An American newspaper, printed in the Windish language, promulgating American ideas and prin- ciples to liberty loving Windish race Published every Friday Nájvékse i nájbole raz- sürjene vendszke novine vu Zdrüzseni Drzsélaj, steri vszáki réd vu Ame- riki zsivoucsi vendov szlisnoszti szlüzsi. Szhája vszáki pétek AMERICAN WINDISH VOICE “ENTERED AS SECOND-GLASS MATTER JANUARY 13, 1922, AT THE POST OFFICE AT BETHLEHEM, PA. UNDER THE ACT OF MARCH 3, 1879.” VOL. IV. LEJTNITECSÁJ. BETHLEHEM, PA. — PITTSBURGH, PA. — BRIDGEPORT, CONN. OKTOBER 17, 1924. No. 42. BETHLEHEMSZKI GLÁSZI BEN TAUSS ZNOUVICS DOLIPRIJANI Trí tozsbé jesztejo prouti nyemi i za tej volo je vpon- delek vu vouzo mogo idti. Ben Tauss, kí je pred pár meszecami velko szenzácio vcsíno, gda je povedo tiszto zgodovino kak szo nyega tou- vaje na P. & R. zseleznoj pouti goriprijali ino szo nyemi vkraj vzéli delavcom pelajou- cse peneze, steri penezje szo sze szlísili General Cigar Factory- ja, steroj Company-ji je on bio manager duge lejta, je zdaj v-pondelek gojdno ob 11. vöri vu szvojoj kancelaji i vu lasz- tivnoj cigár fabriki 839 E. 4th Street dojprijani bio od beth- lehemszki detektívov Kelleher i McGettigen-a ino je vu eastonszko vouzo bio odegná- ni. Warrant je na nyega vö bio priszezseni vu Eastoni od county detektív George Ryan- a, vu sterom ga z-trejmi tozs- béo touzsi, kakti: delavszko plácso krádnenye, delavcov bozsícsne dári krádjenye i ka je za tákse delavce plácso vlej- ko, steri szo nej delali vu fa- briki. Tauss je nej bio mo- goucsi $20,000 bond szpraviti za szébe za steroga volo szo ga vu vouzo záprli, ali on je vcsa- szi delo na tom, naj bond za szébe szprávi od szvoji poznán- cov. Onoga hípa je Tauss-ovo pripovedávanye devét dnévno szenzácio drzsalo, ár je ob prvim tak pravo, ka je Charles Scholl — piszács — zsnyim bio na automobili, gda szo nye- mi peneze touvaje vkraj vzéli. Potisztom je Tauss, vadlüvao, ka je on nej isztino gucso, gda je tou pravo, ka je Scholl zsnyim bio i tou je szamo za- toga volo pravo, naj General Cigar Factory Co. lezsej szvo- je peneze dobí od insurance kompanije. Té glász je detek- tívom vcsaszi nouvo pout po- kázo po steroj naj idejo. Nisterne dní potisztom, kak szo nyega doli príjali, Pinker- ton detektívje szo zglászili, ka szo najsli trí jezero dollárov sztiszti penez stere szo Tauss-i “vkraj vzéli” i tisztoga hípa szo tou gucsali, ka szo detek- tívje vidli Tauss-a gda je on peneze tá naléko. Ali Tauss-a szo tisztoga hípa nej vu vou- zo poszlali. Jeli szo od tiszti- ga mao Pinkerton ali Bethle- hemszki detektívje najsli vecs zrokov na nyega tou je nej zna- li. Kak sze zdaj dá csüti, ka bi Tauss augusztusa szlejdnye dní vu new york hodo i kak je gláseno tam je velke peneze polozso vu bank v-Bronx-i i penezje szo tak vövidli kak tiszti, stere je on eti z-banka doubo tiszti dén gda szo “nye- mi vkraj vzéli”. Ali naj sze cejlo delo bole za trzstvo vídi, Tauss je ednoga drügoga cslo- veka szebov meo koga szo de- tektívje za tühinca glédali. Trno dobro je znáno tou, ka szo Tauss-a detektívje sze povszé- di naszledüvali, stero je on nej znao i nancs szi je nej miszlo na nyé. Gda szo detektívje v-ponde- lek prisli vu nyegovo kancela- jo, Tauss je nyé rávno szták- sov mrzloucsov szpréjao kak pa tisztoga hípa gda szo nyega nájobprvim vöszpitávali od toga gorisztávlenya. McGettigen detektív je nye- mi eto pravo : ‘‘Benny, vzemi szvoj kaput, ár mí scsémo naj znami ides vu Easton.” ‘‘Ka zse pá jeszte ?” Pítao je bívsi cigár fabrike manager. ‘‘Szamo eden máli biznisz vu prikapcsenyi tisztoga pay- roll krádjenya.” “Jasz szam miszlo, ka je tou zse gotovo,” pravo je Tauss. “Nika drügo sze je naprej dalou,” je bio odgovor. “Well jasz bom eti, gda te ví mené scseli, odgouvoro je Tauss na mrzlo. “Nej zdaj,” je bio odgou- vor; tí bos sou znami v-Eas- ton.” Potisztom szo detektívje szvojim zgrábleníkom na auto- mobili vu Easton tirali k-ste- romi je Tauss tou zamerkao, ka oni dobro poznajo ete váras i nyegove poti. Tauss je bár z-tém tou povedo, ka on tüdi pozna té poti. Z-tém je pá doszta ovado detektívom. Drügi glászi steri szo zdaj v-tork prisli tou právijo, ka szo Tauss-ov bond z 20 jezér na deszét jezér szpravili, stero je edna security company-ja tüdi za nyega dojpolozsila. Tauss je bár na szvoji fiskálisov ta- nács zatájo vsze odgouvore csi szo ga kaj szpitávali vu vouzi. Kak sze csüje, Mr. Tauss je edno párkrát hodo vu New York, gde je peneze vu banke polozso. Ednouk je $1,600 po- lozso vu eden bank i tou szo detektívje na pamet vzéli kí szo vszigdár po szkrivomá za nyim hodili. Právijo, ka dosz- ta zrokov májo prouti nyemi, steri sze vszi naprej dájo na tisztoj tozsbi, gda nyegova tozsba gori príde decembra meszeca. Vecserásnye soule szo odprejte Bethlehemszke vecserásnye vsze trí solé szo odprejte, kakti Trade School na strtom streeti, gde sze vszi 16 lejt vö sztari decski lehko dobro mestríjo navcsíjo szploj ksenki. Quinn School, gde dobri skolnicke vcsíjo notriprivandrajoucse na engliski jezik, csteti i píszati. South Side High Scholl, gde zsenszke dobíjo dobro vcsenyé na vsze ono delo, stero nyim je pri hrámi potrejbno. Soule szo odprejte na keden tríkrát; v-pondejlek, tork i csetertek vecsér od 7 do 9 vöre. Vcsenyé, skér, knige, tou je vsze ksenki, szamo za regisztejranye trbej plácsati $2.00, stero vszáki so- lár nazáj dobí, gda sze soula szkoncsa, csi z-rédoma hodi vu soulo. Trejzov Bál Zdaj v-szoboto vecsér bode obdrzsáni Szlovenszkoga Drüst va návaden Trejzov Bál. Zná- mo, ka je té bál vszáko leto eden nájvéksi i nájpovidnejsi ino tak míszlimo, ka letosz tü- di neosztáne odzaja, kak prvej- si lejt Trejzov Bál, gda do nase vrle Trejze páli mele príliko sze razveszeljávati pri Iván Dezsőja povidnoj bandi. Kak szmo zvedli od nikáki, nistere Trejze szo zse cejlo leto vkraj dejvale dolláre za tou veszélni- co ino letosz sze páli vöpoká- zsejo, ka one znájo nájvéksi i nájlepsi bál priréditi vu Beth- lehemi. Záto naj eden szlove- nec nezamüdí na toj veszélnici tála vzéti. Bode vsze, ka komi ocsí i lampe pa vüja zselejo, dobra jejsztvina, pítvina i mu- zsika, za tou sze Trejze szkrbí- jo; no, ka pa escse drügo trbej ? ! Kommunistki podprezi- dent-kandidát de vu Bethlehemi gouvor drzsao Amerikanszkoga Delavszko- ga Párta podprezident kandi- dát, Benjamin Gittlow oktobra 25-ga, v-szoboto vu Bethlehem príde, gda de vecsér ob 8. vöri vu Quinn Schooli gouvor dr- zsoa. Amerikanszki Delavszki Párt (nej Federation of Labor, nego Labor Party) na trétjega internacionála podlagi sztojí ino kommunistki program vadlüje, kak nájradikálnejsi delavcov vidme. Záto sze te párt mocsno bojüje prouti vszákomi drügomi párti, pa or- ganizácijam, steri ne pripozna- jo i ne podpérajo nyigov párt, nyigove vidme. Dobro de poszlühnoti te intereszántni gouvor, steroga de Gittlow drzsao, vszákomi, kí sze z-politicsnimi probléma- mi brigajo ino bi radi poznali amerikanszki kommunistki de- lavcov program, brezi rázloos- ka, kaksega csütejnya i poli- ticsnoga mislejnya je stoj, ár vszáki má vu szloboscsini tak csiniti ino na tisztoga kandidá- ta doj dati szvoj voutom, kak za nájbougse racsuna, ali tou de szamo tak znao, csi de vszá- koga kandidáta program poz- nao. Kre nase sztráni mí niko- ga nenadigávaimo, ka naj eto- ga ali ovoga kandidáta podpé- ra, szamo szpoznávamo z-cste- joucsimi ednoga i drügoga program ino porácsamo tiszto- ga podpérati, steroga mí na tou za vrejdnoga drzsímo i nasi votomi nedo zopsztonszki. Tou szo pa nasi cstejoucsi zse meli príliko vönájdti. Deportejrati scséjo strájkajocse delavce, steri szo nej pörgarje Paterson-szki major nemre trpeti tühinszke strájkare ino z-deportejranyom scsé konec napraviti strájki Vu Patersoni, N. J. zse dug- si cajt trpí zsídani fabrík de- lavcov strájk, med sterim je vecskrát na bítje priso réd med strájkari i szkebami, rávno tak sze je zgoudilo preminoucsi pondelek, stero je zse doszta dela dalou varaskoj oblászti. Tou je pa na telko razcsemerí- lo Colin McLean majora i George Christie policájszkoga komiszára, ka szta grbianszko razlozsenye najsla vö prouti tomi. Tak szta szkoncsala med szebom, ka ta washingtonszko- ga právdenszkoga miniszterszt va pomoucs proszila te nevou- le na vrácsenye, stero prej nemre bidti drügo, kak tou, ka tiszte razbojnike strájkare, ste- ri szo nej amerikanszki pörgar- je, trbej deportejrati. Major tou pravi, ka je vu pondelszkoj zmeslingi malo amerikanszki pörgarov vzelou tao. Zezávao sze je na tou, ka ob príliki edne razzije, gda szo 107 delavcov dojpréjali, je med nyimi szamo stiri amerikansz- ki pörgarov bilou. V-pondelek szo szamo ede- nájszet lüdi préjali doj. Med tejmi je bio John C. Buetter- worth, patersonszke kongresz- szuske kroglíne szociáliski kandidát za poszlánca. Gda szo tej edenájszet lüdi naprejposztavili, eden delavec je sztoupo naprej pred birou- va ino je tou potrdo, ka je za cejlo zmeslinge on odgovoren nej pa edenájszet obtozsencov. Notri sze je pokázao kak Roger N. Paldwin, new yorkszkoga American Civil Liberties Uni- on-a direktor. Baldwina szo záprli. Tracey policájszki prejdnyik sze nye- mi etak protio : “Prvle kak oprávim z-vase- fajte drügoga várasa razbojni- kami, notri dam prignati cejlo bando vu varasko hizso ino tam ji priszílim küsnoti ameri kanszko zásztavo i vörnoszt dam oblübiti zsnyimi na Zdrü- zseni Drzsél právdeládnoszt.” Anatole France je mrou Cejloga szvejta te nájvéksi, nájimenitejsi piszátel, francus- ki Anatole France je v-ponde- lek po pár kédniskom betégi, vu 81 lejt sztaroszti mrou. France je szociáliski, kommu- nistki piszátel bio, kí je vu szvoji povidni szprávaj od za- csétka do konca scsukao kapi- taliski szisztem, ali on je vu piszátelsztvi táksi künstlar bio, ka szo sze escse kapitalis- ti potülili pred nyim ino szo za szvojega národnoga piszátela vadlüvali Anatole France-a. 1921-ga leta je doubo Nobel nájem (40,000 dollárov) kak nájbougsi piszátel, ali te velke sume nájvéksi tao je ruszosz- kim gladüvajoucsim dao. Vu bojnszkom vrejmeni sze bátri- vno prouti bojni posztavo. Nyegove velke szpráve szo po cejlom szvejti na vszáki jezik obrnyene i vödáne. 1914-ga szo szhájale edne héresne knige, steri imé je vu vogrszkom je- ziki “Pártütő angyalak”. Anatole France-a piszátel- sztvo sze nikak nej vidlo po- pam, sterim nej trbej tákse pi- szátelsztvo, od steroga bi sze lüdsztvo vcsílo, preszvejtilo, nego tákse bedásztvo, od stero- ga do escse norejsi cstejoucsi ino vu véksoj kmici osztánejo, ka ji tak lezsej vöponücajo i kralüjejo nad nyimi. Záto je nyegovo piszátelsztvo 1922-ga leta vu Vatikáni na csaren líszt bilou djáno. Toga velkoga küntslara ne zsalüje szamo cejli Francuski národ, brezi rázlocska na poli- ticsno mislejnye, nego cejli ci- vilizejrani szvejt. Neszrecsa v Bridgeporti Kovács Ferenc 42 leti sztar cslovek, kí prebíva pod 400 Spruce Street, je v-nedelo po- poldnévi dojszpadno z-drügo- ga stoka, tesko oranyenoga szo odpelali vu St. Vince spitao, gde je v-csetertek poldné mrou. Kovács je 1907-ga priso vu Ameriko. Bio je ozsenyeni, ko- ga dovica, Szendlay Mária zsalüje. Kovács je nej szlíso k-niksemi drüstvi ino tak je vu sziromaskom polozsáji povrgo zseno. KAKSA JE EDNOGA PSZA VÖRNOSZT ZA SZVOJEGA VÉRTA Pesz je pelao na szejd detektíve szvojega bujtoga vér- ta na gorinájdjenoszt. — Te vören pesz je nej mogo pre- ládati velko boleznoszt ino je od gládi veszno Vu Middleburgi, Pa. sze je pripetila edna mála zgodba, stere gláven tálnik je eden pesz bio. Prav povejdano ednoga vörnoga psza vrejla lübézen kre szvojega vérta. Toga psza kre vérta bodou- csa lübézen je naprávila, ka szo detektívje gorinajsli psza vér- ta mrtvo tejlo med bregámi, notri med grmouvjom, trnyom. Tiszta velka lübézen, stera je vérta i psza vküper zvézala, sze je te szkoncsala, gda je vért mrou, koga je bujo eden mládi pojeb. Vmorec je 17 lejt sztar Ralph Shadel. On szam je pri- pozno, ka je psza vérta bujo. Miller zavézniski právdeník je preminoucsi keden na vmorsz- ke tozsbe razprávlanyi vu Reading-i Pa. velki gouvor drzsao k-szoudnistvi. Vu tom gouvori sze je zezávao na tou, ka pesz na kelko je lübo szvo- jega vérta ino tomi pszovi kelko szo lehko zahválili offi- ciálni lüdjé na tou gledoucs, ka szo najsli mrtvo tejlo. Právdeník sze kre toga bo- jüvao, ka naj bojba za vmorszt va volo na lekteriski sztolec oszoudijo. Velka tühocsa je posztáno- la vu razprávlanya dvoráni, gda je právdeník naprejdao, kak sze je nadigno te pojeb na tou, ka naj szvoje lübice mo- zsá buje. Právdeník je povidno gu- csao, naprejdávanye je isztinsz- ko dramaticsno bilou. Zsensz- ke szo sze naglász joukale. Moski szo tüdi komaj ládali nazáj drzsati szkuzé. Shadel je vu lougi, med gyajanyom bujo Harvey Willow-a. Po vmorsztvi je Sbadel na- záj domou priso, pesz je pa tam oszto ino je sztrázso szvo- jega vérta mrtvo tejlo. Prouti vecséri je pesz tüdi domou priso. Komaj ka je domou priso, zse szo tam bilí detek- tívje, kí szo sze opoutili na isz- kanye Willow-a. Pesz ji je pe- lao vu loug. Tak szo najsli na mrtvo tejlo. Pesz je vérta mrtelnoszt na telko na szrdcé vzéo, ka je nej vzéo nikse jejsztvine ino za trí dní je vu boleznoszti od gládi zgino. Tozsbe razprávlanye sze je preminoucsi keden szkoncsalo, mládoga Shadel vmorca szo od 10 do 20 lejt vouzo oszoudili. EDNOGA PÜSPEKA ISZTINSZKO KONS- TATEJRANYE Z-osztrimi recsámi je oszou- dö tiszte pope, steri notri zagrdijo popovszki talár Vu Rock Riveri zdaj drzsí- jo methodiski episzkopáliski popevje szvojo rédno konven- cijo. Na toj konvenciji Edwin P. Hughes püspek drzsí pred- szednístvo, kí je vu szvojem odpérajoucsem gouvori trno intereszántna i povidna dela prineszo naprej, táksa pítanya, stera vu zádnyi cajtaj trno drasztijo poprejkno razplozs- noszt ino na doszta kommentá- rov szo dála zse príliko. Püspek je vu szvojem od- pérajoucsem gouvori naprej prineszo tiszte pope, steri szo vu zádnyem cajti zoucsivoucsi prisli z-szvetszkimi právdami — pa nájmre vu táksoj tezsáv- noj formi, ka bi tiszto od edno- ga popa nikak nej mogli csaka- ti lüdjé. Edwin P. Hughes püspek je oprávlao vu prvom rédi z- Lawrence M. Hight methodis- kim episzkopáliskim dühovni- kom, kí je vu preminoucsi kéd- naj csemér dao szpiti szvojoj zseni ino je gori narátao Elsie Sweetin, szvojo lubico, ka naj ona páli dá csemér szpiti szvo- jemi mozsévi, ka potom lehko vküper sztoupita. Püspek sze je z-osztrimi, za- zsiganimi recsámi szpoumeno od toga grejhsnoga csloveka, kí je “notri zagrdo csíszto po- povszko reverendo. Kí je po- povszko reverendo na tou po- nücao gori, ka naj sze notri pritíszne med postene lüdí ino edne csíszte, postene familije blájzsensztvo oszkruni. Szpravite szebi vas familísz- ki kejp za dár pri Csály Löwy- ji. 225 E. 3rd Street, Bethle- hem, Pa. Osztro kastiganye prou- ti náglovozsenyi vu Chicagi Vu Chicagi je prevecs dosz- ta automobilne neszrecse vu zádnyi cajtaj. Policájszki Chief i varaski major szta priszilje- niva bilá szigurno zravnanye vödati, ka naj sze bejszno tiranye szkoncsa. Dnévno na sztotine prídejo náglovozci pred birouva ino tiszti sze szkrbí na tom, ka naj onim za dober cajt prevzeme volou, ka bi páli presztoupili dopüscse- no nágloszt vozsnyé. Pétsztou (500) je tiszti zsaloszen visziki racsun, kelko szmrtnoga szkon- csanya automobilnoga podvo- zsenya sze je pripetilo od janu- ára 1-ga mao ino szkoron trí- krát tak velki je tiszti racsun, kelko je nej bilou szmrtnoga szkoncsanya podvozsenye, ali med sterimi je trno doszta veki- vecsni roumarov. Rekord pomejni preminou- csi szeptember meszec z-szvoji- mi 75 mrtvecami. Od tej je eden trétji tao decé i eden strti tao od 50 lejt sztarejsi lüdi. Jeszte vüpanye, ka zdaj vu va- lányi bodoucsa novejsa szigur- noszt prouti náglovozcom i pi- jánim pelajoucsim doszta po- more za peski hodécsi zagvü- sanye, csi nacsi nej, szamo záto, ár nede vecs fal sporta- nye náglo vozsnya. Nájménse kastiganye de 50 dollárov i sztroski, pa eden ali dvá kedna vouze. Kastiganye Vu Chicagi szo preminoucse dní Róth Jánosa, 2658 Orchard St., na 50 dollárov strofa i sztroskov plácsanye pokastiga- li zavolo náglopelanya. Na drügi dén szo pa vkradnoli nyegov masin, steri je do eti mao nej priso naprej. 2. sztrán AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ AMERICAN WINDISH VOICE Bell Telephone 2940 Száko piszmo poslite 512 East Fourth Street, Bethlehem, Pa. SZHAJA VSZÁKI PÉTEK - PUBLISHED EVERY FRIDAY Published by the American Windish Publishing Co., Inc. John Hassai, Secretary. Joseph Korpics, Business Manager. NAPREJPLÁCSATI CEJNA: Na edno leto . . . . . . . . . $2.00 Vogrszko domovino . . . $3.00 SUBSCRIPTION RATES: For one year . . . . . . . . . $2.00 For Hungary . . . . . . . . $3.00 “Entered as second-class matter January 13, 1922, at the post office at Bethlehem, Pa. under the Act of March 3, 1879.’’ Vu nevôli je zse pá goszpon Tauss, General Ci- gar Company-e bívsi — völücseni— manager. Pred etim je za toga volo meo neprijétnoszti, ár szo ga tak szrecsno “porobili”, ka je od tisztoga meo príliko on tüdi zacsnoti vu Bethlehemi edno cigárfabriko. Zdaj sze je páli edna drüga peszaríja, svindlaríja poszvedocsila na nyega. Z-prvim, tak zvánim “rouparsztvom” je szamo kompanija bíla kvárna po na- sem znányi, ár sze csísztoga nika nej moglo vözvediti, ali mí szmo tisztoga hípa dobro znali ino szmo vöszpíszali, ka je goszpon Tauss nej szamo kompanijo noro, nego sziromaske delavce, szlovenszke i vogrszke zsenszke tüdi. Tou nase kebzüvanye sze zdaj szveklo vöpokázalo, gda je kompanija vönajsla, ka je on escse tiszti bozsicsnoga szvétka dár szebi vu zsebko szmekno, steroga bi mogo med zsenszkami razdeliti. Tou je edno. Drügo je pa tou, ka je goszpon szuper gori vzéo delavcov plácso tisztoga hípa tüdi, gda szo vu fabriki nej delali. Z-tém je pa nej szamo kompanijo prekráto, nego delavce tüdi, kí tou dosz- ta bole obcsütijo, kak pa fabrikantje, kapitalisti. Za tejva dvá zroka volo je zdaj vu tozsbi te bívsi szuper i zdajsnyi fabrikant, pouleg steroga je preminou- csi pondejlek bio dojprijéni ino vu Easton odegnáni vu vouzo. Ali nej je bio dougo notri, ár szo ga nyegovi pri- játelje hitro rejsili od tisztec, gde bi dugo mogo notri bidti, gde bi szi duge lejta mogo premislávati na tom, ka je nej posteno csinejnye, csi stoj delavce vöporobi. Dvajsz- ti jezero dollárov zagvüsanoszti je trbelo dojdjáti, ka szo Tauss-a na szloboscsino püsztili, tou je prestímana suma ino pri sterom obtozsenyi telko bail-a trbej, tam zse more niksa nevola bidti. Z-toga dogotka szi lehko példo vze- mejo cigárfabricski delavci, ka nyim je nej vrejdno sze nanizávati pred táksimi poganyácsi, steri zvön toga, ka ji nepresztanoma szekejrajo, mantrájo, szílijo z-bozs noga materiála dobre cigáre réditi, — escse ji norijo tüdi. Známo, ka szo bilé tákse zsenszke vu preminoucsem strájki, stere szo nej poszlühsale na dobre tanácse, nego na tákse Tausse i nyigve pajdáse, nyim szo sze mujszkale, organizejrati szo sze nej scsele, nego escse szo prouti organizáciji agitejrale, ár szo tej goszpoudje tak zapove- dali nyim i one szo vszáki glász od strájka i od nasztávle- noga uniona ino od vszákoga gíbanya i sztálisa tém szu- perom naznanile, tak ka je med táksimi násztaji nikak nej bilou mogoucse tisztoga strájka gvinati, steri je zvö- nejsnyi protivníkov, zapelávcov, podküplencov tüdi za- doszta meo. Strájk je mogo buknoti. Szuperje szo sze vu prgíscse szmejáli ino delavce drasztili prouti union-i, zsenszke szo ji bougale, vörvale szo nyim ino...... zdaj szi naj odpréjo ocsí tiszte zapelane zsenszke, ka sto ji je noro, zapelávao, jeli tiszti organizátorje, tiszti nevarni, “hüdi” bolseviki, steri szo ji vcsíli, dobre tanácse dávali, ali pa táksi szuperje, steri ji vöponücajo i zvöntoga escse nyigove peneze prevzemejo ? ! No, zsenszke, premislá- vajte szi malo zdaj na tom dogotki. Ali tou szi záto tüdi nemiszlite, ka szo vász táksi poganyácsje szamo znorili kelko sze je zdaj vöpokázalo, nego doszta-doszta, stero sze nej najslo vö i stero sze nenájde vö. Ednouk malo i drü- goucs malo ino csi sze tiszto vsze vküper zracsuna pri vecs sztotine delavcaj, bogme poredna suma príde vö. Ár kak sze je zgoudilo nej trno dávno nazáj vu ednoj fabri- ki, gde sze poszrecsilo ednoj — szkoron lehko povejmo — prousznoj delavkinyi (stero bethlehemcsarje dobro zná- jo) gori vzéti od pay day-a do pay day-a cilou dugi cajt tákse peneze, steri szo nyou nej dosztájali, zakaj bi pa tou nej lezsej vcsínoli táksi goszpon Taussovje, stere je zsmetnej kontnolejrati. Ali té goszpoud sze je z-málim nej zadovolo ino na szlejdnye je püszto szebé na velki “vöporobiti”, stero sze bole zájde...... Ino ednoga Taussa je kompanija völücsíla, kí je zá- jenno szam szvojo fabriko oudpro z-tiszti penez, stere szo “porobili” od nyega, na nyegovo meszto pa ednoga drügo- ga Taussa posztávijo, komi kompanija goridá, ka naj tiszti kvár nad delavcami notri prineszé, steroga je prvej- si napravo — ár kapitalisti nigdár ne plácsajo gori, dokécs je delavsztvo zaosztányeno, nej organizejrano — szloven- szke i vogrszke zsenszke do nadale büjale 10—12 vör na dén za gládno plácso, rázlocska nede niksega, nyé do li na- dale vöcecali, za stero büjanye tam povrzsejo vu nezdravi fabrikaj, pri skodlívom deli szvojo mladoszt, szvoje zdrávje i dosztakrát escse szvoj zsítek. I escse jesztejo tákse, stere tou právijo, ka morejo zahválne bidti fabri- kantom, szuperom, poganyácsom, ka nyim krüh dájo ! Ali tou je nej trejzno mislejnye, ár je pravica tou, ka one dájo krüh nyim z-szvojim delom, za stero one szamo drobtinye dobíjo, dokécs ova brezi dela, brezi szkrbí v- obilnoszti zsivéjo. Ino dokécs delavsztva véksi tao ne prí- de gori na tou nepravicsnoszt, tecsász sze delavsztva sztá- lis tüdi nemre pobougsati. Voutanye za nouvoga prezidenta Szamo dvá kedna nász zse razdelíta od prezidenta odebéra nya. Za dvá kedna sze more prevrzsti nej szamo tomi, ka sto bode Zdrüzseni Drzsél nou- vi prezident, nego tomi tüdi, ka kakso politiko naj nadaljá- va Amerika vu nájblizsányi sti- ri lejtaj. Szlovenszkoga ploda ameri- kanszkim pörgarom je rávno tak duzsnoszt dojdati szvoj voutom, kak országa vszákomi pörgari. Pörgari je nej sza- mo jus kre veski poszlov valon intereszejranye, voutanye, ne- go duzsnoszt tüdi. Dnesz, gda prouti privandrajoucsim pör- garom zse tak tou tozsbo zdig- nejo, ka sze ne brigajo za szvo- jo nouvo domovino, je na du- pliski duzsnoszt vszákomi amerikanszkomi szlovenci, naj doj dá szvoj voutom na odebé- ranya dén, steri szo regisztrej- rali. Ali poredno jeszte táksi pörgarov nájmre zsenszke, ste- ri szo nej regisztrejrali ino tiszti naj vzemejo vu znánye, ka szo z-tém nemárnim csinej- nyom pregrejhsili prouti szvo- joj duzsnoszti. Trijé kandidátje, trijé párti sze bojüjejo za politicsno zmozsnoszt. Med tejmi trouji- mi sze mí odkrito za takzváni trétji párt borimo, med trejmi mí Robert M. La Follette, Wis- consin drzséle szenátora pod- péramo. Nase ogvüsanye je tou, ka vszáki premislávajou- csi, nej zapelani i podmítani, politicsno zrejli szlovenszkoga ploda amerikanszki pörgar na La Follette-a more doj dati szvoj voutom. Ameriki, etoj nasoj domo- vini je tou prilozsnoszt, ka naj sze nyéno politicsno zsivlejnye z-csíszti, naj veski poszlov pe- lanye vu táksi persou roké prí- de, za stere je veska szlüzsba nej prouszen business, kí ne naszledüjejo politicsni bószov, penezni zmozsnikov zapovedá vanye vu szvoji politicsni csésztaj, nego vu isztini za lüdsztvo, za národ delajo. Ameriki, nasoj domovni je tou prilozsnoszt, ka naj národa po- litika nazáj príde k-onomi ple- menitomi liberálizmusi, szlo- boscsine k-onoj csísztoj örocsí- ni, stera je ete ország za velko- ga naprávila. Te vidme sztanovitno ino isztinszko szamo La Follette namesztüje i vadlüje med pre- zident-kandidátami. Amerikanszkim privandra- joucsim je prilozsnoszt tou, ka naj veszne zse ednouk tiszta prouti “tühincam” besznou- csa razplozsnoszt, stera nász, nej eti rodjene pörgare za drü- gi klász pörgare scsé degretej- rati, tiszte páli, steri szo escse nej pörgarje, pod policájszko- ga lajstranya szramotne regu- le scséjo namesztiti. Privan- drajoucsim je tou prilozsnoszt, ka naj drzsélszka zmozsnoszt zadüsij Ku Klux Klanov pod- zemelszko, ruzsno delavnoszt, steri szo ploda i vadlüványa boja gorécsi püseo lücsili notri vu amerikanszki medszebni zsí- tek ino stero tiszto nevarnoszt znamenüje za nász, ka szlobos- csina, stero szmo vu etoj nou- voj domovini iszkali i najsli, za krátko vrejmen szamo práv- denszke knige na papéri bode escse. Sztanovitno ino isztinszko sze szamo La Follette bojüje prouti Ku Klux Klani i “tü- hincov” protivnikom. Rázlocsek med republikánsz- kim i demokrátskim pártom je zse dávno míno. Za obema tam sztojí Morgan-bank, steri je ántánta bojno z-penezi podpé- rao ino tiszti amerikanszki velki kapitalizmus, steri de po vszákoj cejni kralüvao vu Washingtoni, csi de Coolidge ali pa Davis nouvi prezident. Obádvá párta za hrbtom sztojí Ku Klux Klan, steroga je Cal- vin Coolidge nej vüpo napáda- ti ino steroga kotrige z-oni juzsni drzsél prídejo vö, stere szo demokrátskoga kandidáta nájmocsnejsi sztebri. Republi- kánskoga párta ravnanye je vu zádnyi stiraj lejtaj vu olijovom skandáli kulminálivalo, vu onom olijovom skandáli, stero- ga sztrtki szo szramotno poká- zali, ka je graft, csalárnoszt, podmítanye notri bilou vpela- no vu kabinet tüdi, steroga nej menye kak trí kotrige, trijé miniszterje szo doubili podmí- tane peneze od olijovi barou- nov. Na demokrátskoga párta adminisztrácijo britko poumli- mo nazáj od bojne. Te párt je pripelao Ameriko notri vu boj- no, za tühinszke prilozsnoszti ino je pomogo szvetszke histo- rije eden nájruzsnejsi mér na- praviti. Med bojnov je La Follette bio véndar tiszti jedíni politi- kus, kí sze je odkrito i batriv- no posztavo prouti bojni. La Follette je jedíni prezi- dent-kandidát, kí sze nej bojo od Klana ino je imenüvao po iméni tou nevarnoszt, stera vu fundamenti napáda Amerike právdeládnoszt. La Follette je jedíni kandi- dát, kí mirovni kontraktusov presztávlanye térgya, znicsa- nye tiszti pogodbov, stere szo vu St. Germaini, vu Versaille- si, vu Trianoni zvézali nepra- vicsno, neposteno. La Follette je jedíni kandi- dat, ki zagovarja privandrajou cse lüdsztvo, nyí na racsuna za drügi klász pörgare ino vu li- beráliskom dühi zselej obrav- návati privandrajoucsi lüdi problém. Mí szlovenci, kí za isztino pomágati scsémo na vszákoj nasoj nevouli, kak amerikansz- ki pörgarje, kí edno csíszti rouk, posteno, batrivno, liberá- lisko i za isztino za szloboscsi- no bojüvajoucso ravnansztvo scsémo viditi vu Washingtoni, te na La Follette szenátora mo- remo dati szvoje voutome, komi je Wall Street nej podelio mil- lione na odebéranya cíle, koga odebéranszki managerje nemre jo z-glasüvanyom novine pod- küpiti, ali koga vu tábori sze vküper nájdejo tiszte oszobe, stere sze za ideále i postene cíle navdüsávajo ino tou scsé- jo, ka vu Ameriki naj ne Kra- lüje Ku Klux Klan, pa nej Mr. Morgan, nego szloboscsine i ednákoszti zmozsna míszel. Szedméro kotríg famili- je tragédia Vu Jamestown-i, N. Y. je preminoucso nedelo eden Pen- nsylvania zselezniske kompa- níje lüdi cug távdaro eden auto mobil, vu sterom sze je edna szedméro kotríg familia pelala. Vcsaszi na meszti szo vszi mrt- vi grátali od neszmernoga vküpvdárjenya. Áldovje szo : Mrs. John Fit- zoli ino dvej hcséri pa stirje szinouvje, John Fitzoli, ocsa sze je tak nevarno orano, ka nega vüpanya, ka bi vu zsítki oszto. PRÁVDEDÁVCOM NEJ TRBEJ ZDRZSATI PRÁVDE Dvá illinoiskiva právdedáv- ca szta zbila eden tucat po- licájov Vu Chicagi szo preminoucsi keden John Joyce drzsélszko- ga szenátora i L. J. O’Brian drzsélszkoga poszlánca, po boji, steroga szta drzsala z- eden tucat policájami, dojpré- jali ino vu temlico odegnali. Policáji szo nyidva zavolo náglo pelanya scseli dojprijéti. Ali drzsélszki právdedávci szo sze posztavili na policáje ino szo ji bili, mlátili, kí szo z-lejpim probali nyí dojprijéti. Szledi szo pa mogli pomoucs prosziti. Escse gda szta zse vu cellaj bilá, szta goszpon právdedávca nadaljávala boj prouti policá- jom ino tak szta zacsnola dün- kati, lücsati pricse, ka je li vsze sümejla cejla temlica. Eden policáj je pripovedá- vao, ka szo dvej dekli szkocsile vö z-masína, na sterom szta sze pelala ino gda ji scseo zgrabiti, O’Brian ga je nej püszto. Deklam sze poszrecsilo odszko- csiti. Vej sze záto nej trbej bojati za nyidva, ka neta oszojeniva. Csi vász nogé bolíjo prídte k-Csáli Löwy-ji. 225 E, 3rd Street, gde sze vam nogé z-vi- zitejrajo od vucsenoga noug vrácsitela szploj ksenki. KONCERT KONCERT KONCERT KONCERT Szenzácia ! Nôvoszt ! Lamprecht Mici od Vogr. Orsz. Král. Igreakadémije diploméra- na piáne i popejvke tanárkinya. Z-szvojimi vucseníki notripokázajou- csi KONCERT tekoucsi meszec szlejd- nye dní obdrzsí, Tak tanárkinya, kak vucsenícke sze mocsno priprávlajo na te egzájmen, naj ocsiveszno notripo- kázsejo szvojo znanoszt, stero szo sze návcsili. Koncerta dén, meszto i popolen pro- gram sze pridoucsi keden zglászi. Nôvoszt ! Szenzácia ! KONCERT KONCERT KONCERT KONCERT Dr. Thomas P. Culhane OUCSNI SPECIALISTA Ocsí vizitejra. Ocsále dobro zglíja. 127 W. 4th STREET, BETHLEHEM, PA. Cejne Znizsanye Speciálna cejna znizsena na vszej Tepikaj szamo ete keden. Pascsite sze naj tou blágo za tou znizsano cejno lehko szebi zagvüsate. SZAMO ETE KEDEN Goodman Furniture Co. 305 E. THIRD STREET BETHLEHEM, PA. SZTÁBLANO POSZOJILO prvo ali drügo vu vszáksem vrejmeni dámo GRÜNTALÁSZNOSZT Mí küpimo ali odámo Grüntalásznoszt FEKETE & SON 2319-21 West Chicago Avenue, pouleg Western Avenue Ghicago, I11. Telephone Seley 6050 Vu preminoucsi 20 lejtaj szmo nase dugoványe pri Küpüvanyi Sztáblenoga poszojila, Grüntalásznoszti, vu zvönnejsnye országe peneze i sifkárte posílanye znájvéksov zadovolscsinov szpunili vszákomi. Vszákomi onomi, steri scsé szvojo rodbino z-Prekmurja, z- Bánáta, z-Bácske, z-Szlavonie ali z-Vogrszkoga eszi szpraviti, mí szprávimo vsze potrejbne píszma, za tou potrejbcsino brezi vsze sztroskov. PENEZPOSILANYE Mí dolláre posílamo vu Prek- murje, Bánát, Bácska, Szla- vonio i na Vogrszko. Gvüsenoszti-Kiste Mí z-árende dávamo Ogvüsa- noszti kiste za $3.00 i vise na leto AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ 3. sztrán Vasa Deca LÜBI IGROUTO! Zakaj nyim jo ne dáte ? NOUVI Columbia Fonográf vam da nájbougso Szlovenszko-Krajnszko Vogrszko igrouto vu vasem doumi, stero je veszélje cejloj famili-ji. Vszáki FONOGRÁF je garantérani. Pla- csüvali te, kak te mogoucsi. Mí vam ne poslemo kollektore k-hrámi. KÜPITE VAS FONOGRÁF ZDAJ ÁR DOBIJTE REKORDE KSENKI Ví szebi szamí lehko preberéte vö ! Csi je vase imé eti szpíszano ví dobíte Rekord Ksenki ! Jos. Angyal 907 Mechanic St. Louis Zobb 1033 Mechanic St. Julius Nemes 316 Cemetery St. Vera Neubauer 414 E. 5th St. Prineszte ete novine szebov Phillips Music Shop 14 E. Third Street Bethlehem, Pa. Odprejto vszáki vecsér Preszelítev Vszém postüvanim szlovencom naz- nánye dámo, ka naso Army and Navy Baoto zdajsnyega meszta 421 E. 3rd Streeta Novembra 1-ga prejk odszelimo pod 303 East Third Street Cor. Third & Taylor Sts. Nase nouvo meszto de doszta lepse, kak eto zdajsnye i zatoga volo sze vü- pamo, ka do nász szlovenci poetom- toga bole podpérali, kak doeti mao. Paul Jaslow Stores. Dobri Topli Posztelni Pop- lanje pri Degnan-i Szejre Tople Koce — 60x76 . . . . . . . . . . . . . . . . . $2.50 Szejre Tople Koce — 66x80 . . . . . . . . . $3.00 i $3.50 Kuszte Szejre Pamocsne Koce — 60x70 . . . . . . $5.00 Kuszte Szejre Pamocsne Koce — 70x80 .... $5.65 Tarkaszte Píszane Koce — 60x76 $3.25 70x80 $3.98 Bejle Pamocsne Koce, z-fárbnati krájni 70x80 $8.25 Szejre Pamocsne Koce — 70x80 . . . . . . . . . . . . . $8.50 Beacon Crib Koce, rouzsnate, 30x40 85c 36x50 $1.25 Poplanje — napunjeni z-csísztov bejlov vatov i lejpi zgornyi tao májo . . . . . . . . $3.50, $4.95 i $6.50 Jedíno prílika je , ka naj vönájdemo kelko szo Sli- perszje vrejdni je tou, csi dugo drzsíjo. Tou prá- vijo tiszte vnouge zsensz- ke, stere noszijo té DANIEL GREEN COMPYS Slipersze i tej szo nájfalejsi na szvejti. Ta jedína pout je, csi sze scsémo zagvüsati naj nász pár me- szecov duzse drzsíjo, kak pa vszáki drügi, csi szi küpimo té Daniel Green slipersze, Tej szo nájbougsi. Za Moske . . . . . . . . $1.75, $2.00, $2.25, $2.50 i $2.95 Za Zsenszke . . . . . . . . . . . $1.75, $2.00, $2.25 i $2.50 Za Deco . . . . . . . . . . . . . . . . $1.35, $1.50, $1.75 i $1.85 DEGNAN’S THIRD & TAYLOR STS. BETHLEHEM, PA. Z-BOLSEVISKOV PO- MOCSJOUV SZE EDNA NOUVA DRZSÉLA NASZTÁVILA Nouvoj drzséli je Moldavia imé ino vszevküper 400,000 prebiválcov má. — Nouva drzséla de vu szlüzsbi sztála Ruszoszkomi országi. — Ro- mániji je neprijétna ta nász- tava Szovjetska vláda je nájzád- nyics szvoj sztális páli pokrep- sala. Zsnyénov pomocsjouv sze je nasztávila edna nouva repu- blika blüzi pxú Románszkoj meji, od steroga dogotka glász ukrainszki stampni büro glászi. Te nouve republike centrum je Odessza ino je na 75 polszko vérsztveni delov raztálana. Republiko do popolno szovjet- ski násztaji vodili. Ukrainszka centrálna komiszia, stera vö- povejdano vu bolseviske pri- lozsnoszti szlüzsbi sztojí, zse dávno sze je na tom vrseníla, ka naj te neodvísene republike zsítka mogocsnoszt zagvüsa. Vu Kharkoff-i pridoucsi ke- den pogocsíjo tiszte sztrtke, po steri namejnijo nouve republi- ke bívoszti szpodobnoszt do- szégnoti. Prilozsne sztranke szo vu vidmaj zse dávno szpre- jéle tou predpravko, ino csi szo tou doprineszli, niti dvojüvati sze nej trbej, ka bi sze tou na- minyávanye nej szpunilo. Ali trno málicska repübli- ka bode tou, tak na presztora velikoszt, kak na prebiválsztva racsun gledoucs. Eden englis- ki glaszitel za “toy repulic” imenüje, z-recsjouv za “spile republiko” ino tou titulejra, nye sze dá razlozsiti, csi vu znánye vzememo tou, ka prebi- válsztva racsun szamo 400,000 zneszé vö. Republike szeverna obmejna linija Ruszoszki ország szégne, juzsna, obmejna linija pa Besz- szarábijo. Ta nouva republika vu nikso právdenszko vezális- cse sztoupi z-Ukrainov i ob- szvojno ukrainszki bolsevikov goridánye bode tou, ka naj re- publike zsivlejnye szovjetskim násztajom prípravno ravnajo. Drzséle prebiválsztva véksa vecsina z-polszki delavcov szto jí ino zsmetno ka, bi sze vu tom liliputszkom országi indusz- tríszke ali trzstvene naszelbi- ne nasztavile. Kakstécs je bár málicskoga presztora te ország ino kak- stécs sze za mále znamenitosz- ti vídi na zvönejsnyo politiko gledoucs, republike vörnicke szo onomi ogvüsanyi dáli govo- rejnye, ka nyegovo znameni toszt dönok nemre zatajiti. Po nyigovom previdejnyi sze Románia sztrasno bojí od toga ino nyej vszigdár na opo- mínanye szlüzsi na tou, ka naj zoucsi Szovjetskim Ruszoszkim országom csüti szvojo duzs- noszt. Ta mála drzséla kak csü- tejnya vezálska kapcsa bode med ruszami i onimi besszará- bijszkimi prebiválci, steri od zdajsnye Románije niti csüti nescsejo ino szamo priszilno sze morejo pomiriti vu ro- mánszko kralüvanye. Prebiválsztvo je na plod gledoucs vu bratovcsini z- besszarábijszkoga pörgarsztva prestímanim tálom ino szov- jetska vláda za prílicsen tak- ticsen sztopáj drzsí tou, z- besszarábijszkim prebiválszt- vom po táksoj príliki dá pre- razmiti tiszto neodvísenoszt, stero bi oni tüdi lehko vzsívali vu onom pripetjej, csi bi sze od Románije mogli odtrgnoti. Eden poznani kommunistki politikus je prikapcseno z-touv nouvov drzsélov szledécse zglá- szo vö: “Szovjetsko vladársztvo nej szamo vu teoriji, nego vu iszti- noszti tüdi pripozna málicsine jus. Do eti mao szmo moldvin- szki pávrov kulturáliskim zse- lejnyam vszigdár meszto dáli, ino gda szmo sze ogvüsali od toga, ka sze oni politicsno tüdi na szamosztojnoszt borijo, vu tom nakanejnyi szmo ji tüdi nej zadrzsávali i escse szmo nyim pomogli tou doszégnoti. Po mojem ogvüsanyi je szovjetska vláda trno prav i trno vugodno obhodila té, gda je tomi národi pred neodvíso- noszti borejnye nej zdignola zasztávke. Persze vüpam sze vu tom tüdi, ka de toga sztopá- ja szam Ruszoszki ország tüdi prvle ali szledi haszek i prejd- nyoszt vido.” Buknola je angolszka delavszka vláda MacDonalda vláda je buk- nola ino vu gvüsni takzváni liberáliski i sztálno konzerva- tivni krougaj je velka radoszt. MacDonald, kí je brezi dvojü- vanya po szvojoj mogoucsnosz- ti pravicsno i posteno szlüzso nej szamo angolszkoga de- lavsztva, nego poprejk angolsz- koga lüdsztva ino cslovecsan- sztva prilozsnoszt, nej je záto bukno, ka bi zoucsivoucsi priso szvojega programa z-morálni- mi násztaji, nego záto, ár je nej scseo trpeti, ka bi szlobos- csine moucs podrezali. Angolszka vláda je te buk- nola, gda szo liberáliske i kon- zervatiszti navküpno predlozse nye szprejéli, po steroga raz- mejnyi more parlamentszka komiszia preglédnoti Sir Pat- ric-k Hastings právdenszkoga minisztera obhodejnye, kí je nazáj vzéo domovine odávanya tozsbo pronti James R, Camp- bell-i, Workers Weekly iména kommunistki novin rediteli. Kakda je vu parlamenti ve- csine prouti vládi voutala Mac- Donald je notri priso vu parla- meut ino je vözglászo, ka do vu Angliji oktobra 29-ga poprejk- no odebéranye drzsali. MacDonaldov násztaj ne znamenüje tou, ka kommunist- koga reditela vidme za dobro szpozna. Angolszki miniszter- szki predszedník je rávno te, gda je liberálisov i konzervati- vov térgyanye zavrgo, je náj- sztálnejse oszondo kommunist- ke gedrnoszti tüdi. Zájenno na telko je trdni i konzekvetni cslovek, ka nescse vöobszlüzse- ni bidti ednomi táksemi pred- lozsenyi, vu sterom ne vörje ino stero po nyegovom previ- dejnyi od szloboscsine nasztá- vlenomi ogvüsanyi pronti prá- vi tisztim vidman, posteri je tisztoga hípa vláde nasztávla- nye na szébe vzéo. Neodvíseno od toga, ka csi stoj vörje vu onoj naprejidej- nya teoriji, stero je MacDonald vu szvojoj politicsnoj funkciji ponovno tüdi naglasüvao, tou vszáki dobroga mislejnya cslo- vek more pripoznati, ka je MacDonald minisztera vu nye- govoj delavnoszti nájvékse do- bro nakanejnye vodilo. Sztan je tou, ka je delavsz- ka vláda nej szamo szpunila na szébe vzéto goridánye, nego dosztakrát je escse ober vüpaz- ni doprineszla tiszto. Na nouvom odebéranyi sze prevrzse, ka csi szo liberáliske i konzervativje meli istino, kí szo po vszákoj cejni namejnili buknoti delavszko vládo, ali pa MacDonald, kí je kre szvoji násztajov vu nájkriticsnejsem cajti tüdi vödrzso ino za mi- niszterszko csészt je nej na sze- nye neszo, szvoje vidme, kak kapitaliski miniszterje csiníjo nájvecskrát vu táksem pripet- jej. DRVA ! DRVA! Dobra szüha DRVA sze dobíjo primeni vu vszáksem vrejmeni Zapovejte szi je vu reditelsztvi 512 E. 4th Street Beth. Pa. JOHN TEMLIN R. F. D. Box No. 264 (Okt. 17, 24, 31.) POTREBÜJETE KÁHLE, POPLANE KOCE INO VINSZKE LAGVE ? Prídte k-nam i poglednite nase blágo. Vinszke LAGVE zdaj po znízsanoj cejni odávamo. P. MICHELSON 223 E. THIRD STREET, BETHLEHEM, PA. Potrejbno Vam Je SPARHET, KÁHLE, VINSZKO PRESO, VINSZKI LAGEV ali na drügo POHISTVO. Csi vam je na tou potrejbno, te szamo prídte kmeni i vidli te, ka te zadovolni zmojim blágom. Cena je primeni nájrednejsa, stero poszvedocsijo tiszti küpci, kí szo zse primeni kü- pili edno ali drügo potrejb- csino. SAMUEL MILLER 317 E. 3RD STREET BETHLEHEM, PA. Odprejto po vecseráj Restaurant Odpéranye Szpostenyom naznanim vszém szlovencom, ka zdaj v-Tork Oktobra 21-ga, pod 102 E. FOURTH STREET szvoj nouvo notri szprávleni RESTAURANT OUSZVETNO ODPRÉM Proszim od szlovencov prijaz- nívo podpéranye A. GONDY, lásztník. KORINE Nájlepse korine za gosztü- vanye, ali za kaksi koli drü- gi poszeo szamo prinasz leh- ko dobíte za to nájnizsiso cejno i vu nájkratsisem vrej- meni. Prídte notri, gda de vam na korine potrejbcsina. T. M. HOGAN KORINAR 331 South New Street Bethlehem, Pa. Telephone 1379-R ISZKANYE Iscsem edno dobro zsenszko, stera zná vu Restauranti v-kü- nyi pomágati i zná dobro kü- hati. Dobro meszto i dobra plácsa. Zglászi sze lehko na delo gotova, na ete átresz : A. GONDY 102 E. 4th St. Bethlehem, Pa. (Okt. 17.) Michael Palásthy 827 E. 4th Street BETHLEHEM, PA. Oprávlam vszeféle lekte- risko delo z-garantéranyom Primeni sze dobijo nájbougsi globi v-poszvejte i szaksa lekteriska náprava, stero sze pri hrámi i biznici nüca. ZDAJ JE VREJMEN naj szi hram odzvöna i od- znoutra pofárbate. Jasz odá- vam nájbougso fárbo i fér- nájsz za znot-rejsnye i zvö- nejsnye fárbanye. Dobre vinszke prese sze do- bíjo primeni, pa tüdi mlin za grozdje mleti. Po vecseráj je odprejto Cantelmi Hardware Store 507 E. 4TH STREET BETHLEHEM, PA. Bell Phone 338-W ISZKANYE Iscsem edno 13 ali 14 lejt sztaro deklino, stera bi za réd- no plácso po solszkom vrejme- ni 2 deteti pázila domá pri hrámi. Átresz sze lehko pozvej vu reditelsztvi 512 E. 4th St. Bethlehem, Pa. STATEMENT Of the Ownership, Management, Circu- lation, Etc,, Required by the Act of Congress of Agust 24, 1912. Of American Windish Voice (Ame- rikanszki Szlovencov Glasz) published once per week at Bethlehem, Pa. for Oct. 1, 1924. State of Pennsylvania County of Northampton. Before me, a Notary Pub- lic in and for the State and county aforesaid, per- sonally appeared Joseph Korpics, who, having been duly sworn according to law, deposes and says that he is the business manager of the American Windish Voice (Amerikanszki Szloven- cov Glász) and that the following is to the best of his knowledge and belief, a true statement of the owner- ship, management (and if a daily pa- per, the circulation), etc., of the afor- esaid publication for the date shown in the above caption, required by the Act of August 24, 1912, embodied in section 443, Postal Laws and Regu- lations, printed on the reverse of this form, to wit: 1. That the names and addresses of the publisher, editor, managing editor, and business managers are: Publisher The American Windish Publishing Co. Inc., 512 E. 4th St. Bethlehem, Pa. Editor None • Managing Editor None Business Manager Joseph Korpics 512 E. 4th St. Bethlehem, Pa. 2. That the owner is: (If the publi- cation is owned by an individual his name and address, or if owned by more than one individual the name an ad- dress of each, should be given below; if the publication is owned by a corpo- ration the name of the corporation and the names and addresses of the stockholders owning or holding one percent or more of the total amount of stock should be given.) The Ame- rican Windish Publishing Co., Inc. 512 E. 4th Street Bethlehem, Pa Stephen Shamenek, J.J. Kertsmar, Frank Hassai, John Hassai, Frank Kranyecz, Frank Závecz, John Csrenko, Frank Gorcsan, Joseph Csa- szar, Joseph Korpics, Bethlehem, Pa., and Elek Skraban. 3. That the known bondholders, mortgages, and other security holders owning 1 percent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities are: (If there are none, so state.) Lewis and Dora Miller, Jos. Császár, Frank Gorcsan and Peoples Trust Co., all of Bethlehem, Pa. 4. That the two paragraphs next above, giving the names of the owners, stockholders, and security holders, if any, contain not only the list of stockholders and security holders as they appear upon the books of the company but also, in cases where the stockholder or security holder appears upon the books of company as trustee or in any other fiducary relation, the name of the person or corporation for whom such trustee is acting, is given; also that the said two. paragraphs contain statements embracing af- faint's full knowledge and belief as to the circunatances and conditions under which stocholders and security holders who do not appear upon the books of the company as trustees hold stock and securities in a capacity other tham that of a bona fide owner; and this affiant has no reason to believe that any other person, association, or corpo- ration has any interest or indirect in the said stock, bonds, or other securi- ties than as so stated by him. 5. That the average number of each issue of this publication sold or dis- tributed, through the mails or other- wise, to paid subscribers during the six months preceding the date shown above is. (This information is required from daily publications only.) Joseph Korpics Business Manager Sworn to and subscribed before me this 15th day of Oct. 1924. Stephan H. Ruyak Notary Public. My commission expires Jan. 15, 1927. 4 sztrán AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ WITH T-A-D cards you can buy kitchen ware, art novelties, household needs, electrical appliances and thousands of other useful things at amazing low Bar- gain Prices. FREE WITH EVERY PURCHASE Goodenough Piano Co. 534 Main Street, Bethlehem, Pa. HIZSE ZA VÖDATI Prinasz sze hizse vödájo, na kédne ali na meszece. Fájn notri szprávlene hi- zse, elekrik i gáz poszvejt. AMERICAN HOTEL 311 E. 3rd Street Bethlehem, Pa. FÁRBANYE Gda de vam potrejbno hram odznotra ali odzvöna fárbati nepozábte mené gori poiszkati ali naznánye dati. Vsze fár- barszko delo vu nájkracsisem vrejmeni za primejmo cejno vcsinim. STEPHEN POTTER SZLOVENSZKI FÁRBAR 519 E. Morton Street Bethlehem, Pa. Nolan--Concilio Prinasz sze dobí küpiti vsze- felé zselezno blágo, dobra skér, za hrame zselezna po- trejbcsina, vszefelé fárba, za automobile tále i tüdi Sport blágo. Odprejto po vecseráj Nájbole primejma Cejna ! Dobro vöobszlüzsávanye do- bíte od szlovenca PÉTER FRÁSZ-a HARDWARE COMPANY 232 E. 3rd Street, Beth., Pa. Telephone 3094 Opomínanye vu sztárom kráji cstejoucsim Szpostenyom goriopominémo vsze one vu sztárom kráji cstejou- cse sterim je zse na novine naprej placsilo doli priteklo, naj sze posz- krbíjo za tou, naj je nyigovi prijá- telje ali dobrocsinitelje eti vu ame- riki plácsajo vu rédnom vrejmeni, ár szmo ovak ti ednim novine pri- sziljeni presztaviti, sterim je zse naprej placsilo doli priteklo. Tak proszimo, naj szi cstejoucsi tou vu znánye vzemejo ino naj nam toti prosnyou szpunijo. z-postenyom Amerikanszki Szlovencov Glász Reditelsztvo. JESZTEJO táksi politikuske, csesztnicke trzsci, steri ne glédajo z-pri- jaznívimi ocsámi nász privan- drajoucse, — tou mí dobro známo. Tákise lüdí mí tüdi ne vídimo radi okouli nász. Ali jestejo tüdi táksi, steri postü- jejo, lübijo privandrajoucse lüdsztvo, — tou szo nasi pri- játelje. Táksi szo tiszti trzsci, storosje, steri nász podpérajo, gda vu tühinski novinaj glászi- jo, záto nam je duzsnoszt tisz- te tüdi podpérati. Prvle, kak te sli küpüvat, poglednite, gla- süvanye vu nasi novinaj ! Zakaj! csákate na szlejdnyo minuto, gda Mr. SIMON má te nájbougse ZIMSZKE KAPUTE vu náj- véksem prebéranyi za trno primejrno cejno. KÜPITE ZDAJ ! Zgornye Kapute je vszigdár nájbougse te küpi- ti, gda szo escse nej vöprebráni i csi zdaj prídete zdaj escse nájdete szploj lejpe, ár szo rávno zdaj notri prisli. RÁVNO SZO ZDAJ PRISLI Prelejpi Oblejcsi vu velkom prebéranyi. Cejna je od $10.75 do $39.50 Tou szo nouvi Jeszénszki Oblejcsi i zsalüvali te csi je nete vidli. SIMON’S 8 E. 3rd Street Bethlehem, Pa. Szlovenec naj ne bode brezi szlovenszki novin ! Tákse KOULICA ZA DECO ksenki dámo vszákomi nouvomi naprej plácsníki, kí na cejlo leto naprej plácsa na AMERI- KANSZKI SZLOVEN- COV GLÁSZ Cejna $2.00 OBLÁCSNI MRÁK Po Kabos Edeji z-vogrszkoga Gda je juliuska vrocsína notri sztóupila, pod orejovim drejvom szo prijétno posztelo napravili vküper. Na tisztoj szi dao pocsívati betezsen Bar- tók István szvoje szedendeszét lejt sztaro tejlo. Vu debeloj szénci je zadrejmao z-ocsámi ino je tak csinio, da bi szpao. Vu zádnyem cajti je isztinszko sportanye nadaljávao z-toga, ka naj szvoje blízsnye zapela ino kí je nej znao opaziti, je tou miszlo, ka sztarec cejli dén drügo niti ne csiní, kak szamo szpí. Pa szo nyegove od betega pod lisásztimi ozmicami tiszte drouvne, osztre ocsí vekivecs- no na sütanyi sztalé, ka naj kaj na pamet vzemejo, dvoja, vüja szo pa — kak kákse gyálne divje sztvári — csemeraszto pazile, ka naj csüjejo eden glász, edno rejcs, stero naj szkoncsa nyegovo tesko man- tránye. Na dvoriscsi je drzsina de- lala, najsli szo sze vküper ino csi szo vcsászi eden z-drügim- vrejcs sztoupili, sztarci je csüdne gucse trbelo csüti. Sztára Heléna, stera je tré- szeti lejt szlüzsila prinyem, vcsászi je szploj na glász od- govoríla drzsini na pítanye. — Nevej zgínoti, pa zse tak szamo leca od doszta grejha. Csi bi jasz tak mláda bíla, kak nyegova zsena, csemér bi nye- mi dála, naj bi prejso. Ali tisz- ti norc ga escse gáji, obravná- va, escse tü scsé zadrzsati toga sztároga psza... Te sztári pesz je pod orejo- vim drejvom migao z-ocsámi ino gori bi rad szkocso, ka bi zadüso tiszto sztáro klajfarco, ali zadrzsávao sze je ino je dale poszlühsao. Ino csüti je mogo, ka sze med drzsínov niti edna nej namejrila, stera bi sze kre nyega jemála gori, escse bole je edna drügo licitejrala vu tom, ka naj sinfajo, preklinya- jo nyega, ino sze milüjejo na nyegovoj mládoj zseni. Nister- na dekla je tou právla, ka edna táksa treszeti lejt sztara zsen- szka escse obdrügim tüdi leh- ko k-mouzsi ide; nájde sze escse cslovek, kí na nyej pozá- bi ocsí ino z-málov deklícskov vrét jo k-szebi vzeme. Potem szo ga páli preklinyale záto, ka je za neszrécsno djao zseno, ár je mati grátala. Lehko bi znao, ka z-szvojimi szedendeszét lej- tami hitro prejde ino koncsi- már bi nej povrgo sziromas- koj zsenszki na sinyeki málog deteta. Bogme nej bi bilou csüdno, csi bi tiszta zsenszka kákso hüdobníjo vcsiníla. Ino vecs tákseféle szo zgucsale vküper szlüzsbenice. Tiszti csemér je nej odíso sztáromi z-gláve, steroga bi mogo szpiti. Kre posztele je velko traveno betévje bilou vugnyeno, stero ga je scsigé- talo po obrázi. Z-sztonyanyom sze je obrno ino je prejk z-tr- gao trávo, ka naj nyemi nede na zsmécsavo. Drzsina sze je z-sepetanyom obrnoula vkraj ino sztári Bertók István je szam oszto na szuncsnom dvo- riscsi. Znouva je zápro ocsí ino je probao, csi bi nej mogo rejszan zaszpati. Velko man- tránye, doszta zadüseni cséme- rov ga je zse trno obtrüdilo. Orejovoga drejva velko lísztje je zacsnolo somátati ino med lísztjom sze je fticsko fücska- nye vcsászi tüdi zglászilo ino na dvoriscsi bodoucsa perout- na sztvarína je lármala, z-küh- nye je vcsászi-vcsászi zsenszki glász prineszo tühi vöter ino pri toj lejtnoj muzsiki je te be- tezsen sztarec szploj nejmi grá- tao. Nikso zadüseno toploucso je csüto, stera sze nyemi na düso ozsmécsila ino nyemi ne- püsztí szopeti. Tak sze nyemi vidlo, da bi stoj doli szeo prinyem. Eden cajt je nej scseo gori poglédno- ti; ka pa csi szpanyé prikazsü- vajoucs, bi zvedo kaj. Od té po- litike je csakao sztári nájvecs. Minute szo odtekle, ali nej je mogo presztáti dale, gori je zgledno. Zsena je szedejla prinyem. — Míszlila szam, ka szpís. — Szpao szam. Zsenszka ga je pogládila ma- lo po cseli. Bartók István je eden cajt hiho bio potem sze je pomali zglászo. — Nazáj bos sla vu Románi- jo ? — Zakaj ? — Ka pa csi merjém, — je pravo na zsalosztni betezs- ník, — te tüdi eti osztánes ? — Dao szi meni dom; sztísz- neve sze tü z-Ilkov, dokécs nász ne sztirajo. — Ali da je pa te hram zse nej nas. — Nej szam znála. Páli je vsze tüho grátalo. Sztári cslovek je zápro ocsí ino tak da bi vu szné povedo vö, je naprej dao, ka je vu zád- nyem leti hram tüdi odplavo. Potem sze je pa szkoron za- szmejao, tak je veszéli grátao na edno míszel, stera je nyemi na pamet prisla. Tá zsenszka je véndar záto vödrzsála kre nyega, ka ga je escse itak za bogátoga racsunala. More ovaditi vsze, szploj je sziromák grátao, nej je osztalo za nyim nikaj; véndar de sze dönok csemeríla, esi zvej, ka koudis- ka dovica bode. Nevoscséni, spotlívi szmej ga je zgrabo na vüsztaj, gda je pomali naprej dao vsze nevoule, stere szo nye- mi prevzéle imánye. Zsenszka je na zsalosztni erkla : — Te de mi vecs trbelo de- lati. Csemérje szo zgrabili sztá- roga csloveka, ka ta zsenszka nescse volou zgübiti. Kak eden gyálen birouv, na nájbole gyál- ni pítanyaj szi je trou glavou, szamo naj li zseno szvádi, ka sze na szlejdnye vöovádi. Ár od steri mao je tühinszke drzsi- ne poguosávanye vöposzlühno, szploj za sztálno je vzeo ka ga tá zsenszka ne obravnáva z-do- bre voule. Vu düso je nyej scseo viditi do dna. Sztári cslovek je ovak tüdi edna bo- jaznoszt, csi mládo zseno má; on je pa escse betezsen tüdi. Nej je vörvao vu zdajsnyoj nyénoj dobrotivnoszti ino kak- da szi je támno premislávao, dvojüvati je zacsno zse vu oni szedméro lejtaj tüdi, stero je zsnyouv szpuno. Na gyálni je naprej prineszo szvoje zsenítvi cejlo historijo. Ocsí je malo gori oudpro ino je pazo zsenszko. — Od vase mále krcsmé sze mi szenyalo, gde szi sze pri szvojoj macsiji mantrála. Pou- mlis ? — Poumlim. — Grda, kmicsna krcsma je bíla, grdi lüdjé szo hodili notri. — Sziromaski oláhi szo bilí, z-sterimi sze moja macsija kár- tala. Jasz szam ji obszlüzsáva- la z-palinkov. — Gda szam doli hodo na szenye, ednouk szam k-vam zavdaro. — Boug ti je ravno sztopájo. — K-lüsnomi málomi bítji szam priso. — Ovak bi bujli mojo macsi- jo. — Hamisno sze kártala. Zsenszka je na tühi vszejk- la vmejsz : — Szamo szo oláhi pravli, jasz nevörjem. — Dobro, dobro, — sze za- samejao Bartók István, — ali da szo jo zse nakla vrgli. Eden hüdobnyák je zse tam plészao na nyénom csrvej. — Mené szo tüdi préjali, — je sepetala zsenszka. — Jeli mocsen szam bio escse tisztoga hípa ? — sze je vese- lio betezsník. — Oszen oláhov szam tak völücso, da bi ji niti tam nej bilou. Tvoja macsija mi nogé küsüvala, tí pa roké. — Lübim te za tiszto vszig- dár, escse zdaj tüdi. (Konec príde.) M I S Z L I. Ruzsno szrdce vecskrát lêpi gvant zakríva; Ne glétaj tak gvanta, nego ka vnyem bíva. Csi scsés prijátele szam szebi szpraviti, Navcsi sze tim drügim po vôli hoditi. Hváli, ka je hválno, lübi to szpodobno Kí rad graja drüge, csiní neszpodobno. Nega tü angyela, falinge vszi mámo; Prijétni bodemo, csi sônati známo. Falinge ti drügi na dobro obrnés, Csi meszto grajanya szam szebé povrnés. Csi sze od radoszti vcsászi zadrzsávas, Na vékse radoszti pôt sze napelávas. Kossits József .* * Kossits Józsfe sze je v 1778-om leti naroudo. Od 1817-oga do 1829-oga leta je na Szpódnyem Szeniki i od 1830-oga do 1866-oga leta je na Gornyem Szeniki bio plébános. On je vecs szlovenszki i vogrszki knig szpravo. Karakteriszticsno, moucs majoucse je nyegovo piszalo. 14000 ZADOVOLNI VLOZSNIKOV MÁMO. Sztoga racsuna na vszáki stiri prebi- válcov eden vlozsnik szpádne i tou trno szveklo poszvedocsi, ka vöobszlüzsáva- nye, prijaznívoszt i nasi vlozsnikov za- gvüsanye je trno pripoznano. PREBIVÁLCOV DOSZTOJNOSZT nas bank vszigdár vu voditelszkom pozványi szpeláva Po vlozsbaj trétji percent interesa plácsamo Bethlehem National Bank Prejk od Market House 3-ji i Adams Sts. kükeo Ete bank je vrejden i rad vzeme vase vlozsbe Notrivlozsbeni penez suma je vecs kak sészt million dollárov. E. P. WILBUR TRUST CO. FOURTH STREET and BROADWAY Vejka od Glávnoga Banka 606 W. Broad Street Tou je Nájvéksi Bank vu Bethlehemi 3% interesa plácsa na sparavnoszt polozseni penezaj Gucsímo tüdi tühinszke jezike (Pítajte za Mr. Bartosa ali pa Mr. Gasda.) Banka Vöobszlüzsávanye Niscse vász nemre bougse vöobszlüzsiti, kak pa tiszti, kí znájo vase potrejbcsine, zselejnye ino szo mogoucsi gucsati po vasem latsztivnom jezíki. Nase treszeti lejt penezeposílanye i sifkárte odávanye onim persounam, stere szo vu szrejdnyoj Europi je zadoszta szvedocsansztvo naj vász vö- obslüzzsimo. Mí szmo vam mogoucsi raztolmacsiti nouvo notriprivandrajoucso právdo i vsze ka je potrejbno za tiszte, kí eszi kvam scséjo prídti. Niscse vam je nej mogoucsi postenejse pomágnti kak mí. Gosztonyi Savings & Trust Co. Third and Pierce Streets BETHLEHEM, S. S., PA. AMERIKAHSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ 5 sztrán ZNANOSZTNI GLÁSZI Héresno drévje Szvejta med héresno drév- je valon je jeruzsálemszkoga Libánon bregouvja gyalicsouv- je. Blüzi Jeruzsálema na Olijo- voga drévja brejgi 2000 lejt sztaro olijovo drévje jeszte, pod sterimi szo Jézusa zgrabili. Vu Palisztini tákse drévje tüdi jeszte escse, z-steroga szo prvi krscsenícke bráli olijove gya- gode. Héresno drejvo je na Tene- riffa zátoni (Afrike na záhod- nom kráji) tiszto neszmerno kácsko drejvo tüdi, steroga viszikoszt je od 20 metrov vecs, sztéblo bi pa niti 16 metrov duga zsnyoura nej szégnola okouli. Tou drejvo notrirod- jeni afrikanszki národje vu vadlüvánszkom postenyej drzsí jo, kakda indasnyi grki cerovo drejvo (cserfa). Blüzi Mexiko várasa jeszte szvejta nájvékse zsívo drejvo. Sztéblo 26 lüdi z-vövtégnyeni- mi rokámi komaj okouli prí- mle, ár je nyéne debeloucse ve- likoszt 47 metrov. Vu Juzsne-Amerike szta- rinszki logáj je od 1000 lejt sztarejse drévje nej rejtko. Na nyigovi neszmerni szkourgyaj tákse poknye jesztejo, vu steri sze na szprotolejtje, gda vu nyí dezsdzsevna voda vküper na- tecsé, sze sztarinszkoga logouv- ja prebiválci lehko komoutno szkouplejo. Tájfun Nájmre Ázsije na zhodnom sztráni, vu Khini i vu Japánsz- kom besznejo neszmerni, pre- metávajoucsi vötri, stere tam prebívajoucsi za Tájfun ime- nüjejo. Rávno tákso moucs má pod Ciklom menom poznáni vöter tüdi. Ob príliki Tájfuna i Ciklona lüft nema szamo na- prejidoucso, nego vrtécso opout tüdi má. Nájmre vrtécsa moucs je nezgovorna. Tej vi- hérje sze z-blíszkanyom, grm- lancov zacsnejo ino cejli zrák kmicsnoszt pokríje. Sümécs píse vöter, steri drévje kak tráve bétva prevrzse doli, hra- me, vesznice prevrzse za krátki pár minut. Tornádó Tornádó szamo eden máli presztor znicsi tam, gde nye- gov trajtarszke forme konec na zémlo szégne. Záto sze pri- peti trno csesztou, ka vu traj- tar prisévsa cérkev, ali drüga mocsna zidína sze za edno sze- kundo znicsi vu Tomádója trajtari, dokécs odzvöna traj- tara, od znicsene zidíne na nis- tere sztopáje sztojécsa razklo- botana kucsica neszkvarjena osztáne. Vrtéo Tornádója neskodlíve for- me je vrtéo, steri tak vdérja, csi sze dvá zoucsivoucsi prisév- sa vötra szrécsata. Gde sze vküper vdárita, taim popádneta ceszté práj, szmétje i tiszto vrtécs zdigajo gori. Csi na mourji szhája táksi vrtéo, tam vodou zdigne gori ino táksega hípa vodeni trajtar szhája. Szâmum Vroucsi, zadisávajoucsi vö- ter je Számum, steri vu Afriki, vu Szahari i vu Ázsije püsztíni píse. Nájmre záto je nevaren, ár gori zgrábi püsztíne vrocsi- drouven pejszek ino z-tisztim nej szamo ka csloveka i zsivíne ocsí bíje, nego csrejde tüdi zlehka pod szébe pokopa. Zsveplo Zsveplo poszebne lasznoszti má. Csi zsveplo k-szüknyi vos- csimo, te falat papére k-szebi potégne, ár elektricsnoszt jesz- te vu nyem. Vu voudi sze ni- kak neraztopí gori, ali trno dobro raztopí terpentin. Zsvepla fárba je zsuta, ali csi razhladímo, te szploj bejlo gráta. Na 110 grádusov trbej szegrejvati, csi scsémo razto- piti. Od nadalnoga szegrejva- gya sze vgosztí i vtegyüvno gráta. 300 gráduska vrocsína z-zsvepla szapout naprávi, ste- ri sze vu lüfti pretocsi. Zsveplo na vékse na táksi mejsztaj nájdejo, gde szo Zemlé vu znotrejsnyoszti nigda vul- kánje bilí vu funkciji. Od “pe- klénszki vragouv” szo tüdi záto meli návado tou píszati vu fabulaj, ka zsveplénszkoga kamla plemén vdári gori po nyigovi sztopájov szlejdaj. Vcsászi vu drouvni falájcskaj na szploj csíszti sze tüdi pripe- ti zsveplo, ali kamen, gipsz, ilojca itd. — zmejsani zsnyim. Ménse zsveplénszke bajce jesz- tejo vu Sziléziji i vu Galíciji (blüzi Krakó várasa), velke naszelbine szo pa na Medze- melszkoga mourja zátoni: vu Sziliziji, zvöntoga pa vu Tali- anszkom országi, Spanyolszko- ga országa vu vecsi krajinaj ino vu Mexiki. Té mejszta szo escse dnesz tüdi imenitne kra- jíne od vulkánszki bregouv. ODSZELITEV Tak imenüvani Army & Navy Store sze odszeli zdajsnyega meszta 421 E. 3rd St. pod nou- vo meszto Cor. Third & Taylor Street okouli novembra 1-ga. Vszáki küpüvajoucsi na odpé- ranye dén dobí eden safety razor i brítva klingo ksenki csi za eden dollár ali vise vrejd- noszti küpi blága. Doszta vrejd- noga blága bode na odajo püs- cseno po znizsenoj cejni na od- péranye dén. ZIMSZKI KAPUTJE Zdaj szo prisli nouvi zimsz- ki kaputje vu Simon’s baoto 8 E. 3rd Street, gde szi vszáka zsenszka lehko küpi táksega kaksi sze nyej vídi. Jeszte prevnougo lejpoga blága i ka je nájbole znamenito, ka je cejna nej viszika, nego rédna. Zsen- szke naj tou meszto goripois- csejo i naj poglédnejo blágo, ár je zaisztino vrejdno té máli trüd vcsiniti i poglédnoti té zimszke kapute. VELKA VÖODAJA Velka vöodaja bode zdaj v-csetertek, v-pétek i v-szobo- to pod 416 E. 3rd Street, gde do odávali vszefelé moski poj- binszki i decinszki gvant vu velkom prebéranyi. Vszáki naj tou odajo poglédne, ár doszta vrejdnoga blága príde na oda- jo. P A Z K A ! P A Z K A ! Vszi tiszti, steri prehladjenoszt, reuma, plécsnebolez- ni ledevgjé, roké, nogébolezni, kasla, obíszt; zsa- lodcnom betegi ali vu kaksem drügom betegi trpíjo, naj sze zvüpaznosztjov obrnéjo k-meni Diana Vrácsne Toplice JOSEPH HORVÁTH 809 E. 4th Street Bethlehem, Pa. (So. Side). Telephone : 2174 Zavüpavnicke “ Amerikanszki Szlovencov Glász” Reditelsztvo, szposte- nyom naznánye dá cstejocsim, ka, ki szi té szlovenszke novine scsé zapovedati, naj szi je sza- mo pri nasi “ Zavüpavnikaj ” zapovej i naprej plácsa. Ali ki bi je Zavüpavnikom nej mogocsi bio plácsati, on naj nám notri posle vu Reditelszt- vo. Opominamo nase szlovence, naj vszigdár proszijo odpiszek (nyugto) od onoga steromi za té szlovenszke novine plácsate i poglednite csi na tisztom od- piszki steroga dobite bode tej novin imé: “Amerikanszki Szlovencov Glász”. Csi bi pa na tom odpiszki toga iména nej bilo, tak te odnász novin tüdi nemrete csakati, ár mi tákse vu znánye nevzémemo, stero mi niti naznánye nedo- bimo. Mi szamo onim poslemo novine i nyim nyegovo plá- csano sumo vu réd zememo. ki do meli tákse odpiszke pokázati, steri szo od Ame- rikanszki Szlovencov, Glász novin szhájajocsi. Amerikanszki Szlovencov Glász novin Zavüpavnikov iména: Bethlehem, Pa. Bölecz András Pittsburgh, Pa. Markos István Simon István 940 Vista St. Bridgeport, Conn. Tkálecz István 92 Pine Street Newark, N. J. Erbert István 15 Wall St. Steelton, Pa. Kamplin József 583 4th Street Allentown, Pa. Peter Farkas 514 N. Jordan St. New Brunswick, N. J. Louis Koszár 199 Hamilton St. Palmerton, Pa. Doncsecz Jozsef Elizabeth, N. J. Gombotz Ferencz Chicago, Ill. Mike Novák 1913 W. 13th Street Trém vcsiníte dobroto : szebi, glasüvajoucsemi i nam, csi sze pri küpüvanyi szpomenéte, ka szte storosov glasenyé vu nasi novinaj csteli. CSUVANYE PROUTI FABRICSKOJ NE- VARNOSZTI Vu zádnyi cajtaj doszta szkrbí zroküje amerikanszkim fabrikantom pouleg toga,, kak bi naj odvrnoli vnouge fabrics- ke neszrecse, stere sze itak csesztou pripetijo vu vszáke féle indusztriji. Vu Zdrüzseni Drzsélaj 41 million lüdi zaposzlávajo ino od tej dvej i pou million do- szégne na leta ménsa ali véksa neszrecsa. Od te velkoga ra- csuna neszrecse sze je 227 mil- lion delavni dnévov zgübilo vu tekáji preminoucsega leta. Csi $4.50, kak poprejkno racsuna- ni dnévni delavni lon z-kráti- mo z-tém racsunom, te sze vö- pokázse, ka je delavcov zgübí- csek vu plácsaj za edno leto vözneszlo eden milliárd dollá- rov. Z-drügimi recsámi, vu ednom leti po neszrecsi zgüble- noga delavnoga vrejmena vno- zsina je telko, kak pa kelko bi 750 jezér brezi dela bodoucsi delavcov zgübilo za edno cejlo leto. Neszrecse racsuna na poni- zsanye szo velke fabrike dobro vözdelani vcsenyá kampány zacsnole ino z-ednim szo zvön- réda prílicsne náprave i szisz- téme posztavili gori, ka naj obcsütijo szvoji delavcov te- lovno popolnoszt. Tou brezi példe sztojécse bojüvanye vno- csi-vudné brezi pretrganya na- daljávajo ino bojüvanya nász- haj je za ednim bole ocsividen, bole blagoszloven. Vu Bethle- hem Steel Company fabrikaj, gda vu rázlocsni naszelbinaj blüzi 70 jezér delavcov zaposz- lávajo, szo vu preminoucsi 8 lejtaj blüzi z-polovicov poní- zsali neszrecse racsun. Delav- cov oucsno oranyenoszt szo szkoron popolno odvrnoli, ste- ro je pa cilou gouszto pripetjé bilou vu preminoucsem. Vrejd- no je na tom punti zamerkati, ka sze je nájvecs neszrecse zgoudilo pri materiála i skéri nücanyi, ali delavca pri potek- nenyi ali poskáljenyi. Prouti neszrecsam opouta- noga bojüvanya program vsze- büje: ogvüsanya náprave ne- presztanno inspekcijo, ogvü- sanya akcijo naprej pomága- nye, delavcov briganye prouti ogvüsanoszti rívanye ino de- lavcov ogvüsanya komiszije goridrzsánye. Vu Bethlehem Steel fabrikaj szo tak z-doktor szkim vcsenyom 5,000 delavcov návcsili vö z-csuvanyom prouti neszrecsam i prve pomoucsi po- delítvov. Vszáko leto na no- vejsi 1000 delavcov navcsíjo notri tou hasznovito vcsenyé. Dobro priprávlene doktorsz- ke szekcije drzsíjo gori ino prve pomoucsi stácije i spitále szo nasztavili vu vszákom zna- menitejsem centrumi. Ogvüsa- joucsega dela eden nájprilics- nejsi doub je tou, ka od vszáke neszrecse fotográfije vzemejo gori ino popolno opíszanye szprávijo notri. Z-tej fotográ- fov potem intereszántne, fárb- natne plakáte rédijo, steri ne- szrecse vszáki tao z-popolnov vörnosztjouv pokázsejo vö. Plakát návadno z-dvá tála szto- jí ino eden meszto pred naszre- csov, drügi pa neszrecse mesz- to po neszrecsi kázse ino cejlo povidno vözdigne nepazlívoszt, z-steroga je neszrecsa szhájala. Kárte, okrouzsna píszma ino drüge neszrecse znamenüva- joucse glászi delíjo med delav- cami, kí sze tak na drügoga kvári lehko vcsíjo, kak sze naj csuvajo prouti vekivecsno na nyí sütajoucsim neszrecsam. Neszrecse popolna odvrni- tev je nemogocsna. Ár vej sze nepripetijo szamo vu fabrikaj, szamo med delom velke neszre- cse, nego pri vszákom nasem sztopáji süta nevamoszt. Zá- to bojdimo pazlívi: Ne bojmo sze, ne trepecsimo, ár pregnána bojaznoszt, velka sztrahota di- rekt prineszé neszrecse. Trejz- ni bojmo pazlívi bojmo ino na- vadimo sze prvle premislávati i potem csiniti. Nájvecs nesz- recse, gdekoli sze naj zgodíjo, je tou nájglávnejsi zrok, ka lekoski cslovek prvle csiní i potem szi premisláva. Gda sze zse zgodíla nevola. Gda je zse — keszno. SZLOVENEC neszmi brezi szlovenszki novin bidti. Plá- csajte naprej na nase novine! Bridgeport, Conn. i Krajína ZAVÜPAVNIK: TKÁLECZ ISTVÁN 92 Pine Street Bridgeport, Conn. KOLETÁR JÓZSEF PENEZEPOSILAJOCSA, SIFKARTE, NOTÁROSKA INO SZEKOLÁCIJE KANCELAJA 401 HANCOCK AVE. BRIDGEPORT, CONN. Vsze ete zloucs prisztájajou- cse zavüpnoszti rédno i düs- novejsztno dokoncsa. Vu sztárom kráji bodoucsi dugovány sze obrnte kmeni z-cejlov zavüpnosztjouv LESKO JÁNOS i SZIN szta vu cejloj Connecticut drzséli i Bridgeport várasi jedíni Vogrszki Pogrobnik i Balzsamérar, ki nájfalej i za nájfalejso cejno zgotovimo pokopáliscse z-nasimi lászt- nimi automobilami. Átresz : JOHN LESKO i SZIN 328 Hancock Ave. Bridgeport, Conn. Csi Káhle ali Kaksekoli Pohístvo scséte küpiti, poiscsite gori naso baoto, gde szi za primejrno cejno lehko notri szprávite pohistva potrejbcsino. Nájbougse káhle vu velkom prebéranyi drzsí- mo vu nasoj szkladárnici. Prídte i poglednite. Feldman Bratovje 336 Hancock Ave. Bridgeport, Conn. 60 mér, — rávno záto, ár je nigdár nej bíla ouzdalecs od tisztoga meszta, zlehka bi jo nevola doszégnola. — Kaksa nevola ? Na zseleznici nemre zablou- diti. — Vszeedno ! Jasz mo po nyou sou, — je pravo z-pokornov sztálnosztjouv sztári Zentai, ino z-tém je konec grátao pogodbi, stero je na Fánnyko gle- doucs tak neprijétno bilou, ka je cejlo szvojo pred- pravko zse milüvati-zsalüvati zacsnola. Ali zdaj je zse nej bilou mogoucse na tom szpre- miniti. Ka je pri nyej z-kapricéranya szhájalo, ár isztino vadlüvajoucs, nyéno szrdcé je nej melo vu toj predpravki niksega tála, tiszto szo ovi cilou trno toplo podpérali, ino tou je za bojazlívo, za nevoscsé- no djálo nyou. Ona je sla záto vu szvojo hizso ino je píszala Máriki, na poglédanje jo zvála, ali proszé- cse tople rejcsi sze vu píszmi nej pripetilo, nego szko- ron je tak bilou píszano számradno, ka Mari naj ne szprímle pozávanya. Odgouvor je za pár dní priso. Napunyeno za z-hválov, zahválnosztjouv, prijaznívimi recsámi, ali zselejnya z-zatájanyom... Zrok, ka zakaj nemre prídti, je tou bio, ka je sztára mati betezsaszta ino záto nej nyou, pa nej hízsno oupravico nemre po- vrzsti. Ali idea je bíla genyena ino vszi szo csüdno z- csrsztvov lübéznosztjov víszili na nyej. Ednouk je Zentai vözglászo, ka de sou k-Kalmárovim ino lasz- tivno nagucsí Máriko, ka naj gori príde. Fánny je prouti tomi nika nej mogla csiniti. Sztári Zentai je za pár dní rejszan odpotüvao z-Ele- mérom, kí je sztároga sztríca na dugso pout nigdár nej püszto szamoga. 57 joucsem glászi je pripovedávala lepote borejnya zgodbo. — Na tou bi te nej vörvao za szpodobno, — je pravo na zsalosztni Zentai. Ino znali szo od toga tiszti vrli, posteni lüdjé tüdi, pri steri szi sze gori zgájila ? — Szamo je Mari znála. — I ona je za dobro szpoznala ? — Kakse vözgucsanye bi mejla prouti tomi ? Zentai sze vkraj obrno od nyé. Nyegovo nejmo gíbanye je tákse pokáranye szkázalo, ka je Fánnyki vszáka krv vu líca priletejla, Nejmo, okorno, do krví zbantüvana je sla vö z-hizse. — Pa na szlejdnye tüdi, — je pravo Elemér za nyouv glédavsi, — nej nam trbej tou tak za velki grejh vzéti od Fánnyke, tak da bi vu drügom krougi zrászla gori ino bi nácsise znásaje lehko mejla. Ogvüsani szam od toga, ka Kalmárovi, csi szo rávno znali od toga, nej szo vzéli za bozsno, tém vése vén- dar szo za odícsenoszt zglednoli. — Isztina, — je odgovoro Zentai. — Véndar szam trno sziguren bio prouti nyej. Ali pozábo szam, ka sze nej med nami osznávlala, ino csesztou vu tom rzálocski trbej iszkati falingo ali zbloud. Ali csi Fánny eden cajt prinasz bode, ona száma tüdi prevídi, ka je moj szrd nej bio brezi zroka. Ali od toga dnéva je escse mrzlejsi bio sztális med Fánnykov i nyénov rodbinov. Dekla je nej bíla mirovne nature, zamerjenye je dála csütiti zsnyimi. Moski szo malo oprávlali zsnyouv, ali Ka- rolina szi nej dála kurázsijo prevzéti. Vszigdár sze Fánnyke neszrécsna mati prikazsüvala pred nyouv, stere mrtelnoszt je escse zdaj itak trno globoko zsa- 6. sztrán AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ Bell Telephone 2678-R Naznánye Szlovenci! Szpostenyom naznánye dáva vszém postü- vanim szlovencom, ka szva BALKÁN BOTTLING WORKS iména szouderszko trzstvo prejk vzelá, z-sterim va posteno i rédno szlüzsila náj podpérajoucse. Prosziva postÜvane szlovence za podpéranye. Németh i Gajnik 1738 E. Mechanic Strcet Bethlehem, Pa. AMERIKANSZKI GOTOVIPENEZ D O L L Á R E plácsamo vö tam prejk vu steromkoli várasi ali vészi, brezi dolipotégnyenoszti, po posti ali pa po telegráfi. SIFKARTE odávamo na stero koli linijo, za pravo cejno. ZA VLOZSBE 4-ti percent interesa placsüjemo. KISS EMIL Bankhizsa 133 Second Ave New York. Vszáki cslovek lehko dobí lejpi kejp, csi szi vküper pri- spara tákse tiketi, stere dobí pri Csáli Löwy-ji, gda Cipele küpi. Csáli Löwy je zdaj nej dávno napravo eden kontrakt z-ednim chicagoszkim fabrikan tom za pét jezero kejpov i z-tej vszáki küpüvajoucsi dobí szvoj kejp, kí vküper na dejva szvoje tiketi, stere dobí pri ci- pelov küpivali. Jedíni trzsci Aunt Polly i divatni Stout Obüteli za Zsenszke. — Nega tak velke ali tak mále nouge, ka bi mí nej mogoucsi bilí Obüteo dati. Velikoszt: 2½ do 12 numere sürki i vouszki. M. E. Kreidler i Szinovje NÁJPOSTENEJSA OBÜTELI BAOTA 17 East Third Street BETHLEHEM, PA. ? ? ? Zakaj te placsüvali za vas kejp, csi ga lehko ksenki dobí- te pri Csáli Löwy-ji. 225 E. 3rd Street, Bethlehem, Pa. Sparaj- te tiketi do $25.00 DOBRO SZPANYÉ JE NÁJVÉKSE ZDRÁVJE Szpanyá küsnoszt je nepoz- nána pred nájvecsimi lüdmí. Velka vecsina lüdi doszta szpi, meszto toga, ka bi dobro szpá- li. Pa bogme szpanyá nászlad- noszt ne viszí od kelkoszti, ne- go od kaksoszti. Zoucsi toga szo bilí velki lüdjé, kí szo sze z-pár vör szpanyom tüdi zadovolili, nej záto ka bi nyigovi orgáni zvönrédni bilí, nego ár szo poznali i navájali szpanyá küsnoszt. Nigdasnye i doszta nagla- süvajoucse potrdjávanye, ka je doszta szpanyá hasznovito na orgáne, dnesz zse nikak nemre obsztáti vu nájnovejse- ga znanosztvenoga brodjenyá szvekloszti. Isztina je, ka trno doszta lüdi prevecs dosz- ta szpí ino ka je prejk mere szpanyé rávno tak skodlívo, na orgáne, na tejlo, kak prejk mére jejsztvina. Gvüsno je tou tüdi, ka csi je bár szpanyé edno nájbole naturálno zsítka dugoványe, nájbole nágibna zsítka funkcije potrejbcsina, ali dönok má szpanyé küsnoszt, stero szaksi lehko oszvoji. Csi stoj vgojdno zsmetno sztáne gori z-posztele, tou je tüdi eden dokáz, ka nepozna te nepresacane znamenitoszti küsnoszt. Ino trüdnoszti csü- tejnye bi nancs te nej minoulo, csi bi szarn od szébe znao gori- sztánoti i nej szamo na vekerce cingárjenye, stera na nágli i nevcsákano zbüdí gori cslove- ka z-szna. Vekerca nema bri- ge k-vöpocsinyenoszti, rávno tak nej k-trüdnoszti, ár isztin- szko globoko i pocsívajoucse, telovno i düsevno odnemocs- noszt odtirajoucse szpanyé po dojléganyi vu prvi dvej vöri sztoupi notri. Te grátajo náj- bole naráj csonklouvje, zsile, te széde doli nájglobse krví pritíszk ino te gráta kouzsa tüdi primejrno nájbole ne- ocsütna. Po prvi dvej vöri je szpa- nyé zse nej tak mocsno, po stiri vöraj je pa zse szploj szla- bo. Primejrnoga potem zse nájménsi ropász tüdi zbüdí gori. Tákse szlabo szpanyé vu ütrásnyi vöraj podugsávati je nikak nej na pocsívanye i na zdrávje. Po táksi násztaji za- kaj bi nej mogli vtrgnoti z-tém na dugo vtégnyenim, szlabim szpanyom, zavolo kracsisega ino globsega szpanyá. Poldné z-45 minutnim za- drejmanyom sze tou trno lehko doszégne. Poldnésnye szpanyé je vecs vrejdno, kak doszta- krát trí ali stiri vör mocsno- ga bozsnoga szpanyá. Ali csi stoj gli nema prílike poldné dojlécsti, escse itak sze lehko navcsí, kak naj szpí sészt vör globoko, zdravo, meszto oszen i devét vör. Zdravoga szpanyá trouje glávno gordánye je : zsívcov i zsil pomenkanye, tühocsa i prijétnoszt. Prvo tak lehko do- szégue nájbougse cslovek, csi szpolojna na rebernice i szpo- lojna na csrvou lézse. K-drügo- mi tak lehko prídemo, csi vu táksem meszti szpímo, gde nász neburka ropászanye ali rabuka. Trétje sze pa tak leh- ko szpuni, csi szo posztele nej trno nasopane i odejvka je pa nej zsmetna, stero neglíni pri- tíszk navája na tejlo. Szpanyá vrejmena poménsa- nye po grádusi trbej dopri- neszti. Poménsanye tak trbej zacsnoti, ka vecsér kesznej doj- lézsemo ino vu glínom cajti trbej vgojdno gorisztánoti. Csi tou doszégne cslovek, te po doj- lézsanyi globoko szpanyé povr- né zgübleno, szlaboga szpanyá vrejmen. Ali szpanyé nej szamo kak zsivlenszko potrejbcsino poz- najo lüdjé. Trno doszta ji lüs- noszt nájde vu szpanyej, stero dá pozábiti vszákdenésnyega zsivlejnya szkrbí, stero na szvoje prousznoszti meszto rouzsnatne szné pozroküje. Telovni i düsevni betezsníkov boleznoszti je szpanyé lüsna lehkouta, ár vu onom cajti, dokécs je cslovek nej vu pri- szebnoszti, tecsász zadrevené- jo teska csütejnya. Nas vrszt, steri szamo z-ra- csunami dela ino vsze vu racsu- naj doprineszé, szpanyé tüdi po táksem fundamenti ravna, csi bár natura direktno poká- zse na isztinszko, indasnye szpanyé : na tiszte sztvaríne zsivlejnye, stere szkousz za- szpíjo teski, neszmileni zimsz- ki leta tao. VELKO dobroto vcsiníte, drági szlo- venci, csi sze v-storaj szpome- néte, ka szte vu nasi novinaj csteli glasüvanye. GDA DE VAM POTREJBCSINA NA POHISTVO, KÁRPETE ali KÁHLE prídte kmeni i vidli te, ka te zadovolni, kak zblágom tak z-cejnov HARRY KRUPP 813 E. Ohio Street N. S. Pittsburgh, Pa. Phone Cedar: 5752-W 58 lüvala, ka koncsimár vu deteti je scsela na dobro djáti, stero je zsítek od matere prevzéo. Ali nyéna dobra nágibnoszt je zopsztonszka bíla na deklé okornoj naturi. Mrzla, lagoje voule, odsztranyena je bíla prouti vszákomi, ino tak da bi vu hram zsnyénim prihájanyom hüdi dühi prisli vu doszejga mao harmonicsen familíszki zsítek, táksa pobitoszt je kralüvala med nyimi. Vsze vékso szásenoszt je zroküvalo Fánnyke po zgoraj opíszanoj zgodbi za krátek cajt ono vözglá- senye, ka bi rada vídla Máriko, ino naj nyej dopüsz- tíjo, ka nyou k-szebi pozové. Tou zselejnye szo vszi z-velkov radosztjouv szpréjali. Zentai nej szamo ka je vcsaszi dao na tou dovoljenye, ali kak je pravo, oszobno de sou po Máriko, stere pozávanye szo zse dávno priprávlali, ali nyim na csüdivanye je Fánny vszigdár najsla do eti mao prouti tomi vözgucsanye. Tou je tüdi edna návada bíla od oni, stere szo na Fánnykino szrdcé gledoucs nej doszta dobroga kázale, ino Zentai-ova familia je vszebole po lagojem iméni vzéla tou od nyé, ár szo moski nej szamo zadovolni bilí z-Mári- kinim znásanyom, nego escse szo jo trno pohválili pred Karolinov tüdi, steroj szo po Márikinoj infor- máciji vszigdár oblácke szedeli na cseli ino prejk dnévov je trno tuzsna i lagoje voule bíla. Brat nyej je persze povedo po prihájanye Fán- nyke vsze tiszte sztrtke, steri szo sze vu jágerszkoj hizsi zgoudili. Tém vise sze je escse vcagüvao tüdi, ka pa csi je nej Fánny tiszta, stero szo iszkali, nego ova deklaj k-steroj szta obádvá velko vlecsécsnoszt csütila, ali stera je niti csüti nej scséla od toga, ka bi zsnyima odísla. Ednouk je Elemér, drgoucs pa 59 sztári Zentai je pripovedávao od nyé pred Karoli- nov, kak lepote, prijaznívoszti, krotkoga zsensztva ideálno priszpodobnoszt, ino sztára goszpodicsina je nepreládano zselejnye csütila, nyou viditi... Po tekáji kédna szo vecskrát opomínali Fánny- ko, ka naj nyej píse ino jo naj pozové k-szebi, ali ona je vszigdár vöogíbajoucs odgovárjala. — Vej na szprotolejtje, — je erkla návadno. — Márika nema toploga gvanta ino bi sze razladíla na pouti, ino jasz nemam volou zsnyouv oprávlati. — Poszlali bi nyej topeo gvant, — je pravo ták- sega hípa na csrsztvi Elemér, koga obráz sze je na Márikinoga prihoda míszel tüdi lescsio. — Vej na szprotolejtje, — je odgovárjala na mrzli Fánny, stero je csemerílo tiszto velko navdüsávanye, stero szo Zentai-ovi szkázali kre Márike. Na Karolin-néno szo vszigdár lagoji nászlad meli vnüke recsí ino moski szo tüdi nej mogli tajiti szvoje razburkanye. Vszebole szo sze csüdivali zdaj na tom, ka je Fánny száma szponínala Márike pri- hod, pa nájmre je sztálno zselejla tou. Ali tou sze nyej zse nej vidlo, ka je Zentai scseo po nyou idti. Tou sze lekar nej priglíjalo zsnyénimi pred- pravkami. Nyej je tou nej bilou vu prilozsnoszti, ka bi Zentai naj vecs zvedo vu Mokrain-i, kak pa kelko je ona za dobro vídla z-preminoucsote naprej- dati ino malo je nemirovno odgovoríla na tou ne- vcsákano ponüdbo. — Tak míszlim, — je velejla szkoron spotlívo, — ka vu Márikinom sztáni bodoucsim deklam nej trbej trbej szprevajácsa. — Naszprotno, — je odgovoro zazsigano Ele- Pittsburgh, Pa. i Krajína Zavüpavnik: Markos István 940 Vista Street, N. S. Pittsburgh, Pa. Naznánye Szlovenci ! Vszém postüvanoim szloven- com dam naznánye, ka szam na nouvom meszti Joseph Hotel oudpro, gde sze dobí vszefelé jejsztvina ino pítvina za primejrno cejno. JOSEPH GOJTAN 817 Chesnut Street N. S. Pittsburgh, Pa. Telephone Cedar 8131-R NOVY’S CAFÉ & RESTAURANT Cor. Madison and Peralto Sts. Pittsburgh, Pa. Postüvani Szlovenci ! Sztavite sze pri John-i na kükli, ár tam dobíte nájbougso jejsztvino i pítvino. Vszáki szlovenec bo- de z-nájlepsim postenyom vö- obszlüzseni John J. Chapman, lásznik. Vi dobite primeni kü- piti vszákse féle nájbokse Cigáre i Cigaretline, steri szo sztoga nájboksega do- hána naprávleni. Jasz tr- zsim to nájprednyejse blá- go, naprebéranye vu vszáksem iméni. Tüdi vu toj nájlepsoj posztávi decinszko spilo dobite primeni küpiti. FRANK EMBERSITS 923 Chestnut Street N. S. Pittsburgh, Pa. Primeni dobite náj bokse blágo za rédno cejno. Pridte vu S. M A L L I N , Vörarszko bauto. 729 E. Ohio Street, N. S. BITTSBURGH, PA. MOSKI GVANTI Nouvi Jeszénszki z-ednimi ali z-2-ji lacsami gvanti od $16.50 do $35.00 MOSKI ZGORNYIKAPUTJE Nouve moude Zgornyi- kaputje . . . . . . . . . . . . . od $15.00 do $35.00 POJBINSZKI GVANTI Vsze z-Stofa z-dvouji la- csami gvanti ........ od $7.50 do $15.00 I vsze drügo potrejbcsino za Moske i Pojbe, stero sze sze gvantanya dosztája trzsimo za rédno cejno. Joseph Patz MOSKOV I POJBOV BAOTA 829 East Ohio Street N. S. Pittsburgh, Pa. Dupliske Erdécse ali Szíve Stempline dobíte z-etim glasenyom F. N. HOFFSTOT. Szednik GEORGE G. SCHMIDT, Peneznik T. W. FRIEND, Podszednik H. J. C. BREKER. Podpeneznik Penezna Vrejdnoszt $200.000.00 Cejlo Imánye $350.000.00 NATIONAL BANK OF AMERICA 709-711 East Ohio Street Pittsburgh, Pa. Safe Deposit Box-e sze dobijo z-Árende 4% Interesa plácsa na sparavnoj sumi PEOPLE MEAT MARKET JOSEPH FELKÁR, Lásztnik. Szlovenci, ki szi scsé dobro frisko ineszou küpiti, on sze naj obrné vu mojo mesznico, gde sze dobi szákse féle frisko meszou za rédno cejno. 849-851 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Telefon Cedar 9529 Vszigdár dobro i rédno bodete vöobszlüzseni, csi prídete vu moj Hotel, ár primeni dobíte tou náj- boukso blágo za nájrednejso cejno. Horvatski i Szlovenszki Hotel Matt. J. Bestic, lásztnik 834 E. OHIO STREET N. S. PITTSBURGH, PA. Naznanye dam vszém szlovencom, komi de potrejbno na Pogrobnika, on sze naj obrné kmeni, gde dobi náj bole postenejse vö obszlüzsenye JOSEPH A. PAPPERT, Pogrobnik. 711 Lockhart Street, N. S. PITTSBURGH, PA.