J^fd dâily except Saturday«. Sunday» and Holiday« PROSVETA _ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE r Uredniški la upravniškl praetorl: 1687 South Lawndale Ava. Office of Publication: 8M7 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4004 mm » m» year xxxne Cena Hefa Je $84)0 y^So^i^l^nr/u>eJXTS co^L^iU^'t^ CHICAGO 23. ILL.. PONDELJEK. 20. OKTOBRA (OCT. 20). 1947 Subacription $8.00 Yearly Acceptance for mailing at special rate of postage provided for, ln «action 1103, Act of Oct. 3. 1017. authorised on June 4. 1018. , ÔTEV.—NUMBER 205 Stalin izrekel željo za spravo Ameriko in Anglijo Rusija pripravljena na pobratimijo, odvisno pa je od zapfcdnih sil; novi sodni jski procesi proti vojnim zločincem Varim. 18. okt. — Skupina jeve armade odgovoren za u-Lih angleških delavskih po- mor 87,000 civilistov in 47,000 ¡¿cev je na svojem povratku ruskih vojnih ujetnikov. Ko se k Rusije poročala v prestolici je civilno prebivalstvo poloto- « • - C4 olivi Iro Vornn t%/\nLrM«1A J ___X1__ Poljske, da je premier Stalin Lvedal tej delegaciji, da si Ru-Jja ¿eii sprave z Ameriko in Anglijo. Stalin je delegaciji bjal, da Rusija nima naj man j-La namena povzročiti vojno, ■ -več želi doseči sporazum z ..ia zapadnima silama glede ,'nomskih in političnih vpra- Uboritična delegacija osmih uslancev pod vodstvom Kon-jja Zilliacusa je bila v Rusiji ia studijskem potovanju. Štu-Irala je predvsem strokovne inije in razmere po tovarnah, la svoji turi je obiskala tudi ugoslavijo in Čehoslovaško, jaj pa bo študirala gospodarji in politični položaj na Polj-kem. V Moskvi je ta parlamentar- 0 delegacija konferirala tudi z unanjih ministrom Molotovom ri ure. Razgovori so se sukali krog vprašanja, kako izboljša- 1 odnosa je med Rusijo in An-lijo. Molotov je delegaciji deli, da si Rusija želi dobrih go-jodarskih odnošajev, še večjo linost pa polaga na prijateljic politične odnošaje. k Moskve se je delegacija od-lljala z letalom v Suhi na ¡rim, kjer se Stalin nahaja na BRtnicah v vladni vili ob Čr-«11 morju. Kot je dejal Zilliacus, je Stali izrazil željo za razpršitev trahu pred novo vojno. Z njim Ne delegacija posvetovala dve ri in na svojem povratku v «ršavi poročala, da je Stalin lazil sledeče: Mi želimo čim ožje trgovin-» odnošaje z Anglijo. Mi že-no. da pride med obema dedoma do dobrih gospodarskih r»jev. Čim prej pride do tem bolje bo za skupno «delovanje obeh partnerjev. "Kakor je Sovjetska unija v fcteklosti vedno želela, da pri-t do ¿talnega izboljševanja na n ^ju gospodarskih in poli-«ih odnošajev z vsemi deželi, tako tudi sedaj želi, da ride do tega izboljšanja, pri-■»> z Ameriko in Anglijo. "Ako sta ti dve deželi za iz-Hjšanje odnošajev s Sovjetsko T mi jih bomo pozdravili, »«no pripravljeni, da stori-10 ^r je potrebno od naše '-a dosego tega in brez o-n na njih ekonomske sisteme. «¡**racija med državami, ki "jo različne ekonomske sis-Je mogoča. To je bilo že *J»trirano v praksi. I)a ti deželi ne želita odnošajev s Sovjetsko ^mo morali iti naprej In šli tudi bomo. L ,rno ^kali, dokler se v £ povrne /drav razum ln r "nJe da so ekonomski od 2 1 Potrebni med narodi. Mi * n"' ^i smo potr- H1 'Judje.** ka Kerča poskrilo pred nemško armado v duplinah, je general Ernecke odredil njih zadušitev s strupenimi plini. Zadnje dni je posebna poljska komisija za preiskavo nacijskih zločinov 50 milj severno od Varšave odkrila v Deblinu nov masni grob, v katerem počivajo kosti 40,000 ruskih vojnih ujetnikov. Domače vesti Nov grob na sapadu Klein, Mont.—Dne 30. sept, je umrl George Bački, star 64 let, rojen v selu Orata, Gorski Kotar, Hrvatska, v Amèriki 51 let, član SNPJ 31 let in tudi član HBZ. Zapušča ženo, štiri sinove, tri poročene hčere, devet vnukov in sestro mrs. J. Blaško v Michiganu. Društvo 132 SNPJ izreka preostalim globoko soža-lje. I« Clevelanda Cleveland.—V bolnišnici je u-mrla Rose Košir, rojena Kostan-šek v Clevelandu, stara 42 let, članica KSKJ. Pred dvema, tednoma jo je zadela kap, kateri je zdaj podlegla. Zapušča moža, hčerko, sestro Mary Meehan in tri brate.—V bolnišnici Mt. Sinai se nahaja Louise Graham, rojena Komin iz Collinwooda, ki se je morala podvreči operaciji.—Poročila sta se Dolores G. Bokar in William Elkanick. kakor tudi Florenc Pižem in Frank Pelz.—Zadnji torek so se podali v stari kraj Frank Petrič (v Borovnico), Jože Logar (v Kne žak), Frank Garvas (v Veliko Loko) ln Ivan Barberič (v Ribnik). Ukrcali so se na jugoslovanski parnik Radnik, ki je zadnji petek odpeljal v Montreal, Kanada, kjer pobere večje število Jugoslovanov, • od tam pa odpelje direktno na Reko. Angličani za osvoboditev vojnih ujetnikov York, Anglija.'—Predstavniki angličanske cerkve so na svoji konvenciji ' sprejeli resolucijo, Angleški listi proti Byrnesu Njegova knjiga - hujska na vojno London. 18. okt. — Angleški listi in nekateri vladni zastopniki so ostro obsodili novo knjigo, ki jo spisal bivši državni tajnik James Byrnes On je zapisal, da sta se Rusija in Anglija leta 1944 sporazumeli o sferah vpliva v Grčiji in Rumuniji. Besednik zunanjega urada je to trditev odločno zavrnil. Resnica je le, da sta se Rusija in Anglija sporazumeli za vojne operacije proti Hitlerju v omenjenih dveh državah, kakor sta se Amerika in Anglija sporazumeli za vojne operacije v Afriki. Določeno je bilo, da bo Rusija vodila vojne operacije najuspešnejše v Rumuniji in Angina v Grčiji. Londonski dnevnik Times kritizira Byrnesovo knjigo z besedami: "Byrnes je napisal svojo knjigo v momentu razkače-nja in njegov doprinos v politiki ni drugega kot recept za vojno. Napačno bi bilo, če se bi njegove sugestije preresno upoštevale." News Cronicle piše v uvodniku: "S tem, da si je Byrnes dovolil 'govoriti odkritosrčno' je nanizal kup pomilovanja vrednih fraz in nevarnih bedarij." Z ozirom na Byrnesovo priporočilo o riskiranju vojne, piše Daily Mirror: "Ali je to hudobija in idiotstvo, ali je to zmes obojega? Najbolje je, da Byrnes drži jezik za zobmi ali pa naj ga kaj rabi za kaj bolj koristnega. Pri nas (v Angliji) ne bo našel prijateljev — četudi jih bo morda na Japonskem." Komunistični Daily Worker je reagiral na Byrnesovo knjigo z naslovom: "Ameriško vojno hujskanje je doseglo nov višek," dočim je če4ki levičarski delavski list v Pragi vrgel vrgel Byrnesu v obraz, "da špekulira s tretjo svetovno vojno." v kateri obsojajo delavsko vlado, ker še vedno drži v Angliji 100,000 nemških vojnih ujetnikov na "prisilnem" delu. Zahtevajo, naj te ujetnike takoj izpusti. ekonomska vojna proti rusul v v polnem zamahu: izvoz črtan i: k*. w t iz Sovjetske u-a " pripravlja serija ' "lV I""ti nemških oficir- d; k Pred I jem m t. kj t Jih vojnega zločin-v"jrm sodišča bodo nemški oficirji pod o odgovorni za »n tisoče ruskih ci-' J'h naciji sadistič-v zadnj vojni. ,v> m* bodo vršile ¡"tih pokrajinah: v Krimu, v minskem i4«'li Rusiji, v Polta-J^ombasu in Nov-1 h obravnav "•i j važnejša krim " proti generalu ' fcu ki je obtožen. v,4,jnik 17. Hitler Washington. D. C. — Newyor-ški list Daily News je objavil vest, v kateri trdi, da je državni department zakulisno pritisnil na trgovinski department, naj ustavi trgovino z Rusijo. Ekonomska vojna proti Rusiji je v polnem zamahu. Poljedelski in državni department ter druge vladne a- tovine, sedaj napovedujejo, če bo Marshallov načrt uveljav ljen, bo sledila neuradna prepoved proti pošiljanju blaga v Rusijo, "da se prihranijo zaloge blaga za zapadno Evropo." Rusija je pripravljena skleniti pogodbe za velika naročila industrijskih strojev in električnih naprav, ki jih je dobivala v gencije so že črtale z liste bla-i velikih množinah do izvajanja go ki je bilo namenjeno v Ru- Marshallove politike proti Ru- siji Poleg tega je komisija za siji. Trgovinski department |e atomsko energijo ustavila poši po nasvetu državnega depart, ljanje električnih naprav, ki so menta enostavno postavil pod bile določene za Rusijo. To je kontrolo vse zadevno blago storila pod pretvezo, da se te ns Vsled tega ne morejo tovarnar- prave potrebujejo pri raziska- ji pošiljati blaga v Rusijo, vah atomske energije. Uvozna dovoljenja izdaja tr- Izvoz ameriškega blaga, ki so govinski department Tovsr ga privatne družbe določile za narjl lahko dobijo dovoljenja za Rusijo, se je zelo skrčil v zad- izvoz v zapadno Evropo, ne pa njih mesecih, dočim se je v pr- za Rusijo Lista blaga, ki e vih mesec,h tega leta že dobro sedaj pod kontrol*. vključuje razvil. Ameriški izvoz v Rusi- jeklo, olje «troje, kem k-lije. jo v avgustu je znašal le $4 «vila, gnojila m zdraviU. U- 000.000, dočim je v juliju znašal radnik trgovinskega depart- $15 741 000 V predvojni dobi menta je izjavil, da se boodsla, je izvoz v SovjetUo Rusijo zna- trgovanje / Rusijo vršilo na ial povprečno $12.000.000 na me- podlagi "izmenjave", kar pomeni povprrt n * ^ ^ ^ ^ j*V0*ilo V Rusijo »e "Gradniki, k, so priporočali tr- toliko, kolikor se bo Iz nje v govanje z Rusijo na podlagi go i Ameriko Ameriški načrt za korejsko neodvisnost Vrše se naj splošne volitve za novo vlado pod nadzorstvom ZN Lake Succaaa. 18. ¡okt,—Ameriška delegacija je Združenim narodom predložila svoj načrt za pospešitev korejske neodvisnosti. Načrt je iztočil glavnemu tajniku Trygveju Lieju Warren R. Austin za predložitev zbornici. Ameriški načrt določa, naj se v obeh okupacijskih conah ši-rom Koreje vrše splošne volitve za novo vlado pod nadzorstvom posebne komisije Z. N. In sicer se naj volitve izvrše najpozneje do prihodnjega 31. marca, potem pa naj Rusija in Amerika potegneta svoje vojaštvo iz Koreje. Na drugi strani Rusija predlaga, naj obe državi umakneta svoje vojaštvo iz Koreje takoj po novem letu; to je pred volitvami in prepustita Korejo Korejcem, naj si izvolijo tako vlado, kakršno sami hočejo. V severni Koreji, ki je pod rusko okupacijo, funkcionira gladko vlada, o kateri pravijo Rusi in tudi velika večina severnih Korejcev, da je ljudska in tudi demokratična. To vlado tvorijo tri stranke — delavska (komunistična), farmarska (versko levičarska, ki. priznava le človeka za boga) in malomeščanska. Ta vlada je podrža-vila vse industrije, z agrarno reformo razkoaala vsa velepo-sestva in velike kmetije ter dala zemljo onim, kf obdelujejo. Uvedla je tudi mnoge druge notranje reforme, kukor tudi organizirala svojo armado s pomočjo Rusov. Američani pravijo, da je ta vlada — totalitar-ska, komunistična. Severni Ko rejci pravijo, da je bila izvolje na povsem demokratično pri tajnih volitvah. V južni Koreji pa je provizorična vlada v rokah skrajne reakcije. Ta vlada ima vao podporo ameriških okupacijskih sil. Ta vlada je s pomočjo ameriškega vojaštva zadnje mesece razbile vse delavske unije, ki so bile ustanovljene po "svobodi-tvi." S tem ameriškim načrtom glede Koreje se bc zdaj bavil politični odsek. Načrt določa, naj Z. N. določijo število po slancev proporčno po številu prebivalstva v obeh okupacij skih conah. Volilna komisija Z. N. noj ima vao pravico za svobodno kretanje v obeh conah. Roosešeltov pomočnik kaznovan Baltimore. — Eugene B. Casey, ki je bil med vojno Roose-veltov eksekutivni asistent ln svetovalec, je bil pred zveznim sodiščem obsojer na $30,000 globe in šest mesecev zapora ker je v letih 1941-43 skušal o-goljufati zvezno vlado pri do hodninskem davku. Casey je milijonar in star 43 let. Sodnik je suspendiral zaporno kazen, ako poravna vae davke, plani globo ln sodne stroške. Po Iz javi zakladniških agentov Ca scy dolguje vladi $105,000 dav kov za omenjena leta. Unija pri International Harvester grozi s stavko ADF zbere $3 milijone za boj proti T-H zakonu Konvencija soglasno proti prisilni vojaščini; Lewis se "skujal"; Green soglasno ponovno izvoljen San Francisco. — (FP) — A meriška delavska federacija bo zbrala poseben sklad treh milijonov dolarjev za boj proti Taft-Hartleyevemu zakonu in« proti komunizmu. To je sklep 66. konvencije, ki je bila zaključena zadnji četrtek po soglaanl izvolitvi nove eksekutive. Razen ene izjeme so bili v ekseku-tivo izvoljeni vsi stari člani. Izjema je John L. Lewis, ki ni kandidiral, marveč so je "skujal", ker je bil poruien pri vprašanju položitve nekomunistične izjave "lojalnosti" v smislu Taft-Hatleyevega zakona. Za predsednika federacije je bil ponovno soglasno izvoljen William Green, prav tako George Meaney za* tajnika blagajnika. Green bo nastopil svo| 24. termin. Posebni sklad treh milijonov dolarjev bo federacija zbrala skupaj s povišanjem asesmenta po centu od člana in z izrednim asesmentov do 26c od člana letno. Do zdaj so pridružene u-nije plačevale v federacijsko blagajno po dva centa od Člana na mesec do 200,000 članov, za nadaljne člane pa po centu in j pol. V bodoče bodo plačevale za vse člane po tri cente meaeč-no. En cent od tega bo šel v posebni publicitetni sklad, katerega bo federacija rabila za avojo kampanja za preklic Taft-Hartleyevega zakona po 6saop!-sih skozi oglase in po radiu. Iz tega sklutju bo financirala tudi svojo kampanjo proti komunizmu v Latinski Ameriki in Evropi, V Latinski Ameriki bo skušala ustanoviti antikomuni-stično delavsko federacijo, oziroma oživeti staro, na svetovni pozornici pa bo skušala ustanoviti mednarodno delavsko fede racijo proti "komunistični" Svetovni delavski federaciji, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma in v kateri je včlanjen tudi CIO. Pri tem razdiranju delavske solidarnosti bo lahko računala na pomoč svetovne re-ukcije. Toda je malo upanja, da bo UNpela s temi skemami. Ta sklad no bo šel za financiranje Delavske izobraževalne in politične lige, ki je bila usta novljena na tej konvenciji kot volitve nove eksekutive. politična roka ADF. Ta liga se bo morala financirati iz prostovoljnih prispevkov. Kakor konvencija CIO v Bostonu, tako ae je tudi ta konvencija ADF soglasno izrekla proti uvedbi prisilne vojaščine. Konvencija je to storila potem, ko je slišala načelnika Ameriške legije, ki je ur filial delegate, naj podprejo ta načrt militari-slov za prusijaniziranje dežele. Toda sentiment med delegati je bil na vsej črti proti. Konvencija je tudi spreielu resolucijo, ki določa, da se federacija vrže v kampanjo za enomesečne plačane počitnice za vse delavce. Resolucija urgira pridružene u-nije, naj si pri mezdnih pogajanjih postavijo za cilj enome sečne plačune počitnice. Konvencija se je tudi izrekla za zakonski načrt Narodne stanovanjske komisije. Ta načrt določa, da vlada v prihodnjih štirih letih zgradi pol milijonu stanovanj z nizko stanarino zu slabo plačane delavce. Do vroče debate je prišlo tudi zadnjo sredo, ko je Lewis nastopil proti resoluciji kovinskega in gradbenega departmenta za razkosanja 50. distrikta U. M. W., v katerega l.tiwis zbira vse, "kar leze in gre" — neorganizirane delavce vseh strok in pokiieov. Ta dlatrikt ao ai hotela raakuaaU unija, ki ai la» ste jurisdikrljo nad včlanjenimi delavci. Lewis in Thomas Kennedy, tajnik-blugajnik UMW, sta energično nastopilu proti tej resoluciji. Lewis je grmel kot razjarjen lev in dejal konvenciji: "Ne porivajte nas, kajti mi se ne damo porivati! . . . Kadar mi govorite o jurisdikciji, govorite na obeh struneh ustnic, ne samo na eni. Tudi mi bl lahko veliko povedali o tem vprušanju." Končno je bil sprejet predlog, ki določa, du vprašanje 50. distrikta UMW rešuje eksekutlva, s čimer so je Lewis zadovoljil. Konvencijo je zapustil v slabem razpoloženju. Dokaz temu je bilo tudi dejstvo, da je Lewis zapustil konvencijo s svojo delegacijo predno so se pričele cene potrebščin dosegle nov rekord; administraciji je mar le evropa Waahlngton, D. C. — CKarles M Kelley piše v tedniku ilabor, da sta vzrok sedanjim visokim etnam dva glavna faktorja Trumanova administracija si $120 milijonov, sicer !>odo pri prihodnjih volitvah zmagali ko muniati. Nihče v Ameriki ne nasprotu je programu, da se |>omaga lač prizadeva, da pošlje čim več rum ljudstvom v tujini, obenem hrane v zapadno Evropo, kar u- pa mnogi izražajo bojazen, ako pa doseči s tem, d» se obdižijo se ne bo ničesar storilo /a ubla- visoke cene, ki onemogočajo od- žen j a dreginjske situacije doma jemalcem kupovati potrebš/mc da lahko sledijo resne posledi- v velikih količinah, ce. Senator Baldwln, repu bil _ . . , . , , kanec iz Corinecticuta, Je rekel, Drugi faktor je v tem da ne ^ Amerika pred glavnim bo vlada skušala omejiti borzno bll#rnom kuko i1}itšU visoke igranje z žitom, da se bl cene t. znizale, Kajti nižje cene bi po menile, da bi odjemalci lahko Maldwin je nalelnik senatne ga pododaeka, ki prelsku)e v, c kupili, toliko t, anj hrane pa y/(ok(. vUok|h ct.n () Vladni organi so mnenja, ako pronašel, da je na tisoč« ljudi, kl ne morejo preživljati svojih Chicago. — Unija CIO pr International Harv«-sU»r Co le zagrozila, da bo jioklicala na stavko 30,000 del s v cev v II tovarnah te družbe Vzrok je, ker se družl>a neče pobotati z unijo in poravnati razne pritožbe linija pravi, da se vrše pogajanja že 10 tednov, toda so tam ' kot so bila v začetku Stavko j mora dovoliti glavni odbor u-nije. ti"* Amerika pomagala zlasti d w Mr-|J| v|-wh||| c„n c#|o Franciji in Italiji, da bosta obe ^ MiIuWjo W jri i*, n4 ti de državi ^"pognani v naročje, t|.,,(.f| n|nt-Jo |-||k# ^ tU ,, komunizma. peljejo svoj voz sko/i draginjo. To je v bistvu program Tiu-j !ialdwinov odsek je prišel do manove administracije («lavni /aklju'ka, ako sela /našla v ekonomskem pričevanje prebivalcev zapadne K lomu Rekel je, da se bi morali vrope. Francoski minister zu- |»*lv/«ti drastični koraki /a nanjlh zadev Hldault Je Izjavil, kontrolo cen, ni pa jiovedal, kaj da mora Francija takoj dobiti naj se v tern pogledu stori. Murray zopet izvoljen za predsednika C. /. 0. Konvencij» zborovala pet dni brez notranjega boja Boat on. 18. okt. — Philip Murray je bil zadnji dan konvencije ponovno izvoljen za predsednika CIO. Nastopil bo svoj o-smi termin. Po izvolitvi, ki je bila soglasnu in spremljana z oyacijami, je Murray napravil govor, v katerem Je kritiziral Ameriško delavsko federac||o, kakor tudi Johna Lcwisa, ADF je kritiziral vsled tega, ker je na svoji konvenciji v Sen Frenciscu odklonila Murraytv apel za enotno politično fronto, češ, da mora prej priti do organskega združenja obeh federacij. Murray je dejal, da bo CIO skušal ustvariti enotno politično fronto vsega organiziranega delavstva "od spodaj", med članstvom krajevnih unij. O Lewisu pa je rekel, da on zdaj "kuha jezo in stoji ob strani." To je dejal, ker je Lewis po svojem odstopu is CIO leta 1941 izrekel sllčne besede o CIO. Murray je tudi apftliral na delodajalce, naj ignorirajo Taft-Hartleyev zakon ln ae pogajajo z unijami izven tega zakona in sploh brez vsakega vladnega vmešavanja. V ekaekutlvo kot podpredasd-niki ao bili izvoljeni val stari člani razen R. J. Thomasa, podpredsednika UAW, ki j« odklonil kandidaturo ia razloga» fe»r Hi imel Murrayeve opora. Na njegovo mesto Je bil izvoljen O. A, Knight, predsednik unije petrolejskih delavcev. Konvencija je bila zaključena zadnji petek in je zborovala pet dni. Do pričakovanega frakcij-skega boja med levičarji in an-tikomunisti ni prišlo in je konvencija harmonično zborovala. Za to ima zasluge Murray, čl-jega vpliv In ugled je tako velik, da se mu pokorita obe frakciji. Dvomijo v uspeh Združenih narodov Novinarji podali značilno mnenje Lake Buccesa, N. Y.. IB okt.— Reviju Newsweek, ki je vodila poskusno glasovanje o mnenju novinarjev na skupščini Združenih narodov, je priobčila zadevni izid, ki pokazuje, da vsled politike državnega tajnika Marshalla organizacija ZN nima bodočnosti.' Novinarji so izrazili dvom o MaiNhallovem vodstvu, razočaranje pa kažejo vsi prijatelj! Amoike po vsem svetu, ker ni državni tajnik dal ZN nobene podlage /a uspešno delovanje. Nasprotno, Marshall je ostal ob strani in pustil delegatom, da s svojo taktiko zapravlja ugled Anici ike Izid glasovanja je dalje pokazal, da 75 odstotkov novinarjev dvomi v ohranitev ZN, Njena sku|>^ina ne beleži nobenega napndka in je vse delb oslabi-i.. Znsdlfto k tudi to, da 62 odstotkov novinarjev ne verjame, da )e ameriška politika o-jai ala /N, dočim 40 odstotkov verjame, da taktika ameriških delegatov ni pospešila niti a-menšklh interesov Nad 40 odstotkov * je izrazilo, da je belgijski delegat Paul-Henrl Spaak največ prispeval k ugledu skupščine To je vsekakor slabo zrcalo ameriške politike v skupščini ZN, ki pa je povsem točno. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO lit LASTNINA SLOVENSKE NARODNE POOPORNE JEDNOTE Organ of and publish«! br Slovana National Benofit Society Nttjrotnisia m Združen« dr tava (levo* Chicege) te Kaaatfo SMS na lato. UM ta pol lata. $2M sa ¿etrt lotoj aa Chicago te okolioo Cook CoM 19.50 sa colo lato. $4.75 sa pol lata; sa inosemstvo S11.S0 Subscription ratoa: for tha U ni tod Staloa (except Chicago) and Canada M.00 por yaar, Chicago and Cook County M SO por yon*, foreign countrias f 11.00 por yaar . Cana oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopiaov te Mnaroienlfc tlaofcov sa no vračajo. Rokopisi literarna vsebino (črtico, poveeti drama, potmi itd.) ao vrnt)o potiljalolju lo v slučaju, čo to prlloiil poštnino. Advortiaing ratos on egreement.—Manuscripts ot commuakotion» and unsolicited articles will not be te tur nod. Other manuscripts such as atories. plays, poems, etc.. will bo returned to sender only when accompanied by self addressed and stamped envelope. 26S7 Naslov na vse. kar ima stik t listom: PROSVETA 59 So. Lawndala Ava.. Chicago 23. Illinois yia&ovL IL na&ik. noMlbirt Taft, svoboda in kapitalizem—II Znano pravilo človeške družbe je, da kjer je koncentrirana ekonomska moč: kdor poseduje naravna bogastva, industrije, banke, transportna sredstva, komunikacije, tisti bo imel v svojih rokah tudi politično moč, vlado, ki bo na splošno plesala tako kot bodo žvižgali gospodarji dežele. Diktirali ji bodo v veliki meri ln lahko tudi na vsej črti notranjo in zunanjo politiko, skozi tvoj tisk, radio, filmska gledališča, šole in prižnice deželi pa narekovali svoje tako zvane kulturne standarde, norme in moralo. V tej deželi je pretežni del industrijskega ln finančnega kapitala—blizu 70 odstotkov—koncentriran v rokah 250 do 300 gl-gantičnih korporacij—industrijskih, finančnih in zavarovalniških. Kot pravijo merodajna poročila, te korporacije posedujejo tudi toliko likvidnega kapitala, da lahko pokupijo ves ostali blz-nis. Gospodar teh in še več drugih korjporacij pa je peščica silno bogatih in mogočnih ljudi. Kot pravi Ferdinand Lundberg v svojem znamenitem delu "60 Families", kontrolira te gigan lične korporacije—60 najbogatejših družin. Kontrolirajo jih s tem, da imajo večino direktorskih mest v svojih rokah—en sam kapitalist po 20, 30 ali tudi več direktorskih sedežev v enakem številu korporacij. N Na ta mesta seveda postavijo svoje zaupnike aH namestnike. Poleg te peščice slino bogatih in mogočnih družin je v. deželi še okrog pol milijona—več ali manj—večjih in manjših kapitalistov, ki so z najvišjo multimllljonarsko elito vred resničen gospodar dežele. Ampak srednji in manjši kapitalisti morajo čestokrat tako plesati kakor jim narekujejo glavni wallstreetarji. Ako ne, se znajdejo ob zidu. * Še nikdar v nobeni deželi nI bilo koncentrirano toliko gospodarske in politične moči v rokah privatnih državljanov kot je osredotočena v relativno majhnem številu—250-300—gigantičnih korporacij v tej deželi. V tej skupini so sploh industrijski in finančni ter inšurenčni giganti, ki so vredni več (posamezno) kot pa ducat manj obljudenih držav Unije. število korporacij, ki imajo od ene do več kot šest milijard dolarjev premoženja vsaka, je že doseglo okrog 40. So industrije, v katerih je levji delež produkcije, ako ne skoro vsa, v rokah ene, dveh, treh, štirih monopolističnih korporacij. V taki industriji ni nikakšnega govora o konkurenci. Sploh je danes v tej deželi prav malo industrij, kjer je še kaj konkurence, kl je po zatrdilu klasičnih kapitalističnih ekonomov "spas svobodnega podjetništva" in glavni faktor pri urejanju cen na nizki ali zmerni stopnji. O klasičnem kapitalističnem pravilu, da je "konkurenca življenje trgovine", danes v realnosti ni nobenega sluha. V industrijah, kjer še ni prišlo do popolne monopolistične kontrole produkcije in cen, pa med podjetniki obsta jajo tajni "gentlemanski" sporazumi, za kar skrbe podjetniške organizacije. Taki sporazumi za določanje cen ln produkcije so sicer v navzkrižju z zvezno antitrustno zakonodajo, toda nam ni znano, da bi bil kak kapitalist presedel en sam dan v zaporu vsled kršitve teh zakonov. Kvečjemu je zasačena korporacija—lahko tudi njeni uradniki—kaznovana z nekaj tisočaki globe. Ampak zadnja leta, med vojno je bilo vse antitrustno postopanje s strani /.vezne vlade suspendirano. Zadnje čase je bilo res obtoženih več korporacij, toda to je prav toliko kot bi otrok počehljal sloiu». Rezultat Vsega tega je—poljubno navijanje cen "for aH the traffic will bear": kolikor je mogoče izpuliti iz žepov konzumen-tov. Prav tako tudi slabšanje kvalitete, kajti čim prej se kakšna stvar izrabi, tem prej bo nova kupčija, nov profit. * Taka približno je v kratkih besedah sodobna struktura ameriškega monopolističnega kapitalizma. Ekonomski, politični ln kulturni gospodar dežele so mogočne korporacije, ki so pod dominacijo malega števila silno bogatih ln ptvotno zasidranih družin. Te ln druge korporacije se danes bolj kosajo, kdo bo po tegnll več denarja Iz žepov konzumentov, kot pa s količino alt kvaliteto produkcije. Dokler ljudskih žepov ne izpraznijo, bo šlo, potem pa bo začela šepatl produkcija, se večati brezposelnost in dežela se lahko zopet rnajde v veliki goapodarski krizi. Ko pride do tega, do milijonov brezposelnih, bo v deželi za pihal drugačen veter kot je danes, kt bo pripravljal tla preobratu bodisi na desno ali levo. Vsekakor bo ljudstvo iskalo izhoda v i.ovih vladnih uktepih. lahko drastičnih, stremečimi za tem, da zvezna oblast prevzame direktivo nad velebiznlsom, nad mogočnimi korporacijami. Do tega razvoja zna priti, ako se kapita listi zopet pokažejo enako impotentnl kot so se po borznem krahu 1929. Seveda bo kapitalizem lahko iskal izhoda v novi vojni. Tukaj pridemo do točke, pred kattro svarijo razni Taftl: pred vsemogočno, totalitarsko vlado. Kar imajo ljudje Taftovega ka libra v mislih, ja sfcveda strah pred socializmom, odnosno pred podržavljanjem monopolističnih in napol monopolističnih Indu atrij ali korporacij. Ampak tega se v Ameriki ne boje samo kapitalisti, marveč tudi "newdealci"—to pokrije široko polje* ki se Uije totalitarske vlade iz svobodoljubnih razlogov. Kot ml vidimo razvoj, s«* bo Amerika lahko izognila popolnemu totalitarstvu le na ta način, ako bo vlada prevzela vse monopolistične korporacije. prav tako vse banke tn glgantlčne ravarovalninske družbe, ki se naglo razvijajo v največje finančne in gospodarske zavode, ter jih prcustrojlla v JAVNE KORPORACIJE, kl bi služile povsem ljudskim intereaom na sličen naoin kot na primer TVA (Tennessee Valley Authority). Te korpora cije bi ne bile pod vladno upravo, marveč pod neodvisno demokratično javno upravo, v kateri hi imeli besedo vsi elementi k yo najbolj direktno ptizadeti po dotlčni indostrij! aH podjetju To je edini način, po katerem sa bo Amerika lahko izognila loial'tarstvu. Sicer pa smo danes že zelo blizu popolnega kapi talističnega totalitarstva. ki ga predstavlja par slo mogočnih kor poracij, kt deželi narekujejo vso njeno politiko in tudi kulturo Ts koncentracija kapitala Ša ni ustavljena, marveč je v vedno Povratek iz Arizone in drugo. Johnstown. Ps.—Precej časa je že minilo, odkar se nišam o-glasil v Prosveti. Moj zadnji dopis je bil iz Fhoenixa, Ariz , kjer sem se tedaj nahajal šest mesecev radi zdravja. Vsem Slovencem sporočam, da je lahko iti iz tega podnebja v ono, druga šola pa je iti nazaj iz onega v to podnebje. Ko tem se vozil Iz Phoenixa že kakih 300 milj, sem začel čutiti oster in mrzel zrak in kašelj me je pričel nadlegovati vedno bolj. Po 16-urni vožnji smo dospeli v New Mexico. Druga klima mi je že tako škodovala, da sem dobil krvni pritisk na usta. Po tridnevni vožnji smo se pripeljali v St. Louis, Mo., kjer sem dobil še tri krvne pritiske. Nisem vedal, kaj bi storil, ali bi z vožnjo nadaljeval Sli šel k|t zdravniku. Za oklevanje nI bilo časa, kajti avtobus za Pittsburgh je.bil že pripravljen in odločil sem se za nadaljevanje s potovanjem, toda po enourni vožnji se mi je kri že v četrtič odprla. Bal sem se, da se mi bo odprla glavna žila in da je moje življenje v nevarnosti. Dospali smo v malo mesto Highland, IU., in vprašal sem voznika, ce je kakšna bolnišnica v tem mestu. Odgovoril mi je, da je katoliška, nakar sem izstopil in šel za dva dni v bolnišnico. Po zdravnikovem nasvetu sem nadaljeval vožnjo z vlakom iz St. Louisa v Johnstown. Družba Grayhound mi je povrnila le polovico voznine. Doma sem bil mesec dni zelo bolan. Ako ni toplomer kazal 60 stopinj nad ničlo, je bilo premrzlo zame. Kdor ima rudarsko bolezen "'pulmonary silicosis", naj ne hodi v Arizono samo začasno. Tamkajšnje podnebje je sicer jako zdravo, če ostaneš za stalno, ne pa le začasno. Ako kdo želi iti v Arizono, mi lahko piše za informacije na naslov 448 Fairfield ave., Johnstown, Pa. Sedaj pa nekoliko o delavskih razmerah. Tu so različne. Pre-mogarjl pri Bethlehem Steel Co. delajo po šest dni v tednu, pri drugih družbah pa po pet dni. V mnogih premogovnikih primanjkuje premogarjev, kajti stari so že izčrpani, mladi pa se izogibljejo dela v jami. V tovarnah pa so pričeli de-avce odslavljati. Carnegie Lorain Steel Co. jih je zadnji mesec odslovila 50, neka druga družba pa 12. O kaki večji brezposelnosti še ni nevarnosti, to se pravi do prihodnjih volitev, 1. 1949 pa lahko pričakujemo, da bodo pričele tovarne odslavljati delavce na debelo. Videl sem sliko, kl kaže Hart-leyja, kako vleče delavca iz tovarne, senator Taft pa pribija na vrata letak, na katerem je napisano: "CIO and AFL—stay out!" Spredaj pa stoji Hoöver in strmi v vrečo moke, na kateri so cene 5c, 10c in 25c funt Okrog Hooverja stoji včlikt množica ljudi, kateri deli moko. Vse to se prav lahko zgodi, posebno če bodo prišli na krmilo zopet republikanci. Na seji društva 16 ABZ je bilo čitano vabilo od tajnice društva 3 8NPJ Mary Vidmar, v ka-tarem je apelirala, da pošljemo dva zastopnika na posebno sejo 28. septembra, na kateri se b-. razpravljalo o sodelovanju z Narodnim odborom za svoboden tisk. kateri zbira prispevke za obrambo Enakopravnosti, ki jo toži kaplan Gabrovšek za ¿01-000 dolarjev. Za zastopnika sva bila Izvoljena John Hribar In Jaz. Ko sem tisti dan prišel v dvorano društva Adrije, sem videl v spodnjih prostorih mnogo ljudi, posebno žensk. Vprašal sem Mary Vidmar, all je prišlo toliko ljudi skupaj radi omenjene akcije, ona pa mi Je pojasnila, da bodo imele najprvo sejo žen- Slfka • konvencija Ameriška delavske federacija. Delegat Je, po številu čo» 850. atole sklonjenih glav v znak soialja sa pokojnim Joaaphom Padwayejn, glavnim pravnim svetovalcem federacije, kl ga ja zadala kap. ko Ja na konvenciji bičal Taft-Hartlayav zakon. ske, na kateri bodo organizirale krožek Progresivnih Slovenk, katerih glavni urad je v Clevelandu, O.: Našim naprednim ženskam želim vsestranskega uspeha! Potem se je pričela seja za obrambni sklad. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Andrew Vid-rich, predsednik, Mary Vidmar, tajnica, Johana Kiucar, blagaj-nica, in Mary Ukmar, zapisnika-rica. Tudi na tej seji so bile navzoče mrs. Šubelj, Zakrajšek in Tratnik iz Clevelanda. Mrs. Zakrajšek je poročala, da so Progresivne Slovenke v Cleveland^ prispevale že $500 v ta sklad, in nas spodbujala, naj gremo na delo, kajti ta tožba ni naperjena samo proti časopisu Enakopravnosti, marveč proti vsem naprednim SloveAcem v Ameriki. Prihodhjk seja tega odbora se bo vršila ¿6. oktonra v dvorani društva Adrije, začetek ob treh popoldne. Na sejo so vabljeni tudi rojaki iz okolice. Vsa okoliška društya naj pošljejo enega ali dva zastopnika na to važno sejo. • V A. S. sem čital, da je dospel v Ameriko dr. Krek in šest duhovnikov iz Itatfije. Italija je bila v vojni z Ameriko, zato ne morem razumeti, kako morejo dobiti dovoljenje za potovanje v Ameriko. V mislih imam konvencijo SANSa, ki se je vršila to leto v Clevelandu. Iz Jugoslavije bi imela priti na konvencijo dva odposlanca iz Jugoslavije, eden izmed nju duhovnik, toda Amerika jima ni dovolila vstopa. Joj, joj, Amerika, kam jadraš s svojo politiko, odkar ni več Roonevelta! Sedaj moramo biti pripravljeni na najostudnei-še laži, ki jih bo trosil dr. Krek v A. D. Jerry Goren i z. Vabilo na maikeradno veselico Bon Air, Pa.—Iz naše naselbine je malo poročil v Prosveti. Jesen je tu in s pikniki smo zaključili. Te dni je bilo tako hladno, da je bilo treba v stanovanjih kuriti, sedaj pa imamo zopet gorko. kakor da bi bila prava pomlad. Naznanjam, da je žensko sa mostojno društvo sklenilo prirediti maikeradno veselico dne 25. oktobra v Bon Airu. Oddani bosta dve nagradi, in sicer za najlepšo in najgršo masko. Za ples bo igral John Klajder. Vsem gostom bomo lepo postregle z jedačo in pijačo. Udeležite se torej maškeradne veselice in vam ne bo žal. Torej na svidenje 26 oktobra? Veselica se bo pričela ob devetih zvečer Uršula Pršin. večjem tempu. Ves razvoj gre za tem, da dobi vsako industrij j pod kontrolo le par korporacij; v nekaterih industrijah—avtni, Jeklarski, aluminijski, kavčukarski, etc.—je ta proces že prišel skoraj do viška Sigurno Je to, da bi ne mogel biti noben vladni totalitarizem, razen fašističnega, slabil /a deželo M pa wall-Ktreetski. kl pozna le profit ln svoje sebične interese Ampak Amerika se lahko izogne tudi birokratskemu totalitarstvu na prej omenjen način—i oklenltvijo demokratičnega socializma. Glas' iz San Francisca ■ • * i j r 1 San Franciaco, Calif.—Volitve za novega župana so povzročile veliko zanimanje vseh strank in narodnosti. Vsaka narodnost ima tako zvane voditelje, da ob času volitev pošiljajo pisma in lažejo, da bo njim dopadljiv kandidat delal čudeže, ako bo izvoljen. Poznam ljudi (naše), ki se sramujejo svojega naroda, kadar so pa volitve, agitirajo v imenu narodnosti in se predstavljajo za voditelje naselbine. Kakor sem že nekoč pisal, sedanji župan R. Lapham je lastnik parobrodne družbe, zato se ne briga, ako delavci delajo zastonj in živijo od zraka. Za njegovo izvolitev so protidelavski listi porabili veliko prostora, predno so ljudi prevarali, da bo iz ' mesta ^¿pravil'' pffMdft; - ¿ko ga izvolijo. S Harryjem Brfdge-som sta parkrat debatirala, zato bi bil zelo vesel, ako bi ga danes deportirali v AVstralijo, da bi mu več ne delal preglavic. Njegov namen je bil, kakor sedanjih kandidatov, izboljšanje slabe transportacije ter delavskih in stanovanjskih razmer. Ker se mu ni posrečilo, je obupal in prepustil vse o svojemu nasledniku. Za njegovo mesto se sedaj borijo: Frank Havenner, Chester R. MacPhee in Elmer E. Robin-son. Frank Havenner je bil časnikarski poročevalec, tajnik pokojnega governerja H. Johnso-na (Dozneje zvezni senator), er.ajfft let je bil pupervizor, sedaj pa kongresnik iz četrtega okraja, kjer živi večina našega naroda. Havenner ima vse skozi dober delavski rekord, zato ga delavski voditelji in delavci spoštujejo. MacPhee je prodajalec hiš in zemljišča in sedanji supervizor. V politiki še ni dolgo, a je pokazal, da bo tudi njegov rekord dober. E. E. Robinson pa je sodnik. Politika je čudna stvar. Glavno je, da znaš dobro lagati in poleg tega dobiš druge, da te hvalijo brez dokazov, koliko je kandidat napravil za delavsko stranko. Vsak je delavski prija telj, kadar so volitve. Veliko obljubijo in malo storijo, zato je treba premisliti komu damo glas. Mesto potrebuje župana, da ne bo pod kontrolo trgovske fbornice, ali onih, ki so financirali njegovo izvolitev. Delavci so na delavski dan korakali v velikih procesijah, njih voditelji pa udrihali po kapitalizmu in Taft-HarHevevem zakonu. Obljuba delavcev, da se zdtužimo in pornzimo protide-lavske kandidate, predno uničijo "Rili of Rights" in konstitu-cijo Z. D., ne pomeni nič. To so delavci pokazali v Allentonu, Pa., ko so ponovno izvolili sovražnike delavske stranke. ' Prepričan sem. da senator Taft ne bo pozabil, kako so ga sti, bi se vseeno sramoval, če bi me pozdravljali z napisi in slikami, katere so nosili okrog ho tela Palače, ko je govoril v na šem mestii. Piketiranje se je pričelo ob 11:30 dopoldne. Ko so parne piŠčali odpiskale 12. uro, so vsake vrste delavci in delav ke podaljšali procesijo, da so policaji imeli polne roke in da se nikdo ni smel ustaviti pred hotelom. Dobro oblečen mož je stal poleg mene in rekel: "Bil sem navzoč v Los Angelesu, kjer so ga sovražno sprejeli, zato pa sklepam, da ga ljudstvo zelo sovraži." Še veliko slabši sprejem je dobil v San Francis-cu. Kaj vendar bi napravil, ako bi postal predsednik Združenih držav? Pater E. Kurnlck. --t- Slovo od prijateljev in Amerike \ Cleveland. O.—Pred odhodom v našo novo, prerojeno domovino, čutim dolžnost najprisrčne-je se zahvaliti vsem dragim prijateljem, društvenim in kulturnim skupinam v Clevelandu in Collinwoodu, ki so mi ob slovesu na tako velikodušen način izkazali svoje prijateljstvo in naklonjenost. Ne morem najti besed, ki bi izrazile moja čustva, ko sem poslušal vaše tople besede, izraze iskrenega prijateljstva in tovarištva. Ponosen in srečen sem, da sem si v teku našega skupnega delovanja pod streho Slovenskega delavskega doma pridobil vaše zaupanje in prijateljstvo. To naše vzajemno tovarištvo mi je mnogo qlepšalo življenje v tej domovini in ljubeč spomin na vas me bo spremljal do konca mojih dni. Mojo vdano zahvalo naj prejme članstvo društva 53 SNPJ in prijatelj, tajnik J. F. Dum za darovano nalivno pero in svinčnik, s katerim vam bom poročal o svojih vtisih iz domovine Dalje se prav lepo zahvaljujem podružnici 48 SANSa, upravi Slovenskega delavskega doma in prijatelju-tajniku Vinku Cof-fu, kakor tudi čitalnici SDD, predsedniku Zaicu, tajniku Janko vichu, dramskemu društvu Anton Verovšek in tajnici mrs. Anni Vadnal za zlato zapestno uro, dalje za lepa priznalna pisma ln nepozaben poslovilen večer dne 10. oktobra. Prisrčna hvala mojim sorodnikom za poslovilen večer 11. oktobra, ki se je vršil pri bratrancu Antonu Petriču na Mu-skoka ave. Zdravice in naše pesmi so se razlegale do belega dne. Rad bi se zahvalil še vsem posameznikom, ki so mi s stiskom roke želeli srečo v domovini, v katero se podajam v trdni veri, da si bom v naši lepi Sloveniji, v rojstnem "kraju Borovnici. uredil nov dom. Tudi jaz želim vsem zvrhano mero sreče in zdravja v upanju. Priredba z veliko udeležbo pokvarjena Milwaukee Wis. — Mai „ fm nekaj besed 0 pr^ft kajšnje podružnice SANSa Nikdar v zgodovini milwa, ške slovanske naselbine ni i bilo pri nobeni priredbi ta) velike udeležbe kot je bila , tej. Dvorana je bila zasedei do zadnjega palca prostora ljudje so stali po vseh kotih T kaj je ponoven dokaz, kako ljudje še vedno zanimajo za sv jo rojstno domovino in da v tista lažniva in krivična prop ganda proti novi Jugoslaviji r ne zaleže. » Pred predvajanjem filmov ha programu nastopila na mladina. Občinstvu je jako ug jsla. Škoda, ker ni nastopil r ben pevski zbor. Vzrok temu bil, ker nismo nobenega mo| dobiti. Kakor so nam povec li, ni bil noben zbor pripravlj za nastop. Čas namreč priha ko bo slovenska pesem v tej < želi samo še spomin. Glede filmov iz stare domo ne pa moram na tem mestu p znati, da je bilo občinstvo mi no razočarano z njimi, ker so slike videle jako slabo in ] vršno. Da je bilo tako, ni krivda n ki smo imeli to stvar v rok; ampak enega glavnih uradnik SANSa. Stvar se je zgodila kole: Mi smo bili dogovorjen gl. uradom SANSa, da bo pri v Milwaukee eden gl. odbor kov SANSa, s seboj pa bo prii sel vse, kar se potrebuje za 1 zanje kino-eslik. Vse to nami lšstuje SNPJ. Ko smo te fil videli v Clevelandu, so I predvajani v isti velikosti ko pravih kinematografih, po tega pa so bile slike jasne in razvijale počasneje. Tukaj pa vse nekam drvelo, naslovi so li nečitljivi, kajti aparat in pl no je bilo premajhno. Teden pred to važno priret smo prejeli pismo od dotični uradnika SANSa, v kater nam je sporočil, da ne bo mo priti v Milwaukee, ker bo t čas šel na počitnice nekam d gam, zaeno pa svetoval, naj tukaj najamemo drugo osebo, ima aparat in bo rade volje storila. Dotičnika smo res i jeli, ali vedeli nismo, da ni n gova ropotija primerna za ti filme. Posledic, ki so se pozn pokazale, nismo še od daleč \ ča kovali. To je ena britkih izkušenj. 1 tera se ne bo nikdar vef poi vila. Udeležence pa lepo pn mo, naj nam oprostijo, vsaj to bila ne naša krivda in ne dol nih filmov iz stare domovine. Charles Kram« Slovenski izseljenci v Franciji se vračajo v domovino Stirlng, Francija. - V «m< moje družine in ostalih Slovi cev v Stiringu lepo pozdrav^ vse amreiške Slovence. Upr ništvu Prosvete se tudi lepo hvaljujem za pošiljanje 1« Vsaka številka me je razve» la in časopis so radi čitali ti moji prijatelji. Sedaj ps H ročam, da ustavite lat, »J» kratkem odpotujem v Ju«« vijo. , t V domovino se bomo odp« li l. oktobra iz Metza. S ij bomo vzeli v| pohištvo- « se nas bo od A* 400, k oktobra pa se bodo vrn^ večinoma vsi ostali Tukaj namreč razmere sUbšsJe. v» rojstni domovin, pa tzboljlu Kadar pridem domov, » delavci sprejeli in pozdravljali j da se bomo z mnogimi izmed za časa bivanja v Californijl Vas še pozdravili v Sloveniji vno moja osebna malen-1 Na svidenje! Frank PWč. Akohr kost ne pomeni ničesar v javno jo. sporočil o sveti. . Z menoj prvih vtisih v iena gre samo ostanejo tuka). I, J »i «-m >em niai groiotah .n trpljcr:)^.^ * ■ m S nand v « vini Mm*» 10 teregs je šel nai narodIv (Dalj« 1 »n £ KRATKE vesti sirom jugoslavije Ljubljani. ,0 000 din nagrad* ]• J,vec lobačne tovarn» v Sko- S Bori. Tanevald. Izumel je £vo vrsto škatel za sto cigaret. Udelovanje teh škatel je mnogo SS in hitrejSe kakor prejšnjih, delavke izdelajo 4000 ?r škatel na dan, medtem ko je 3o treba orej 38 delavcev za Se tovarne, ki bodo uvedle ¡¡ovc- škatle, bodo prihranile milijonske zneske. Tudi pri lidaniu s kansnom J« ttlc uspel«» ^danJa. rvi način zidanja so preizkusi, tudi v Orni gor* v Titogra- I pri zidanju s kamnom. Opri-JL, ^ ra je zidar litja Vukče-Je ki je v treh urah sezidal 103 m3 kamnitega zidu, kar je ¿o velik uspeh: delo se je pocenilo za nad 100%. Nova tekstilna šola v fclfl**-fcu. Reorganizirali so prejšnji tekstilni oddelek obrtne šole v samostojno tekstilno šolo republiškega pomena. Pouk v novi šoli bo trajal tri leta. Nov« konservne tovarno v Bosni in Hercegovini. V začet ku septembra so začele v tej ljudski republiki obratovati prve tovarne za konzerviranje sadja, in sicer v sadjarskih središčih v Mostarju in Doboju. Mo-starska tovarna je bila gotova ¿e pred dnevi. Največjo zmogljivost bo imela tovarna v Db-boju. Za njo so že vskladišeene velike količine surovin. Tovarna bo lahko že letos dala za izvoz 150 ton svojih izdelkov. V Brijeljini še gradijo tovarno za konserviranje sadja. Obratovati bo začela ob koncu septembra. Živilska Industrija v Vojvodini presegla proisvodni načrt v prvem polletju sa 7%. Uspešno «o zlasti delovala podjetja zveznega pomena. V drugem tro-mesečju se je povečala proizvodnja na posameznega delavca U 12.85%. Posamezna podjetja so nazadovala ter niso izpolnila proizvodne naloge* sicer bi bil skupni uspeh vse industrijske stroke še mnogo boljši. V Varaždinu gradijo kombl-aat sa predelavo sadi« In tfiiI-t)l Petletni plan določa zgraditev velikega kombinata za predelavo sadja in sočivja, ki bo desetkrat večji od sedanje konservne tovarne "Kalnik". V začetku tega meseca so zaceli prva gradbena dela. Letos bodo zgradili 7 poslopij v vrednosti II milijonov dinarjev. Do novembra bo gotova velika sušil-«ca in v nji bodo takoj začeli sušiti krompir in zelje. Prihodnje leto bodo nadaljevali delo, gradili bodo kalorično elektrarno, ki bo oskrbovala kombinat z električnim tokom. V bližini kombinata bodo tudi uredili velike zimske vrtove. 1290 delavakih stanovanj bodo «Bradill letos na Hrvatakm. Stanovanjske hiše zidajo mnoga Njetja za svoje delavce in nameščence. Tovarna "Rade Ko-*r" v Zagrebu gradi hiše za 116 Snovanj; podjetje "Elektroza-»P zida kolonijo z 20 dvosob-nimi-8 enosobnimi in 5 samskimi stanovanji. "Prvomajska to-orodnih strojev" je zače-I M[»diti hiše s 36 stanovanji; tlektroželezarna" v Šibeniku jjjdi delavsko stanovanjsko ko-■"'jo s 36 poslopji in 112 sta *>v»nj». v Slavonskem Brodu > do zime gotovih 120 stano-¡*nJ za delavce tovarne vago-P" novi sladkorni tovarni * ¿upanji bodo zgradili že letos ™ »tanovanj itd. 2« 2.5 krat ae J« podala pro-v tovarni vagonov v •^dtrev.ki Palanld v primeri »'-etem 1946 Ta tovarna, ki je ^ M imtnom "Jaaenica", r«ov *ra/en Va«onov tudi mo- ** in druge velike železne ruknje. V nji se uposab-» «rokovni kader z« novo to- »•■/kih orodnih strojev v j ...i . * ^«¡»ku pri Beogradu. bombait v Dal ti> '-' t'* so začeli prvič v K^gu gojiti bombaž v «Win * k tobt tati* V v J' , M*j(UBu sidajo mod m ,udi ^tnadatropno sta- (>Ma se dober pri-1 adi Mj skoraj povsod ♦anju. Zdaj je bom-«-teti. Kobulje bodo h koncu septembra. 0 načelo biranje. Bo r**vijs bombaž zlasti *ahlM V trm indu- r;iJu kjer je zaposle- rudarjev v rudniku železne rude in delavcev v že lezarni, zelo primanjkuje stanovanj. Letos gradijo tudi stanovanjska naselja in ker jim primanjkuje površine, zidajo deset-nadstropno stanovanjsko hišo. Ppleg tega velikega poslopja gradijo drugo moderno stanovanjsko hišo za 200 samskih stanovanj. V prvem polletju so presegli gradbeni program za 5%. Razen stanovanjskih po slopij gradijo tudi rudniška poslopja. Deloma so izpopolnili tudi železarno. Hldrocentrsla v višini nad 1060 m. Pri Bitolju na gori Pe-riater bodo zgradili hidrocentra-lo. ki bo najviše v naši državi. Na planinskih tleh kopljejo prekope za zbiranje vode od planinskih potokov in jezera ter gradijo jez za velik bazen. Poslopje za novo hidrocentralo mo ra biti končano že letos. Tcpilnica svinca v Zvečanu presegla proisvodni načrt/r» 40%. To je najbolj moderno u-rejena topilnica v naši državi. Da je dosegla zadnje čase tako lepe uspehe ter da po 22. juliju presega proizvodni načrt do 40%, je treba pripisovati racionalizaciji in organizaciji dela po zamisli inž. Jovanoviča. Njegova odkritja so velik prispevek za napredek metalurške prakse. Delavci iz topilnice v Zvečanu bodo prenesli svoje bogate izkušnje v Mežico, da se bo tudi tam proizvodnja znatno povečala. V Želesnlku gradijo tudi sta-novanj ako naaelje. V Železniku pri Beogradu, kjer pospešeno gradijo veliko tovarno težkih orodnih strojev, ki mora biti ko-čana do L januarja, so začeli v začetku julija tudi kopati temelje za delavsko naselje. Tudi pri tem delu je zaposlena mladina. Delavsko naselje raste vzporedno z industrijskimi poslopji. Do 1. decembra bo končanih 42 stanovanjskih hiš. Z*ra dili bodo tudi vajenski in kulturni dom. Elektrifikacija Boana ln Hercegovine. Zdaj v Bosni in Hercegovini uporabljajo sveče in petrolej še v 90% gospodinjstev. Ta ljudska republika je zelo bogata na vodnih silah, ki so pa izkoriščane le do 5%. Med petletko bo elektrifikacija Bosne in Hercegovine tako napredovala, da bodo. izkoriščali 257» vodnih sli. Zgradili bodo velike hi-drocentrale ob Drini, Uni, Neretvi, Vrbasu, Plivi, Prači in Sani. Razen tega bodo zgradili kalorične centrale v premogovnih bazenih pri Kreki, Banovi-čih, Kaknju, Brezi, Zenici, Mostarju in Livnu. Te elektrarna že gradijo. Začeli so graditi tudi daljnovode, ki bodo povezali hidrocentrale in kalorične elektrarne. Gradijo daljnovode: Jajce-Volara, Bijeljina-Mezgra-ja, Zenica-Doboj, Zenica Boga-tiči, Zenica-Travnik, Kreka-Brč-ko, Mostar-Dahnacija itd. Dograjen daljnovod Leekovac-Belo Polje. Nedavno je bil dograjen ta daljnovod, ki je velikega pomena za Srbijo, zakaj Leakovec je eno najpomembnejših industrijskih mest v tej ljudski republiki, saj je v njem o-krog 20 tovarn. Elektrarna v Leskovcu ni mogla dajati dovolj električnega toka vsem tem industrijskim podjetjem, zato so morali zgraditi daljnovod v dolžini 47 km, da zdaj prejemajo električni tok z Belega Polja. Delo bi moralo biti končano do 15. avgusta, bilo pa je končano 15 dni pred določenim rokom. Stari Boioj podaja InduešriJ-•ko središč* Bačke. Letos bodo izpolnjeni pogoji, da postane to mestece ob Tisi v bližnji prihodnosti pomemben industrijski kraj. Že v tej stavbni sezoni gradijo velika industrijska poslopja. Ves kraj bo postal kme-tijsko-industrijski kombinat Med drugimi velikimi poslopji gradijo žitni silos na površini 2500 kvad metrov in velik silos zm konopljino seme. Oba silosa bosta spadala med največje v državi. Zgrajena bosta v tej stavbni sezoni. Nsdslje gradijo številna sodobna kmetijska poslopja. in sicer za strojno traktorsko postajo in farmo prašičev. Razširili bodo tekstilno to« varno in v U namen gradijo dve poslopji- Letos bodo dogradili tudi eno največjih konopljeren v državi. Te dni je bila dograjena tovarna lahkih betonskih plošč, ki Je edina v naši repub- , _ - _ Nova lešlšča šola«»« nide M*' prosveta Jo v batenu V»rei-Wajd»n. V okolici Vareš-Majdana trajajo že nad d\* meseca gaofizična raziskovanja kipe federalnega geofizičnega zavoda LR Hrvatske. Raziskali so bogato ležišče rude, o katerem so prejšnje čase domnevali, da Je mnogo manjše. Nadalje so lokalizirali druga ležišča, ki jih bodo pozneje še podrobno raziskali. Graditev industrijskih ln ru-darakih naselij. Med petletko bo dosegla prostornina novih stanovanjskih poslopij v industrijskih in rudarskih krajih 7 milijonov m». Že v prvem letu petletke gradijo Številne delavske stanovanjske hiše. Širokopotezno so se lotili reševanja stanovanjskega vprašanja v bosenskih Industrijskih krajih. V premogovniku Brezi bodo letos pridobili 100 stanovanj. Tu gradijo predvsem na podlagi prostovoljnega dela. Doslej je ljudstvo že prispevalo 40.000 delovnih ur. Tudi v Ko-stolcu ob premogovniku gradijo prostovoljno sodobne stanovanjske hiše s 36 stanovanji. Skoraj v vBeh večjih rudarskih krajih so začeli letos zidati stanovanjske hiše, tako da se bo delavstvo ž^ pred zimo vselilo v nova stanovanja. Za hitro obnovo Je treba ve& opekarn. V vseh ljudskih republikah zidajo nove ali razširjajo stare opekarne, da bi bila proizvodnja opeke čim večja. Za obnovo in številna druga gradbena dela potrebujemo Čedalje več opeke. Pogosto ne kaže, da bi gradili drage stalne opekarne, zato marsikje ustanavljajo poljske peči. Za obnovo Hrvatskega Primorja so ustanovili več poljskih peči v številnih krajih. Gradbeno ministrstvo j» v ta namen odobrilo 1,400,000 dtn kredita. Živahna stavbna delavnost v Kragujevcu. Mestno gradbeno podjetje je prevzelo za 50 milij. din raznih del. Med večjimi poslopji gradi srednjetehnično Šolo, v bližini pa tudi veliko« stanovanjsko naselje. Nadalje razširjajo usnjarno. Most ¿as Donavo pri Bogo J e-vu bo gotov 14. avgusta. Obnova tega mostu spada med naj-' večja obnovitvena dela v drŽavi. Ker jtvto železniški most, ki bo vazal Hrvatsko ln VoJVodlno, spada njegova obnova med prva obnovitvena dela. Delovni kolektiv se tudi dobro zaveda pomena obnove mostu in si celo prizadeva, da bi dalo čim bolj* pospešil. Z uvedbo novega načina montiranj« mostovhin konstrukcij so delo zelo pospešili. Na nedavnem sindikalnem zborovanju so se obvezali, da bodo most zgradili do 24. avgusta. Prejšnji rok je bil določen do 1. septembra. Prva šola aa elektroltabelabo industrijo. O lavna direkcija zveznega ministrstva za elektroindustrijo je ustanovila v Novem Sadu prvo triletno šolo za elektrokabelsko stroko. Doel*J so se morali nafti strokovnjaki šolati v tujini, poslej Jf pa takšna šola spričo naglega razvoja elektrifikacije naše države nujno potrebna. Poveftraje tovarne sdravll "Pltva" v Zagrobu. To bo ena največjih tovarn zdravil v naši državi. Petletni plan ji nalagn velike naloge. Že leta 104» so jo začeli reorganizirati. Lani so začeli graditi štiri poslopja, zdaj jih pa gradijo osem. Premogovnik V MllJovinl (v Basat) ja aačel uspešno obrate vati. Prejšnji mesec so odprli ta premogovnik rjavega premoga pri Toči. Obrat je izpolnil svojo začetno nalogo stoodstot no. Na pomoč so prihiteli rudarji iz drugih bližnjih premov govntkov. ker Je zeto primanjkovalo strokovno usposobljenega delavstva. Novi premogovnik bo lahko kril potrebe po prerhogu v vsej zahodni Srbiji in vzhodni Bosni. OradHov tovarno oolulose v P«1 Jodom. To tovarno so začeli graditi meseca maja. Začetna dela so doslej dobro napredovala Najprej so zgradili skladi Ut za tovarniške strojne naprave ki že prihajajo. Ena najboljših cementarn v dr še vi Je ktoMaska (v Vejve dtal). Delovni kolektiv si stalno prizadeva da bi se proizvodnja povečala. V mesecu eprilu je proizvodnja narasla na IS1MH od 75.2'* v marcu me-neou. Poslej so stalno presegati proizvodno nalogo povprečno po 7'* na mesec. Hafvočjl nsdnlk »safisi »a rede v Cm (Makedonija) Ja ir-poinil svojo polletno proizvodno svetovna borba za nafto v A. dplri Srdito borbo za nafto, ki se Mje v vseh delih sveta, si lahko pojasnimo z velikim pomenom, ki ga je dobilo tekoče gorivo v tehniki, zlasti v vojni, ln v ekonomiki kapitalističnih držav. Nafta vsako leto bolj izpodriva premog. Uporaba pogonskih sred stev notranjega izgorevanja, ki se je med drugo svetovno vojno silno povečala, se tudi po vojni'--- širi. Železniški promet diseli-1 mer«kih petrolejskih monopo-zlrajo v velikem obsegu ne sa- lov J* ^a 1&46 5 mili- mo v ZDA, marveč tudi v Ev- ^ dolarjev. ropi in v nekaterih deželah Latinske Amerike, V Angliji na-meravajo preurediti 1200 lokomotiv od pogona s premogom na pogon z nafto, v Franciji 600, na Danškem in v drugih evropskih deželith pa tudi več sto. Nafta deloma zavzema mesto trdega goriva celo v metalurgiji. Povečalo se je izkoriščanje nafte kot kemične surovine. Industrija sintetičnega gumija, ka* tere proizvodni aparat omogoča skoraj prav toliko proizvodnje, kakor so jo dajale plantaže naravnega gumija na vsem svetu, je zgrajena približno do treh četrtin na naftni surovini. Pretežne večine najmočnejšega razstreliva toluoju ne izdelujejo zdaj ia premotfa, marveč U nafte. Iz nafte pridobivajo zdaj različne plastične mase, organske kisline, raztopila, sintetične maščobe, pa tudi vrsto drugih polfabrikatov in snovi. Od preskrbe z nafto je bila v znatni meri odvisns učinkovitost izkoriščanja vojne tehnike na kopnem, na marju in v zraku, v vrsti primerov pa tudi iziti posameznih operacij. Medtem ko se je svetovno pridobivanje večine vrst surovin in goriva po vojni skrčilo, pridobivanje nafte v splošnem narašča. Na vsem svetu (brez ZSSR) so načrpali leta 1929 191.4 milijona metrskih ton nafte, leta 1938 244.2 milijona, leta I94b pa 350.7 milijona. Hkrati z na raščanjem pridobivanja so se dvigale tudi cena. V maju 1947 so se dvignile cene nekaterih riaftnih produktov (mazuta in drugih) v primeri s predvojnimi dvakratno. Okrog 90Vi pridobivanja iz Koloških salog nafte v kupita tičnlh deželah kontrolirala AhgUja in ZDA. Pratašna večina vrelcev nafte, še več pa podjetij petrolejske industrijo in prometnih sredstev je v rokah dveh angleških in patih a-meriških družb. Skozi več desetletij se je bila med petrolej-skimi monopoli imperialističnih držav borba za vrelce nafta, za prometna sredstva in trga. 'Ta borba, kl tudi med drugo sve tdvno vojno ni prenehala, se jo V nekoliko spremenjeni obliki pO vojni zelo zaostrila. Predelovanje Izkoriščanih vrelcev in osvsjsnje ns novo odkritih h potencialnih izvorov nafte Sta privedla do zaostritve nasprotij med monopoli največjih imperialističnih držav, predvsem ZDA in Anglije, pa tudi med monopoli v ZDA samih. Lenin Je poudarjal, da dala kapitalisti svat "po sili" in "po kapitalu". Posledica drug« svetovne vojne Ja bila, da so ameriški petrolejski monopoli v primeri z angleškimi znatno okrepili svoje pozicije. Investiciie v petrolejako industrijo v ZDA in v Inozemstvu, ki so znsšal* Ista 1938 14.7 milijarde IJ razširjeno MornarJiko ministrstvo ZDA Je smatralo za potrebno, da Je začelo skoraj tretji no brodovja preskrbovati s sred-njevzhodno nafto. Ker je rno ral bfti naftovod 11 Haudove Arabije speljan skozi dežele, kt so pod angleško politično k on trq)o (Tr«nsJordaniJa) ali pod-mandatne (Palestina), je /nela Anglija s političnimi manevri zavreti ameriške načrte, ni pa mogla preprečiti njihovega uresničenja Hkrati s povečanjem svoje * Mli M 1 V Franciji Je sadnje čase precej stavk. V Parlsu so sastav> kali tudi vratarji obeh spolov. Na sliki J« videti priletno Pari-lanko. Id se na sborovanju stav* karjev tolaši i nluhanjem to. baka. njem vzhodu so pričele ameriške družbi« ofenzivo tudi m drugih področjih. V deželah Latinske Amerike so začele sistematično izpodrivati angleške konkurente. Tuko se je v Ve nezueli delež Američanov v kontroli nad vrelci ln pridobivanjem nafte znatno povečal. V Peruju je dobllu ameriška družbu "Standard Oil of New Jersey" novo koncesijo na ozemlju 5.5 milijona oralov. Na Kitajskem so se umeriški monopoli polastili znatnih petrolejskih vrelcev. V Abesiniji je dobila družba "Sinclair OH" monopolsko koncesijo za iskanje in izkoriščanje vseh petrolejskih vrelcev. Proti koncu leta 1944 je bilo sproženo vprašanje o med v lati nem angleško-ameriškem petro-lejskem sporazufau. Kakor vemo, so se vršila v tem času po* gajanja o ameriškem posojilu Angliji. Pri sklepanju sporazu- ma je bilo vprašanj« ameriškega posojila Angliji postavljeno v odvisnost od angleškega pri znanju načel "o(|prtlh vrat" in "enakih možnosti", ki sta bili odločujočega pomenu za nadulj-no Ekspanzijo ameriških petrolejskih monopolov, Cilji tega posojila so bili izčrpno pojasnjeni v vplivni reviji "Oil Weekly. "Ob upoštevanju *,ro' ko razširjenega protlangleškega razpoloženja v ZDA"—je pisalu revija — "lahko potrdimo oba akta (angleško-amerlški petro- dejavnosti n« bližnjem In Sred« glljl—A. &.) ne v želji, da bi po magali Angliji, marveč zgolj Is preudarka njune potrebe /a raz širjenje in zaščiUi ameriške zu nanje trgovine." V septembru 1945 je bil podpisan ungleško ameriški sporazum v redakciji, ustrezajoči zahtevam ameriških monopolov. Tega sporazuma ameriški senat še ni potrdil, to aa praktično se v velikem obse gu uresničuje. Novo etapo v petrolejski politiki karskterizl rajo nadaljnje unglfške prepu stitve Združenim državam Amerike, Ameriški petrolejski monopoli so v letu 1946 izpodrivali in še zdaj vedno bolj izpodrivajo Anglež« v Latinski Ameriki ln vedno globlje prodirajo v dežele Bližnjega ln Srednjega vzhoda, kjer st) bili prej angleški monopoli edini gospodarji. Hkrati s prodiranjem v Iran se polaščsjo ameriške družbe tudi petrolejskih vrelcev v Kgip tu, Klrlji in Libanonu, kjer nameravajo zgraditi nove tovarne za predelovanje nafU*. Razširjenje kontrole ameriških monopolov nad petrolejuki-ml vrelci spremlja okrepitev njihovih pozicij na trgih. Na Kitajskem. Japonskem in v nekaterih drugih azijskih deželah prodajo naftnih produktov po drugI svetovni vojni v rolotl kontroliralo posebne družbe, ki ao |>odružnlre anutiških monopolov Sprememb« sorazmerja ali na Srednjem m liližnjem vzhodu je temeljito spre menila polo>ai na vropakth trgih "Standard Oll of Ne* Jersev" In njene podružnice so krile pred vojno z naftnimi produkti t zapadn* polobli 20', potreb evropaktli dežel. Zdaj, ko kontrolirajo ve hk del črpanje cenene srednje vrhodne nafte, »e potegujejo sa ' gospodujoč položaj na evrop skem trgu. Za okrepitev svojega monopola si prizadevajo, da bi se polastile razdeljevalnego omrežju in proizvodnega aparata petrolejske industrije v Italiji in drugih državah. To, da je dobila "Standard OH" v svoje roke znaten del delnic "Arabian American Company", je okrepilo pozicije "Standard Oil", hkrati pa saoa trilo konkurenčno borbo med angleškimi in ameriškimi monopoli za petrolejske vrelce in trge. Poostrena borba se kaže v mizlični graditvi naftovodov na Bližnjem in Srednjem v/hodu in v prizadevanju ameriških družb, da bi dobile koneeslje v Evropi. "Transarubtan Pipeline", podružnic« družbe "Texas Oil" In "California Oil" gtadl naftovod n. Suudove Arabije v vrednosti 110 milijonov dolarjev. V protiutež "Anglo-Iranian Oil" sta "Standard Oil of New .Jeraey" in "Socony Vacuum" organizirali novo jiodružnico "Middle East Pipeline", ki namerava zgraditi natfovod is- Irana in Kuwita v vrednosti 100 milijonov dolarjev. V načrtu je tudi razširjenje obstoječega naftovoda Iz Iraka k Sredozemskemu morju. * Sporazumi med angleškimi in ameriškimi monopoli niso odstranili nasprotij med njimi. Nasprotno, vrsta dejstev govori o ostri konkurenčni borbi sa Izvore aurovin ln trge njihove prodaja. Akademija v Borovnici Borovnica,—V nedeljo 34. avgusta je priredilo PD Borovnica svojo prvo telovadno akademijo, ki je odlično uspela. Saj pa se je tudi mladina na to prireditev skrbno in disciplinirano pripravljala. Vsak večer Ja v mladinskem domu vežbala da« lavska, kmečka ln študentska mladina. Drug drugemu so pomagali, drug drugega popravljali. Mladina je bila za svoj trud na akademiji nagrajena s navdušenim ploskanjem občinstva, kl ga Je bilo mnogo več, kot ga običajno sprejme borovniška dvorana. Na sporedu so bila proste, simbolične ln skupinska vaje, rajanje najmlajših s punčkami, orodna telovadba ples 'Noč na Volgi" ter češka '*Be-seda". Pri izvajanju vsaka točke so vsi vaditelji izpolnili svo-jo nalogo vestno, dali so vsa od sebe, kar lahko trdimo tudi o izvajalcih. Ljudstvo Je bilo zadovoljno zlasti s točkami, ki Jih je pripravil tov. Telban Franc, iejski sporazum "ln"pio'jilS"AnH "N«* "-Volgi" in "Rajanje s punčkami" so morali oelo ponoviti. Izvajanje mladink na dvo-višinski bradlji pa je vse prisotne, kar presenetilo, saj nihče ni pričakoval česa takega. Med prireditvijo sem nehote pomislila, kako se v prenekate-rih (Miročilih o delu LMS na vasi lahko bere da sa flskultur« na vasi ne da organizirati, ker je mladina preveč utrujena od celodnevnega dela. Da lo ni res, Je s svojim zgledom dokazala borovniška mladina. Treba jih Je le znati pritegniti ln za-inteieslrati, j»« gre. &e starši bodo imeli odslej več rszumevs-nja /a geslo "Zdrav duh v zdravem telesu", Ireaa. Glasovi is naselbin (Nadaljtvanje s t. *rsal.) nes je res jugoslovansko ljudstvo svoj gospodar na svoji zemlji, Sedaj se vračamo domov tudi slovenski Izseljenci Iz Francije, da (»omagamo našim bratom in sestram pri obnovi porušene domovine. Delali bomo ln doprinesli svoj delež v skupnem najMitu za boljše življenje delavskega ljudstva Kdor dala, naj tudi je, kdor pa noče delati, |>a ne zasluži jela Jakob Stare. Graditev tovarne porcelana pri Sarajevu. Na Klopu pri Sarajevu txido med petletko zgradili več tovarmškSi objektov. Zda) še gradijo prva tovarno iioreelana v Boanl in Hercegovini, ki bo po večini la-delovala električne isolatorja. Ta tovarna ima velik pomen aa elektrifikacijo vse države, slaetl I tmm in Hercegovine. Zidati ao jo /ačeli lani aeirtembra. Dalo i »a m primerno napredovalo, ker še niso bil! izdelani defini-tlvni načrti. PKOSVET*/ TOVARIŠI TONE SBUSKAR MMHI wmmcam*} (Nadaljevanj«) "Tovariš komandant naj odloči! Izkušen partizan je!" reče naglo mati. "Če je tako. potem rečem takole,** de komandant: "Fant je naš! Bister je, pameten, spreten in srčen. Takih potrebujemo. Vidim vate, tovarišice, kako si vsa pripravljena žrtvovati ga naši veliki pravični stvari, vidim tudi tebe, Blaž, kako si nam predan, ko nič ne rečeš proti. Nocoj pojde Pavlek z našimi na Kal. Črt in France, v vajino skrbstvo ga izročam, pazita nanj, bodita mu prva učitelja! Če bo hrabro prestal prvo ognjeno preizkušnjo, tedaj bo postal partizan moje čete." "Juhe, juhe!" je zavriskal Pavlek. "Nič me ni strah. Kar naglo se lotimo zajčka, da bomo močni za ta pohod!" . "Pametno govoriš. Le da ne bi prišla zajčja strahopetnost v moje pete!" de Črt, ko si je odrezal njegovo stegno. Pavlek se je dvigal v oblake, ko je tako sedel med možmi, ,kl so zares vedeli kaj povedati. In ko ao se dvignili, da se pripravijo za boj, je dejal oče: "Saj veš, Pavlek, kje je moja puška! Poišči jo—in preizkusi jo!" Sredi noči se je dvajset mož s Pavlekom na čelu počasi pomikalo proti meji. France, ki je nocojs vodil ta oddelek, je bil oborožen s strojnico, vsi drugi so imeli puške in bombe. 2e doma so se vsi sezuli, da ne bi štorkljah po kamenju, kajti obmejno stražo je treba prelisičiti, ne da bi padel en sam strel. V največji tišini so se po čistiAi približevali meji. Noč je bila temna in oblačna. V gozdiču, ne daleč od meje, je četa počakala na Pavleka, ki se je splazil na oglede. «"Kakšnih sto metrov od tod eedita pod drevesom oba stražarja. Stopajte tik za menoj, da ne bi kdo zadel ob mino," je šepetal Pavlek. Vsa četa ae je po Štirih plazila za Pavlekom. Ta je lezel ko kača, se oritisnil včasih ob mejo, dvignil glavo in oprezal. Komaj da so se dihati upali. Dobro se je vsak zavedal, da zavisi ves pohod od tega uspeha. Stražarja morata biti premagana, ne da bi imela časa sprožiti svojih pušk. de nekaj metrov ... Tu sta se splazila dva borca, ki sta bila določena za napad na stražarja, mimo Pavleka. Kakor podlasica sta se po trebuhu porivala ped za pedjo naprej po vlažni zemlji. Kmalu sta opazila pred seboj obrise visokega drevesa, pa tudi senci obeh stražarjev. Eden je sedel, drugi si je pravkar prižigal cigareto. Brezskrbno sta se na glas raz-govarjala. "Tiha in topla noč je danes," je dejal eden. "fie eno uro, pa bo zmena. Potem še dve noči in pojdem na dopust. Komaj že čakam!" • /'Moja žena mi piše, da je v skrbeh zame in da ima vedno hude sanje. O, ko bi vedeli, kako dobro se nam tu godi in kako smo brez skrbi. Da bi nas le kam drugam ne premestili!" "Da, na tak način bi se vojskoval vse življenje. Ti, Hans, mar ni nekaj zašumelo, kakor da bi . . .H "Strahove slišiš. Ti si vedno tako babjeve-ren. saj je ven ,. ,M Toda beseda mu je zastala v grlu. Neka strašna sila ga je stisnila za vrat, telebnil je na tla in pričel se je ruvati z neznancem, ki je ležal na njem. Smrtna groza ga je obšla. Le toliko je še videl, da se tudi njegov tovariš bori z nekom, potem pa je pričel padati v neznansko tmino in vsega je bilo konec. Negibno sta oba stražarja ležala na tleh. Ta Švaba ne bosta nikoli več stražila nemške meje na slovenskih tleh! Partizana sta jima pobrala brzostrelki in municijo ter se vrnila k četi. Četa se je pod vasjo razdelila. Deset jih je šlo od zgornjega konca v vas, deset pa po spod-. nji poti. Pavlek je skočil M skali, pod katero je bila očetova puška. Strastno jo je stisnil k sebi, porinil skupek nabojev v puško in jo pripravil za strel. Oblaki so se razšli in lahko so razločevali obrise posameznih hiš pred seboj. Počasi in silno previdno so se bližali vasi. Psi so pričeli lajati. Treba je bilo hitro in odločno napredovati. France je zasedel s svojo strojnico klanček pred župniščem in Frecetovo trgovino . Orožnike morajo z naglim naskokom iz-nenaditi. Pes za Frecetovo trgovino je besno < lajal. r po • "Črt» in Sonja, pogum v roke! Skočita vsak pod eno okno in treščita bombe v sobo!" Pavlek se je vlegel z mavzerko poleg Fran; četa. Črt je pograbil dve bombi in prav tako Sonja in skočila sta nekaj metrov po klančku navzdol. Potegnila sta varovalne jezičke in treščila obe bombi skozi ogno. Vrgla sta se na tla in planila nazaj k Francetu. Ognjen blisk je švignil skozi vso hišo.' V hiši je nastal krik in vik ter stok, nekdo je vpil na pomoč, zgoraj v prvem nadstropju se je bučno odprlo okno in glava je nagnila nad cesto. Tedaj je Pavlek pomeril in sprožil. v "Zgrešil!" je vzkliknil Črt, pomeril in butnil. Glava na oknu je omahnila in padajoče truplo jo je potegnilo za seboj v temo. / "Nastavi strojnico proti vhodu, tam imajo Svabl mašinco!" je dejal Pavlek ves zadihan Francetu. V tistem hipu pa je zaropotala nemška strojnica kar tako na slepo v temo. Toda istočasno je zarentačila tudi Francetova in nemška je takoj nato utihnila. Tedaj je planilo tudi drugih deset partizanov v vežo in spet so zagrmele bombe. Nekaj temnih postav s puškami v rokah je teklo iz spodnjega dela vasi proti žup-nišču. "To so oboroženi Hočevarji!" je dejal Pavlek. "Kar po njih!" Pavlek je meril v temno senco, ki je tekla pred vsemi. Roka se mu je tresla in ko je potegnil za petelina, ga je kopito puške pahnilo v rame. Pritisnil je puško še bolj nase, roko je naslonil na koleno in spet pomeril v tisto senco, kl je še vedno tekla. Zdaj je meril naglo ln bolj mirna Ko se je po strelu zastrmel v temo, je zagledal, kako je tista senca nekaj hipov omahovala kakor pijanec, nato pa je zdrknila na tla. Iz okna prvega nadstropja je iznenada zapela brzostrelka. Streljal je nemški žandar. Pa ga je Pavlek kmalu prepodil z okna. Tedaj je Frahce nastavil votlo pest na usta in zaklical na vse grlo: "Drugi bataljon, juriš!" (Dalje prihodnjič.) opeko. Tudi za nekaj drugega gre. Danes »o taki časi, da mora vsak nekaj prispevati skupno-sti. Med vojno sem tudi jaz prispevala. Pa ne da bi se bahala s tem. Se nisem takrat, pa se tudi danes nočem. To ni moja navada, ti me poznaš. Kar ste mi rekli, sem naredila. Če ste mi rekli, r#znesi časopise, sem jih raznesU, če pa ste mi rekli, preskrbi nam hrane, sem šla okrog ljudi. Dane« me za to nihče več ne potrebuje. Danes so potrebni ljudje, ki vihte kramp, ki vrtajo skale, ki, znajo ravnati s stroji. Za to pa sem jaz prestara, saj mi je že štiri in petdeset let. Toda če že ne morem n« cesto ali v tovarno, tudi nočem odjedati delavcev. Nisem taka. Ali misliš, da ne vem, kako potrebna je mladina na borovniški progi? Tam bodo delali za vse, tu pa bi delali samo zame. Ali bi me ne bilo lahko sram?" Zopet me je premerila s svojimi rjavimi očmi, ki so se ji lesketale, kakor bi ji bilo šele trideset let. Nekaj trenutkov me je gledala molče, kakor bi hotela razbrati, če odobravam njene ipistt ali rve..PQten>jpa iR.zopet pvudarila: "Ne, nisemda bL, mislila samo na evota tyrist. tudi dela se ne branim. Zadnjič jo podirali staremu Benči-ni. Prišli ao ob šeftih, BenČina pa se je prikazal šele ob devetih. Pa tudi takrat se ni lotil dela, temveč ae je usedel na skalo in je gl* če kje naletim nanj." rekla in je »ela omet med pr-1 sti. "Mokirota ga je uničila. Če bi ga bil kdo pokril, da bi ga ne zamakal de** bi bil zid dober in Odohd naših dijakov aa Češko-slovaško Beograd.—Dne 27. avg. zvečer je iz Beograda odšlo 55 dijakov v Češkoslovaško, kjer bodo obiskovali razne srednje-tehnične šole. To so dijaki, ki so končali nižjo srednjo šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom ter so izbrani iz vseh srednjih šol Jugoslavije. Češkoslovaška vlada bo letos sprejela v srednje tehnične šole 66 dijakov iz Jugoslavije. Dija- Slovene Records la-Inch records 79c COD, plua posta« C-488 MoJa baba Je pijana, polka Ko pridem skozi log. valček C-481 Labca polk« Planinca ptlka C-4ia Pomladanski polka Bel« rož«, valček C-412 Tekletova tožv«, valček Veseli tovariši, polka Kusar'a orchestra C-41» Detrottak« polka Oisxj day polka 0414 Treba in, treba ni, polka Herkulovic, waltz C-415 MoJ« ienke (las Na levo, na desno, polka C-41f Mole dekle Dekle, kdo bo tebe troital Frank Yankovic and hi« orek, B-aai Po tirni pa roiice ne cveto, uL Veaeli lovec, polka B-484 Odpiraj dekle k«mrico, polka Gor ¿ei jezero, valzer J. Pluth «nd his oreh Writ« 'jr free catalogue of til new SLOVENE RECORDINGS PALANDECH'S 536 S. Clark Street, Chicago 5, IU V Prosveti ao dnevna svstov ae In delavska vaatL All Jit čltate raak dan? "Tudi ob mačka so me. spravili beli vragi," je nadaljevala po kratkem , premolku. "Tisti u . . . .__, ... danrsem po Blatni Brezovici po- bi nanj lahke položila strope in ™ ^ zfl interniran£ ostrešje. V., Nemčiji sem se proti večeru gem ^ vračala f mnogokrat vprašala: Bog ve, če m vozičkom Na klancu se je kdo spomnil in pokril rid, £ morala trikrat počivati in da ga ne zamaka dež Ti ne veš, l maček mi je ihajal u dalj kolikokrat sem mislila na hišo. kakor navad^G že od aKaleč sem Obi mtali, da je zid prepuščen videla( kako moli svoj rep dežju in snegu, mi je bilo, kakor kviSku Tedaj je in ma. bi gledala siromaka, ki gre bos ček je obležal sredi ceste Tigti in brez suknje skozi sneg in Pondeiakov Matevž ga je, saj si Na to hišo sem se nave- ga poZnaL Bil je eden prvih pri mraz. zala, kakor da zid ni mrtev, ka kor da ima dušo." belih, zdaj pa je nekje na Koroškem. Da ga le nikoli več ne bi Prenehala je z delom in po bilo nazaj. Kaj mu je naredila Marjanina hiša OAIBR V farni cerkvi Je potrkavalo k prazniku, binkoštna nedelja Je bila. Prebudil sem se in, ko sem pogledal skozi okno, me je kar slepilo od svetlobe. Ura je bila šele šest, pa je bilo sonce že visoko, dolge sence, ki so šle od drevja in hiš, pa ao delale obsijane predele še bolj žive in rumene, kakor bi bil nekdo razlll po vrtovih in poljih velike škafe sončnega soja. Ponoči je nekoliko deževalo, na listju ln travi so še visele poedine vodne kapljice, ki so se videle kakor drobne steklene bunčice, od katerih se odbijajo pisane, mavrične barve. Greh bi bil, če bi zapravljal v sobi tako jutro. Zablodil sem v polje in kmalu sem se znašel na cesti, ki je peljala v gozd. Lepo sončno jutro me je vsega prevzelo. Tedaj me Je vzdramila vesela, udarna pesem, naproti so mi prihajali mladi fantje in dekleta s krampi in lopatami na rami. Stopali so v vrsti, postavni in zagoreli, iz njihovih grl je lila pesem za pesmijo, kakor Je lila svetloba izpod neba Bilo mi je nekoliko nerodno. "Glej, oni ae že vračajo z dela, ti pa si prespal najlepše ure in še sedaj greš v gozd «amo čas zapravljat," mi je skoraj očitala vest "Ali greste že z dela," sem jih vprašal, bolj \t zadrege kakor pa iz prave radovednosti. Najprej mi je odgovoril vesel, prešeren smeh. Nato so mi jeli vsi vprek pripovedovati, da sem jih komaj razumel: "Pri Marjani smo bili, da bi ji pomagali odstranjevati ruševine, pa nas je nagnala. Da nas ne potrebuje, je kričala, da bo že sama vse naredila, je mahala s krampom. Bila je kakor divja mačka " Zopet jih je razganjal vesel smeh ln koj nato je zaorlla nova pesem v sončno jutro, ki je metala še zadnje zaspance lz postelj. Prihajali so k oknom in morda je tudi njih zapekla vest. Nadaljeval sem pot in mislil na Marjano. Klanška Marjana smo ji rekli. Hišo jc bila imela na vrhu klanca, skoraj pod robom gozda. Samo nekaj lazov si prehodil in že so te sprejele hoje v svoje mogočno okrilje. Zato so se partizani med vojno noč za nočjo oglašali pri nji. Bell pa so že konec trllnštiridesetega leta prišli ponjo. Hišo so zažga li, njo pa so odpeljali v Nemčijo. Ko »em se bližal vrhu klanca, sem zaslišal tanke udarce drobnega zidarskega kladiva: penk, penk. penk .1. fn ko sem prišel na vrh, aem jo zagledal Stala je na lestvi, s krampom je trga la opeko od zidu. z drobnim kladivom pa je odbijala od nje omet. nato pa je dajala opeko v pleteno košaro, ki jo je imela privezano na vrvi. Kadar je bi la košara polna, jo je spustila na tla Nato je splezala dol. zložila opeko na kup. ki ga je napravila ob cesti, ln nato je šla spet podirat zid ' "Počasi vam bo šlo, če boste sami podirali/' sem jo ogovoril, ko se je ravno- pripravljala, da spleza na lestev. Oblečena je bila v moške hlače in Imela je usnjen strojarski predpasnik, sam bog ve, kje ga je dobila. "če se ti zdi, ml lahko pomagaš," ml je odvrnila. Po kratkem molku pa je dostavila: "Doma bi bil moral misliti na to, da bi ae drugače oblekel." 2e drugič mi je bilo nerodno. "One ste pa kar spodili," sem dejal z nasmehom, da bi prikril zadrego. "2e vem, zakaj sem jih," je rekla skoraj jezno. Nato je vzela v Toko opeko in s kladivom potolkla po nji. "Nobenega zven-ka nima," je rekla. "Ko pa je bila nova, je pela kot bron. Penk, penk, penk ... Ko sem zidala, sem kdaj pa kdaj nalašč udarila a kladivom po nji. Tako dobro mi je del njen zvenk. Zame poje, aem si mislila Med vojno pa jo je dež vso predelal. Če bi mi padla na tla, bt ae mi raz bila. Zato delam z njo, kakor bi Jabolka obirala. Če jih mečeš. da se obtolčejo, ti zgnijejo Mladi ljudje pa niao za tako de- lo. Podrli bi že. podrli, toda polovico opeke bi razbili. Jaz pa ne mislim samo podirati, temveč tudi zidati. Zato delam i opeko kakor z žlahtnimi jabol kt.M Sklonila se je in navezala košaro na vrv, Nato me je resno pogledala, kakor bi mi hotela povedati nekaj zelo pomembnega "Pa ne gre samo za to," je rekla zamišljeno. "Ne gre samo za trenutnem molku je rekla: "Morda se ti zdi smešno, kar ti pripovedujem, toda taka sem in ae ne morem spremeniti." Zopet se ji je za trenutek ustavila beseda irt, ko je nadaljevala z govorjenjem, jI je bil glas globok in zamolkel. "Skoraj vsi, kl so bili z mano v internaciji, so imeli nekoga, da so mislili nanj, da so se veselili zopetnega svidenja z njim, da so se bali zanj. ia* pa nisem imela nikogar ra-za^hike, ki ao mi,jo,požgali. Se reče, mnogokrat qem milila tudi na vas, toda vedela sem, kako bo, ko bo konec vojne. Že do ma sem mnogokrat premišljala: zdaj so vsak večer pri meni in zato je kljub nevarnostim in težkim časom mnogo lepše, kakor je bilo prej.—Ali se tl ne zdi, da še nikoli ni bilo tako lepo, kakor je bilo tedaj," me je nenadoma vprašala. "In nikoli več ne bo," je zamišljeno dodala. "O tem sem mnogokrat premišljevala. Kadar bo vojne konec, bom zopet aama. me je včasih nekoliko grenilo. Da, že vnaprej sem vedela, kako bo. Kdo od vseh tistih, kl so včasih trkali na moje okno. pa se ie kdaj oglasi pri meni? Razkropili ste se kakor gozdni ptiči, ki nikoli več ne pridejo v svoje gnezdo. Pa ne da bi vam kaj očitala. Saj vem, da imate mnogo bolj potrebnega dela, kakor da bi hodili h Klanški Marjani. To ti le zato omenjam, d» boš razumel, zakaj sem tolikokrat mislila na hišo. Kakor mi je bila prej edini zvesti tovariš in prijatelj, tako bt /ni bila tudi po vojni, fe Je beli vragi ne bi bili zažgali. Vpričo mene je hudič podtaknil ogenj. Stisnilo me je uboga žival? Samo iz objestnosti ga je in še reči mu nisem smela nič, ko se je režal ubiti živali. Priznam, da me je prizadelo. {(oliko večerov me je grel v noge', ko sem bila še Sama in sem šivala ali pa pletla. V klopčič zvit mi Je ležal pri nogah ln predel. Med vojno pa noči niso bile več moje, saj se je sleherni večer kdo od vaših oglasil pri meni, poleg tega pa sem morala skrbeti še za interniran-ce. Prej bi bila najbrže jokala, če bi mi bil kdo ustrelil mačka, tedaj pa je bilo greh jokati za živaljo. Časi so bili trdi, da nas je še človeška smrt manj prizadela kakor včasih. Dober teden prej so mimo mene gnali talce, ki so jih ustrelili pri Horjulu. Tistikrat še o vsakdanjih stvareh nismo mogli glasno govoriti. Oni pa, kakor da gredo na sprehod. Še peli so, ko so šli v smrt." Oči so ji šle v daljavo in roka ji je povsem obstala. Zdelo se mi je, da je njen razorani obraz dobil še več gub. "Dvakrat sem videla, ko so pred mojimi očmi ubili človeka," je rekla zšmolk-lo. "Nekaj tednov pred onimi talci sem videla, kako so ustrelili Drnčina. Oral je, pa so prišli mimo Italijani in so ga ustrelili, kakor ustreliš vrabca na strehi. Prvič pa sem nekaj takega videla že po prvi vojni. O, tudi takrat so pobijali ljudi, pa smo na to popolnoma pozabili. Tedaj sem bila pri Hribarici, saj veš, ženske se zmeraj rade kaj pomenimo med sabo. Bilo je sredi dopoldneva. Od zunaj se Je zaslišalo neko vpitje in koj nato Je planil v sobo France, Hribaričin starejši sin Hotel se je nekam skriti, pa je ie planil za njim eden izmed vojakov, ki so stražili mejo. France Jc ve« VAŽNO OBVESTILO naročnikom dnevnika Protvete V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja 1947, je bile naročnina za dnevnik Prosveto povišana za $2.00 letno za vse naročnike. To velja tudi za VSE one naročnike, ki imajo prištetih po PET Članov fe družine, torej se razume, da MORATE TUDI VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik. Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slučaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine pa tudi če imajo več kot pet članov in morajo biti iz enega in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemati glasilo TEDNIK, da tako vedo kaj se vrši v organizaciji S. N. P. Jednoti. 9 Vsled tega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete še $2.00 za vašo naročnino. PHILIP GODINA, upravitelj. neeea^ naroČite si dnevnik prosveto Pe sklopa 11 tedae koavandjo aa lahka naroči aa list Prosite ta prišteje eden. dva, trt štiri aH pat člaaov Is ene drušiao k «al nsrei-alnL Ltat Proeveta stane aa vsa enako, sa člana ali nečlane M-OO m eno letno naročnina. Kor pa člani šo plačajo pri «s««meniu 11-» u tednik, aa Jim to prišteje k naročnini. Torej aadaj al vsroka. ntt da Ja list predrag aa člana SNPJ. Ltol Proavota Ja vaša Ustnlna to gotovo Ja v vsaki druftini nekdo. U bi rad čital list vsak dan. Pojasnilo»—Vselej kakor hitro kateri teh članov, prenahs biti ¿Ua SNPJ, ali če ae preseli proč od druitse in bo zahteval sam tvoj list tednik, bode moral tisti član lz dotlčne družine, kl J« tako skupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniU upravplitvu lista, ln obenem doplačati dotttno' vsoto listu Prorveta. Ako tegs n« stori, tedaj mora upravnlitvo «nižati datum «a to vsoto na ročni** ltotn Prosveta Jas Za Zdnsš. dršavo la Kaaade 88.00 1 tednik la.________a.88 1 tednika la___MO 3 tednika la.__4.48 4 tednika la______8J8 I tadnlkov Ja____U8 Za Evropa Ispolnlto «pedali Order v pisma la«l Za Chicago bi okolico Ja 1 tednik la------------ S tednika la---- I tednik« ln.------ 4 tednike la---------- • tednikov la---------- JI 1.00 $t.s# „ I.M . ne „ s to . 4.N . 3.58 prlleUla potrebno tso!o lačttoProsveto listki J« tasta!»* PROSVETA. BJTVJ. »817 Bo. Lawndala Aro. ta. ul la «a pripišite k a a a a