Zasavski “li;H TEDNIK TRBOVLJE, 19. marca 1961 - St. 12 - Leto XVII. — 20 din Vlil. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE NOVEMBRA BEOGRAD — Centralni bo izvoljen po 1 delegat na komite ZKJ je na ponedelj- približno 800 članov ZKJ. kovi plenarni seji, ki jo je Generalni sekretar CK ZKJ vodil generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito je v razpravi, Josip Broz Tito, sprejel sklep ko je govoril o standardu, o sklicanju VIII. kongresa med drugim poudaril, da je ZKJ. Kongres bo novembra treba to problematiko obrav-letos v Beogradu, nato pa navati kompleksno in da bo-bodo kongresi posameznih do o njej nujne vsestranske republik. Na kongresu bo so- razprave v predkongresni de-delovalo ca. 1500 delegatov javnosti, in članov CK ZKJ, tako da 1 Pri finansiranju naj sodelujejo tudi g delovne organizacije V četrtek, 12. marca, je bila v Trbovljah 15. redna seja Izdajateljskega sveta »Zasavskega tedni- 5 ka«, na kateri so člani razpravljali o poslovanju v letu 1963 in o financiranju lista v letošnjem letu. Izdajateljski svet »Zasavskega tednika« je po obširni razpravi ugotovil, da je list »Zasavski tednik«, ki je medkomunsko glasilo organizacij Socialistične zveze vseh štirih zasavskih občin in je ena ■ od oblik zasavskega med- ■ občinskega sodelovanja, potreben, zlasti še, ker na- ■ nalaga nova ustava velike ■ S obveznosti v zvezi s kar najbolj izčrpnim obveščanjem o vseh dogajanjih. Na seji so člani Izdajateljskega sveta poudarili, da naj bi v letošnjem letu delovne organizacije iz Zasavja v večji meri sodelovale pri financiranju lista, s čimer bi bilo omogočeno redno izhajanje tednika in nadaljnje izboljševanje kvalitete, pestrosti in aktualnosti. Na seji so razpravljali člani Izdajateljskega sveta »Zasavskega tednika« še o vrsti drugih vprašanj in med drugim tudi sklenili predlagati Skupšči- nam občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi in Litija, da se v okviru »Zasavskega tednika« ustanovi »Uradni vestnik Zasavja«, v katerem naj bi objavljali odloke in druge akte občinskih skupščin Zasavja in drugih samoupravnih organov s tega področja. Sklenjeno je še bilo, da naj uredništvo »Zasavskega tednika« v eni od prihodnjih številk razpiše med naročniki in bralci anketo o željah glede vsebinske in grafične ureditve »Zasavskega tednika«. M. L. IUII Podpredsednik IS SRS Janko Smole na obisku v Zagorju ob Savi Gripa tudi v . (ma) ZAGORJE OB SAVI — V ponedeljek dopoldne je obiskal Zagorje ob Savi podpredsednik Izvršnega sveta SRS Janko Smole skupaj s članom IS SRS Dragom Dolinškom in Milanom Kristanom, podpredsednikom skupščine okraja Ljubljana Tonetom Korpivnikarjem ter predstavniki gospodarskih zbornic In Jugoslovanske investicijske banke. Na sedežu zagorske občinske skupščine so predsednik Dušan Kolenc in predstavniki delovnih organizacij, in sicer Rudnika rjavega premoga, Tovarne elcktroporcelana Izlake, Industrije gradbenega materia- la, »TEVE-VARNOST«, Lesno industrijskega podjetja in »Lisce«, seznanili goste s stanjem gospodarstva in problematiko na tem področju. Uvodoma je predsednik skupščine občine Zagorje ob Savi Dušan Koleno nanizal nekaj podatkov, ki govore, da je pravzaprav mogoče uvr- ZA NOVI TRG REVOLUCIJE V TRBOVLJAH Naša fotografska kamera je zabeležila v teh dneh delovno ekipo Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana, ki preverja tla za ureditev novega Trga revolucije v Trbovljah. Na tem področju bodo gradili deloma stanovanjske objekte (okrog 400 stanovanj), hotel, obrat družbene prehrane; največja pa bo poslovna zgradba v dveh terasah, v katerih bo okrog 25 različnih lokalov. V južnem delu tega področja bo dobil svoje prostore tudi »RUDIS« — Rudarsko Industrijska s kupnost Trbovlje KB Trbovlje, deloma pa tudi Rudnik Trbovlje-Hrastnlk. Najprej bodo izravnali strugo potoka in uredili cestišče ter pričeli z gradnjo komunalnih objektov. V načrtu je, da bo- do poslovne gradnje dokončali do 1966. leta, stanovanjsko Izgradnjo pa bodo opravljali v letih 1965-1970. Osnutek urbanistične ureditve Trga revolucije je delo inž. Marka Zupančiča, ki je tudi projektant Delavskega doma in nove trboveljske bolnišnice. R. P. ščati zagorsko občino — kljub tradiciji v premogovništvu — med manj razvite občine v ljubljanskem okraju in Sloveniji, saj je bilo npr. lani doseženo le 298.000 din narodnega dohodka na prebivalca. Na sedanje stanje gospodarstva je vplivala tudi politika investiranja. V zadnjih 10 letih je bilo investirano v zagorsko gospodarstvo le 486 milijonov din družbe- , nih sredstev; ker je pa investicijski sklad občine minimalen, niso mogli opraviti pomembnejših investicijskih del. Sicer pa na trenutno stanje vplivajo v precejšnji meri tudi problemi zagorskega Rudnika rjavega premoga, saj le-ta ustvari 41 •/• vsega družbenega bruto produkta v občini, zaposluje pa 49*/i vseh zaposlenih v občini Predstavniki delovnih organizacij Rudnika rjavega premoga, Tovarne elektropor-celana, Industrije gradbenega materiala, »TEVE-VARNOST«, Lesno industrijskega podjetja in »Lisce« pa so govorili o problemih teh delovnih organizacij in o načrtih za povečevanje proizvodnje. V razpravi o problemih zagorskega gospodarstva in o načrtih za njegov razvoj je podpredsednik izvršnega sveta SRS Janko Smole med drugim naglasil, da je treba v Zagorju ob Savi doseči občutno hitrejše večanje proizvodnje in hitrejšo rast osebnih dohodkov; vprašanje večanja proizvodnje pa je treba obravnavati tudi skozi večje koriščenje že obstoječih zmogljivosti. Po mnenju tovariša Smoleta se mora zagorsko gospodarstvo v večji meri vključiti v izvoz; vse načrte v zvezi s povečanjem proizvodnje pa bi bilo treba realizirati v čim krajšem obdobju. Radečah (i) RADEČE — V zadnjem tednu se je tudi v Radečah močno razmahnila gripa. Doslej je obolelo nad 100 oseb. Zdravstvena postaja v Radečah je vključila v delo vse razpoložljive moči, da bi omilila posledice epidemije. Kmalu pričetek del (M) LITUA — Na zadnji seji skupščine občine Litija je predsednik Stane Pungerčar seznanil odbornike, da je dokončno določena gradnja nove Zasavske ceste od Ljubljane do Zagorja ob Savi Dela bodo opravljala letos in prihodnje leto. Predvideno je, da bodo dela — vključno z asfaltiranjem — opravljena na tem odseku do 29. novembra 1965. Izvajalci del bodo Cestno podjetje Ljubljana, »Slovenija ceste« in enote JLA. Pri delih bo sodelovalo tudi litijsko Gradbeno podjetje skupaj s Komunalnim podjetjem Litija. Odborniki litijske občinske skupščine so v razpravi poudarili, da je treba storiti vse, da se za čas gradnje nove Zasavske ceste zagotovi zadovoljive pogoje za preskrbo tistih graditeljev ceste, ki bodo imeli delovišča v Litiji. Pospešeno pa je treba zagotoviti tudi zadostne gostinske kapacitete, da bo mogoče zadovoljiti povečanemu dotoku turistov po dograditvi nove Zasavske ceste. Komentiramo Odločnejša usmeritev " ^ boljšemu standardu Republiški in kulturno prosvetni zbor skupščine SRS sta pred dnevi sprejela zakon o organih upravljanja v šolah in drugih vzgojnih in Izobraževalnih ustanovah. Ta zakon je kljub svoji začasnosti za šolske zavode zelo pomemben, saj vnaša določeno Jasnost v pojmovanje o vlogi delovnega kolektiva in organov upravljanja v teh zavodih ter o sodelovanju javnosti pri njihovem upravljanju. Zakon je po svojem namenu — pomagal naj bi formulirati določila o organih upravljanja v statutih šol — prišel sicer precej pozno, a še zmerom dovolj zgodaj, da lahko opravi svojo nalogo. Njegova osnovna vrednost pa je v tem, da Je zastavil pot nekaterim nejasnim in včasih tudi nazadnjaškim pojmovanjem o tem, kakšno naj bo v bodoče upravljanje na šolah. Zakon bo v uporabi do takrat ko bodo vprašanja organov upravljanja po šolah rešena z zakoni za posamezne vrste šol, velja pa za šolstvo tako Imenovane I. In n. stopnje ter za varstveno-vzgojnc zavode, šolske centre ter domove učencev teh zavodov. Medtem ko upravljanje v gospodarskih organizacijah po novi ustavi ni doživelo sprememb, pa je ta bistveno spremenila položaj delovnih organizacij na področju družbenih služb. Nova ustava je načelno izenačila vse družbeno delo, bodisi neposredno proizvodnjo kot znanstveno in kulturno ustvarjanje. V ustavi je OSEBNA POTROŠNJA IN STANDARD STA PRAV TAKO STVARNI EKONOMSKI RAZMERJI KAKOR VSA DRUGA, KI DOLOČAJO ELEMENTE GOSPODARSKEGA RAZVOJA — je dejal predsednik Zvezne skupščine Edvard Kardelj, ko se je pogovarjal z družbeno političnimi delavci Beograda. IIIIIDIlIllIllllllčIlfllllllllllllllllllllllllllllllllllllll sestavljeno "izTt ato egZ uriti a - 5 pote^Mi Jnimog6čeVek^ jevamja gospodarskih razme---------------------V!"t--------------J—'* izrecno zapisano, da je polo- raj in njihovega stalnega pre-žaj delovnih organizacij na diranja, nujno pa je iipošte-področju gospodarstva, iz- vati, da je življenjski stan-obraževanja, znanosti, zdrav- dard občanov realno razmer- nomsko hitro napredovati. Prav tako, pravi Kardelj, se zdi, da pri nas podcenjujemo potrošnjo kot obliko . - ------------ delnega pretakanja sredstev. stva, socialnega varstva in je, od katerega je prav tako Izhodišče je namreč tako, da drugih družbenih služb na- kot od investicijskih ali raz- je odnos med razvitimi im ne-čelno enak. nih drugih elementov gospo- razvitimi komunami mogoče usrss so delovne organizacije, na nje narodnega dohodka. primer v šolah, dobile iste organe upravljanja kot J Imajo delovne organizacije v nemu hitrejšemu naraščanju Vendar to ni točno. Z razvo- l.f To razmerje pa zaostaja, jem raznih družbenih služb in ,ln zaito moramo preiti k postop- trgovine, z drugačnim obdav- ga! šmm s imenuje zakon delavski svet j. SP v šolah svet šole. Kolektivi vale^ve^daiTfeTebni "do" šol pa so dobili Izključno pra- ^ ’k d° vico, da sami odločajo o val vprašanjih, ki se tičejo orga- sicer potrošnje in trgovine, tudi podlaga za lokalne investici-v bistvu vselej zniže- je, zlasti za investicije v sto-zaradi zviševanja cen. ritve. ^ nl mogoče niti v pri- Naposled je znano tudi nlzaclje dela, deiltve dohod- ^je preprečiti, da se bodo dejstvo, da terja večja proza, razpolaganje * delovnimi „0^ nnnai,Aj —ix_____i_ t. večja proiz- ka, razpolaganje sredstvi ter delovnih razmerij. cene ponekod še zviševale, saj gre za hiter gospodarski duktivnoet in vodnja večjo potrošnjo. Eno posebnost pa je ustava iagajanje novim razmeram razvoj, za zelo dinamično pri- recimo povečanje produktiv- tu vendarle upoštevala: sodelovanje Javnosti v upravljanja. 79. člen republiške ustave pravi, da v delovni organizaciji, ki opravlja dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, sodelujejo v skladu z zakonom pri upravljanju določenih zadev zainteresirani občani in predstavniki zainteresiranih organizacij ter družbene skupnosti kot člani organov upravljanja delovne organizacije ali na drug način, ki ga določata zakon in statut. A. v proizvodnji proizvajalnih in potrošnih sredstev. Toda, če bi v današnjem položaju postaviti osebni standard kot pogoj, kot izhodiščno točko naše ekonomske politike in planiranja, potem bi to lahko dalo v sedanji fazi vsekakor samo pozitivne rezultate. Razen tega je dejstvo, da so naši delavci pokazali precej nezadovoljstva s sedanjim stanjem. Socializem v naši državi je odvisen od stanja v delavskem razredu In če delavski razred v tem razvoju ne nosti dela namenjamo Izključno za večje investicije, potem mora nastati značilna hiperprodukcija Izdelkov, četudi z drugačnim imenom. Naša industrija dela danes z nepolno izkoriščenimi zmogljivostmi. Čeprav imamo take in take Industrijske objekte, še vedno gradimo enake tovarne, seveda na račun standarda. Toda tudi ob manjših investicijah bi trdnejša usmeritev k večjemu standardu delovnih ljudi omogočila boljše izkoriščanje zmogljivosti kakor tudi fi- nanciranje razširjanja storitvenih dejavnosti, zboljšanje trgovine, obrti itd. Točno je na primer, da so cene storitev visoke. Pri tem ne gre za špekulacijo, marveč tudi za dejstvo, da v odvisnosti od življenjskega standarda morajo naraščati tudi cene storitvam. Nemogoče je, recimo, da bi bile cene za britje enake pri brivcu, ko je zaslužil 10.000 dinarjev na mesec ali danes, ko je njegov osebni dohodek 30.000 dinarjev ali več. Ali recimo problem mesa pri nas. To ni pereč problem zato, ker bi bila naša politika slaba, ker bi podjetja slabo delala, marveč predvsem zato, ker je moderna proizvodnja mesa dražja od ekstenzivne kmečke proizvodnje. Če pa se naj ta proizvodnja razvija, potem morajo imeti delovni ljudje dovolj sredstev, da bi lahko kupovali dražje meso oziroma bi bilo treba cene mesu subvencionirati s premijami. Ce ne bomo uredili niti eno niti drugo, potem bo sedanji primanjkljaj ostal še vnaprej. Kardelj je govoril tudi o tem, da bi se morali smelo usmeriti k večjemu standardu in ob tem pregledati vse morebitne posledice, zlasti na področju investicij, kajti tedaj zanesljivo ne bi mogli toliko investirati. Kajpak nas morajo pri tem voditi zdrav realizem in znanstvene analize, ne pa želje. Zanesljivo ne gre za nekakšno »prelomnico«, marveč za dolgoročnejšo usmeritev. Ko govorimo o osebnem standardu, velja naglasiti še to, da povečanje osebne potrošnje ni v nasprotju tudi s hkratnim naraščanjem družbene potrošnje. Ni vedno najboljše, če človek dobi vse s plačo. Ponekod je bolje zagotoviti neko potrošnjo tudi prek družbenih skladov, zlasti pri nas, ko je produktiv-(Nadaljevanje na 13. strani) Zasavski revirji v.leiu 1941 Piše: Loize požUN Zaradi nepredvidenih ter Izredno težkih razmer, ki so Jih povzročili zgodnji ln , visoki sneg, velike razdalje partizanskih enot do dogovorjenih zbirališč, okupatorjeva trdna odločnost, (la za vsako ceno razbije ln uniči vsako partizansko enoto, čim Jo zasledi, Je partizanska vojska lahko le deloma opravila svoje poslanstvo. Štajerskemu bataljonu, ki se Je odpravljal na pohod, bi se morala priključiti tudi Radomeljska četa Kamniškega bataljona. Četa, ki Jo Je vodil komandir Tone Blajc ln pri kateri Je bil tudi bataljonski komandant dr. Marijan Dermastla — Urban, Je 27. oktobra čakala na Golčaju, da bi Jo Stanetovi kurirji če tisto noč odvedli v sestav Štajerskega bataljona. Zaradi nemškega zasledovanja po boju na Cretl pa sta kurirja prišla šele naslednji dan zjutraj ln Je morala Radomeljska četa tako če 28. aktobra tam predanlti, da bi se ponoči lahko neopaženo prebila do Štajerskega bataljona. Medtem Je golčajskl cerkovnik poslal svojega otroka obvestit Nemce o partizanih v bližnjo postojanko Blagovico ob trojanski cesti. Tako Je orožnikom ln 1. vodu 322. bataljona deželnih strelcev uspelo četo neopazno obkoliti ln napasti. Presenečeni partizani so se sicer hitro znašli, vendar so zaradi ugodnih nemških položajev kljub Junaškemu odporu na koncu podlegli. S komandirjem vred Jih Je padlo deset, trije so se z bataljonskim komandantom na čelu srečno prebili, štiri pa so Nemci zajeli, Jih odgnali v Blagovico ln od tem v Kamnik, odkoder Jim Je eden pobegnil. Oktobra vzpostavljena Brežiška četa, ki se Je v začetku novembra premaknila nad Mali Kamen v Rajhenburg, da bi uničila rudniške naprave v Senovem, se tudi nl mogla priključiti Štajerskemu bataljonu. Sicer pa Je delovala na Izselitvencm območju vse do 28. novembra 1*41, ko so Jo Nemci Izsledili in ■ničili na Gornjah pri Podsredi. Rešila sta se le komandir Dulan Kveder — Tomaž ln politkomisar Rudolf Janhuba ter njun spremljevalec Mirko Zener, ki so prav takrat odšli na sestanek. Od enot, ki naj bi se združile v Dolenjski bataljon, sta uspeli priti na zborno mesto Otavnik le novomeška partizanska sl^ipina In Mokronočka četa, ki sta nato v noči od 1. na 2. november pod neposrednim vodstvom članov Glavnega poveljstva Mihe Marinka In Aleša Beblerja napadli Bučko. Belokranjska partizanska skupina Je prišla le do Otočca pri Novem mestu In se Je zaradi Izčrpanosti ln velikega snega i#rrnlla. Večji del borcev te skupine Je padel že 2. novembra 1841 na Gorenjih Lazah. Tudi del Borovniške čete Iz sestava Krimskega bataljona so Italijani 29. oktobra presenetili In razbili na Osredku. Prav tako nista prišli na zborno mesto Grosupeljska In Stlška četa. Štajerski bataljon se Je po počitku pri kmetih Na-prudniku, Novaku In Kajtnl v Grižah zbral 28. oktobra zvečer pri Brlnarjevem čebeljnjaku, kjer Je komandant Stane obrazložil borcem namen pohoda na Kozjansko. Na pot so krenili med deveto ln deseto uro zvečer. Hodili so po desnem bregu Savinje, prišli čez petrovski most na levi breg, zavili nad Levcem proti Jo-štovemu mlinu na Ložnici In Ostrožnemu ter za Golovcem nad Opekarno proti Smarjetl, kjer so brez težav prešli glavno cesto Celje—Maribor In se preko Ljubečne podali do Bovš Tam so sc utaborili pri kmetu Dobrotlnčku In se na moč utrujeni oddahnili. Za seboj so Imeli dolgo In zelo slabo pot. Snega Je bilo sicer malo, toda precej brozge. Ko so Imeli Celje že za seboj, je pričelo znova snežiti. Pri Dobrotlnčku se Je bataljon zadržal prvič preko dne v dolini In v hiši. Tam sta Jih pričakala tudi oba politična funkcionarja (delegata): Peter Stante-Skala, ki se Je ranjen zdravil v okolici Dramelj, In bataljonski politkomisar Tone Znldarštč-Stefan s kurirjem Revirske čete Ivanom Kalšanom-Bo-sancem. Za bataljonom Je prispel tudi član sekretariata Pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko, Miloš Zidanšek in Jih obvestil o razkritju organizacije v Celju. Tistega dne Je prišel namreč bataljonski kurir Ivo Polan- člč-Ubo z navodili zaradi pohoda na Kozjansko na Javko v celjsko slaščičarno Kugo (R. Goleš), kjer Jo ge-stapo s pomočjo Izdajalke Sonje Omanove-Darjc presenetil pri sestanku okrog deset voditeljev celjske organizacije, med njimi tudi Zidanška. Po srečnem naključju so se skoraj vsi rešili, zajetega kurirja Uba pa so Nemci pri poskusu pobega ustrelili. Naslednjo noč Je prišel bataljon do Dobja pri Dramljah. mimo Dramelj In se okrog petih zjutraj ustavil sredi gozda pri aamotnl kmetiji Franca Škerla. Borci so takoj polegli ln zaspali. Do poldneva Je nametlo snega že čez koleno. Jedli so malo. Proti tretji url popoldne so zvedeli, da so se Nemci Iz Celja že odpravili za njimi v smeri proti Dramljam. Ko so se nato pripravili za pohod ln Je nekje za Dramljami tudi že začelo pokati, so postavili močnejše straže ter se čez kako uro v mraku, ko Je tudi streljanje prenehalo, odpravili naprej. Obrnili so se na Jug proti Hotlnju, prešli blizu graščine pri Ponikvi železniško progo Celje—Maribor, še pred Unišami zavili na Jug proti Zgornjim Selcam, kjer so tudi predanlll. Ko so nato v noči na 1. november prešli še cesto In lokalno progo med Grobelnlm ln sv. Vidom, so končno dospeli do Javorja pri Slivnici in bližnje sv. Lene, kjer Je Stane sklenil z bataljonom predanlti pri kmetih pod cerkvijo. Mokri, premraženl In utrujeni borci so takoj zlezli v seno. Jedil tudi to pot niso. Za stražo Je skrbela Revirska četa. Zaradi Izčrpanosti so se stražarji menjavali vsako uro. Okrog enih popoldne sta se namenila Angel Besednjak-Don In Ciril Curk proti vrhu, od koder so zjutraj prišli. Snežilo nl več ln sta hodila po gazi, ki Je ostala za bataljonom. Komaj pa sta prišla za prvi ovinek. Ju Je presenetil civilist, ki Je Izpod dežnega plašča nenadoma nameril nanju brzostrelko. Ko sta dvignila roke In se spogledala. Je Don bliskovito segel po pištoli. (Se nadaljuje) 19. marca 1964 NOTRANJA POLITIKA GOSPODARSTVO Zasavski tednik, stran št. 3 ZBORI VOULCEV - element stvarne demokracije OBČANI MORAJO BITI ?E PRED ZBORI OBVEŠČENI terenu, temveč so koristni le O VSEBINI RAZPRAVE — VAŽNO JE, KAKO ZBORE za določena vprašanja. METODOLOŠKO PRIPRAVIMO IN IZVEDEMO — VZGOJA LJUDI ZA AKTIVNO DRUŽBENO PRAKSO. Več dela s članstvom Zbori volivcev so bili in so Ce bi zbore volivcev »zaprli« Ce zaključim: pri zborih volivcev moramo doseči najprej prizadevanje krajevnih družbenih služb in komunalnega področja. Ne kaže se ga upravljanja in zelo pomemben element stvarne demokracije. Iz tega izhaja, da pri zborih volivcev ne gre le zavestno odpovedati zborom jih rešiti strokovnjaškega frazi ra nja, teritorialno pa jih moramo prilagoditi tako, da bo imel vsak občan možnost za obveščanje občanov, am- volivcev na terenu samo za- , ... . -v „ to, ker jih v delovnih orga- izraz,tl svoje mnenje in od" pak za njihovo stvarno odločanje v občinski politiki. nizacijah lažje skličemo in Da bi to dosegli, morajo smo prepričani, da bodo V začetku prihodnjega meseca bo v Ljubljani republiška konferenca ZMS. Pred dnevi smo se pogovarjali s dvomno bo morala sekretarjem ObK ZMS Tr- osnovna naloga naših bovije Cirilom Urekom o nekaterih aktualhih nalogah trboveljske mladine. — Kako ocenjuješ dosedanjo aktivnost mladine v Trbovljah? — Moram reči, da je bila priti občani na zbore že obveščeni o tistem, o čemer bodo razpravljali in uspeli. Ali pa če ml npr. imeli zbore volivcev v kolektivih odločali, šol, bi izpustili občane, ki zlasti če gre za pomembna imajo bistven interes za šol- £ hJVanje v tem razvoju, vprašanja, kot je družbeni stvo. Zato zbori v delovnih # skratka vzgajamo ljudi za organizacijah ne morejo na- • aktivno družbeno ločati. • Zbor volivcev je praksa, • skozi katero vzgajamo lju- • di ne le za razumevanje ... _ . • našega razvoja, temveč za ^aznol ka m razgibana. Pnza • aktivno odločanje in sode- devanJa so bl,a — malo pa je bilo tistih mladinskih vodstev, ki so prenašala delo tudi na članstvo. Ne-bitt vodstev, kar že leta m leta čestokrat poudarjamo, da bo mladinska organizacija kot takšna prisluhnila in poglobljeno razpravljala o problemih mladine in posameznikov. S tem nam bo uspelo, da dinamika dela od občinske bomo mladinsko organizacijo konference naprej precej približali vsakemu mladincu plan in proračun. Ce govori- -borov V.UV.O, no prakso. V. O. l i Nov sistem delitve plati zborov. Ker smo jih doslej prepuščali stihiji, smo imeli slab obisk, pasivnost občanov in podobno. Brž ko bi pa začeli pripravljati zbore volivcev sistematično, bi obisk znatno narastel. KAKO ZBORE VOLIVCEV PRIPRAVITI IN OPRAVITI METODOLOŠKO Nunjo je, da se pred zborom volivcev sestanejo krajevne organizacije SZDL in drugi krajevni činitelji (OO ZK, organi krajevne skupnosti in zastopniki organizacij in društev — odvisno je od tega, kaj bo zbor volivcev obravnaval). Ta skupina naj bi vsebinsko pripravila zbor z odbornikom občinske skupščine, ki poroča na zboru. Ta aktiv naj bi poskrbel tudi za udeležbo volivcev. Kako? Ustno, z vabili, razglasi, z razgovori in z neposrednim obveščanjem. Važno je, da se tisti, ki občane obvešča, z njimi pogovori, o čem bodo ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• ----------------------------------------------------- razpravljali. n.zX?k.v^lreiln”ibci„°kiI>RIPOROClLO SKUPŠČINE SRS 0 NADALJNJEM RAZVOJU TELESNE KULTURE ga političnega vodstva. Predstavnik občinske skupščine Pred dnevi so odbori Zvezne skupščine razpravljali i i o potrebi po nekaterih spremembah v gospodarskem j * sistemu. V posebnih analizah opozarjajo predvsem na < i problem ter pozitivne in negativne učinke nekaterih in-. < i strumentov, ki zajemajo sredstva za splošne družbene j | predvsem na širša področja potrebe in za gospodarski razvoj skupnosti. Med drugim predlagajo, da naj bi zamenjali prispevek od dohodka z ugodnejšim instrumentom, ki ne ' bi povzročal špekulacij pri prikazovanju poslovnih re- 1 zultatov. Predlagajo pa tudi, naj bi obresti in anuitete v celoti dobile funkcijo osnovnih instrumentov, usklaje- in da bo postala Zveza mla-usmerjena dine tudi resnična organizacija mladih, v kateri bodo ti našli odgovore na vsa vprašanja, ki jili tarejo. Zdi se mi, da bi morala mladinska vodstva konkretnejše pristopiti k takemu sistemu dela. — Katere aktualne naloge stojijo pred ObK ZMS Trbovlje? — Delo občinskega komiteja poteka po določenem programu dela. Realizacija vseh stališč in sklepov pa je v aktivih prepočasna. Zato tudi posamezne akcije pri občinskem komiteju ne potekajo tako uspešno, kot bi bilo potrebno. ObK ZMS Trbovlje si je prizadeval, da bi v čim krajšem času uredili klubsko življenje s plesom v Delavskem delovanja mladine preko raz- domu. Aktivi oziroma vod- vanje investicij, družbene investicijske sklade pa naj ] | bi vključili v bančna sredstva. nih obliik izobraževanja mladih. Naj omenim Mladinsko politično šolo, šole za življenja in vrsto seminarjev. Pri vsem tem pa se je pojavila slabost, da je ta dejavnost mladina na letnih konferen- stva pa nam to zavirajo s tem, da niso pravočasno dali na razpolago mladincev, ki bi delali v tem klubu. Zato se ne smemo čuditi, če bo potekala le na nivoju občinskega oziroma rudniškega in tovarniških komitejev. Le cah znova spregovorila o klubskem in plesnem življenju v Trbovljah. V SRS pa naj bi uslužbenec, ne bil upravni _______ Prosvetno kulturni zbor skupščine SRS je na zadnji seji » m« obravnaval poročilo v stanju in problemih telesne kulture •*£• va doslej občani k osnutku statuta niso dali j bistvenih pripomb. i Te dni v Trbovljah končujejo z zadnjo redakcijo besedila osnutka statuta občine Trbovlje, o katerem bo pretem razpravljala komisija za izdelavo novega ob- | tinskega statuta. Osvojen predlog besedila osnutka no- j vega statuta občine Trbovlje bo potem predložila obema zboroma skupščine občine Trbovlje v pretrditev. širimo krog krvodajalcev! zabavo. Po svečanem nago- dikalnega sveta Trbovlje. Na voru, ki ga je prebrala učen- njem b^o spregovorili o sika IV. razreda, so pionirji stemu nagrajevanja v delov-najstarejši ženi, ki je prišla njh organizacijah, na proslavo, izročili šopek nageljnov. V drugem delu programa so učenci vseh razredov ti‘" snovali v znanju promi predpisov; za sodelovanje jih je prosvetno društvo Partizanski vrh nagradilo s k"o- Prejcšnjd mesec je odpotoval lektivno praktično nagrado, kot delegat združenja »RU-Prireditev je povsem uspela. DIS« iz Trbovelj v Indijo ra- Vaščani Partizanskega vrha deški rojak Boris Gostiša, dl-In Čebin pa želijo, da bi jih plomirani rudarski inženir, v spomladanskem času obl- dosedanji tehnični direktor skala kaka sekcija trbovelj- združenja »RUDIS«. NI Se tako daleč čas, ko so ljudje umirali zaradi Izkrvavitve. Umirali so ranjenci na bojiščih, umirali so bolniki na operacijskih mizah, smrtne žrtve so terjali porodi itd. Za vse to je bilo treba najti rešitev. Toda, kako dobiti uspešno nadomestilo za Izgubljeno človeško kri ln tako rešiti mnoga življenja. Prišli so do spoznanja, da človeško kri lahko nadomesti le človeška kri. Ugotovili so. da zdravemu človeku ne škoduje, če Izgubi manjšo količino krvi ln da to Izgubo hitro nadomesti. Torej bilo bl zelo koristno, če bl zdravim ljudem odvzeli nekaj krvi ln Jo dali bolniku, ki Je Izgubil večje količine svoje. To se Jim ni vedno posrečilo in bolnik je velikokrat umrl. Včasih Je smrt nastopila prav zaradi te tuje krvi. Sele z odkritjem krvnih skupin, podskupin itd., se je stanje izbolj- šalo ln uporaba krvi se Je nenehno večala ln s tem tudi potreba za njo. Danes' sl sodobne medicine ne moremo zamisliti brez transfuzije krvi. Posebno Je postala potrebna kri z velikim razvojem kirurgije. Poznamo bolezni, kjer Je kri edino sredstvo za ozdravljenje. Veliko krvi se porabi za ponesrečence pri delu ln v prometu. Tempo dela ln promet vse bolj naraščata ln s tem seveda tudi nesreče. Čeprav veliko govorimo o varnosti pri delu ln na cesti, se na to ne moremo veliko zanesti. Kri mora biti vedno pripravljena za prvo pomoč. Pri delu se uporablja vse več mehanizacija ln avtomatizacija, ki precej lajša delo, Je pa lahko zelo nevarna, če je ne pozna dovolj. Pri teh nesrečah je velikokrat transfuzija prvo ln najpotreb- »RUDIS« IMA DELEGATA TUDI V INDIJI »kih Svobod, da bl z gostovanjem program v klubu lahko Izboljšali ln popestrili. -dk ooooooooooo* Pozdrav ženam Žene, zbrane 8. marca v Domu revlrsklfi In savinjskih borcev na Vrheh, so dan žena proslavile v vedrem razpoloženju, ln sicer zahvaljujoč ObO ZB NOV Trbovlje In KO SZDL Gabrsko za prispevke. Ob tem praz-V niku pozdravljajo tudi Q vse žene v naši domo-$ vini. >00000000000 »RUDIS« je v Indiji že sklenil prve pogodbe, zato smo prepričani, da bo tovariš Gostiša s svojim bogatim strokovnim znanjem mnogo prispeval k temu, da se bo »RUDIS« tudi v daljnji Indiji tako afirmiral kot se je v drugih državah. -PAD- Gibunje prebivalstva T R Rojstva: B O V L J Hanša Hrstlč, Hrast- Smrtl: Marija Zlbert, roj. Malnar, upok., Bevško 69 — stara 73 let; Klotllda Gregorčič, roj. Zupančič, gosp., Nasipi 31 — stara 63 let; Marija Vizjak, roj. Jer- rnsmrnEmm kraj 40 — dečka; Pavla Rozman, Izlake 107 — deklico; Marija La-'-vrln, Medija 8 — dečka; Ljudmila Rems, Trg svobode 26 — deklico; Neža Savšek, Kovinarska 3 — deklico; Alojzija Zupan, Pra-pretno 11 - deklico; Amalija Uršič, Pod gozdom 10 — deklico; Marta Bokal, Cemšenlk 32 — deč ka. Poroke: Ivan Inž. Goltes, Šuštarjeva 21 In Jožefa Brančun, med. sestra, Podvine 10; Franc Kranjc, ključ.. Loke 38 ln Marija Štros. usl.. Loke 36. -TTT ▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼* v vsako hišo k..... • Zoimm ::h TEDNIK Naročajte ZAKAJ NIMAMO MESNICE? Do nedavnega je bila mesnica pri Golobu, pa so jo zaprli, češ, da bodo prodajali v njej samo ribe. Zdaj pa se Je zgodilo, da ne dobiš ne mesa In tudi ne rib. Na zborih volivcev smo doslej že nekajkrat govorili, da bl bilo treba v »Nasipih« urediti prodajalne »Mesa« in »Vltamlnke«, zdaj so pa zaprli — kot že omenjeno — še to mesnico pri Golobu. Zato morajo zdaj gospodinje po meso ali Trg revolucije ali pa v Bevško. Upamo pa, da se bo preskrba z mesom kmalu spet uredila v zadovoljstvo potrošnikov. L. F„ Nasipi nejše, kar moramo storiti za ponesrečenca. In ne nazadnje Je tudi strah pred elementarnimi ln drugimi nesrečami, ki nas lahko dolete, tisti, zaradi katerega moramo skrbeti za zaloge človeške krvi! Izkušnja še nedolgo tega (Skopje) nas učijo, kakšnega pomena je človečka kri v teh primerih in koliko življenj lahko z njo iztrgamo smrti. Kot vidimo. Je potreba po krvi res velika. Čeprav se veča število krvodajalcev, Je krvi še vedno premalo, saj Je poraba vse večja. Sedaj lahko rečemo, da Je krvi dovolj le za sproti, ln še to ne vedno. Včasih niso mogli ustvariti zalog krvi, ker je konzervirana kri uporabna le do tri tedne. Z odkritjem suhe krvne plazme se je to spremenilo. Po najnovejšem postopku sušena plazma traja celo do pet let. Poleg tega pa Ima še to prednost, ker JI lahko, če Je potrebno, dodajo tudi posamezne beljakovine, ki so nosilec raznih funkcij. To dajo bolnikom, ki so ogroženi če s kakšno drugo boleznijo. Ce primerjamo podatke Iz leta 1952 s podatki iz leta 1962 vidimo, da je poraba krvi v 10 letih Izredno narasla v kirurgiji ln porodništvu. Kolikšna Je poraba krvi v kirurgiji pove podatek, da Je samo za operacijo srca, ki je tudi prt nas vse bolj pogosta, potrebno 7—8 litrov krvi. Razumljivo Je, da pri današnjem stanju krvodajalstva ne moremo kriti teh potreb po krvi ln pri tem misliti na kakšne večje zaloge. V teh stvareh smo še precej za nekaterimi bolj razvitimi državami, ki Imajo bolj razvito ln organizirano krvodajalsko službo. Tudi prt nas se ta služba čedalje bolj Izpopolnjuje, vendar pogosto ne najde pravega razumevanja, ali pa ne išče. Krvodajalstvo ni več naloga samo RK. temveč vseh drugih organizacij. RK naj bo le nosilec aktivnosti prostovoljnega zbiranja krvi, druge organizacije pa naj mu pri tem pomagajo ln ga podpirajo. Marsikje so že vidni uspehi takšnega dela ln sodelovanja. Treba Je dvigniti zavest posa-meznega Človeka. Krvodajalstvo ni več samo herojstvo ln humanizem, kot mislijo nekateri, temveč Je postala potreba. PRIPRAVLJAJMO SE Z* PROSTOVOLJNI ODVZEM KRVI PRI RK - POMAGAJMO RO MOČI POTREBNIM — SIRIMO KROG KRVODAJALCEV! A. Sternlša Dokončati rekonstrukcijo in razširjati lahko industrijo Člani občinskega komiteja ZKS v Hrastniku so na zadnji seji obravnavali nekatera najvažnejša gospodarska vprašanja in perspektive nadaljnjega ekonomskega in družbenega razvoja hrastniške občine. Seja je bila nadaljevanje večmesečnih razprav, ki so bile v drugih družbeno političnih organizacijah hrastniške občine. Razprava se ni omejila le na trenutno stanje v gospodarstvu komune, pač pa si je prizadevala globlje prodreti v bistvo ključnih problemov in definirati idejno politična stališča osnovnih nalog prihodnjega razvoja. Seja je bila sklicana v času, ko dosega hrastniško gospodarstvo, posebej še industrija, v celoti hiter razvoj in porast; to gibanje pa spremljajo nekatere slabosti, ponavljajo se tudi nekateri problemi, ki upravičeno vzbujajo zaskrbljenost. Poglejmo samo nekatere: Čeprav se je letos proizvodnja povečala, se je v mnogih delovnih organizacijah zmanjšal dohodek, zlasti pa so se zmanjšali skladi delovnih organizacij. Problem je toliko bolj aktualen tudi zato, ker nekatere delovne organizacije poslujejo na meji rentabilnosti. Zraven notranjih pomanjkljivosti je treba Iskati vzroke za tako stanje tudi v zunanjih faktorjih, tako v plafoniranih cenah premoga in nekaterih vrst proizvodov v kemični in steklarski industriji. V takšni situaciji je težko govoriti o delovni organizaciji kot nosilcu reprodukcije. Zanimiv je npr. problem rudnika. Proizvodnja v januarju je bila v primerjavi z mesečnim povprečjem iz leta 1963 večja za 8,1 odstotka, in sicer zaradi izboljšanih storitev. Proizvodni stroški na 1 tono premoga so v'končni vsoti večji za 5,9 odstotka (največje povečanje cen je mogoče zaslediti pri jamskem lesu — za 14,6 °/o, električni energiji — nad 10 odstotkov; drugi poslovni stroški pa bremenijo enoto proizvoda manj zaradi večje proizvodnje). Podobni so tudi problemi v Steklarni In Tovarni kemičnih izdelkov. Res Je, da kažejo sedanja gospodarska gibanja v hrast-niškl občini precejšen — ln to upravičen — optimizem. Seveda pa to še ne more biti vzrok za kakršno koli samozadovoljstvo ln se poraja vprašanje, kaj storiti oziroma kam usmeriti prizadevanja. Člani občinskega komiteja ZK v Hrastniku so bili naslednjega mnenja: Glavno v usmeritvi hrast-niškega gospodarstva v bližnjem razdobju mora biti modernizacija ln dokončanje rekonstrukcije obstoječe Industrije, hkrati s tem pa Je treba Intenzivno nadaljevati z razširitvijo lahke Industrije, ki bo omogočila zaposlitev žena in mlade delovne sile. Prav tako je treba stremeti za hitrejšo in odločnejšo obnovo osnovnih sredstev; nuj- no bo tudi sedanja in prihodnja razpoložljiva lastna sredstva uporabljati bolj racionalno, ekonomičneje in koncentrirano. V večji meri bo treba razviti tudi prakso, da V zadnjih treh letih, odkar ideološka komisija pri ObK ZK Hrastnik intenzivneje skrbi za Izpopolnjevanje Politične šole, je dosegla ta oblika temeljitejšega Idejnega in družbeno ekonomskega Izobraževanja tako raven, ko naziv šole dejansko ustreza stanju, pa naj šolo ocenjujemo po programu, organizaciji ali metodah dela. Zanimanje za šolo je precejšnje, tako da je tudi izbor kandidatov omejen. Izkušnje lz prejšnjih let so pokazale potrebo po temeljitejši ln konkretnejši Izdelavi programov, ker so prejšnja leta zajemali programi preveč zgodovinskega materiala In so bili premalo prilagojeni obravnavanju problemov občine. Nov koncept programa pa Je upošteval predvsem aktualno, sodobno ln pretežno občinsko problematiko. Letos je bil Izdelan program, ki Je upošteval vse potrebe, tako da lahko Izšolajo družbeno političnega delavca, kakršnega želijo Imeti. Tudi letos je časovni obseg predavanj, razprav ln dela po skupinah obsegal 252 efektivnih ur ln Je omogočal obdelavo programa, ki je zagotovil, da so slušatelji študijski program tudi osvojili. Letošnje ugotovitve kažejo, da bt bilo treba razmišljati o Izobraževanju kadrov na višji stopnji v organizaciji vseh zasavskih občin, saj Je razlika med družbeno ekonomskim Izobraževanjem v občinah ln med Izobraževanjem na Višji ln Visoki Soli za družbene vede v Ljubljani prevelika. Prav bi torej bilo, če bi naiboljšlm slušateljem političnih Zasavski u EE3N1I& PODKRAJ: praznik žena V nedeljo, 8. marca, smo imeli prvič v Podkraju slovesnost ob dnevu žena. Pionirji osnovne šole Podkraj so pripravili krajši program, s katerim so bili navzoči nadvse zadovoljni. Po pogostitvi so se zbrani zavrteli ob zvokih harmonike in gramofona. Celo 84-letna Uršula RUS nt zaostajala za drugimi ln se kljub letom nekajkrat zavrtela, za kar so jo prisotni nagradili s ploskanjem. Praznovanje je potekalo v dajejo delovne organizacije svoja prosta sredstva začasno na razpolago tja, kjer bi jih najučinkoviteje naložili. Pospešiti bi bilo treba tudi določene integracijske procese in se boriti proti slehernemu teritorialnemu omejevanju. K temu delu bi bilo treba pritegniti tudi družbeno politične organizatorje, samoupravne organe Ln neposredne proizvajalce. Ker kvalifikacijska oziroma kadrovska struktura v nekaterih delovnih organizacijah ni zadovoljiva, bo treba s po- šol v občinah v Zasavju omogočili, da bi svoje znanje dopolnili na šoli višje stopnje, ki bi delovala za celotno Zasavje. S tem bi najboljšim kadrom omogočili šolanje na Višji ln Visoki šoli za družbene vede v Ljubljani. To menijo tudi slušatelji zadnjih treh letnikov Politične Sole lz Hrastnika. močjo samoupravnih organov doseči, da se izboljša. To so le nekatere od številnih nalog, o katerih so razpravljali na zadnji seji občinskega komiteja ZK v Hrastniku. Poudarjeno je tudi bilo, da morajo člani, organizacije Ln vodstva ZK obravnavati probleme, ki se pojavljajo v gospodarstvu, predvsem z idejno političnega vidika, s stališča programa in vsakdanje aktivnosti v gospodarskem in družbenem življenju občine in delčvne organizacije. Hrastnik PREDSTAVA DRAME »KO BI PADLI OŽIVELI« ZA 8. MAREC Krajevna organizacija SZDL Hrastnik II je za svoje področje pripravila proslavo ob 8. marcu Dnevu žena v kino dvorani Svobode IL Članica odbora SZDL je najprej govorila o pomenu in vlogi žena v družbenem upravljanju. Zatem pa so člani dramske skupine Svobode II v režiji Jelota Klančarja uprizorili dramo »Ko bi padli oživeli«. - F. K. munalne skupnosti socialni— ga zavarovanja iz Trbovelj Karel Rupnik, so v razpravi podali nekatere pripombe oziroma predloge, ki jih pa je občinski sindikalni svet Hrastnik poslal tudi že sekretariatu za delo pri izvršnem svetu Socialistične republike Slovenije. Predvsem se predlogi in pripombe nanašajo na to, ker v tezah ni določen začetek zavarovanja (starost petnajst ali šestnajst let). Pokojninska osnova v višini 85 odstotkov osebnih dohodkov naj bi veljala tudi za tiste upokojence, ki so bili upokojeni s polnim delovnim stažem po sedaj veljavnem pokojninskem zakonu (moški s 35 let delovne dobe in starostjo 55 let, ženske s 30 let delovne dobe in 50 let starosti), ker so s tem izpolnili maksimalne pogoje po doslej veljavnem zakonu. Potrebno bi bilo urediti tudi vprašanje pokojnin tistih udeležencev NOB, ki niso dosegli predpisanega pokojninskega niti delovnega staža, so pa zaradi posledic dejansko težki invalidi. Razpravljati pa bi bilo potrebno tudi o tem, da se ženi, ki je stara izpod 40 let ln nima pravice do družinske pokojnine, prizna vsaj del službenih let po pokojnem možu v njen delovni staž, če prej ni bila zaposlena in se mora zaradi preživljanja zaposliti na novo. Na posvetovanju so se s predlogi strinjali in soglašali e tem, da so bili predlogi poslani izvršnemu svetu SRS. M. K. prijetnem vzdušju, zato sl Podkrajške žene žele še več takšnih prijetnih večerov. M. K. HRASTNIK Rojstva: Martina Pešec, gosp., Krnice 15 — deklico; Marija Kolar, Hrastnik 207 — mrtvorojenega dečka. Poroke: Janez Rogllč, ključ., RAZPRAVA 0 NOVEM POKOJNINSKEM SISTEMU Minuti teden je bilo v stavnikl sindikalnih podruž-Hrastniku posvetovanje o te- nic iz hrastniških podjetij, zah za novi pokojninski za- predstavniki Komunalnega kon. Posvetovanja so se ude- zavoda za socialno zavarova-ležili člani predsedstva ob- nje in drugi, činskega sindikalnega sveta, Po obrazložitvi tez novega člani izvršnega odbora ob- pokojninskega zakona, ki jih činskega odbora SZDL, pred- je podal direktor Zavoda ko- RAZGOVORI S PREDSTAVNIKI SAMOUPRAVNIH ORGANOV Občinski komite ZK, občinska skupščina, občinski odbor SZDL in občinski sindikalni svet Hrastnik so v preteklih dneh organizirali razgovore s predstavniki samoupravnih organov, političnih organizacij in vodilnih kadrov v delovnih organizacijah na področju hrastniške občine. Na razgovorih, ki so bili v Sijaju, Splošnem gradbenem podjetju, Komunalnem obrtnem podjetju, Tovarni kemičnih izdelkov, Ste- OBČNI ZBOR ZVEZE SVOBOD Minuli teden je bil v Hrastniku občni zbor občinskega sveta Zveze Svobod hrasbnt-ške občine. Na njem so v glavnem spregovorili o tezah za nov statut Zveze Svobod ln prosvetnih društev Slovenije. Razen tega pa so bili na konferenci Izvoljeni tudi delegati za IV. kongres Zveze Svobod ln prosvetnih društev Gibanje prebivalstva klarni in na Rudniku, so obravnavali aktualno problematiko, predvsem izvajanje planskih nalog, 7-letni perspektivni načrt, izdelavo statutov, probleme kadrovske politike, izvoz, delo samoupravnih organov, probleme okrog združevanja sredstev v komuni in drugo. Ti razgovori so stična oblika dela družbeno političnih organizacij ln občinske skupščine Hrastnik. -k- Slovenije. Hrastniške Svobode ln prosvetna društva bodo na tem kongresu zastopali Viktor Malovrh, član okrajnega sveta Zveze Svobod, Gvido Urlep, predsednik občinskega sveta Zvetze Svobod to prosvetnih društev hrastniške občine ln Jože Kastelic, predsednik Svobode II Hrastnik. M. K. Brnica 28 ln Jožefa Povše, snažilka, Brnlca 7; Albert Kapelar, str. tehnik, Brnlca 42 In Viktorija Cepin. šivilja, Hrastnik 275. Smrti: Marija Mestnik, upok., Hrastnik 328 — stara 5» let; Peter Draksler, kmet, Marno 26 — star 60 let. OMOGOČITI NADALJNJE ŠOLANJE Problemi zagorske mladine Na razširjenem plenumu ObK ZMS, ki Je bil 6. marca v Zagorju, so obravnavali gradivo republiške konference ter izvolili še delegata za republiško konferenco ZMS v Ljubljani. Nakazanih je bila tudi vrsta problemov, s katerimi se srečujejo mladi ljudje v gospodarskih organizacijah, šolah tn na terenu. Skupno so poiskali tudi najboljšo pot za rešitev teh problemov, Izmed katerih Je eden naj-večjih — pomanjkanje prostorov, kjer bi se mladina sestajala. Analiza, ki so Jo izvedli, je pokazala, da ima edino ObK in aktiv Strokovno izobraževalnega centra svoj prostor od vseh 19 aktivov. Zato se morajo ostali posluževati raznih učilnic, sindikalnih sob ali pa gasilskih domov. Ta problem Je skratka ena največjih ovir pri delu v organizaciji Zveze mladine. Večkrat je tudi slišati očitek starejših, da Je mlade ljudi pogosto srečati v gostinskih lokalih, da pijejo alkoholne pijače, raz- grajajo in podobno. Nesporno Je, da bi nekaj takih primerov zlahka odpravili, če bi mladini nudili svoj kotiček, kjer naj v svojem krogu najde pravo razvedrilo, razvedrilo v mladinskem klubu. Zagorski ObK ZMS je o tem že večkrat razpravljal in skušal priti do nekega prostora, ki naj bi bil »mladinski prostor«, kjer bi mladinci našli delovni prostor In prostor za razvedrilo. Mladinski klub bi lahko delal trikrat tedensko, a kljub velikemu zanimanju mladincev za tak prostor, še niso uspeli rešiti ta problem. Smatrajo, da bi morale pri tem pomagati tudi vse družbeno politične in delovne organizacije. Podoben primer ima v zagorski občini DPD Svoboda, ki nima svojih prostorov v Delavskem domu ih Jih mora plačevati. Nekaj časa že delujejo »Sobotni večeri«, ki Jih organizira DPD Svoboda in uprava DD. Obisk na teh sobotnih večerih Je bil doslej zadovoljiv, le da Je marsi- kdaj premalo zanimanja za sam kulturni program. Ce pa pogledamo podatke, nam številke povedo, da Je od 1362 mladincev kar 1001 mladincev v Svobodah ln prosvetnih društvih v naši komuni, to Je 81,28 '/•. Po drugi strani pa Je opaziti, da je vse premalo mladincev v samoupravnih organih in družbeno političnih organizacijah, saj podatki kažejo, da je od 1362 mladincev le 412 mladih, to je 30,25 odst. v omenjenih organih ln organizacijah. Eden od perečih problemov so tudi štipendije, saj ima občinska skupščina 37 štipendistov, povprečna štipendija pa znaša 6000 dinarjev, kar vsekakor ni v skladu z vsemi izdatki vsakega posameznika. Organizacija Zveze mladine bo tudi vnaprej skušala čimprej odpraviti vsa ta aktualna problematična vprašanja, s katerimi se srečuje zagorska mladina. K. P. ooooooooooo< ZBORI VOLIVCEV BODO 22. IN 24. MARCA Skupščina občine Zagorje ob Savi bo v naslednjih dneh sklicala zbore volivcev, na katerih bodo občani razpravljali o osnutku novega občinskega statuta. V okoliških krajih bodo zbori volivcev v nedeljo, 22. marca; na mestnem področju pa v torek, 24. marca. 00000-000000« KONČNO ČRPALKA! Prejšnjo sredo je tudi Zagorje ob Savi dobilo dolgo pričakovano bencinsko črpalko. V navzočnosti predstavnikov ljubljanskega »Petrola« ter predstavnikov delovnih in družbeno političnih organizacij iz Zagorja jo je simbolično izročil namenu predsednik Skupščine občine Zagorje ob Savi Dušan Kolenc s tem, da je prvemu kupcu natočil gorivo. V sodelovanju s skupščino občine Zagorje ob Savi je črpalko uredil ljubljanski »Petrol«. Veljala je okrog 30 milijonov din; odprta pa bo vsak dan od 6. do 20. ure. V Zagorju pričakujejo, da bo nova bencinska črpalka važen faktor pri nadaljnjem razvoju prometa. TOREJ: motorizirani občani! Črpalka je končno tudi v Zagorju! (ma) Seja občinske skupščine V petek, 20. marca, bo seja skupščine občine Zagorje ob Savi, na kateri bodo sprejeli letošnji družbeni plan in proračun zagorske občine, zraven tega pa še vrsto odlokov, med njimi tudi odlok o kmetijski dokladi. (ma) KAKO JE S STATUTOM GRADBENEGA PODJETJA? Čeprav je komisija za sestavo statuta Gradbenega podjetja Zagorje ob Savi upoštevala mnenja, da je treba z izdelavo osnutkov statutov delovnih organizacij pohiteti, da ne bi potem primanjkovalo časa za široke javne razprave (dokaz za to je dejstvo, da je bil osnutek statuta izdelan že v aprilu 1563), se zdaj poraja vprašanje, ali bo statut sprejet So 9. aprila ali ne. Organi in organizacije, ki so jim dali v razpravo osnutek statuta Gradbenega podjetja Zagorje ob Savi, doslej še niso sporočili delovni organizaciji svoje ugotovitve o statutu ter morebitne pripombe in vprašanja. Zdaj komisija v Gradbenem podjetju ne ve, kaj naj stori, in sicer skoraj tik pred rokom, ko mora biti statut sprejet. Tu in tam je sicer slišati pripombe, da je statut zanič, pa spet, da je dober in »da kar gre«. Nič pa ni konkretnega, kar bi lahko služilo za dopolnitev ali celo spremembo osnutka statuta. To je le nekaj kritičnih vprašanj, ki se porajajo v zvezi s sprejemom statuta v zagorskem Gradbenem podjetju, zlasti še zategadelj, ker povsod naglašajo, da je treba s sprejemanjem statutov delovnih organizacij pohiteti. R. D. KRVODAJALSKA AKCIJA Transfuzija krvi je postala eden nepogrešljivih elementov v sodobnem zdravstvu. Tako v Zagorju že enajsto leto poteka prostovoljno krvodajalstvo, organizacijo krvodajalskih akcij pa vodi občinski odbor RK. Z ozirom na vedno večje potrebe v kliničnih in ostalih bolnišnicah je občinski odbor RK v Zagorju spet pripravil krvodajalsko akcijo, za katero se je prijavilo že lepo šte- POŽRTVOVALNOST JE NJIHOVA ODLIKA vilo krvodajalcev. Odvzem krvi bo 20. in 21. marca od 7. do 14. ure v zagorskem Zdravstvenem domu. R. Gibanje prebivalstva ZAGORJE OB SAVI Rojstev In porok ni bilo! Smrt: Ivan Jakoš, upok., Izlake 13 -r star 80 let. Zagorje Zvedeli smo, da so v Kan-dršah zgradili s skoraj samim prostovoljnim delom gasilski dom. Zato smo se napotili pred dnevi v ta podeželski kraj in obiskali požrtvovalne vrle može, ki so nlčkoliko delovnih ur žrtvovali za to, da zdaj ponosno stoji v tem kraju zares lepa zgradba novega gasilskega doma. V našem razgovoru so sodelovali: Franc Ocepek, Franc Lavtar, Albin Mali, Milan Zupančič, Mirko Dežman, Albin Grden in Ivan Razpotnik. Prostovoljno gasilsko društvo Je bilo ustanovljeno 12. avgusta 1932. leta. V letu 1935 so zabeležili prvi uspeh, ko so kupili mo-torko. Sprva so Imeli le majhno barako v vasi, ob začetku druge / svetovne vojne pa so dali vse uniforme za partizane. Gasilsko orodje so skrivali pri Albinu Maliju, po vojni pa so nabavili še gasilski voz in tudi dejavnost se je še bolj razmahnila. Danes šteje njihovo društvo 34 članov. Ker dolgo niso Imeli nobenega odgovarjajočega prostora, so na pobudo poveljnika Franca Ocepka sklenili, da pričnejo z gradnjo novega gasilskega doma. Tako so že v lefu 1957 začeli zbirati potreben material (z akcijo so zbirali les, kopali pesek ln podobno), 1959. leta pa so resno zapeli krampi ln zasno-pall prve temelje. Kandrškl gasilci so sami vozili gradbeni material od podrtih stavb iz Zagorja, les so prispevali kmetje, nekaj pomoči pa Jim je nudilo tudi zagorsko Komunalno podjetje, v materialu Rudnik Zagorje, IGM ln Kresnička Industrija apna sta tudi prispevali material, nekaj malega pa so dobili tudi dotacij raznih forumov. Sama gradnja le trajala resda celih pet let, vendar podatki, da Je bilo skupno opravljenih doslej kar 7584 prostovoljnih ur, nazorno pričajo o požrtvovalnosti samih gasilcev, ki so žrtvovali za to gradnjo skoraj ves svoj prosti čas. Tudi njihova člana od ustanovnega občnega zbora — 64-let-nl predsednik društva F. Lavtar In 67-letnl Albin Mali sta prispevala kar po 282 oziroma 249 prostovoljnih ur. Njihov poveljnik Franc Ocepek, ki je zbral kar 1445 ur, pa ima največ zaslug pri gradnji tega lepega doma. S skupnim Interesom vseh kan-drških gasilcev Je torej gradnja uspela, čeravno so pričakovali več pomoči pri njihovem delu Sedaj imajo v domu lepo dvorano, svoj prostor za sestanke ter garažo ln orodjarno In tako so uresničili svojo največjo željo Zapisati velja - tudi, da so pora bili za gradnjo vse^n le 3,5 mili Jona finančnih sredstev, po ocenitvi pa Je novi gasilski dom vreden najmanj dvajset milijo- nov, kar nedvomno priča o veliki prostovoljni akciji samih članov, Izmed katerih so nekateri vložili celo svoja sredstva v to gradnjo. Vsekakor so vredni kandrškl .. gasilci Javne pohvale in so lahko za vzgled ostalim organizacijam. Pričakovati Je tudi, da bodo v bodoče naleteli na večjo pomoč in razumevanje, kar vsekakor tudi zaslužijo. (rap) Gasilski dom na Trati, ki so ga zgradili gasilci iz Kandrš Gasilci Iz Kandrš OBČNI ZBOR PD LITIJA Zadnji občni zbor Planinskega društva Litija je obiskalo precejšnje število društvenih članov, zraven njih pa še predstavnik PZS in predsednik koordinacijskega Odbora zasavskih društev Franc Golob, predstavnika koordinacijskega odbora mladinskih odsekov PD Zasavja in drugi. Delo litijskega Planinskega društva je bilo v zadnjem letu izredno uspešno. Lani so uspeli končno ometati Dom na Jančah ter urediti deloma tudi notranjost doma. Lani je PD Litija razvilo še svoj društveni prapor, kar je najlepše priznanje za delo društva, saj je pri dodeljevanju sredstev za prapor sodeloval širok krog darovalcev. Občni zbor je sprejel poročilo upravnega odbora in izrekel priznanje za požrtvovalno in uspešno delo. Novemu upravnemu odboru pa je občni zbor naložil, da naj v kar največji meri skrbi za vzgojno in izobraževalno delo-s članstvom. Prav tako pa naj, bi v vrste planincev vključili čim več mladine, ki dokonča osemletko, saj je ugotovljeno, da je zdaj med planinci le malo te mladine. Občni zbor je med dragim ugotovil, da bd moral pri vključevanju mladine v PD Litija odigrati vidnejšo vlo- storiti v prihodnje, go občinski komite ZMS Li- Omeniti je tudi treba, da tija, ki pa na občni zbor dru- je Planinsko društvo Litija v štva ni poslal svojega pred- preteklem letu slavilo 50-let-stavnika, ki bi lahko zbranim nico organiziranega planin-planincem povedal, kaj so skega udejstvovanja, kar je storili doslej v zvezi z vklju- dokaz, da bo društvo delova-čevanjem mladine v vrste lo uspešno prav gotovo tudi planincev in kaj mislijo v prihodnje. NOV ODLOK 0 OBČINSKI DOKLADI NA DOHODNINO Občinska skupščina Litija 4 kategorije oziroma pravza-je na zadnji seji sprejela nov prav samo v 3 kategorije, ker odlok o občinski dokladi na ne spada nobeno področje v dohodke Iz kmetijstva, obrti, prvo kategorijo. Precej vasi samostojnih poklicev in pre- spada v 4. kategorijo, kjer bo moženja za leto 1964. Značil- občinski davek nizek ter sitnost novega odloka je v dej- mulativen za kmetovalce na stvu, da so kmečka gospo- teh področjih, darstva v občini razdeljena v M. Literarni večer v Šmartnem V Šmartnem pri Litiji je očeh se je utrnila solza. Na bila proslava v počastitev zaključku prireditve pa so se Dneva žena v avli nove šole. recitatorjem pridružili še Kulturni program so izvajali pionirji, ki so s preprostimi, mladinci te šole — člani re- toda prisrčnimi besedami če-citacijskega krožka, pred- stitall ženam In materam ter stavili pa so partizanskega jim podarili spomladanskega pesnika Karla Destovnika- cvetja. Kajuha. Poglajnova mama pa Je Ob poslušanju programa so sprejela šopek rdečih nagelj-se matere in žene padlih s po- nov, tako rdečih, kot Je bila minjale težkih trenutkov pre- borbena kri padlega sina — teklostl in v prenekaterih Bliska. -Is ■■■■■■■■■KI ■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ š LOVSKI TURIZEM V ZASAVJU I ■ I Italije še ni doživel nikoli. »V litijske gozdove bom Ko bo dograjena nova kar precej. Zasavska cesto se bo turi- Letos so prišli v revir zem v litijska dolini moč- litijske lovske družine že no povečat Tudi lov bo tudi prvi Inozemski lovci, prišel še zelo radi« je de-tista panoga, M bo privab- v glavnem iz Italije. Ne- jad ob slovesu, ljala vnete lovce te tujine, davno tega Je imel eden Srečni lovec te Italije je Kajti pred svoje »pihalni- izmed italijanskih gostov- odpeljal s seboj dvojno ke« bodo dobili tako div- lovcev izredno srečo, saj lovsko trofejo, katero je je zajce, lisice, fazane kot je v eni sami sekundi za- plačal z devizami, tudi jerebe In drago, pa del in podrl z dvema stre- Na sliki, ki jo je posnel tudi divje prašiče, ki jih loma kar dva čekanarja. tov. Jože Zupančič te Lije v zadnjih letih pri nas Takega uspeha gost te Uje: srečni lovec ter dva upihnjena čekanarja. KAKO JE S STATUTI? 11 Komisija za statute delovnih organizacij je na zad- ' j nji seji obeh zborov Skupščine občine Litija poročala , > o ugotovitvah v zvezi s statuti posameznih delovnih or- > 1 ganizacij. Iz .poročila izhaja, da so Statuti nekaterih de- ' j lovnih organizacij pomanjkljivi, na kar so bile opozor- < i jene tudi komisije za statute v delovnih organizacijah, < 1 in sicer zato, da odpravijo pravno formalne pamanjklji- ] | vosti, katerih je največ. Opozorjeno je tudi bilo, da je i i dano v osnutku statuta preveč pristojnosti administra- < > tivnemu aparatu, s čimer so kršene pravice samo- ] ] upravnih organov. i i Občinska Skupščina Litija meni, da lahko delovne 1 [ organizacije Predilnica, Lesna industrija, Industrija j j usnja Šmartno, Kresniška industrija apna, Gradbeno i i podjetje, KZ Litija in KZ Gabrovka-Dole ob upošteva- j [ nju danih priporočil čimprej sprejmejo staitute. Pri do- i končni redakciji statutarnih določil pa naj bi upošte- i vali tudi reelekcijo vodilnih uslužbencev v upravi in J proizvodnji. Litijska Občinska skupščina je tudi priporočila i vsem tistim delovnim organizacijam, ki še niso predlo- j žile osnutke statutov občinski komisiji, da to čimprej ] store, da jih bo lahko pravočasno obravnavala. Posebna i komisija, ki deluje pri Delavski univerzi, pa naj bi nu- j dila strokovno pomoč manjšim delovnim orgamiizaci- ' jam, da bodo statuti izdelani pravočasno. U. » OBVEZNO FLU0R06RAFIRANJE (C) LITIJA - Občinska skupščina Litija Je na zadnjem zasedanju sprejela odlok e obveznem fluorografl-ranju prebivalstva v občini od 19. leta starosti dalje. Akcija Je izredno pomembna za odkrivanje tuberkuloznih obolenj, zato Je dolž- nost slehernega občana, da se je udeleži. Litija Gibanje prebivalstva Rojstev ln porok ni bilo! Smrt: Marija Llberšar, Šentvid pri Stični — stara 89 let. GABROVKA: uspela proslava 8. marca Za praznik žena — 8. marca — se je v Gabrovki zbralo nad 100 žena, predvsem gospodinj, tudi do starosti 70 leti Od sedeža kmetijske zadruge do prosvetne dvorane so šle žene v sprevodu in prepevale partizanske pesmi. Potem pa jim je Osnovna šola Gabrovka pripravila pisan program z igrami, recitacijami ln e plesom; gojenci Glasbene šole te Gabrovke pa so pripravili še kratek koncerti Po programu je bila pogostitev, nato pa zabava. Med prisotnimi ženami je vladalo prisrčno vzdušje ln zadovoljstvo, vse pa so Izrazile željo, da bi tako proslavo pripravili tudi prihodnje leto. Za uspelo proslavo 8. marca — dneva žena — se odbor KO SZDL Gabrovka zahvaljuje vsem ženam, ki so sodelovale pri pripravah, pred- vsem Se Francki Korošec * Moravške gore, prav tako pa tudi Osnovni šoli in Glasbeni šoli Gabrovka za program ter Občinskemu odbora SZDL Litija za pomoč. J. R. Zadovoljivo gibanje gospodarstva V Litiji ugotavljajo, da sta bili januarska in februarska količinska in vrednostna proizvodnja zadovoljivi, zaradi česar je potrebno s takim tempom proizvodnje nadaljevati še v naslednjih mesecih. Ob koncu marca bodo upravni organi občinske skupščine Litije izdelali obširnejšo analizo o gibanju gospodarstva in jo predložili v obravnavo obema zboroma skupščine občine Litija. K S DVA STOLPCA 83-letna Marija OBLAK je ena izmed najstarejših Radečanov. Potrkal sem in vstopil. »No, kdo bi si mislil, na stara leta bom, pa še v ,cajtengih‘ po svetu romala!« Prijazna ženica je spregovorila o sebi... Marija Oblak je že vseskozi prebivalka Radeč. V mladosti je 12 let služila kruh po svetu, nato se je leta 1907 poročila, vendar je bilo njeno življenje težko, saj je njen mož Janez rad večkrat pogledal v kozarec. Kmalu po poroki sta odšla v tujino za kruhom, tu pa sta ostala polnih 12 let. Po vrnitvi k staršem v Radeče je moral Jimez v 48 urah k vojakom, Marija pa je ostala sama s 6 otroki. Ni bila majhna skrb — preživeti vse otroke, vendar je zmagala skromna Marija in dala otroke tudi v priuči-tev. Leta 1941 so njeno družino preselili v Nemčijo, kjer je njen mož ostal v koncentracijskem taborišču, sama pa se je leta 1942 vrnila k hčerki v Za- gorje, kjer je živela štiri leta. Zdaj spet stalno živi od leta 1946 v Radečah in Marija je prejemnik socialne podpore, ki pa znaša borih 4500 dinarjev. Vprašal sem se sam pri sebi, ali ti denarci res zadostujejo za vse, kar zgarana ženica potrebuje za svoje življenje?! Marija je rodila v svojem zakonu deset otrok, jih vzgojila in se borila zanje. Razmislimo o njenih štirih tisočakih in njenem življenju! »Najbolj srečna sem, kadar me obiščejo otroci, toda vsakokrat ne vem, kam bi sedli, da bi vsi prišli v mojo sobo, v kateri se komaj sama premikam. Vendar so to moji najsrečnejši dnevi, takrat začutim tembolj, da nisem tako sama...« Solze in spomini. Kljub lepi starosti pa še vedno rada bere. Na mizi je ležala pravcata »starinska bukva«. To so slike iz ciganskega življenja — Henryja Murgerja — »La Boheme«. Ko pa sem jo vprašal, kakšne knjige pa nasploh najraje bere, je rekla: »Smejali se boste, ampak kar zapišite, da še vedno zaljubljene.« Tokrat sva se zares od srca nasmejala. »Včasih se počutim nekoliko slabše, včasih pa stara kar dvajset let In še zaplesala bi s kakim čednim. Pa tega nikar ne zapičite, sicer se bodo ljudje preveč nasmejali...« Zaželel sem ji še čknveč veselih dni in poslovila sva se. Razgovor mi bo še dolgo ostal v lepem spominu. (rap) SuAf$r^eMo2£Ti kliK 'RBOVUE JDOBOVG CDOL ČEČE PRAPRETNO DOPISNIKI nxrturEcurO' Delo — RTV V soboto, 7. marca, je izšla v posebni prilogi »Dela« prva številka nove radijske in televizijske revije. Obilno ilustrirana in vsebinsko pestra revija bo obsegala 16 strani četrtinskega formata »Dela«. Prenašala bo celoten domač in precej tujega radijskega in televizijskega programa. V njej bo vrsta sestavkov, ki bodo še posebej govorili o programu tedna, razen tega pa bodo v njej še druge zanimivosti, ki bodo poslušalcem in, gledalcem približale svet radia in televizije. Novo radijsko prilogo bodo dobili vsi naročniki »Dela«, ne da bi se naročnina zvišala. Kot sestavni del sobotnega »Dela« pa bo na voljo tudi vsem, ki kupujejo naš dnevnik v kolportaži. Pojem za rudarstvo Ob pogledu na alžirski zemljevid vidimo, da se med pogorjem Male Kobilije in pogorjem, ki se spušča proti jugu v smeri proti Sahari, širi planota, na kateri je tudi mesto Setif. Planota je visoka povprečno 1000 metrov in je že dolgo znana kot žitnica Alžirije. Na tej planoti ležita južno od Setifa kraja, o katerih bomo v prihodnje še večkrat slišali. Imenujeta se DJEBEL GUSTAR in KHERCET TOTJSSEF. Ta dva zapuščena rudnika sta namreč delovišči združenja »RUDIS«; njegovi strokovnjaki tu opravljajo osnovna geološka raziskovanja in merjenja, ki jim bodo sledila rudarska in druga dela. DJEBEL GUSTAR je prvi s katero so Francozi zaman rudnik, katerega ponovno skušali pridobiti koncentrat rih bo mogoče vse te ogromne količine nakopane rude uspešno izkoristiti. Iz Djebel Gustara sega pogled čez ravnine in slanega jezera do hribovja, za katerim se skriva KHERCET YOUSSEF, drugo delovišče ekipe »RUDIS«. Rudnik je povsem uničen, saj so spustili Francozi v zrak pred odhodom vse naprave, ki so še ostale od tedaj, ko je rudnik Ali bodo občani podprli akcijo mladih? Pestra in množična dejavnost mladih Ločanov v preteklem letu na področju športnega življenja postav-^, lja v ospredje aktualni problem — kako priti do primernega športnega igrišča. Na zadnjem posvetu Občinskega komiteja ZK v Sevnici, na katerem so razpravljali tudi o problemih telesne kulture v občini, so med drugim ugotovili, da nadaljnji raeavoj telesne kulture zahteva večjo pozornost. Te ugotovitve, ki vsekakor niso nove, pa narekujejo tudi Stroko javno razpravo in posredovanje. Mladina v Loki pri Zidanem mostu želi skratka preiti na organizirano športno udejstvovanje, ki bo mladim nudilo tudi večje perspektive. Ta aktualni pro- blem o prepotrebnem športnem igrišču narekuje tudi še večjo pozornost in pripravljenost vseh občanov, da s skupnimi interesi zagotovimo rekreacijo naše mladine. N. S. »Mišolovka« v Loki Kulturniki lz Loke pri Zidanem mostu so sedaj nehali odgovarjati »radovednežem«, ki so spraševali, kdaj bodo lahko videli Igro »Mišolovka« na tamkajšnjem odru. Resda so se je učili kar poldrugo leto in zamenjali v tem času že nekaj igralcev, tokrat pa je v režiji tovariša Mlinarja, ki je vztrajno bodril Igralce, to odrsko delo le doživelo premiero. Preteki! teden je bila namreč na obeh predstavah v Loki dvorana vedno polna, povedali pa so tudi, da bodo gostovali še v drugih krajih. N. S. ruunm, ponuvuu piiuvuin prenehal z obratovanjem, obratovanje bodo omogočili iz sicer zelo bogate cinkove prj DrjiI> strokovnjaki združenja »RU- rude, zaradi česar so v oko-DIS«. Sedanje stanje rudni- lici velike halde neizkorišče-kov je žalostno, kajti precej ne rude. Kot smo poročali že objektov je porušenih. Okrog prejšnji teden, je strokovnja-opuščenega rudnika so še kom»RUDIS« uspelonajtita- tTroristitoe^orga^zacTj^OAS: vedno ovire iz bodeče žice, ke postopke, s pomočjo kate-pa je viden ZBOR V0LILCEV V LOKI Pri pripovedovanju domačinov skriva 90 m globoki rudniški jašek trupla mnogih alžirskih domoljubov, ki so jih pobili pripadniki zloglasne nad rudnikom velik bunker. Vse to so ostanki, ki pričajo, da so bili v teh krajih hudi boji med Francozi in alžirskimi partizani. Zraven rudnika je flo- Minuli teden so zboru volivcev v občani Loki na pri V tem okolju, med zidovi nekdanje separacije in v redkem gozdiču, so sd člani ekipe »RUDIS« uredili tabor. .Živijo v udobnih šotorih, v neposredni bližini pa so si uredili tudi skladišče in de- tacija, ki jo ne uporabljajo, zidanem mostu obravnavali lavnice. Vrtalci vrtajo z dve- »BL1SK« PRVIČ MED UCENCl Šmarski pionirji so pripravili za Dan žena prijetno pre- st atu t komune im nadaljnje ma vrtalnima garniturama ti-perspektive kmetijske proiz- pa Janez-600, ki sta domače vodnje. Pri obravnavi statu- konstrukcije. Tl vrtalni stro-ta so med drugim opozorili ji so posebej primerni za dela na člen o ustanavljanju kra- v predelih, kjer primanjkuje senečenje. V počastitev tega jevnih skupnosti in nakazali vode, kajti z njimi dosegajo praznika so izdali prvo šte- potrebo po ustanovitvi kra- tudi do 40 "/• boljše rezultate, vil-ko svojega glasila, ki nosi jevne skupnosti v Loki, ki bi kot so jih dosegali francoski ime po padlem junaku Tine- občanom omogočila hitrejše vrtalci na tem področju. Vrtu Poglajenu-Blisku. urejevanje nekaterih komu- talci delajo noč in dan. Pri Vsebina številke je razno- nalnih služb. Upati je, da bo vrtalnih garniturah delajo lika in privlačna za vse, 150 Občinska skupščina v Sev- tudi Alžird, ki so z našimi izvodov je kmalu pošlo, ured- niči pokazala razumevanje in ljudmi že dobri prijatelji, niški odbor pa že razmišlja nudila pomoč, da občani Lo- Naučili so se nekaj sloven-o vsebini druge številke in ke in okolice dobijo svojo skih besed, naši vrtalci pa tudi o povečanju naklade. krajevno skupnost Ls Im 2 S reportaža: Dragi potnik, ki si se že kdaj morda oglasil v Hrastniku, pojdi tokrat z menoj Potovala bova sicer res peš, vendar ti ne bo žal. Spotoma bova lahko razpravljala o »abstraktni umetnosti«, s katero imajo Hrastničani nekaj skupnega. Verjetno se ti zdi, Poiepanje po Hrastniku da sem v tem odstavku »blazno nerazumljiv«, zato naj raje spregovorijo dejstva ... Naši tokratni mali reportaži smo dali naslov »Potepanje po Hrastniku«. Da bi bil tembolj originalen z naslovom, sem jo mahnil po hrast-niški cesti in zadeva je bila skratka »originalno« potepanje. Vendar pa je bil rezultat tega pešačenja svojstven, zato vas seznanjam z vsem, kar mi je nudil pogled. Omejil sem se na hrastniške »1Z-VESNE TABLE« in »REKLAMNE NAPISE«. Relacija: od Steklarne do Riklove-ga mosta! Prva tarča ocenjevanja je postala tabla Knjižnice D K D Svoboda II. Prebral sem seveda lahko, vendar pripominjam, da bi jo morda le zamenjali s kakšno lepšo zoblano desko in nekaj barve na njej. Poleg tega še lepe črke za napis in videz bi bil znatno bolj estetski. — Joj, štiri korake naprej mi je zastal dih. Kako lepe table! Potreboval bi namreč »cvikerje« prababice, da bi lahko prebral »abstraktno zbrisane« črke. Vendar sem tudi brez teh ugotovil, da je to Brivško-frizerski salon. Slišal sem že za abstraktno umetnost, za abstraktne napise pa še ne! — Na poti naprej irie je le zadovoljilo Splošno trgovsko podjetje Hrastnik. Table poslovalnice »Sadje-zelenjava in delikatesa« ter poslovalnic št. 2, 3 in 4 so bile še dokaj solidne in čitljive, kar je še posebej važno. Nasploh estetske izložbe je bilo opaziti pri poslovalnici št. 2. Vendar nekaj zadovoljivega, sem si mislil in krenil naprej. — Ustavil sem se tudi nasproti Tovarne kemičnih izdelkov in se z dolgim pogledom zazrl v dva nemogoča reklamna napisa. Tu je menda Kino Svoboda, ki ima tako »lično« reklamo, da bi celo grafolog komaj spoznal, da je napis v slovenskem jeziku. Tudi reklama za »Gostišče« je v takem stanju. To je bil nekoč celo svetlobni napis, vendar ni s tem trenutno v nobenem sorodstvu. — Tudi Gostinsko podjetje Partizan bi lahko zamenjalo star napis z nekim sodobnejšim in vsaj za oči lepšim. Črke že počasi jemljejo slovo In opozarjajo ter kličejo rešitev. — Dogodek reportaže pa sta eestno-prometna znaka pri Riklovem mostu. Eden (na desni) kaže namreč pravilno smer ta Rimske toplice in Trbovlje, na drugi strani ceste pa je znak, kt kaže za Trbovlje popolnoma v obratno smer. Kdorkoli se bo vozil skozi Hrastnik, naj se orientira le na desni znak, ker le ta je pravi. Precej nerodno bi bilo, če bi se šele čez dalj časa spomnil, da ne gre v Trbovlje, ampak v Rimske toplice. Pa še bencin je dražji! Kaj pravite na naše hrast-niško potepanje? Moja pripomba: nimam rad abstraktne umetnosti pri napisih! Tekst in foto: R. P. Naročam »ZASAVSKI TEDNIK« Pošiljati mi ga začnite takoj — z dnem_______________,______-..... 1%.. jZGODBE, ALjLh jvuZe, I ŽIVLJENJE. „ Nepoznana...* nekaj arabskih to tako se kar dobro sporazumevaj o. Sredi taborišča vihrata alžirska in jugoslovanska zastava, okoliški prebivalci pa hodijo spraševat, kdaj bo kaj dela tudi za njih. Namen alžirske vlade je, da oba rudnika začneta čim-prej z obratovanjem. Zato Poslovno združenje »RUDIS« že izdeluje projekte to ekonomske analize; aližrski narodni skupščini pa je predloženo gradivo, na podlagi katerega bosta rudnika prišla v proračun za leto 1964. Uspehi ekip združenja »RUDIS« so privabili številčne obiskovalce. Jugoslovane so obiskali med drugimi tudi prefekt to Setifa, podprefekt to Saimt Arnauda to predstavniki direkcije za alžirsko rudarstvo. Tudi župan mesta Ampčre je večkratni gost to prijatelj Jugoslovanov. Odkar so vrtalci ob alžirskem narodnem prazniku — 1. novembru dobili na proslavi svileno zastavo, ki sedaj visi na častnem mestu v jedilnici to dali v zameno sliko predsednika Tita, ki je zdaj v županovi pisarni, so stiki med mestecem Ampčre in ekipo »RUDIS«' prisrčni to nadvse prijateljski. Smelo lahko zapišemo, da je postal »RUDIS« v prijateljski alžirski državi pojem za rudarstvo in za Jugoslavijo. -PAD- Priimek in ime Kraj, ulica, hišna št. Pošia Lastnoročni podpis IH« Ul 3 > S § m y> 1C3 »ai- Tovarišicama je nekaj časa molče opazovala. Skozi možgane so ji hitele misli v otroški dom, na vojna leta, v vojno vihro... Koliko otrok je ostalo brez staršev. Koliko mater, žena, deklet je ostalo brez hčera in sinov, brez mož, brez fantov. Padli so. Žrtvovali so svoja življenja... Toda Franci!... Njegova mati... Niti v enem dokumentu ne piše, da bi padla, da bi bila mrtva. Samo: — Prinesla je fantiča to odšla. /: Za njo so se izgubile sledi. Stopila je k omari to izvlekla to nje mapo. Na njej je pisalo: — Franci B .., Daleč, sto to več kilometrov, je v tistem trenutku Francetova mama opazovala 16-letno hčerko. Sto to mlajša hčerka sta se igrala v kotu sobe. Bila je mirna in zbrana. Niti pomislila ni, da je nekje še eden, njen četrti in prvi otrok, ki želi z vsem srcem spoznati njo — svojo mater. Takoj po vojni vihri si je ustvarila novo življenje. Poročila se je to rodila najstarejšo hčer — Mirjano. Po dveh letih zakona sta se z možem sporazumno ločila. Različni naravi. Tako njima kot sodnim oblastem je formulacija zadoščala. Tri leta je živela in delala samo za Mirjano. Zatem je spoznala njega — Jožeta. Po dveh letih sta se poročila. Je dober to skrben oče. Brez pomislekov je sprejel v svoj dom tudi njenega prvega — drugega otroka Mirjano. Nikoli ji ni dejal žal besede... Bila je vesela, da je Mirjana tako umirjeno in pametno dekle. Opazila je, kako so se že začeli okoli nje »sukati« fantje. Mirjana je pa ostala ravnodušna in še bolj se je poglobila v učenje. Odlična učenka! Hvali jo oče in tudi profesorji pravijo: »Iz nje bo še nekaj, če bo vedno tako pametno dekle!« Več skrbi jt povzroča Stanko, njen 11-letni sin. Vedno, skoraj vsak dan ji pride kdo povedat, da je storil to to ono. Tolažila se je s tem, da je Stanko pač fant. Milica, devetletno dekletce, je bila ravno tako ubogljiva in pridna kot njena starejša sestrica. Mož ima dobro službo. Nekaj časa je tudi sama delala, kasneje je pa na moževo prepričevanje opustila delo in se zatekla v »kuhinjo«, kot je rada sama večkrat povedala. Mislila ni na nič. Niti prvemu niti drugemu možu ni nikoli niti omenila, da ima nekje še prvega otroka, svojega Franceta ... To je bila njena skrivnost, na katero je že povsem pozabila. Franci je mirno sedel na stolu to opazoval tovarišico. Zaupal ji je. — Franci, vem, kako ti je hudo. Toda ni treba pričakovati, da ti bomo mater res našli. Morda te čaka neizmerno veselje ali pa žalost ... — Vseeno, kaj me čaka ... Rad bi spoznal svojo mater. Tako hudo mi je... — Prav. Storili bomo, kar je v naših močeh ... Že naslednji dan je romalo prvo pismo s povratnico v R. T. Cez dva dni so dobili temeljite podatke, ki pa jim niso nič pomagali. Novo pismo je bilo odposlano naslednji teden. Novi in nepomembni podatki. Ponovno pismo s povratnico na podjetje, kjer je delala njegova mati. Minil je teden, dva, tri.,. Odgovora ni bilo. Na urgenco je prispel dopis, da je do tega to tega dne bila zaposlena v tem to tem podjetju ta in ta. Prenehala je delati. Kam je odšla, ne vedo. Nove poizvedbe s povratnimi pismi. Odposlana so bila na več kot deset naslovov. Odgovori so prišli kmalu. Bili so od vsepovsod enaki: »NEPOZNANA!« Povsem slučajno so zvedeli, da je biia v R. T. v času Francetovega rojstva tam tudi M. C. Začeli so poizvedovati pri njej. (Nadaljevanje sledi) V prihodnji številki: »TO JE SIN MOJE SESTRE!« KORUZNIK, PA GA ŽENA TEP^!« Skromno, brez kakršnih koli lepakov ali pa javne napovedi so opravili minulo soboto globoko v noč oziroma v novi dan VII. redni letni občni zbor člani društva »copatarjev« z Dola pri Hrastniku. Tudi mi ne bi vedeli, da bodo imeli občni zbor, če nas ne bi v petek dopoldne neka dobra »dušica« obvestila — anonimno — po telefonu. Na občnem »boru se je zbralo le 60 od skupno 106 članov društva. Ostali se zaradi opravičljivih sobotnih gospodinjskih del niso mogli udeležiti občnega zbora. »Sotrpini« so to sprejeli z razumevanjem. Ze ob 18. uri se je zbralo v gostilni na Dolu kakih 20 copatarjev Iz Hrastnika. Eden med njimi je prinesel s seboj celo lansko posebno nagrado, pasjo srebrno verižico, ki jo je dobil kot priznanje od »sotrpinov« Društveni blagajnik je kar v dvorani opravljal svojo dolžnost — pobiral je članarine, saj je med letom glede na številna domača dela pač ne more. Znak neposlušnosti? Morda. Eden izmed »copatarjev« je v zvezi e tem dejal: »To si lahko sedaj privoščim, ko ni zraven .okupatorja1!« Precej pozneje je bito razpoloženje že slavnostno. Višek navdušenja je pa povzročila delegacija laške podružnice. Iz Laškega je prišlo devet »copatarjev«, ki so se pripeljali v dveh avtomobilih. Vsak novi član mora popiti kozarec belega in kozarec rdečega v ima. Ni slabo ali ne? »Rdeči vragi« so igrali največkrat »Kolkor toik mam tebe jaz še vedno rada...« »NASO HIMNO!« Ob 19.30 je predsednik društva Drago KOZOLE odpri VII. redni letni občni zbor »copatarjev« in pozdravil vse navzoče »sotrpine«. Takoj za tem so zbrani »sotrpini« vstali in za- boto. Nimamo kaj skrivati, le priznati moramo, da je sobota popoldne in zvečer tisti dan v tednu, ko je našim boljšim polovicam najbolj potreben odmor in razvedrilo. Kako težko si je predstavljati soboto in da bi se žena mudila s pranjem, ribanjem in nego naših najljubših, če je to naše delo in naša skrb. Ali ne bi bilo žalostno zvedeti za resnico, da je naša žena zvedela za vaško novico šele v nedeljo ali pa da bi se morala ogibati naših posod z umazanim perilom ali... Spomniti se moram še Vilija. V hiši si je priboril staž, ki je vreden zavidanja. Zena mu čuva ključe od kleti in shrambe, da mu mi »sotrpini« ne bi delali druščine ob žlahtni kapljici in suhih klobasah, kadar smo že v »siti«. Od strani svoje nadrejene je tudi dolžan skrbeti za lastno divjad, katero obstreljeno pušča v lovišču. Posebno Skrb posveta srnjadi, ki je seveda brez prvih nog, drugače pa seveda dobro ohranjena. i. Nasprotje Vilija je naš Viktor Hu- plomatstoih zvez in trdno kožo ter vas pozdravljam z našim društvenim pozdravom »POTRPI«! DVE BRZOJAVKI Občni zbor so pozdravile z brzojavko tudi žene, ker jih je gripa priklenila na posteljo to se niso mogle udeležiti zbora. »Nikoli ne bomo dovolile, da bi y popolnosti zasedli močno utrjene naše položaje in se e tem dokopali do neomejenih pravic. V skupnem sodelovanju in ob upoštevanju tradicij smo pripravljene zagreniti vam marsikatero uro vašega duhovno bednega življenja. V upanju, da vam bo ta naša sveta zaobljuba vaših sotrpink legla na dno vaše bedne duše, vam kličemo: Trpite, kot ste trpeli — trpite še naprej!« se je glasila pozdravna brzojavka žena. NAGRAJENCI Za posebne zasluge ter natančno Z OBČNEGA ZBORA društva »copatarjev za vestno in požrtvovalno izpolnjevanje »copatarskih« dolžnosti. Ob misli na bližnji zbor in delegacijo žena Je revež v gostišču naročil namesto čaja z rumom kar »čaj s klelo vodo«, da si Je lahke pregnal is grla In telesa enoletno »trpljenje«, DELOVNO VZDUŠJE Velika dvorana gasilskega doma na Dolu bi bila kmalu premajhna za vse udeležence — »sotrpine« Dola, Hrastnika, okoliških vasi ter zastopstva podružnic iz Laškega. Štiri vrste miz e po 20 stoli na vsaki strani so bile v dvorani Gasilskega doma. Veseli glasbeniki z Dola »Rdeči vragi« so že od 18. ure naprej veselo igrati. Tu ln tam je vpadel v dvorano kak »sotrpln-copatar«. Ko sem nekako ob 18.45 prišel v dvorano, sem se usedel blizu vrat, ker mi je Štraus dejal: »Le počakaj! Tudi tebe bomo krstili!« ji Za vsak primer sem sl izbral sedež blizu vrat.,, Na steni med dvema oknoma je bila pritrjena društvena zastava. Na belem pergamentnem papirju je z velikimi, raznobarvnimi črkami pisalo: »LE V POSLUŠNOSTI JE REŠITEV!« Pod to parolo Je bila zastava: dve povsem novi metli, nova velika papirnata pisana copata, cunja, dve krtači za ribanje, obllkovnlk za testo (,er majhno lopato za smeti. Pod zastavo pa Je bil "obešen dva metra dolg moder trak ... Na sredi dvorane Je bila na posebnem podstavku, prevlečenim z modrim papirjem, namesto v okvirju, narisana lepa mlada boljša »polovica«, znak podložnosti. Cas se je že zdavnaj pomaknil čez napovedano 19. uro, ko naj bi se začel občni zbor. Copatarji so se pa še vedno zbirali. Izraz celoletnega trpljenja, sem pomislil. »Copatarji« so se še zbirati. Vsak, kdor je prišel v dvorano, je morai kupiti društveni znak »zlato copato«, Izdelano iz umetne mase. Velika Je bila kake 2 cm. peli svoj »kes«, društveno himno: »SEM SE OZENU, SE KESAM, ZA SVOJ PRELJUBI LEDIK STAN.,.« »Rdeči vragi« «o spretni j ali društveni »kes«. i | il Zatem so izvodili tričlansko delovno predsedstvo, v katerem sta bila tudi F. Štraus in Peter Kastde. Druga točka je bila poročilo društvenih funkcionarjev: predsednika, tajnika tn blagajnika. Izvoljene so bile tudi naslednje komisije: komisija za odlikovanje (Milan Velej, Sandi Podkin-šek in Javoršek) ter komisija za sestavo pravil. Preden je predsednik Drago Kozole podal poročilo (ki je že 5. leto tudi nosilec »zlate copate«), so udeleženci zbora z enominutnim molkom počastiti spomin vseh tistih »sotrpinov«, M se zaradi sobotnih gospodinjskih del niso mogli udeležiti zbora. POROČILO PREDSEDNIKA Za nami Je zopet leto za naše tako visoko spoštovano društvo »copatarjev«. Ugotoviti moram, da smo to leto prebrodili brez človeških žrtev, toda ob razno raznih praskah in buškah, o čemer bomo pa spregovorili posebej. Mislim, da mi že na obrazu vidite radost, ki me obdaja, da smo kljub vsem nevarnostim uspeli organizirati današnji zbor ln se uspeli za kratek čas odtrgati bistremu in nič dobrega obetajočemu pogledu naših >oljših polovic. Predvsem pa sem vesel, da stojim danes pred vami brez poškodb, ki bi bile vidne izven površine moje obleke. O ostalih delih mojega telesa, ki je pokrit s po milosti pridobljeno obleko, pa ne bi želel govoriti. »Sotrpini«, ne bi bilo prav, če se ne bi spomnili tistih, ki Jim Je roka pravice preprečila, da bi se udeležili našega zbora. Vemo ln zavedamo se strogosti naših pravil, toda en dan v letu bi lahko posijalo sonce enakopravnosti tudi na naše člane. Toda, kakor povsod, so tudi tukaj Izjeme! Ko je upravni odbor odločal o dnevu praznovanja, Je storil zgodovinsko napako, ker se Je odločil za so- Z BOLA PRI HRASTNIKU dl. Je tak copatar, da bodo naša pravila dobila še en člen, ti ge bo glasil: Copatar je dolžan na svojih plečih znositi v hiše vse, kar le so gospodinjstvo potrebno, da hišni gospodar — žena — ne bi po nepotrebnem plačevala voznike! (JežeS, kje eo pa za hudiča zvedeti, da ji vse znosim, je zastokal Viktor, ko je zaslišal zgoraj navedene besede.) Znositi iz Sv. Jutfa kurjavo, krompir, fižol in druge potrebščine je za našega člana malenkost. To nalogo je moral naš Vili prevzeti prostovoljno... Vsem vam sem poznan kot po polen copatar, ki Izpolnjuje svojo nalogo do nadrejene soproge vestno ln točno. To mi je dalo pa preveliko prepričanje, da sem storil za dom ln svojega gospodarja vse, kar mi narekujejo društvena pravila. Prav to pa me je zaneslo na stransko pot in avto, ki ml ga je dala v upravljanje boljša polovica, je začel nehote prevažati nedovoljeno in za gospodaričin avto prenežno blago... Ostal sem brez avtomobila. Končno M spregovoril še nekaj besed tudi o delu naših podružnic v Radečah ln Laškem. Za prvo lahko rečem, da ne more prebresti prvih težav. Toda na obzorju so nove moči ln prepričan sem, da bomo na prihodnjem občnem zboru lahko podali drugačno oceno. Podružnica v Laškem Je pa že prerasla začetniške težave ln "tipaj mo, da bo naša komisija za odlikovanja uvidela veliko delo, ki je bilo tam opravljeno ter to podružnico tudi odlikovala. Ob koncu svojega poročila se vam vsem zahvaljujem za vašo vztrajnost ln doslednost v borbi za lepši jutrišnji dan naše nadrejene nam žene, kar vsak dan dokazujete s čopa tarskim zadržanjem. Vsem želim kar največ uspehov pri iskanju novih dl- izvajanje društvenih pravil so biti nagrajeni: L NAGRADA: Viti KUHAR (me-, kuhalnica, nož za tolčenje mesa)! NAGRADA: Rudi BEDEN (nočna posodica in plenička); 8. NAGRADA: Viktor HUDI (pralni stroj, krtačo za ribanje la Zavitek »Zlatoroga«); 4. NAGRADA: Franc MAJCEN (dva krtači za ribanje in kuhalnica). Podeljeni sta bili pa tudi dve praktični spominski darili, ki ju bodo Izposojala po potrebi na »reverz«. Posebna priznanja kot dobri »copatarji« so pa še dobiti: Stane Orožen, Rado Klemen, Adi Podlunšek, Peter Hraste. Ta priznanja so: zlate, srebrne, bronaste in navadne pasje verižice z emblemi. krst novih Članov V soboto je bilo v dolsko društvo sprejetih okoli 20 novih članov, med njimi tudi pisec te reportaže. Obred sprejema oziroma krst novih članov je svojevrstna posebnost Na stol se usede Star »copatar«. V naročju ima zglavnih, na katerega se mora usesti novinec. Najprej mora pogoltniti žličko »soli«, zatem mu pa vežejo oči. Zadnjo plat mora nastaviti udarcem ln povedati, kdo ga je mahnil Ko ugane, mora poklekniti, oči mu odvežejo, odpreti usta ln pravi krst se začne. V usta mu dajo metrsko gumijasto cev, drugi konec cevi pa se konča z lijakom. Novinec mora popiti pol litra vina, tako »da je pijan In da v nedeljo zjutraj ve, zakaj ga je žena pretepla, ko pride domov!« Po uradnem »krstu« se Je začelo rajanje. »Možje so zmagali, ker je lene gripa tako .obdelala*, da ne morejo pomoliti niti nosu Izpod pokrivala!« se Je pohvalil star »copatar« F. Štraus. J. 8, AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Slovenska nogometna liga: Ljubljanska nogometna podzveza: CELJE: RUDAR 1:1 (1:0) priinec: Bralstva 4:2 (2:1) /lv \ T? T Tl? X 7 nnd /\1 1A vi vrnili Ini »n^ntnlr A M 41 v- v, «IA —v w 1— S ¥ v. : v. — Z *: i “ * (k) CELJE — V nedeljo do- vodilni zadetek. Artl se je je uspelo Majcenu izenačiti, poldne je enajstorica Celja namreč lepo prebil skozi Proti koncu srečanja so bili poskrbela na igrišču na Gla- obrambo gostov, vendar je na Trboveljčani dokaj nervozni, kolu spomladanskega nogo- svojo nalogo dobro opravil, ziji pred 500 gledalci za pr- srečo njegov dokaj slab in kar je povsem razumljivo, metnega prvenstva LNP je Tekma je Dotekala na zelo vo presenečenje v SNL, ko je nezanesljiv jstrel lepo ubranil saj so imeli vseskozi več od moštvo zagorskega Prdetar- težkem tei-erm račetek ie tvil odvzela kandidatu za prvo Bantan. Gostje so imeli igro igre,-eno točko so pa morali ca sprejelo v goste enajstord- nervozen sai sta se nhe mn- mesto, trboveljskemu Rudar- v svojih rokah. Tako so v 18. kljub temu prepustiti slabše- — ”—> J ju, kar točko! Če bi se sreča- minuti igre gledalci že videli mu nasprotniku. Žoga je nje končalo le dve minuti žogo v mreži, ko je Halilagič okrogla! prej, bi domačini osvojili obe ostro streljal, žoga se je pa ' (č) ZAGORJE — V prvem Sodnik Zorko iz Ljubljane je e AAV. A V UAiVilj O CA J O L CA O v UUv 111KJ co Bratstva iz Hrastnika. §tvi zavedali pomembnosti Tekma se je končala z zrna- tega srečanj a. Do 33. minute go gostov z rezultatom 4:2. so se menjavali obbjestran- točki. odbila od vratnice v polje. CELJE: šimunovič, Kolenc, zaSjaf Tofdiotno Kompan, Mihelin, Reberšak Sžnost k” je kak h I, Marcius, Ubovič, Reberšak sn 7 ti a rti Finrionn metrov zgrešil vrata. Ko je v SJSl. ’ J C’ 27. minuti srečanja z razdalje * ’ kakih 16 metrov močno stre- Rudar: Svoboda 4:1 ski napadi, ki pa niso rodili uspehov, v 34. minuti pa so gostje nenadoma napadli, žogo je sprejel v kazenskem prostoru domačinov napadalec gostov — Jager, ki je brez oklevanja streljal v levi „ . ... . „ (č) HRASTNIK — Moštvo kar je pokazal tudi neodločen spodnji kot in s tem povedel RLDAR: Bantan, Potokar, JJ«jl Mihelin, se je žoga od- Svobode iz Kisovca je v pr- rezultat, drugi polčas pa je Bratstvo v vodstvo. Domači- Lukancic, Bostic, Knaus, "ila °d vratnice v polje. Do vem kolu spomladanskega pripadal moštvu Rudarja, saj ne prejeti gol ni zmedel, Sori, Majcen, Pajer, Halila- žoge se je dokopal Ubovič nogometnega prvenstva v so dosegli še 3 gole in s tem marveč so začeli še bolj za- gič, Breznikar, Mak. ter s 6 m dosegel zadetek. . LNP gostovalo -v Hrastniku premagali borbeno moštvo grizeno igro. Uspeh ni izostal, STRELCI — za Celje v 27. a * “™?em t*eJu srečanja sb proti moštvu Rudarja. Tekma kisovške Svobode. V nedeljo saj so v 41. minuti po solo minuti UBOVIČ ter za Rudar t,omacl”1 v glavnem igrali se je končala z rezultatom 4:1 pa sprejme moštvo Svobode prodoru Blažiča dosegli iz- na svoji polovici Igrišča. Ne- v korist Rudarja. Sodnik Jo- Kisovec v goste enajsterico iz enačenje. Samo 3 minute kas- v 88. minuti MAJCEN. nehni napadi Rudarja so gro- vičič je dobro vodil omenjeno Kočevja. Čeprav se je prvi del sre- zi,i> da se bo vodstvo spreme- srečanje. Čanja odvijal po načrtu in so ni,° v poraz. Toda šele dve Prvi polčas je potekal v MLADINCI imeli gostje več od igre, bili minuti pred koncem srečanja znamenju enakovredne igre, RUDAR : SVOBODA 1:1 so tčhnično in kondicijsko Rokomet: Rudar B premagal Hrastnik neprimerno boljše moštvo od domačinov, žoga ni našla poti v vrata domačinov. Igro je močno oviralo zelo težko razmočeno in blatno igrišče. Med HRASTNIK — V prijateljskem srečanjem je pa še snežilo, srečanju sta se pred hadaljeva- Ceprav so bili Trhovpllčani £Jem tekmovanja v zasavski ro-DI|1 i rDoveiJCanl komctnl ligi pomerili v Hrastnl-neprlmerno boljši, bi doma- ku rokometna moštvi Rudar B činom uspelo kmalu že v pr- lz Trb°velj in hrastniški Rudar, vih minutah srečanja doseči Žto™ rezžuatom^js™«^. g°‘ ITTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT - ! Predstavljamo Maksa PUHA Med zelo aktivne in skrom- bomo za spomladanski del ne športnike v, Zagorju gre tekmovanja dobro priprav-vsekakor uvrstiti tudi Maksa ljeni.« PUHA. V kratkem razgovoru — Vaše prvo moštvo oziroma prvi športni koraki? »Po razpustu rokometne sekcije pri Proletarcu smo smo mu zastavili naslednja vprašanja: — S katerim športom ste se začeli najprej ukvarjati? »Z rokometom, leta 1953, ko je bila ustanovljena rokometna sekcija pri SD .Proletarec’.« — Ali vam Je morda ostala v spominu kaka tekma, katere se spominjate s posebnim zadovoljstvom? »Vsekakor! V najlepšem spominu mi je ostalo srečanje v velikem rokometu, ko smo v Zagorju Igrali z Nemci (ime moštva sem pozabil). Tekmo smo izgubili z minimalnim rezultatom 22:20. Toda kljub temu je bila to res tekma, ki je zadovoljila še tako razvajenega gledalca.« — In kaj sl želite v prihodnje, mislimo na športnem področju? »Kot veste, tekmuje naše moštvo v Zasavski rokometni ligi. Želim, da bi nam uspelo ustanovili novo sekcijo pri v spomladanskem delu pre- TVD Partizanu, kjer igram če mageti vse nasprotnike in danes.« prebresti čff kvalifikacije ter postati član Slovenske lige. T }.nko ”oste pre" To je hkrati moja osebna In nehali Igrati? tudi .moštvena' želja.« »Po končanem aktivnem — Kako Je s pripravami na udejstvovanju želim vse spomladanski del tekmova- športno znanje prenesti na oja? mladino, ki naj bi dosegla če »Poudariti moram, da smo P!P*:Pe kpt™i 7° pa se celo zimo pripravljali v bodod?*'egli be ‘»krat, če bo-dvoranl TVD Partizana. Se- ' 6 daj bomo pa pričeli s prlpra- bodo disciplinirani.« vami na prostemj Menim, da TRBOVLJE — Tričlanski senat občinskega sodišča v Trbovljah Je na glavni ob- y 1 TICiailNKl Bllml UULIUDAt^« DVUI8UI V IlUVtIJM _ _ srasatofli rs^dsassssHfsr4 ^ otrok, brez stalne zaposlitve, p red kaznovane v pripora. mater dveh nedoletnih 8. 1. 1964 je Vera Pavlovič vzela Džamilu Eklču Iz Hrastnika Iz žepa suknjiča, ki ga je imel shranjenega pri svojem bratu v Hrastniku 77, zlat prstan, vreden 15.000 dinarjev, ter potrdilo, s katerim je dvignila v servisni delavnici v Trbovljah Eklčev transistorskl sprejemnik, vreden 36.000 dinarjev. Tako zlati prstan kot tudi transl-etorski sprejemnik je odnesla v Jakovo pri Surčinu, okraj Beograd. Na glavni obravnavi'je ob-dolžcnka zanikala tako kaznivo dejanje kot tudi krivdo. V zagovoru je navedla, da se je z oškodovancem spoznala na železniški postaji v Prije-doru. Mislila je obiskati neko svojo sorodnico, toda zaradi Izredno siabih prometnih zvez (snežni zameti) se je odločila, da bo odpotovala nazaj v Beograd. V Prijedo-ru, kjer se je spoznala z oškodovancem, jo je Ekič nagovoril, da je odšla z njim v Hrastnik. V Hrastnik je pa odšla z njim zato, ker ji Je obljubil, da Jo bo poročil! Ker je Ekič prebival v samskem domu, ni mogla prebivati pri njem še Pavlovičeva. Zato jo je oškodovanec odpeljal k svojemu poročenemu bratu ter jo vsak dan tudi oblikoval. V zagovoru je obdolienka dejala, da ji je oškodovanec sam dal oziroma izročil zlat prstan kot tudi potrdilo za transistorskl sprejemnik, katerega sta skupaj odnesla v popravilo v »Radieoenter« v Trbovljah. Oboje naj bi ji izročil ob prisotnosti svojih prijateljev. »Njihovih imen se pa, žal, ne spominjam!« Ker se je Pavlovičeva nekaj sprla z bratovo ženo, je četrti dan bivanja v Hrastniku enostavno odpotovala v Beograd. Zgodaj zjutraj je odšla v Trbovlje, kjer je počakala, da so odprli trgovine, tako da je lahko dvignila transistorskl sprejemnik. Ko je dobila sprejemnik, je odšla na železniško postajo in se odpeljala v Beograd. Pavlovičeva je še navedla, da je pred odhodom iz Hrastnika povedala oškodovančevim prijateljem (Ekič je bil na delu), da odhaja v Beograd V Beogradu je prodala Eki-čev zlati prstan za 15.000 dinarjev. Cez tri tedne sc Je Pavlovičeva vrnila v Hrastnik ter obiskala oškodovanca v samskem domu. Ze prej jo je Ekič prijavil na postaji LM nevesto“ zaradi tatvine. Skupaj sta odšla v restavracijo (na Rudniku), od koder so odpeljali Pavlovičevo na postajo LM, kjer Je oškodovancu izročila transistorskl sprejemnik ter 15.000 dinarjev kot odškodnino za prstan. Izgovarjala se je, da je tako sprejemnik kot prstan odnesla domov zato, ker ji je oškodovanec obljubil zakon. V Hrastnik pa se je vrnila zato, ker se je bala, da jo bo oškodovanec pustil, ker je tako nenadoma odšla. Sodišče zagovoru obdoiženke ni verjelo. Oškodovanec je navedel, da je obdolienka sama vzela prstan v sobi samskega doma, nakar ga ji je on vzel ter ga shranil v suknjič pri bratu. »Z obdolienko sem sc na- meraval poročiti; ker me Jo pa tako nenadoma zapustila in odnesla meje stvari s seboj, sem...« Sodišče je tudi ugotovilo, da je prišla v Hrastnik zato, ker se je začel v času, ko jč prišla domov, v Zemunu proti njej kazenski postopek", ker je vzela nekemu DuškotU iz kovčka 70.000 dinarjev ifl izginila »Mislila« je, da s«j bo tudi z njim poročila (!). V Hrastnik je prišla med drugim tudi zato, da bi preprečila kazenski postopek", saj je vedela, da je oškodo-. vanca zapustila brez pojasni« la in mu odnesla transistor« ski sprejemnik in prstan. Oškodovanca je sodišče napotilo glede premoženjsko pravnega zahtevka na civilno pravdo. ,Rudis“ v Alžirii Ekipa vrtalcev združenja »RUDIS« pri delu v Alžiriji „ Arhitekt6* lin slikar - amater Lani je bila v Trbovljah ustanovljena amaterska sekcija slikarjev. Vemo, da je v okviru te sekcije deloval tudi Maks SEVER iz Trbovelj, doma z Dobrne. Sever je znan številnim Trboveljčanom kot odličen slikar-amater in rezbar. Neštetim Trboveljčanom je že izdelal izredno lepe slike ali pa izrezljal ali pa celo ulil razna stojala in podstavke za knjige! Sam pravi, da najrajši dela v poznih večernih urah, ko ima največ časa in miru. Malo je ljudi, ki vedo, da je Maks izredno nadarjen tudi kot »arhitekt«! V drugi polovici lanskega leta, ko je zbolel in je moral biti doma, je nekaj ča- sa slikal, potem se je pa spomnil, da ne bi bilo slabo, če bi začel še malo »graditi«. Zamisel je kaj kmalu tudi uresničil. Poprosil je otroke, da so mu prinesli iz gozda veliko leskovih palic ter nekaj kosov lipovega lesa. Najprej je les in leskove palice obelil in jih nekoliko posušil, zatem se je pa začelo »ta pravo« delo! Prvo je izrezljal očanca s čedro v ustih. Očanec ponosno sedi in opazuje, kdo bi vedel kaj. Zatem je izrezljal še njegovo ženico, ki nese v hišo drva. Ko je bil gotov z obema figurama, je začel po vseh arhitektonskih in gradbeniških pravilih »postavljati še hišo«, pravo tipično kmečko hišo iz prejšnjega stoletja. Lepo je narezal paličice ter prvo »postavil« temelje za hišo, zatem je začel graditi »od zdolaj navzgor«. Po 76 urah dela je bila hiša gotova! Za izrezljanje obeh figur je pa porabil 50 ur. Ko je prišel nek Trboveljčan po naročeno pokrajinsko sliko in ko je zagledal miniaturno kmečko hišico z očancem in njegovo ženico, mu je ponujal »hribe in doline« zanjo. Toda Maks mu je ni hotel prodati. Kompletno »arhitektonsko delo« je poklonil svoji materi, ki prebiva v zgornji koloniji na Savinjski cesti v Trbovljah. -Ko. 1» i» 1» 1» (> 1» 1» 1» 1» 1» \ 1» (' V v I' v I' 1» I' t 1» I' 1» \ 1» I' j « V Močna burja je podrla sireho z 200-leine domačije V vasi Mali Kum je 20. februarja zvečer močno pritis- • nila burja, ki je prinesla tudi nepričakovane posledice. Ob osmih zvečer je z domačije pri »Šorgatovih«, kjer prebivata Marija (64) in Ivan Pečnik (59) s tremi vnuki, podrlo streho nad glavo, tako da daje zdaj njihova hiša dokaj žalosten videz, kar na- zorno kaže tudi naša slika. Vendar velja pripomniti, da doslej še vedno samo čakajo na ogled komisije od Zavarovalnice, ki naj. bi ocenila nastalo škodo. Marija, ki je stara že 64 let, nam je pojasnila, da je gradil to hišo še njen stari oče in je stara že blizu 200 let, le da so 1951. leta dodali še majhen prizidek. Posebna zanimivost pa je v njihovi izbi tudi preko sto let stara stenska ura. Pečnikova družina je bila 1941. leta izseljena v Karlsruhe in ta ura je šla takrat z njimi, pa tudi od takrat, ko so se vrnili, ura še vedno točno kaže čas in (sicer utrujeno) bije udarce. (raip) si vemo, da so trboveljski gledališčnilki-amaterji med najboljšimi v Sloveniji ter tudi v jugoslovanskem merilu. Malokdo pa ve, kdaj, kje in kako je bila izvedena prva igra v Trbovljah. Starejši Trboveljčani ter zlasti sedaj že upokojeni rudarji! ter člani Prostovoljnega gasilskega društva Trbovlje ca. Poglavitno je bilo to, da sta bili v obeh gostiščih tudi dokaj veliki dvorani. Toda povrnimo se k naslovu! Močne socialne ter tudi fnaterialne razlike so vzpodbudile takratne zavedne Slovence, ki so delovali v okviru PGD Trbovlje, da so že leta prta igrattii>orl|ah Ida 190$ se še verjetno spominjajo, da je bila okoli leta 1900 prva kulturna dvorana v Trbovljah, če jo že tako imenujemo, v tako imenovani Ku-kenbergovi hiši, ki stoji še danes (sedaj je to na trgu F. Fakina v Zgornjih Trbovljah). V hiši je bila priljubljena gostilna z več prostori in veliko dvorano. V njej so prirejali plese ali pa so se sestajali rudarji in naprednejši Slovenci ter ob kozarčku premlevali to In ono. Druga večja, veliko lepša in lepo opremljena dvorana je bila v tako imenovani Forte-tovi hiši (sedaj Slaščičarna ter upravni prostori Stanovanjske skupnosti Center) nasproti Narodne banke. Ravno tako kot pri Kuken-bergu, je bila tudi tu gostilna. Toda v primerjavi s Ku-kenbergovo gostilno je bilo to gostišče, kjer si lahko dobil vedno kaj toplega in izredno okusnega. Pri Forteju so se zbirali tako preprosti delavci, kot tudi rudarji ter uslužbenci v Rudniku ter ta- 1908 pripravili simbolično igrico »Miklavž«. Igrico so tega leta prvič izvedli v Ku-kenbergovi dvorani. Da bi lahko obdarili vse otroke s suhimi jabolkami, slivami, sladkarijo in podobnim, so zaprosili nekatere premožnejše gostilničarje in trgovce za denarno pomoč. Tako so lahko nakupili dovolj daril ter pripravili zavitke za otroke. Naslednjega leta, 1909, so pa pripravili isto igrico že v Fortejevl dvorani v veliko večjem obsegu. Zanimivo je, da so igrico prestavili iz italijanskega jezika. Iz Trsta so pa dobili potrebna oblačila in tpaske. Tako v prvi kot tudi -v drugi izvedbi je Igralo po šest ljudi, od katerih je danes živ le še France Grosar iz Trbovelj, ki je bil tudi pobudnik za izvedbo Igrice in obdaritve otrok. Potemtakem se Trbovlje uvršča med prva slovenska mesta oziroma takratne trge, ki so že Imeli svojo »diletantsko igralsko skupino«. Založeno neznanokam »Želite, tovariš Tečnoba?« »Pred dobrim mesecem smo vam poslali svoje pred- KRIZANKA VODORAVNO: 1. mučenje, 8. prikladen, koristen, 9. mehkužec, 10. židovski kralj, H. začetnici priimka in Imena našega politika, 12. avtonomna pokrajina, 13. skupno ime za nordijska božanstva, 15. strasti, 18. sintetična tkanina, 18. samodejni stroj. NAVPIČNO: 1. ključavničarsko orodje, 2. čuječ, čakajoč, oprezujoč, 3. podzemni hodnik, 4. glasbena kratica, 5. senčnica, 6. vila, 3. stopica, 14. jadranski otok, 15. prislov, 16. zaimek. 1 2 3 4 s <, 7 i f te z/ i | i u /3 n i IS /* u It REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: VODORAVNO: Vjazma — preskok — et — 1 — ču — razgret — av — n — re — Skradin — Tantal. loge za spremembo občinskega statuta, pa bi radi zvedeli, če ste jih vzeli v pretres.« Mož na oni strani pisarniške mize je očitajoče pogledal z vsemi svojimi dioptrijami: »Tovariš, to se razume samo po sebi! Vse predloge naših občanov skrbno proučimo in v večini primerov tudi upoštevamo!« »Vem, toda glejte, nekateri tovariši iz našega kolektiva dvomijo. Pravijo, da take vrste roba pri vas rada dočaka molje na dnu predalov!« Mož je živčno bobnal s prsti po Marxu, ki je služil njegovi mizi in njemu za prepotrebno dekoracijo: »Natolcevanje, čisto natolcevanje! Beseda naših občanov nam,je sveta in še enkrat vam zagotavljam, da smo vaš dopis temeljito pregledali!« »To pomeni, da ste z vsebino naših predlogov seznanjeni?« »Vsekakor!« »Da ste o njih razpravljali?« »Seveda!« »Da jih boste morda celo upoštevali pri dokončni izdelavi občinskega statuta?« »Gotovo!« »In vaše osebno mnenje o naših predlogih?« Mož je diplomatsko nagubal pročelje svojih možganov. Tale je nevaren, si je bržkone tnislil, išče, brska, vohlja, ni zadovoljen z že davno amortiziranimi frazami!« »Hm, zanimivo, tovariš Tečnoba! Interesantno! Da, da, spomnim se, kako smo jih brali. Saj pravim, vaš kolektiv je bil vedno na glasu kot konstruktivna, razgledana skupina ljudi, ki razume našo stvarnost in skuša kar najbolj koristiti komuni, v kateri žive in s tem širši skupnosti. Da, da, vaši predlogi so nam bili zares v pomoč. Lahko vam zagotavljam, da bodo odločilno vplivali na dokončno formulacijo nekaterih členov našega statuta. Ste zadovoljni?« Seveda sem bil zadovoljen, kajti zdaj sem si bil na jasnem, kakšna usoda doleti prenekateri predlog, dostavljen občinskim organom. V kolektivu si namreč nismo bili enotni, ali jih res vse pregledajo. Pa smo na kuverto s velikimi črkami napisali: PRIPOMBE K OSNUTKU OBČINSKEGA STATUTA in jo poslali na občino. Noter pa smo dali za deset tipkanih strani odlomkov is kuharskih knjig. VILKO NOVAK (Po »Glasu«) /dKAl klrnl prostor. Kolikšna je stavba najbolj pove podatek, da Ima čez 36.000 oken. No, končno Je bilo treba dati Parizu slovo. Nekaj časa nas Je vodila pot preko ravnin. Veliko Je te zemlje ln Je vsa lepo obdelana. Povsod Je stroj spremljevalec kmetovalcev. Pokrajina hitro beži mimo nas ln ko se stemni, smo v Ženevi (Švica). Zanimivo za to mesto, ki leži ob Iztoku reke RhSne, Je da Je Imelo leta 1950 prav toliko prebivalcev kot glavno mesto Švice — 146.000 ln pa, da v njem govore francoski Jezik, medtem ko v Bernu govore nemško. Švicarji skrbe za turizem. Zapitek lahko plačaš z lirami ali francoskimi franki. Tudi v mali prodajalni sadja vzamejo za plačilo tudi po dve vrsti denarja. Res Je, da vam »tečaj Izračunajo« kar na pamet. Tako sem v delikatesi plačeval sendviče s francoskimi franki. Možakar, ki Je stregel, Je hitro Izračunal, koliko to stane v francoskih frankih, drobiž pa ml Je vrnil v švicarskem denarju. Jasno, da me Je v tej naglici malo okrog prinesel, a Je tako ljubeznivo kazal z roko, da Je francoski frank malo nižji kot njihov, da sem moral sprejeti to zamenjavo kar za dobro. Pomislil sem, kako dolgo bi doma kupoval sendvič za franke. Pot nas Je vodila dalje mimo Ženevskega Jezera. Jezero meri 581 kvadratnih kilometrov,, globoko pa Je do 311) metrov. Na jezeru Je nekaj otočkov, eden med njimi Je miniaturni Bled, drugi pa Ima Izraslo samo veliko drevo. Ker Ima okolica milo podnebje, Je tu res Idealno mesto za vsemogoče hotelske ln turistične objekte. Turizem daje ton tudi mestu Lausanne (nad 110.000 prebivalcev), ki so ga zgradili ob obali Jezera. Prebivalci govore francosko. Naša tablica na avtobusu Kompasa je le vzbudila nekaj zanimanja. Kmalu me začne ogovarjati neki Ceh. V nekaj minutah sva prijatelja. Je emigrant, vendar mu ne uspe dobiti švicarskega državljanstva. Država Je postavila tako visoke takse na to. da jih le malokdo zmore. Ko preračunamo v naš denar, ugotovim, da bi znašalo to nad 900.000 dinarjev. Mož Je poročen s Švicarko, imata otroka ali domotožje "ga še ni zapustilo. Ko ga obzirno vprašam, ali bo šel kdaj nazaj, ml hitro odvrne: »Ja, vi Jugoslovani ste lahko srečni, ker Imate Tl tal« Cas nama je bil skopo odmerjen, zato se pogovarjava vse dokler šofer avtobusa ne da signal za odhod. »Vse dobro« mu še zaželim, v avtobusu pa razmišljam o usodi tega človeka. Nad 15 let že dela v novi deželi, ki pa Je vseeno vse storila, da ga ne bi posvojila za svojega državljana. Pred nami so lepo obdelani vinogradi. Skoraj ni najti praznega koščka zemlje. Ce doma govorimo, da Je Slovenija druga Švica, zakaj ne bi dejali tu: »Glej, druga Slovenija 1« Po velikih grozdih, skrbno škropljeni ln lepo obrezani trti se vidi, da Jim razen podnebja ni nič poklonjeno. V potu svojega obraza sl služijo svoj vsakdanji kruh ln naš prizvok besedi Švica, včasih le ni najbolj točen. Tudi tu se mora delati, le da Ima dežela že od leta 1640 proglašeno trajno nevtralnost. To ln stoletno skupno življenje 72 •/. nemškega, 20*/» francoskega, 8 •/• Italijanskega liy 1 •/• retoromanskega prebivalstva Je ustvarilo posebno švicarsko nacionalno zavest. Drugače pa se gredo Švicarji precej vojake ln so moškemu prebivalstvu orožne vaje kar znan pojav. Se naš avtobus Je večkrat prehitel nekaj malih enot švicarske vojske, posebno na prelazu Slmplon. Ta prelaz Je visok 2009 metrov ln je za polne avtobuse kar trd oreh. Seveda Je preko zime ta pot zaprta ln avtomobile vozijo po železnici skozi predor. Nam pa Je bilo tokrat vreme naklonjeno ln ko smo obstali na vrhu pri mali bencinski črpalki ter razmeroma veliki krčmi, nas Je sonce prav prijetno grelo. Oktobrski čas Je prekrasno obarval prirodo. Pokrajina na prelazu Slmplona pa Je v tem času še posebej mikavna. NI me čudilo, če so bili potniki po Izstopu ln vstopu v avtobus tako redkobesedni. Po spuščanju s tega prelaza >¥>5 kmalu dohiti noč. Ze tretjič na našem potovanju prečkamo državno mejo, ne da bi nas pri tem kakšen carinik kaj pregledoval. Samo v potnih listih se vrstijo novi žigi. Naše zadnje prenočišče v tujini Je malt turistični kraj Stresa ob Jezeru Lago Magglore. J (Se nadaljuje) »Seveda toliko v redu, kolikor je sploh lahko v redu vohljač. Obstaja kakšen izhod?« »Da, toda nekaj bo stalo.« »Računal sem s tem. Koliko?« »Recimo, petsto.« »Prekleto, ta vroči veter mene naredi od ljubezni suho kot pepel,« je zastokala ženska. »Petsto bi bilo sprejemljivo,« je rekel robavs. »In kaj dobim jaz za to?« »Ce mi bo uspelo, nihče ne bo zvedel za vaše ime in nobenih preglavic ne boste imeli. Ce pa mi ne bo uspelo, vam m treba plačati.« . Premišljeval je. Zdaj je bil njegov obraz naguban in izčrpan m drobne kapljice potu so se bleščale tam, kjer so se začenjali lasje. »Tega drugega umora ne boste mogli zatajiti,« je zamrmral. »In kar sem hotel kupiti, tega tudi nisem dobil. Ce pa je treba s temi petsto dolarji kaj podkupovati, potem bom raje dal na pravem mestu.« »Kdo pa je bil tisti mali v rjavem?« »Ime mu je Leon Valesanos, doma je iz Uragvaja. Tudi njega sem uvozil sem. Moj poklic me je vodil že daleč po svetu. Delal je v klubu Spezzia v Chiseltownu, tik pred Beverley Hillsom, doli pri Sunset Boulevardu. Mislim, da je bil krupje pri ruleti. Dal sem mu petsto dolarjev, da bi odkupil od njega nekaj računov, ki jih je miss Kolchenko napravila v mojem imenu. Nisem storil pametno, kajne? Račune sem imel v aktovki in tale Waldo je izkoristil priložnost in jih ukradel. Kaj se je po vašem pripetilo?« Izpil sem požirek iz svojega kozarca in ga pogledal. »Vaš prijatelj iz Uragvaja verjetno ni povedal stvari dovolj razumljivo in WaIdo ni dobro poslušal. Potem je bržkone vaš človek mislil, da bo z mavzerico prepričljivejši, toda W<8do je bil zanj prehiter. Menim, da Waldo ni bil poklicni morilec. Izsiljevalci se le redko ukvarjajo s tem. Morda je izgubil živce, morda pa je tudi držal malega predolgo za vrat, pa čeprav tako ni nameraval. Vsekakor je moral pri priči izginiti. Toda imel je še neki drugi posel, pri katerem je računal na več denarja, in zato je iskal v soseščini določeno osebo. Pri tem je po naključju naletel na starega prijatelja, ki je bil dovolj zloben ln pijan, da ga je pri priči upihnil.« »V tej zadevi je prekleto dosti naključnih srečanj,« je zamišljeno dejal robavs. »Temu je kriv ta hudobni veter,« sem se zarežal. »Ta vsakomur zmeša pamet.« »Torej za petsto mi ne morete ničesar jamčiti? In če bom jaz vpleten, vi ne dobite denarja? Ste tako mislili?« »Natanko tako.« . Izpraznil je kozarec. »Sprejmem vaš predlog.« »Opozoriti vas moram še na dve stvari,« sem rekel počasi in se nagnil na stolu naprej. »Waldo je pustil avto, v katerem" je hotel pobegniti, nezaklenjen in s prižganim motorjem pred krčmo fn ubijalec se je odpeljal z njim. Obstaja možnost, da lahko s te strani pričakujIho še neprijetno presenečenje. Me razumete? V avtu mora biti vsa Waldova prtljaga.« »Vključno moji računi in tista pisma?« »Seveda. Toda v takih stvareh je policija navadno sila pametna, razen če je vaše ime dovolj znano, da bo zanimalo tisk, Ce ni tako, se bom že sporazumel s tem ali onim na policijskem poveljstvu. Ce pa ste zelo znani, potem je stvar drugačna. Kako ste že rekli, da se pišete?« Dosti časa si je privoščil za odgovor. Toda ko sem čul odgovor, še zdaleč nisem bil tako presenečen, kot bi pravzaprav moral biti. Nenadoma se mi je zdelo vse skupaj zelo logično. »Frank C. Barsaly,« je rekel. Kmalu zatem je ženska naročila zame taksi. Ko sem šel, so na domači zabavi onstran ceste počeli vse, kar je na taki zabavi sploh moč početi. Toda ugotovil sem, da hiša še stoji, in žal mi je bilo zavoljo tega. Dišalo je po policiji, ko sem odprl steklena vežna vrata Berglindove hiše. Pogledal sem na ročno uro in kazala je skoraj tretjo uro zjutraj. V enem izmed temnih kotov veže je dremal na stolu moški, ki si je pokril obraz s časopisom. Svoje dolge noge je iztegnil predse. En vogal časopisa se je počasi dvigal in spuščal. (Se nadaljuje) NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS VREME Do konca tedna bo še vedno oblačno vreme. Tudi vnaprej je pričakovati padavine. Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odborov SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi - Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK PRISPEVKI SLOVENSKIH IZSELJENCEV ZA SKOPJE Do konca januarja je Slovenska izseljenska matica prejela od rojakov iz čezmorskih dežel 10 milijonov 642.859 dinarjev, rojaki v evropskih deželah pa so prispevali 730.253 dinarjev kot pomoč porušenemu Skopju. V teh dveh vsotah niso upoštevani prispevki, ki so jih slovenska društva, odbori in posamezniki nakazali jugoslovanskim predstavništvom, jugoslovanskemu Rdečemu križu in drugim organom. Med prvimi je prispeval — že dan po katastrofi — Joa Durjava iz Clevelanda 5000 din. Joa Durjava je bil na obisku v Celju, in ko je po radiu slišal o katastrofi v makedonskem glavnem mestu, je takoj poslal Skopjan-cem svoje skromno darilo. Med slovenskimi Izseljenskimi organizacijami velja omeniti Slovensko narodno podporno jednpto iz Chicaga, ki je takoj prve dni po katastrofi objavila v svojem glasilu »Prosveta« poziv za zbiranje denarne pomoči. Odziv članov te organizacije je bil izreden. Dnevno je prihajalo več dolarjev. Do konca preteklega leta je ta organizacija zbrala 13.571 dolarjev. Klub slovenskih upokojencev v Euclidu (Ohio) je zbral 100 dolarjev, v Cordobi (Argentina) je slovensko društvo zbralo 19.000 pezosov, društvo Edinost iz Herlerheida v Holandiji je med prvimi v Evropi prispevalo 125 holandskih guldnov, skupina slovenskih rojakov iz Zahodne Nemčije je pri nas v vlaku zbrala 811,62 DM in 2500 dinarjev. »Naša dolžnost je, da pomagamo Skopju,« je napisal Slovenski izseljenski matici Ivan Medvešček iz Luksemburga. »V Luksemburgu je, žal, malo Slovencev. Kljub temu sem zbral pri sorodni- kih in znancih 1000 belgijskih frankov.« Seznam slovenskih izseljencev, ki so prispevali denarno pomoč Skopju, je zelo dolg. Ob imenih so večje ali manjše vsote Tudi spremnih pisem je mnogo. V vseh pismih slovenskih izseljencev iskreno želijo skopskemu prebivalstvu, da bi čimprej ponovno zgradilo — tokrat še lepše — Skopje. V Zagorju so izročili namenu novo bencinsko črpalko mšmm Predkongresna dejavnost ZK Da bi bila predkongresna dejavnost Zveze komunistov čim plodnejša in čim bolj vsestranska, je CK ZKJ na svoji VI. plenarni seji sklenil poslati članstvu in organizacijam »Osnovne smernice za predkongresno dejavnost«. Čeprav te smernice i\iso dokument, ki ga bodo obravnavali na kongresu, bodo rezultati razprave v zvezi z njim vsekakor prišli do Izraza v referatih, zaključnih dokumentih in delu kongresa nasploh. Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije poudarja, da je treba posvetiti posebno pozornost socialni sestavi delegatov. V tem smislu si je treba prizadevati, da bo med kandidati čim več neposrednih proizvajalcev, zlasti iz večjih delovnih organizacij, kakor tudi žensk, da bo njihovo število na kongresu utrezalo, ki jo imajo v naši družbi. Vse volilne konference naj bodo končane do konca junija 1964, da bi čim uspešneje izpeljali nadaljnjo dejavnost v Zvezi komunistov in čimbolj temeljito opravili druge važne priprave za kongres. Centralni komite ZK Jugoslavije meni, da je mogoče in potrebno sklicati konference Zveze komunistov v republikah nekaj mesecev po VIII kongresu. To pomeni, da priprave na VIII. kongres in na republiške kongrese lahko potekajo sočasno. Plenum pooblašča izvršni komite, da povabi na kongres delegacije ko- munističnih in drugih delavskih partij ter revolucionarnih gibanj, s katerimi ima Zveza komunistov stike in sodeluje v boju za mir, demokracijo in socializem. Centralni komite ZK Jugoslavije pričakuje, da se bo predkongresna dejavnost Zveze komunistov kar najbolj razmahnila. Glede na delo ZKJ in na potrebo, da se vsa važnejša družbena, politična in gospodarska vprašanja obravnavajo v družbeno političnih organizacijah in samoupravnih organih, plenum pričakuje, da bodo komunisti tudi v obravnavanju vprašanj, sproženih v »Osnovnih smernicah za predkongresno dejavnost«, izkoristili vse možnosti, da jih bodo obravnavali skupaj z vsemi delovnimi ljudmi in tako prispevali k nadaljnji krepitvi družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov. Zato je potrebno, da sodeluje pri tem delu vsak član Zveze komunistov in tako s svojo dejavnostjo prispeva k pripravam in k delu kongresa. Na VI. plenarni seji Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije so sklenili, da bo Vlit. kongres Zveze komunistov letos novembra v Beogradu. CK ZK Jugoslavije je pooblastil Izvršni komite, da v duhu statuta Zveze komunistov Jugoslavije najpozneje dva meseca pred kongresom določi natančen datum in predloži dnevni red kongresa ter določi referente za posamezne referate. Za dvojni praznik ob 8. marcu me je želel desetletni sin obdariti. V sredo, 4. tega meseca, je šel v cvetličarno v Trbovljah in mi kupil tri nageljčke. Ker je prodajalki povedal, da ima zame pripravljeno tudi darilo, mu je dala: bel nageljček s 7 mm, rdečega z 1 cm In roza z 2,5 dolgim steblom ter zeleno vejico, dolgo 21 cm. Vse to mu Je z rafijo zvezala tik pod cveti, rekoč, da bo to dal itak na darilo. Za ves ta »šopek« je plačal 330 dinarjev. prijazno sprejele in mu tudi svetovale, kaj naj mi kupi, da ne bo samo lepo, temveč tudi koristno. Ko so se sporazumno odločili, je ena izmed njih na lastno pobudo naredila zavitek in ga opremila, kot se spodobi, za kar sva ji hvaležna. Prizadeta mamica in sinko PRIPIS UREDNIŠTVA: Pismo, ki ga danes objavljamo v rubriki »Ljudje med seboj«, je poslednje Iz mmmam Kot kaže, ta prodajalka še nikdai v življenju ni dobila darila, kaj šele cvetja, ali pa je nasploh tako brezbrižna. Slučajno nimam take vaze, kamor bi lahko vtaknila tak šopek. Razen tega. če Je prodala sinu nageljčke, bi mu vsekakor ne smela zaračunati 100 din za cvet. Mar misli, da otrok ni človek in da mu ni treba postreči kot odraslim? ... Prodajalki v trboveljski cvetličarni priporočam. da bi se šla učit olike k ljubeznivim prodajalkam pri Pašu. Tu so fanta nupa pisem, ki prihajajo v naše uredništvo brez naslova tistega, ki ga je napisal. Ce pisci ne žele, da bi njihovo ime objavili pod tekstom, to lahko sporoče istočasno v pismu in ml bomo to željo upoštevali. Razumljivo je, da v nepodpisana pisma v uredništvu upravičeno dvomimo. ali gre v njih za resnico ali ne. Skrivanje pod popolno anonimnostjo je beg pred resnico Ker pa so nam dejstva, ki jih je navedla bralka zgoraj, znana, smo pismo tudi objavili. Služba pravne pomoči (a) TRBOVLJE — Na občinskem sindikalnem svetu v Trbovljah so že dalj časa čutili potrebo po ustanovitvi službe pravne pomoči za zaposlene v delovnih organizacijah, ki so jo doslej iskali na tak ali drugačen način po raznih drugih organih, pa tudi na občinskem sindikalnem svetu. Pravno pomoč bo nudil pravnik Sergan vsako sredo od 16. do 18. ure v prostorih občinskega sindikalnega sveta Trbovlje. Pravne pomoči pa se bodo lahko začeli posluževali zaposleni od za- četka aprila t l., predvsem s področja delovnih razmerij. Proizvodni načrt za marec Kolektiv Steklarne Hrastnik bo moral v mesecu marcu proizvesti nekaj nad 820 ton Izdelkov oziroma dnevno 31,5 ton izdelkov. S tem bo dosegel realizacijo po neto prodajnih cenah 245,561.000 dinarjev oziroma na dan 9.445.000 din. Predvidoma bo v marcu izvoženo 839.000 kosov izdelkov v vrednosti 65.000 dolarjev. »ZASAVSKI TEDNIK« Trbovlje — Uredništvo in uprava: Trbovlje, Trg revolucije ll/II — telefon 80-191 — poštni predal 82 — žiro račun pri SDK v Trbovljah 600-13-608-1 — Naročnina: posamezna številka 20 dinarjev, mesečna 60 dinarjev .trimesečna 180 dinarjev, polletna 360 dinarjev in letna 720 dinarjev — Poštnina: plačana v gotovini. Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Stavek, klišeji In tisk CP »Mariborski tisk«. Maribor.