodkov, kar je 4,4% več. Čisti dobiček je znašal 118,046 milijona evrov (+7,1%), ugotovljen izguba pa je znašala 176,974 milijona evrov. Po izračunu, ko primerjamo vse seštete izgube s seštetimi dobički, pridemo do neto čiste izgube, ki znaša 58,928 milijona evrov. Podatki so nerevidirani.
Resnici na ljubo je neto čista izguba gospodarskih družb v primerjavi z letom 2009, ko je znašala ta 161,388 milijona evrov precej (2,7 krat) manjša. Nosilci visoke izgube so tokrat nekatere druge gospodarske organizacije (ne več toliko trije vlečni konji v Kopm), med katerimi je presenetljivo panoga gostinstvo (največ v Portorožu), ki je ustvarila skoraj 40% neto čiste izgube vseh gospodarskih družb na obalno-kraškem območju. To so pač končni rezultati, ki se ga ne da olepšati.
Podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb v 12 slovenskih regijah kažejo na naslednji delež obalno-kraške regije:
*	Dodano vrednost v znesku 811,840 milijona evrov je ustvarilo 2.750 gospodarskih družb in ta delež znaša 4,8%.
*	Izgubo na substanci je zabeležilo
858 gospodarskih družb v znesku 19,888 milijona evrov in znaša ta delež v primerjavi z vsemi slovenskimi statističnimi regijami 10% (indeks 182!)
*	Neto dodana vrednost znaša 791,952 milijona evrov z indeksom 104.
*	Vrednost celotnega premoženja oziroma obveznosti do virov sredstev na koncu leta 2010 je znašala 5,821 milijarde evrov, kar je za 8,5 % manj kot konec leta 2009. Ob koncu leta je bilo kar za eno milijardo evrov kratkoročnih poslovnih terjatev.
Tudi vrednost kapitala je bila za 4,4% manjša kot na začetku leta.
*	Tako iz absolutnih podatkov kot tudi na osnovi dostopnih kazalnikov je mogoče sklepati, da so se negativni trendi finančnih gibanj iz leta 9009 v letu 2010 sicer nekoliko omilili, so pa še krepko negativni in pod republiškim povprečjem.
*	Gospodarske družbe na obalno-kraškem območju, ki so oddale poslovna poročila koprski izpostavi Ajpes, so ustvarile 5,4% skupnih prihodkov vseh družb v Republiki Sloveniji in 4,7% neto dodane vrednosti.
*	Upoštevajoč neto čisto izgubo kot končni rezultat poslovanja ugotovimo, da je kar 7 (od 12) statističnih regij izkazalo neto čisto izgubo, med katerimi je tudi obalno-kraška regija, ki je pristala na četrtem mestu. Ker je bila po bilancah v poslovnem letu 2009 po višini neto čiste izgube v znesku 161,388 milijona evrov na najslabše mestu med regijami, lahko vendarle ugotovimo vsaj v tem pogledu pozitivne trende.
Ne moremo mimo dejstva, da zastavo glede višine izgub (66,2-odstotni delež v obalno-kraški regiji) še vedno nosi gospodarstvo v Mestni občini Koper. Nekatere večja koprska podjetja so tudi močno zadolžena.
Na drugem mestu po deležih neto čistih izgub se uvrščajo gospodarske družbe s sedežem v Občini Piran (15,9%), na tretje po neto čistih izgubah pa seje uvrstilo gospodarstvo v Občini Izola.
Na Ajpesu ugotavljajo, da so se v letu 2010 nadaljevala in le malenkostno omilila negativna gibanja, ki so opredelila finančne rezultate v letu 2008 in 2009.
Franc Krajnc
Največji delež izgub vseh gospodarskih družb v koprski občini!
Delež čiste izgube vseh (3.765)
gospodarskih družb v sedmih
obalno-kraških občinah v letu 2010:
1.	) Občina Koper: 66,2%
2.	) Občina Piran: 15,9%
3.	) Občina Izola: 10,9%
4.	) Občina Sežana 3,9%
5.	) Občina Hrpelje-Kozina: 2,4%
6.	) Občina Divača: 0,4%
7.	) Občina Komen: 0,3%
Iz pregleda je razvidno, da zastavo po izgubah gospodarskih družb tudi v letu 2010 nosi Mestna občina Koper. V vseh občinah, razen v občini Sežana, je bila ugotovljena izguba večja od ugotovljenega dobička.
Junij 2011
M.
■ w
primorski u*r'p
Flipov zaključni nastop
Sreča je pesem, pesem srca!
V portoroškem Avditorij uje bil 28. maja 2011 zaključni nastop Plesno akrobatske skupine Flip Piran, ki seje s predstavo Flip v cirkusu kar precej razlikoval od običajnih njihovih nastopov. Mladi nastopajoči plesalci in športniki ter pevke so vnesli veselo razpoloženje na odru in v vrstah številnih gledalcev, staršev nastopajočih in gostov, kije trajalo in trajalo. Sicer pa velja skupina Flip Piran, v kateri nastopajo otroci od 6. leta starosti pa tudi člani in članice (in atraktivno tudi mamice nastopajočih otrok), za eno najboljših plesno-akrobatskih skupin v Sloveniji, ki osvaja lepa priznanja tudi v tujini.
Športni klub Flip Piran ima status društva, ki deluje v javnem interesu. Skupino vodita trenerka športne gimnastike in režiserka gledališke sekcije Stasja Mehora, trener športne gimnastike Damir Azirovič ob pomoči prof. športne vzgoje Mojke Mehora Lavrič in prof. športne vzgoje Geraldine Gržinič. Pri delu z mladimi j im pomagajo številni vaditelji iz Slovenije, občasno pa tudi tuji
kar 24 točk.
Sporni klub Flip Piran je v šolskem letu 2010-2011 na vseh tekmah osvojil največ točk in s tem pridobil tri prehodne pokale. Priznanje mu je podelila tudi Gimnastična zveza Slovenije in sicer za najboljši klub v letu 2010.
Med posamezniki je 1. mesto osvojila Tonja
gimnastični in plesni strokovnjaki. Nastopili so učenke in učenci slovenskih in italijanskih osnovnih in srednjih šol obalno-kraških občin ter iz Postojne in Ilirske Bistrice, študentke in študentje z univerz v Kopru, Mariboru in Ljubljani, otroci iz vrtcev ter skupina mamic (staršev) iz Pirana, Izole in Kopra.
Na koncu živahne predstave so najboljšim podelili priznanja, Stasjo Mehora pa so v zahvalo z njena dolgoletna prizadevanja dvignili visoko v zrak.
Program, ki so ga prikazali na odru v Amfiteatru Avditorija, je vseboval
Senčar, drugo mesto Borut Gregorič in Rebeka Grižon, tretje mesto pa Ula Simšič.
FOTO: FK- Primorski utrip.
Zaključni nastop Tvvirling kluba Piran
V portoroškem Avditoriju so 5. junija na odru švigale v zrak palice. Dekleta Tvvirling kluba Piran so se predstavile z bogatim programom, ki je plod celoletnega trdega dela, kar dokazujejo tudi rezultati z nedavnega odprtega državnega prvenstva Mažoretk in tvvirling zveze Slovenije v Logatcu, kjer so dekleta iz Pirana osvojila zlato, tri srebrne in eno bronasto kolajno.
Kvalificirale so se tudi na svetovno tekmovanje - International Cup WBTF, ki bo letos na Floridi. Skupina višji nivo, Mojca Podjavoršek - artistic twirl - odrasli, Andreja Zankoč in Mojca Podjavoršek -kategorija artistic par senior ter Nika Štebljaj Vajngerl - artistic tvvirl junior bodo tako v Ameriki zastopale barve slovenske zastave.
Častni gost prireditve Vinko Detoni s soprogo.
Presenečenje letošnjega zaključnega nastopa so bile mamice članic, ki so na odru dokazale, da se z dobro voljo in vajami da zavrteti palico.
Na koncu prireditve je predsednica kluba Ana Rat podelila priznanja članicam Ani Simčič, Anaji Rat, Evi Štebljaj Vajngler ter Nežki Lazar za 5 let neutrudljivega dela. Sara Ros in Jana Stanojevič pa sta prejeli priznanja za 8 let članstva. Posebno zahvalo je prejel častni gost prireditve Vinko Detoni, oče mažoretk v piranski občini.
AKV
Obala, Stand-up
Obiskovalci v Avditoriju pokali od smeha
odrov, ki obenem tudi prevaja besedila ter piše humorne zgodbe. Če bi včeraj tekmovali v dolžini ploskanja, pa bi zagotovo zmagal stari znanec občinstva z več kot tristo nastopi doma in v tujini Perica Jerkovič.
Če strnemo vtise lahko zapišemo, da je poskus oživljanja osrednje Avle portoroškega Avditorija uspel in kar kliče po ponovitvi. Na to bo sicer potrebno počakati do jeseni, ko organizatorji ob Obali, stand-up obljubljajo še natečaj za najboljšega primorskega Stand-up komika.
Prvi pravi Obala, Stand-up komični žur v portoroškem Avditoriju, 9. junija, ni samo uspel, presegel je vsa pričakovanja. V dobrih dveh urah programa so štirje stand-up komiki in voditelj do solz nasmejali več kot 250 obiskovalcev.
Prvi je na oder stopil napovedovalec oziroma t.i. host Andrej Težak - Tešky. Glavni mož Ceha za smeh je mikrofon prepustil mlademu upu Martinu Boberi - Bobiju. Lucijčan, napravljen v malega kavboja, je dal vedeti, da se nam za podmladek ni treba bati in pripravil občinstvo na prvo zvezdo večera Mladena Pahoviča, slovitega netolerantneža do človeške omejenosti. S salvo aplavzov so obiskovalci nagradili tudi resnično vsestranskega Boštjana Gorenca Pižamo, znanega s televizijskih ekranov in
Na Metuljevih krilih 2011
Plesna skupina Metulj je 29. maja v portoroškem Avditoriju predstavila letno plesno
produkcijo Na metuljevih krilih 2011.	Rdeča nit letošnjega zaključnega
nastopa je bila obarvana morsko. V prvem delu nastopa so zaplesale mlajše članice plesne skupine. Plesale so zgodbo o malih morskih deklicah, ki so očarale mornarčke, da so jih želeli uloviti. Zgodba se je dobro končala, saj so ribiči in mornarčki pustih morske deklice živeti. Starejše članice je navdihnila kratka novela pisatelja Richarda Bacha - Jonatan Livingston Galeb; zgodba o galebu, ki se uči o življenju na način, da se odloči učiti veščine letenja in se na ta način samoizpopolnjuje.
Mentorici Lidija in Nataša Pogačar sta na koncu prireditve podelili priznanja članicam. Za 5 let so priznane prejele: Lana Semelbauer, Anaja Rat, Tejka Frankovič, Laura Babnik, Pika Furlanič, Vika Švetak, Manca Pogačar. Za 8 let je priznanje prejela Pia Štrukelj Pahovič, za 10 let Ana Pototčnik.
i m
AKV
Plesna predstava Art dance
Art	dance	studio
Portorož je z nastopom v portoroškem Avditoriju, 13.	junija	zvečer
razveselil številno publiko med katero je bilo tudi veliko otrok. Z lepo predstavo so izvedli letno produkcijo umetnosti plesa in glasbe. Predvsem pa je	navdušila	plesna
pravljica Peter Pan. Dana Petretič in Siniša Bukinac iz Art dance studia sodita med vrhunske plesalce več vrst plesa, kar sta ponovno dokazala na tokratni prireditvi.
► Ana Gaja Pavliha odhaja na študij v Ljubljano.
V zahvalo za sodelovanje so ji podelili šopek rož.
AKV,
Nagrade za čiste zobke
Največ točk v piranski občini so osvojili učenci 5. a razreda iz OŠ Lucija. Za nagrado izlet v Idrijo. Absolutni zmagovalci v obalno-kraški regiji so učenci 5. razreda iz OŠ Elvira Vatovec Prade.
Z najbolj čistimi zobmi v piranski občini se lahko že kar tretjič pohvali 5. a razred iz OŠ Lucija z razredničarko Karmen Jevševar.
Tradicionalna, že 28. zaključna prireditev Za zdrave zobe v občini Piran je bila tudi letos konec maja v portoroškem Avditoriju.
Organizatorka Žanet Verč, vodja zobozdravstvene preventive Zdravstvenega doma Lucija
je bila s prireditvijo zadovoljna in poudarila, da je tekmovanje, ki je tudi vseslovenska akcija, uspešna motivacija za zdravje zob, saj med učenci spodbuja pozitiven tekmovalni duh in je dober primer promocije zdravja zob pri mladih. Zobozdravnica specialistka pedontologinja Barbara Jelen, ki nadzira tekmovanje na obalno-kraški regiji je povedala, da so absolutni zmagovalci učenci 5. razreda OŠ Elvira Vatovec iz Prad in so se udeležili zaključne prireditve v Ljubljani.
V	piranski občini poleg doktorice Jelenove skrbita za zdravje zob tudi zobozdravnik Samo Somrak in zobozdravnica Zvezdana Bedene.
V	tekmovanje so vključeni vsi učenci od 2. do 5. razreda iz vseh osnovnih šol v občini Piran. Zobozdravstvena preventiva sodeluje zelo dobro tudi z učenci Centra za korekcijo sluha in govora Portorož ter učenci iz Centra za usposabljanje Elvire Vatovec iz Strunjana.
S higieno zob so si tako učenci iz 5. a razreda OŠ Lucije pridobili nagradni izlet v Idrijo, kjer si bodo ogledali rudnik živega srebra. Na pomoč pri kritju stroškov sta priskočila tudi zobozdravnika Samo Somrak in Zvezdana Bedene.
Letošnji bogat program v portoroškem Avditoriju je bil pester in zanimiv. Pripravila gaje Osnovna šola Sečovlje. Učenci so se s pomočjo učiteljic izkazali kot pravi poznavalci gledaliških, igralskih, pevskih in plesnih veščin.
Zmagovalni razredi na posameznih šolah:
OŠ Lucija, 5. a razred, z razredničarko Karmen Jevševar OŠ Cirila Kosmača Piran, 2. a razred z razredničarko Katarino Petrič. Podružnična šola Cirila Kosmača v Portorožu, 3. razred z razredničarko Barbaro Mravlje.
OŠ Vincenzo e Diego de Castro Piran, 4. razred z razredničarko Dolores Bressan.
(Osnovna šola Vincenzo e Diego de Castro je vključena v preventivni program že od leta 1989. Posebno priznanje Stomatološke sekcije slovenskega zdravniškega društva Ljubljana je prejela učiteljica Dolores Bressan, ker je s svojimi razredi zmagala že kar devet krat).
OŠ Sečovlje, 2. razred z razredničarko Roberto Jug.
Na koncu so se še posebej zahvalili vsem sponzorjem.
Naslednje leto bodo pripravili kulturni program učenci OŠ Vincenzo e Diego de Castro.
AKV
Junij 2011
4S
■ W
primorski u'r*p
Nakup in prodaja zlata se splača
Zlato je ob zaostritvi finančne krize postalo ena od najbolj vročih naložb v tem trenutku. Tudi v Sloveniji se denar iz delnic in bank seli v zlato. Zlato in tudi srebro sta kot fizični naložbi pri nas postali zanimivi šele v zadnjih letih. Strokovnjaki svetujejo tistim, ki imajo presežke denarja, da naj ob naložbah v banke, vzajemne sklade in umetnine, vlagajo svoje prihranke tudi v plemenite kovine. Če imate doma stare zaloge rabljenega nakita, ki vam polnijo predale, je pravšnji trenutek za prodajo, cene odkupa pa so dobre. Za nekaj nasvetov, kako lahko najbolj enostavno kupite ali prodate zlato in zlate predmete, smo vprašali Patrika Pavlovskega iz poslovalnice Edisongold iz Kopra.
Patrih Pavlovski z zlato palico s certifikatom v najnovejši embalaži.
Zlato je bilo in je dobrodošla in zanesljiva dobrina. Kakšna je vaša ocena?
»Kovine pridobivajo na vrednosti v času, ko se za investitorje poveča valutno tveganje. Če primerjamo zadnjih deset let je bilo zlato dosti donosnejše od delnic. Cena zlata je od leta 2000 do danes zrasla. Gibanje cene zlata je v močni obratni povezavi z gibanjem vrednosti ameriške valute.«
Vaše podjetje se že vrsto let ukvarja s trgovanjem zlata. Verjetno imate pri tem zahtevnem delu kar nekaj izkušenj.
»Res je. Naša družina se s prodajo te plemenite kovine ukvarja že od leta 1850. Seveda so se naši predniki uk\’arja!i z zlatarstvom, ki je nekaj povsem drugega kot naložbeno zlato. Časi se spreminjajo in za ohranitev te dejavnosti moraš prepoznati potrebe trga ter se prilagoditi. Danes je to zagotovo naložbeno zlato. Marca letos smo v Kopru na Ankaranski cesti 7b odprli poslovalnico Edisongold, kjer
prodajamo naložbeno zlato in srebro.
Odkupujemo star nakit, zlate kovance, zobno zlato in srebro. Naše izkušnje so dragocene, kar si štejemo kot prednost.«
Povejte nam kako lahko prodamo zlato in predmete iz zlata na najbolj enostaven način?
»Prodaja je zelo enostavna. Naša poslovalnica se nahaja v Kopru na zelo diskretni lokaciji. Stranka, ki želi prodati star nakit, pride k nam, odda predmete, naše strokovno osebje preveri pristnost kovine in delež čistega zlata v zlitini, stehta, določi neto vrednost ter stranki na licu mesta izplača protivrednost v gotovini (do tisoč evrov). Poudaril bi, da imamo najboljšo odkupno ceno v Sloveniji, kar lahko stranke preverijo na naši spletni strani.«
Kaj pa nakup?
»Zelo pomembno je vedeti, da je naložba vašega kapitala v zlato edina naložba, pri kateri ni treba plačati davka na dodano vrednost. Pri nas
lahko kupite zlate palice tudi iz kovnice Argor Heraeus. Kovnica je na seznamu LBMA »Good Delivery«, kar pomeni, da izdelek ustreza strogim zahtevam mednarodnih standardov. Izdelek lahko kasneje prodate kjerkoli po svetu in tudi v Sloveniji. To poudarjam, kajti zadnje čase so se na trgu pojavili ponudniki iz »druge roke «. Previdnost pri nakupu tukaj ni odveč.«
Kje hraniti kupljeno naložbeno zlato?
»Najbolj varno je hraniti dragocenosti v sefih. Za informacijo vam lahko povem, da na primer letni najem sefa pri Banki Koper znaša od 16 pa do 44 evrov, odvisno od velikosti. Varnost je zagotovljena in cena se mi zdi kar primerna«.
Kakšne so%anes cene zlata na borzi in kakšne so napovedi strokovnjakov?
»Vrednost plemenitih kovin na trgu neprestano minimalno niha, brez nevarnosti prevelikega odstopanja na daljši rok. Pri vlaganju p r i h r a n k o v bi priporočal razpršenost med različnimi oblikami naložb (naložbeno zlato in srebro, denar, nepremičnine, investicijski skladi, delnice). Cena za unčo zlata (31,1 grama) se je že povzpela vse do rekordnih 1532,10 dolarja. Od začetka leta se je tako zlato podražilo že za 14 odstotkov. To pomeni, da gram zlata stane približno 34 evra. Močno se je podražilo tudi srebro in se povzpelo vse do 44,48 dolarja za unčo, kar je največ po letu 1980. Od začetka leta se je srebro podražilo že za več kot 60 odstotkov. Analitiki že več mesecev opozarjajo na rast cen žlahtnih kovin. Njihove napovedi se izpolnjujejo veliko hitreje, kot je bilo pričakovati. Analitiki pri družbi GFMS so napovedali, da se utegne cena zlata letos povzpeti nad 1600 dolarjev za unčo, predvsem zaradi bojazni pred visoko inflacijo.
V zadnjih 10. letih so nakopali okoli 25.000 ton zlata. Na novo je odkritih le 6.000 ton novih nahajališč. Zlato se danes res splača tudi kupiti!«
AKV
Splošna plovba pomagala pri nakupu opreme
Ob počastitvi Evropskega dneva pomorstva (20.5.) so na Fakulteti za pomorstvo in promet slavnostno prevzeli raziskovalno in didaktično opremo za izobraževanje študentov in dijakov. Opremo v vrednosti 15 tisoč evrov je Fakulteti za pomorstvo in promet in Pomorskemu tehnološkemu izobraževalnemu centru Portorož donirala Splošna plovba Portorož.
Didaktična oprema (reševalne obleke, sekstanti, smerne plošče, naprava za testiranje injektorjev, merilnik tlaka v dizelskem motorju) je zelo pomembna za izobraževanje dijakov in študentov, saj je oprema, ki so jo premogli, bila iz leta 1998, zastarela ter neuporabna. V Italiji so že zaprli 39 šol zaradi pomanjkljivosti opreme, je povedal Marjan Tončič. Splošni plovbi ni vseeno kakšen kader zaposluje, zato radi pomagajo, je povedal predsednik uprave Egon Bandelj. To podjetje štipendira kar 45 dijakov in študentov in sodi med najbolj intenzivne štipendiste v Sloveniji. Na žalost pa v Sloveniji primanjkuje strojniški kader. Pomorska šola tako že 51 let kakovostno izobražuje. Oprema, ki jo zato potrebujejo, je draga in si je ne morejo sami zagotoviti. Zato so hvaležni Splošni plovbi Portorož, d. o. o., ki jim že nekaj let pomaga pri nabavi in vzdrževanju plovil, pri nabavi računalniške opreme in letos pri nabavi pedagoške in raziskovalne opreme. Tako bodo lahko z dobrimi kadri in dobro opremo usposobili zanesljive in
zaposljive pomorščake. Pomanjkanje kadra pa je svetovni problem. Kljub temu FPP kaže za novo šolsko leto dober vpis, za kar je dekanja prof.dr. Elen Twrdy zelo zadovoljna. Po prevzemu opreme je sledil prikaz krajše vaje izlitja na morju in reševanja, pri kateri sta sodeloval tudi Uprava RS za pomorstvo in Civilna zaščita.
AKV
Kultura bivanja pa taka!
Stanovalec stolpiča Obala 125 Lucija vztrajno meče cigaretne ogorke kar skozi okno.
Stanovalec ali stanovalka v stanovanjskem stolpiču Obala 125 v Luciji vztrajno meče cigaretne ogorke skozi okno in ti padajo na tla pred poslovnimi lokali Obala 125. Lastniki lokalov smo s problemom seznanili tudi upravnika, ukrepal pa ni nihče, zato smo na vhodna vrata stanovanjskega stolpiča 24. maja obesili tudi opozorilo s prošnjo, da s tem preneha, saj lahko pride tudi do požara.
Tradicionalno srečanje članov društva Stena
V Kmečkem turizmu Mahnič v Dragonji so se tudi letos srečali člani društva Stena s prijatelji iz sorodnega društva Agugliana - AGA (blizu Vicenze, Italija), s ciljem še trdnejšega sodelovanja, pomerili pa so se tudi na športnem področju - na nogometni tekmi nad Piranom.
Udeležence so pozdravili in jim zaželeli prijetno bivanje piranski podžupan Bruno Fonda, predsednik društva AGA Steffano Nori, predsednik društva Stena Denis Bok in Mirjam Kastelic, kije srečanje tudi povezovala.
Junij 2011
M.
i
primorski uVp
Okrogla miza
Morje nam ne bo dolgo odpuščalo!
Lipikum - muzej o zgodovini lipicanca
Na okrogli mizi v Kopru so strokovnjaki odgovarjali na nekatera vprašanja glede varovanja Jadranskega morja, malo ali skoraj nič pa o komunalnih čistilnih napravah, izpustih iz kanalizacij in nevarnosti onesnaževanja Piranskega zaliva iz Savudrije in morskih tokov iz Tržaškega zaliva. V en glas so poudarili, da so za zavarovanje morja, za katerega so sicer prepričani, daje še vedno čisto, potrebna širša dogovarjanja z vsemi državami, ki mejijo na naše morje.
Sklad Si.voda je v petek, 10. junija, v prostorih Univerze na Primorskem v Kopru, v okviru četrtih Malikovih dnevov, organiziral okroglo mizo z naslovom Obala, morje in razvoj, ki jo je vodil predsednik strokovnega sveta Sklada Si. voda in Inštituta za vode RS mag. Mitja Bricelj.
V uvodu je svoje poglede glede skrbi za čisto morje, pritoke, jezerca ter ohranjanje biotske raznovrstnosti na Koprskem podal župan Mestne občine Koper Boris Popovič. “Kot najbolj ambiciozno naravnana občina lahko situacijo s pravim načrtom še izboljšamo in pri načrtovanju moraš vedeti kaj hočeš. Ni nujno, da so pri tem negativni vplivi večji od pozitivnih. Mi se tega držimo. Sodelujemo z našo Univerzo na Primorskem in Ljubljano. Dejstvo je, da razvoj ne sme zastati”. Situacijo v zvezi s čistočo morja in vodami nasploh je koprski župan ocenil kot dobro. Pa tudi sicer so skoraj vsi govorniki, razen morda dveh; kot, da bi se branili, risali hvalnice morju, v resnici pa nismo izvedeli nič o konkretnih ukrepih, pa tudi nismo dobili odgovora na vprašan je kako je s kanalizacijami, čistilnimi napravami, izpusti v morje, morskimi tokovi, vedno bolj naseljenim Savudrijskem polotoku, velikimi ladjami, ki priplujejo v koprsko in tržaško pristanišče in dvigajo morsko dno ter seveda kako je Škocjanskim zatokom, v katerem je pred leti prišlo do onesnaženosti zaradi nestrokovnega ravnanja.
Slavko Mezek je povedal kako on vidi združevanje znanja, ko smo še pred desetimi leti sprejeli načrt upravljanja z obalo in pred kratkim tudi podpisali protokol. Meni tudi, da bi si morali zastaviti bolj zavezujoče cilje, imenovati menedžerje, ki bi sestavljali nekakšen tehniški odbor za varovanje morja. Sicer pa, ali nimamo že kar nekaj služb za varstvo morja?
Razprava seje kar nekaj časa vrtela okrog Luke Koper in njeni viziji razvoja. Predstavnik družbe je dejal, da se v Luki Koper dobro zavedajo pomena varovanja morja. Pred petimi leti so začeli s pripravami na državni prostorski načrt (DPN), ki predvideva širitev koprskega pristanišča. Prejeli so vsa ustrezna soglasja tako, da sedaj menda ni več nobenih ovir za gradnjo tretjega pomola. Žarko Pregel iz Direktorata RS za pomorstvo, ki je prišel namesto dr. Janeza Požarja, je med drugim pripomnil, da marsikdo sklepa, da država misli na vse. “Nas bremeni tudi evropska zakonodaja”, je dejal.
Včasih nismo razmišljali o čezoceankah, ki lahko tudi škodujejo morju in ekosistemu.
Včasih nihče ni razmišljal o čezoceankah, velikih ladjah, ki priplujejo na to območje, zlasti tudi v tržaško pristanišče z milijoni ton nafte in bog ne daj nesreče, saj bi največjo katastrofo (zaradi morskih tokov) doživel prav piranski turizem. Sicer pa tudi čezoceanke, vključno s turističnimi velikankami, ki prihajajo v koprsko pristanišče, niso tako nedolžna stvar, smo slišali. Še najbolj smo si zapomnili opozorilo enega od prisotnih, da nam morje ne bo dolgo (več) oproščalo.
Mag. Mitja Bricelj je pri tem dodal, daje morje oziroma obala tudi kapital in tu je seveda težko loviti ravnotežje.
Dr. Leo Šešerko je primerjal stanje pristanišč v Antwerpnu (naj večje belgijsko pristanišče) in Hamburgu, ki naj bili (zaradi naplavin) bolj ogroženi kot pristanišče v Kopru.
Publicist Iztok Geister je dejal, da je na izkopu zemljišča za Toncity nastal dragocen vodni vir (izvir), ki bi ga kazalo zavarovati.
Dr. Anton Gosar (FHŠ) je poudaril pomen prenosa znanja in tehnologij ter novih študijskih programov na UP. Vprašal je kdaj se bomo lahko vozili po našem morju s čolni na električni pogon? Odgovor je bil kratek; “Veter je boljši”.
Mag. Robert Turk s piranske enote Zavoda za varstvo narave, se je vprašal koliko ladij bi lahko sploh sprejeli v koprskem pristanišču, da bi imeli od tega korist in ne škodo? Opozoril je na zdesetkani, ali bolje rečeno katastrofalno majhen, ribji stalež v Piranskem zalivu in na grozečo nevarnost zmanjševanja biotske raznovrstnosti. Sicer pa so o tem v EU že bile sprejete določene obveze članic, ki bi jih bilo treba razširiti tudi na nečlanice EU, ki mejijo na Jadransko, pa tudi Sredozemsko morje. Določen rezultat mora biti viden do leta 2020, so povedali.
“Kako lahko kar tako na pamet trdite, da je naše morje čisto”, je mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar vprašal enega od sogovornikov. Dejal je tudi, da kopalne vode na koprskem mestnem kopališču niso tako super čiste kot radi razglašajo. Na okrogli mizi so sodelovali tudi Anica Zavrl Bogataj, generalna direktorica direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na MKGP, ki je opozorila na prevelik prelov ribjega staleža, Peter Gašperšič, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, Milan Oražem Adamič in drugi.
Po okrogli mizi je v pritličju stavbe UP potekala kratka predstavitev delovanja in potenciala uporabe rastlinskih čistilnih naprav. To bi si lahko udeleženci bolj enostavno (v naravi) ogledali na deponiji Okolja v Dragonji.
Razstava slikarskih del Fulvie Zudič >'
V Casermi v Sečoveljskih solinah so v petek, 10. junija, odprli razstavo slikarskih del akademske slikarke Fulvie Zudič na temo Soline. Številne prisotne sta pozdravila podžupan Občine Piran Bruno Fonda in direktor družbe Soline, Pridelava soli Alojz Jurjec. Slike so enkratne in se jih splača ogledati. Prireditev so nekoliko motili preleti helikopterjev.
Lipikum - muzej lipicanca so svečano odprli 18. maja 2011. Otvoritveni trak so prerezali ministrica za kulturo RS Majda Sirca, veleposlanica Kraljevine Norveške v Sloveniji Guro Katharine Hehvig Viktor in direktor Kobilarne Lipica Toni Rumpf. Odprtja Lipikuma sta se udeležila tudi vodja Direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar in ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič.
Otvoritveni trak so svečano prerezali ministrica za kulturo Majda Širca, veleposlanica Norveške v Sloveniji Guro Katharine Helwig Viktor in Toni Rumpf, direktor Kobilarne Lipica.
Celotni projekt je vreden 815.118, 00 evrov in kar 85 % sredstev (692.850 evrov) je bilo zagotovljeno iz Finančnega mehanizma Norveške.
Lipicanca, ponos Lipice, so vzredili skozi stoletno zgodovino s križanjem avtohtonih kraških pasem z drugimi pasmami konj. V Lipici so ustvarili konja, ki ga odlikuje dostojanstvena drža, inteligenca, skromnost in nadarjenost za učenje.
Muzej Lipikum je še ena velika pridobitev Lipice s ciljem prikazati
kako je človek skozi tisočletja udomačeval in vzgajal konja, hkrati pa je to tudi eden od zanimivih segmentov ponudbe Kobilarne Lipica za povečanje turističnega obiska. Kot je na odprtju muzeja povedala ministrica za kulturo Majda Širca se motijo vsi, ki mislijo, da bo država prepustila to zeleno oazo anarhičnim posegom in privatnim interesom.
431 let Kobilarne je dovolj visoka številka, ki sama po sebi potrjuje žilavost tega kraja in vseh generacij, ki so in še skrbijo za lepotce, ki se jim reče preprosto - lipicanci.
Muzej Lipikum je odprt od 9. do 18. ure. Vstopnina za odrasle znaša 7 evrov, za otroke od 5. do 15. leta starosti 3,5 evra, za otroke do 5. leta starosti brezplačno.
Veleposlanica Norveške v Sloveniji pozdravlja udeležence.
V muzeju lahko vidimo različne predmete iz zgodovine lipicanca ter tudi okostje konjev. Konj ima 175 kosti, človek pa 206. FOTO: FK-Primorski utrip.
100 let Pokrajinskega muzeja Koper
Praznovanje častitljive 100. obletnice delovanja Pokrajinskega muzeja Koper bo v okviru Poletne muzejske noči v soboto, 18. junija 2011, ob 22.00 uri v prostorih muzeja. Slavnostna govornika bosta koprski župan Boris Popovič in v.d. direktorice muzeja Breda Krašna.
Poletna muzejska noč se bo začela že ob 18.00 uri z vodenim ogledom občasne razstave: “Pripovedovanje keramike - namizne posode 18. in 19. stoletja. Sledilo bo še kar nekaj vodenih ogledov stalne razstave arheoloških zbirk, umetnostno - zgodovinskih zbirk ter razstave Med Serenissimo, Napoleonom in Habsburžani. Po osrednji prireditvi bo sprejem na muzejskem vrtu.
10
Junij 2011
iE
i w
primorski uTp
17. tekmovanje ribičev
Menola Izola osvojila 1. mesto in prehodni pokal
V Piranu so podelili dva zlata violinska ključa
Na zaključni prireditvi Glasbene šole Piran v Gledališču Tartini v Piranu, 31. maja 2011, so podelili dva zlata violinska ključa. Prejela sta ga mlada perspektivna glasbenika Ivana Percan Kodarin (violina) in Tine Bizajl (pozavna).
Prvo mesto in prehodni pokal je osvojila Menola Izola.
Natančno tehtanje ulova.
Na 17. tekmovanju ribiških društev za pokal Menola, 22. maja 2011, v Izoli je prvo mesto z največjim ulovom 37,74 kg rib osvojila Menola Izola - Vesta Pucihar in Nik Kocjančič. Ker je Menola že petič zapored osvojila prvo mesto ji je bil v trajno last predan tudi prehodni pokal. Najmanj ribiške sreče (0,189 kg) je imela Tramontana Izola. RPD Piran je osvojilo 12., Oradela Piran pa 16. mesto.
Tekmovanja ulova rib menol s trnkom iz čolna se je udeležilo 23 ekip (uvrščenih 21) iz Slovenije, Črne Gore, Italije in Hrvaške. Skupaj so ulovili 373,5 kilograma menol, povprečno na ekipo 16,23 kg. Rekordni ulov je bil pred 17 leti, ko se je na trnke ujelo več kot pol tone okusnih menol (natančno 547 kilogramov). Kot običajno so tudi tokrat na Sončnem obrežju brezplačno delili okusne pečene menole, a kaj ko imajo te ribe kar veliko drobnih kosti in velja pravilo, da jih je treba uživati počasi, z občutkom, pa še lačen ne smeš biti.
Rezultati:
1.	mesto in prehodni pokal: Menola Izola (37, 740 kg), Vesna Pucihar in Nik Kocjančič.
2.	mesto: SIPA Tivat (31,750 kg), Ivica Dekovič in Iztok Kocjančič.
3.	mesto: Lenza Emiliana Tubertin (31. 265 kg), Bruno Cocciolo in Janko Brecelj.
4.	mesto: Monfalcone Maver (30,589 kg), Roberto.
5.	mesto: PLK Koper ( 26,122 kg), Vinko Mojškerc in Boštjan Čotar.
12. mesto: RPD Piran (17,220 kg), Vojko Kokot in Vid Celec.
14. mesto: Občina Izola ( 13,810 kg), Igor Kolenc in Flavio Forlani.
16. mesto: Oradela Piran (9,130 kg), Alojz Turk in Anton Fellner.
20.	mesto: Porporella Koper (1,034 kg), Marino Schiulaz in Milan Gluvajič.
21.	mesto: Tramontana Izola
(0,189 kg), Savo Bembič in Franc V Ulov so slastno pospravili Juriševič. mimoidoči.
FOTO: FK- Primorski utrip.
Prejemnik zlatega violinskega ključa Tine Bizajl.
Foto: Primorski utrip
Prejemnica zlatega violinskega ključa Ivana Percan Kodarin.
Svoje glasbeno znanje je pokazalo 17 posameznikov in skupin. Nekateri med njimi so pod mentorstvom učiteljev glasbe že pravi virtuozi, nekateri pa se bodo morali še malce potruditi. Kaže pa, da bomo že čez nekaj let v Piranu imeli vrsto odličnih glasbenikov in pevcev. Poleg edinega novinarja Primorskega utripa je zanimivo glasbeno prireditev obiskal tudi Gašpar Gašpar Mišič, podžupan
Občine Piran s soprogo.
Na odru gledališča so nastopili: Lili Radič (flavta), Sindi Krajnc (klavir), Katarina Peroša (klavir), Julijana Peroša (harmonika), Taša Šinkovec (klavir), Tiara Stergulo in Dea Kolenc (klavir), Luka Cerar (saksafon), Tilen Babnik (violončelo), skupina glasbenikov Vlenia Žiber, Nina Tomič, Aljaž Lavrič, Robert Stanič, David Ambrožič in Kevin Oblak, Rok Borovničar in Jan Kariž (duo klavir),
Tine Bizajl ( pozavna- prejemnik zlatega violinskega ključa), trio Vlenia Žiber (klarinet), Patrik Bizajl (pozavna) in Sara Jelenič (klavir), Ivana Percan Kodarin (violina-prejemnica zlatega violinskega ključa), Miha Sajinčič (rog), Doris Lipovac (harmonika), Ivana Percan Kodarin (violina) in Julija Henigman (violina) in drugi.
Bruno in "Giordano" razveselila gledalce
Radijska lika v jutranjem programu Radia Capris v oddaji Kikiriki Tomaž Klepač in Iztok Gustinčič sta premierno, 26. maja 2011, zvečer nastopila na odru Avditorija Portorož v kvizu “Lepo je biti star’’ in s svojim smislom za humor nasmejala množice v nabito polni veliki dvorani Avditorija. Vstopnina je bila 15 evrov. Zaradi izjemnega zanimanja so predstavo ponovili kar dvakrat.
Režija: Samanta Kobal. Maska: Barbara Lenček Klepač.
AKV
V Ankaranu o multipla sklerozi
V Sloveniji se s to boleznijo, ki vztrajno počasi napreduje, bori okoli 3000 ljudi!
V Centru obnovitvene rehabilitacije Ankaran so zadnji teden v maju, ki je bil namenjen osveščanju in izobraževanju kaj je multipla skleroza, kašne težave prinaša in možnih načinih pomoči, organizirali dan odprtih vrat. Največ zaslug za ankaranski center ima predsednik združenja Alojzij Ješelnik, ki je na prireditvi pozdravil navzoče. Poleg predsednika so prisotne še pozdravili,
Nada Tomanič, članica Združenja MS Slovenije, Nataša Koncilja, predsednica obalne podružnice, mag. Cveto Uršič z Ministrstva za delo družino in socialne zadeve, prim. Beatrika Končan Vračko, dr. med. spec. nevrologije, predsednica strokovnega posvetovalnega odbora pri Združenju MS Slovenije, dr. Alenka Horvat,
vodja MS centra v Ljubljani in podžupan Občine Piran Gašpar Gašpar Mišič.
Multipla skleroza je bolezen centralnega živčnega sistema, je najštevilčnejša bolezen nevroimunskega sistema pri nas. Je stalno napredujoča in v nadaljevanju pomeni delno ali popolno odvisnost od tuje nege in pomoči. V Sloveniji ima to bolezen 3000 ljudi. V 90% povzroča težko obliko invalidnosti. Največkrat zbolijo mladi med 20. in 40. letom.
AKV
■ w
primorski uVp
160 let Mladinskega pihalnega orkestra Piran
Izola v svetu - svet v Izoli
Na jubilejnem koncertu v Avditoriju v Portorožu, 21. 5. 2011, so se skozi glasbo in besede spomnili prehojene poti in uspehov ter najzaslužnejšim podelili priznanja. Med najžlahtnejšimi priznanji je bila Plaketa Občine Piran, ki jo je orkestru izročil župan Pater Bossman. Orkestru je dirigiral Iztok Babnik, na koncu pa Umberto Radojkovič. Večer je povezovala Anita Urbančič. Po jubilejnem nastopu so svečano prerezali jubilejno torto.
Začetek godbeniške tradicije v Piranu sega daleč nazaj v leto 1851, ko je odvetnik Giuseppe Ventrella ustanovil orkester Coro, orchestra e banda con fanfare. Še istega leta je vodstvo prevzel Gulielmo Meriggioli, ki je vodil orkester do leta 2005, ko se je orkester razdelil na in je večji del godbenikov prešel pod vodstvo Luigija Caracacija, ki je ustanovil prvi Mestni orkester/Banda Municipale. Največje uspehe je orkester dosegel po letu 1923, ko je turistično društvo skupaj z Občino Piran ustanovilo Mestno godbo pod vodstvom Luigija Bevilacque, žal pa je njihovo delo prekinila druga svetovna vojna.
Po vojni je Plinio Tomasin s pomočjo načelnika oddelka za kulturo Stojana Ražmana in dirigenta Justa Boleta uspel ponovno oblikovati orkester leta 1954, kateri je nato deloval pod vodstvom kapelnikov Ferdinanda Pozniča, Staneta Luznarja in Tomislava Zidarja.
Docela novo obdobje v življenju in delovanju orkestra sega v leto 1963, ko je mesto kapelnika prevzel Leander Pegan in ga vodil do leta 1979, ko je vodstvo prevzel prof. Mihael Gunzek. Dolgo in bogato tradicijo nadaljujejo v Mladinskem pihalnem orkestru Piran in sicer, ko je leta 1981 na temeljih prejšnjega nastal novi sestav. Orkester je sprva deloval kot sekcija KUD Karol Pahor Piran, od maja 1997, ko se je registriral kot samostojno kulturno društvo, pa pod okriljem Zveze kulturnih društev Karol Pahor Piran. Prenovljeno zasedbo orkestra, sestavljeno pretežno iz učencev piranske glasbene šole , je prvih 12 let vodil dirigent Umberto Radojkovič, priznani profesor trobil na piranski glasbeni šoli. V sezoni 1992/93 je taktirko predal Benjaminu Makovcu, ki je orkester vodil do leta 2009, ko jo je prevzel današnji dirigent Iztok Babnik.
Orkester je na svojih nastopih doma in po vetu požel že visoka priznanja.
Piranski župan Peter Bossman izroča predsedniku orkestra Aljoši Kosu Plaketo občine Piran.
Dva priznana dirigenta.
Konec maja so v Izoli na Manziolijevem trgu in v Manziloijevi palači že drugič predstavili živopisani dogodek z imenom Interizola, ki pomeni druženje in medkulturni dialog.
Živopisani zato, ker predstavlja ljudi, ki so prišli v Izolo praktično iz vsega sveta. Pobudnice prireditve so bila tri dekleta: Barbara Motoh, Janja Sever in Sasikala Perumal, ki so se združila v Kulturno društvo Svilena pot. V sodelovanju z Občino Izola je bila prireditev dobrodelna. Zbrana sredstva so predali Društvu prijateljev mladine Izola. Denar bodo porabili za nakup hrane za mladino iz socialno ogroženih družin. Po nagovoru izolskega župana mag. Igorja Kolenca so kulturni dogodek popestrili tudi Orkester violončel »Violoncello principale«, ki ga vodi prof. Antonij Hajdin in plesna skupina Balerina Rima iz Izole. Dogodek je odlično povezovala novinarka Izolanka Nataša Benčič.
V Izoli so tako dokazali, da je živeti v odprtem okolju pomembno, ker so odprtost, strpnost, sožitje, medkulturni dialog, najboljši potni list za življenje brez meja. Tako smo poleg zanimivih oblačil videli in slišali besede, glasbo in ples različnih kultur. Prisluhnili smo poeziji v poljskem, madžarskem, bosanskem, indijskem, slovenskem, tajskem, ruskem in ukrajinskem jeziku. Prevod zanimivih besedil je prebrala voditeljica. Edini predstavnik močnejšega spola s Kube pa se je zavrtel v kubanskih ritmih s svojo plesno skupino. Dogodek so zaključili z degustacijo tipičnih jedi iz različnih dežel.
AKV
»Tpmmmrvm«
Koncert Akademskega pevskega zbora UP
Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, dirigent Ambrož Čopi, vabi na 7. letni koncert, v sredo, 15. junija 2011, ob 20. uri v Pokrajinskem muzeju v Kopru.
Razstava v tunelu Parenzana
Mednarodni Grand prix - otvoritev razstave del likovnih umetnikov v strunjanskem tunelu skozi katerega je vodila nekdanja ozkotirna železnica imenovana Parenzana, bo v četrtek, 16. junija, ob 20. uri.
V	Piranu razstava Sijajni Pop
V	neoklasični palači Trevisini v Piranju (bivša Gea College) si lahko vse do 9. oktobra letos ogledate zanimivo razstavo slikarskih del svetovnih likovnih umetnikov Pop arta s skupnim naslovom Sijajni pop. Svečana otvoritev edine take razstave v Slovenij i je bila v petek, 10. junija 2011. Na ogled so postavljene umetnine Andyja Warhola, Toma Wesselmanna, Roya Lichtensteina, Jamesa Rosenqiusta, Johna Chamberlaina in Roberta Rauschenberga. Odpiralni čas: od 9. do 20. ure. Vstopnina. Razstavo spremljajo tudi koncerti, likovne delavnice in filmski večeri.
Razstava v Tartinijevi hiši, pevci in glasbeniki v Gledališču Tartini
V soboto, 18. junija, ob 19.30 bodo v Tartinijevi hiši v Piranu odprli razstavo del likovne skupine Skupnosti Italijanov Piran, ob 20.30 pa bo v gledališču Tartini v Piranu srečanje vokalnih in glasbenih skupin z naslovom “Se passi per di qua” - Z glasbo in pesmijo na Obali. Nastopajo: Vokalna skupina Giuseppe Tartini in Mandolinska skupina “Serenate” iz Pirana, pevski zbor Skupnosti Italijanov iz Momnjana in Mandolinska skupina Skupnosti Italijanov “Santorio Santorio” iz Kopra. Prost vstop.
Šola jadranja Piran
Športno društvo Piran - Sekcij aj adranj e, ima bogato tradicijo organiziranja šole jadranja za osnovnošolce. Vodja Jadralne šole je Milan Morgan, ki je vzgojil generacijenajboljših slovenskih in italijanskih jadralcev. Treniranje omogočajo na najnovejših jadrnicah znamke Optimist lastne izdelave. V šolo jadranja sprejemajo otroke od 6. do 15. leta starosti. Vpisnina je 126 evrov. Tečaji so začetni in nadaljevalni, pa tudi tečaji jadranja za odrasle. Organizirajo tudi regate. Informacije: 031 892 535 Milan Morgan. E-pošta: info@sailpiran.si
NAROČILNICA. *
primorski urp
IME IN priimek:_________________________
TOČEN naslov:_________
POŠTNA ŠTEVILKA:_________________________
LETNA NAROČNINA (u številk) 12,00 EUR
datum:____________ podpis:________________
Izpolnjeno naročilnico pošljite na:	0
Primorski utrip, Obala 125,6320 Portorož 0[ri)ff©F^n)©l


Edisongold
AGo
*

Switzerland 1 ounce Fine Gold 999,9
Svvitzerland
100g Fine Gold
MELTER
ASSAVER
064255 A
MELTER
ASSAVER
■
643410
8w3i!zeTlanti
SOOg Fino Oold

ra o q €i
cv / > 7 v J-j ,-v J
m i.y3ii^K2
- - • -
/H
2
j r-
r
ODKUP ZLATA
I4kt -16,50 C/g
l8kt - 21,00 C/g
Edisontracle cl.o.o.
Ankaranska cesta 7b, 6000 KOPER • SLOVENIJA www.edisongold.com • tel.: +386 059 087 640 • fax.: +386 059 087 641