Zaradi trase hitre	Celjan s 300
ceste prve ovadbe? lošitvaml v prometu
Stran 2	Strani?
Št. 24/ Leto 63 / Celje, 25. marec 2008 / Cena 0,81 EUR
□
Dragi bralci Novega tednika!
BodKe pozorni na dva kosa sestavljanke v ta| Številki Novega tednika, ki ju morate Izrezati.
Pridno zbirajte vseh 16 kosov, dokief ne sestavite slike. Kose bomo objavljali do 15. apriia. Pravilno slU(o tomo objavili v petdc IS.apdla.
Sliko» ki jo boste zl^ih vi, pd nam poiljhe v naSe uredr>i$tvo najkasneje do 25. aprila na naslov: Uredništvo Novega tednika in Radia Cella « Puzzle
Preiemova	^	^
3000Calje	vp( Podrobne}^ndvodlldi9rePušlendldetenanaíl^letr)ÍstranÍ:vnvvr.novitedrillLcom.

9770353734020

IMGODKI
Zaradi trase že prve ovadbe?
Nezadovoljstvo tudi s popravljeno varianto trase hitre ceste od avstrijske meje do štajerske avtoceste - CI Braslovče razmišlja o ovadbi
v četrtek so predstavniki ministrstev za okolje in promet županom in predstavnikom civilnih iniciativ (C[) vseh občin, ki ležijo na predvideni trasi tretje razvojne Oil, predstavili spremembe trase ter odgovorih na nekaj zastavIjenihvpraáanj.Kakor kaže, spremenjena trasa v občinah na Celjskem ne povzroča velike <wfori je • še veČ, skoraj povsod s spremembami, ki so jih predJagali v ministrstvu na osnovi pripomb, niso pretirano zadovoljni.
V velenjski občini ni večjih sprememb, razen podaljšanega vkopa v Stari vasi, vendar pa bodo po besedah Župana Srečka Meha zahtevali, dd se trasa spelje med obema jezeroma, kot so nekateri že predla-
Civilna iniciativa Braslovče za jutri» torej sredo, ob 11. uri sklicuje novinai^ sko konferenco, na kateri bodo člani predstavili svoje pomisleke in argumente proti predlagani trasi 3. raz-vojne osi ter podrobneje razložili, zakaj se jim zdi vrednotenje tras slabo opravljeno.
Že lanske razprava v Brastovčah so bila pracej burne, zagotovo pa bo zaradi trasa hitra casls vzolž cela
trasa šepracaj vroča.
gali. »Še bolj dosledno kot župani so bili na sestanku v Ljubljani prisotni predstavniki CI,« je v četrtek, tako) potem, ko se je vrnil iz Ljubljane, malce motilo velenjskega župana Meha, češ da bi ludi D lahko javno povabili, »Minister Podobnik je povedal, da bo aprila
vladi podal informacijo o trasi, potem pa bi Sli v izdelavo lokacijska načna. Na vprašanje, kako bomo vodili razprave, ni vedel konkretnega odgovora, bodo pa v posameznih krajevnih skupnostih sodelovali razlagalci iz Ljubljane. Zdi se mi pomembno, da
se hitro dogovorimo, sem pa tudi pristal dialoga s Cl.«
Največjo zmago, vsaj tako na oko, slavi Cl v občini Šmartno ob Paki, kjer je trasa precej spremenjena in bi vodila ob vznožju Vimperka in po pobočju Gore Oljke, kjer se konča gozdni pas. S tem so se
načrtovalci izognili 7-odstot-nemu nagibu ceste do tunelov ter tudi »kitajskemu« zidu skozi Šmartno. Župan Alojz Podgoršek z novo rešitvijo ni najbolj zadovoljen, ker meni, da je sedaj problem oziroma nasprotovanje trasi samo prestavljeno. »Mogoče je bilo prej enostavneje, ko je odločala država. Sam se umikam in bom odločitev prepustil loku dogajanja, verjetno pa bomo skozi nadaljnjo razpravo videli, kako in kaj,« Je povedal Župan Podgoršek in izrazil upanje, da bo pa mogoče ta trasa ljudem le bolj všeč.
Braslovče brez pogajanj
Zara^ spremenjene trase preko Šmartnega je modificirana tudi trasa skozi občino Braslovče. ki je pomaknjena bolj proti vzhodu, v občino pa pride v Preserjah. Kakor je povedal župan Marko Balant, se mlnisti^tvo z Bra-slovčani ni pogajalo. »Za pogajanja nimam mandata, saj je bil predlog zavrnjen na občinskem svetu, po moje pa ^e-do vse reSitve na Škodo naše občine. V občinah, kjer so podali svoje pogoje, so se še nekako uskladili, v BraslovČah pa se ministrstvo nima kaj po-gajatU je povedal Balant in dodal, dá se zaradi dru^h obveznosti ni udeležil četrtkove predstavitve.
To so seveda opazili tudi v CI Braslovče, ki se je srečanja udeležila na lastno iniciativo. Kakor ugotavljajo v CIB. predlagana trasa še vedno poteka po najboljši kmetijski zemlji, saj je odsek od Šen-truperta do Preserja nespre-
Po sporočilu iz mimstrs-tva za okolje bodo sedaj po napovedi ministra Janeza Podobnika nadaljevali po-., stopek po korakih, ki jih za sprejem državnega lo* kacijskega načrta predpi^ suje zakonodaja, in sicer prednostno na delih traM, kjer je prometna problematika najbolj pereča in kjer predlog dosega potrebno sprejemljivost v lokalnem okolju. »S predlogom na-jtistreznejše variante bomo aprila seznanili vlado,« je povedal Podobnik ter dodal, da je tak način umeščanja cesle odgovoren, naporen in demokratičen» ob tem pa prosil predstavnike CI in župane, da okrepijo medsebojno komuniciranje.
men/en. Popravljena varianta je Še dražja od prvotne, ki je tudi bistveno dražja od vzhodnih variant ter od trase od Velenje-Arja vas. »Ministru in vsem prisotnim smo tudi povedali, da smo opravili analizo vrednotenja prvotne trase, v kateri ugotavljamo, da je bilo vrednotenje tras opravljeno slabo. Izrazili smo tudi naše prepričanje, da bo korektno vrednotenje pokazalo, da je trasa do Arje vasi bolj ugodna od prvotno predlagane in njenih najnovejših popravkov,« je po sestanku povedal član CIB Žan Pižom, ki je Še povedal, da »Cl preučuje tudi možnost ovadbe, saj ministrstvo noče odstopiti od nadaljnjega slabega in zavajajočega vrednotenja predlaganih tras.«<
US
^ IZJAVA TEDNA
Direktor Teša Uroš Rotnik: »Govori se, da bo deruir za blok 6 takrat, ko se bo potreboval. Vendar, kdûr se spozna na konje, ve, daje težko zmagovati s konjem, ki ga nakrmiš samo zjutraj.^
NemečHe denaija
skozi okno!
Sneg za »žegen«
Velika sobota je s seboj prinesla tudi sneg, saj je snežna odeja v dobrih štirih urah na debelo prekrila celjsko območje, kjer jeza-padlo S do IS centimetrov snega.
Najprej je začelo snežiti v Slovenskih Konjicah, največ snega pa je poleg v viSjeleže-čih krajih zapadlo tudi na območju Mozirja in Velenja 1er Kozjega. Snežilo je tudi v noči na ponedeljek, na nekaterih vižjih legah naj bi zapadlo celo do 70 centimetrov snega. Sneg je tudi tokrat lomil veje in drevesa, večjih težav razen zastoiev v prometu ni povzročal. Ponekod je spet pnilo do izpada elektrike, tokrat največkrat na območju Žalca, Tabora, Slovenskih Konjic in v Pečovnikupri Celju.
SŠoI
Milijon evrov za piaiove na Celjsicem
Vlada je v četrtek sprejela NaČil izvedbe nuJuih sanacijskih uk^pov ter geološkogeo-mehanskih raziskav za pripravo nujnih ukrepov na nekaterih zemeljskih plazovih. V dveh letih bo vlada za sanacijo plazov namenila dobre 3,7 milijona evrov, od tega bodo za 13 plazov vdevetih občinah na Celjskem namenili približno milijon evrov.
Po predlogu miiiistrstva za okolje bo največ denarja, 247 tisoč evrov, namiljenega za sanacijo plazu Sedlarjevo v Podčet^u. Denar je
vlada zagotovila Še za plazova pri Salobujevih v Dobju in Zabukovnikovih ňa Dobmi, po posameznih krajih pa za plazove v Gubnem v občini Kozje, Zgomjem Gabemiku in na Levstikovi lilid v Rogaški Slatini, v Brdem pri Slovenskih Konjicah in Lipi pri Frankolovem. V Laškem bodo denar namenili za sanacijo plazov pod stanovanjskim objektom Knezovih in na cesti Tevče-MiSji Dol, v Smaiju pri Jelšah za plaz Škofija, v Zrečah pa za plaz Resnik na cesti od Vitanja proti Resniku.	US
j	' ' 1 .1	
	...	—
		
	J	
Poidrav pomladi
Pomlad so na lep način pozdravili tudi člani Slovenske ljudske stranke. V šestih slovenskih mestih, tudi v Celju, so mimoidočim delili pomladansko cvetje.
Foto: GREGOR KATiC
hoví tednik
DOGODKI
Med pirhi in poticami
V velikonočnem tridnev-ju, oâ veliko soboto, veliko noč in velikonočni ponedeljek je bila v dvorani gasilskega doma v DreŠinji vasi razstava velikonočnih jedi z naslovom Ko zacveti dren in zadišijo potice, pripravilo pa jo je Ibrislično društvo Peirovče in PGD Dre^inja vas.
Kot je ob odprtju povedal Jože StepiSnik, ki ima največ zaslug za lo zanimivo raz-siavo, je tokrat razstavljalo 16 posameznih razstavljalcev, predvsem nežnejši spol, ki je s pomočjo družin pripravil mize. Poleg ostalih razstav-Ijalcev 50 svoje mize pripravili tudi Društvo podeželskih žena občine Žalec • odbor Pe-trovče, pekama Roter in Osnovna šola Petrovče, vseh miz pa je bilo 25. Na njih so bile razstavljene vebkonočne jedi, kot so potice, pletenice, kolači, testeni zajčki in piS-
Čanci, ni pa manjkalo z bogato domišljijo pobarvanih pirhov. Razstavo je v soboto. na dan otvoritve, ko je tudi sicer blagoslov velikonočnih jedi, blagoslovil petrovški
župnik Ivan ArzenSek, v treh dneh pa si )o je ogledalo veliko ljudi, saj je bQa po svoji vsebini nekaj posebnega v Savinjski dolini.
TT
Blagoslov jedi
Na veliko soboto pred veliko nočjo je najpomembnejši blagoslov ognja, vode in velikonočnih jedi, ki imajo posebno simboliko. »Kruh je sad Božje dobrote in človekovega dela. Meso je podoba Jezusa Kristusa, ki je pravo velikonočno Jagnje,« so zapisali v Slovenski škofovski konferenci. Pel rdeče obarvanih »^pirhov« spominja na kaplje krvi, 50 pa tudi podoba groba in simbol vstajenja. Korenine hrena pa nosijo simboliko žeb-
Ijev. Po vsej Sloveniji so potekale velikonočne vigilije, nočne liturgije pred veliko nočjo. V celjstó stolnici jo je vodil celjski škof Anton Stres.
Blagoslove velikonočnih jedi so opravili tudi pri različnih kapelah na Celjskem, eno tradicionalnih mest je kapela na celjski Hu-dinji, kjer se na veliko soboto vselej zberejo številni krajani (na sliki).
Foto: SHERPA
žlahtne praznične
vonjave
Med zunanje simbole enega največjih krščanskib praznikov, velike noči, sodi (udi velikonočni ogenj> ki ga prižigajo in blagoslovijo na veliko soboto zgo-daj z}u(raj.
Verniki, predvsem mlajši» prižigajo lesne gobe, ki pri 11 en j u oddajo prijeten vonj- Tleče gobe ponesejo
v stanovanja in druge prostore. Blagoslovljeni ogenj dajo najprej gospodinji, da z njim zaneti ogenj na domačem ognjišču, blagoslovljen ogenj pa varuje pred požarom. V starih časih pri nobeni hiši niso zanetili ognja na ognjišču, dokler niso prinesli blagoslovljenega, kajti jedi, ki so jih poz-
neje nesli h blagoslovu, so se po tedanjih šegah smele kuhati samo na blagoslovljenem ognju. Fantje» ki so nosili ogenj, so kar tekmovali» kdo bo prinesel ogenj prvi in k več hišam. Nagrajen je bil s »pirhi«, danes pa so jih večinoma zamenjali kar evri.
TT
Med prižiganjem lesnih gob na Polzeli potem, ko je dekan in župnik Jože Kovačee blagoslovil ogenj.
www-novitednik-com
Stanovanjski krediti z odplačilno dobo do 30 let
Kiijiiiiii iijiniiM^iiiiTii niiiii* aiiBji huiiiii > iiii'iî> n
niožnott oásačíia ief ponuiatf» lAsftS ob^no rri sOůé^ soeovitv« se oatočft* 2a kr^dfi v oortft. ^«ahko ro.oûSKilfcov vra0noeUza9SvŤ]etrt> nemrmántne' Pfi n ^OO^MOSfK^^wiiisBSta 9 cstov/tn
r imi 1 rt~ -i-nTTftjr -itl-iru ci ■ 11 ' - 't — • ■■■■A«) niiMb liOMffiMiBvaaiBJ	A^^
Q UniCredIt Bank
Velenjske zahteve
Velenjski svetniki so vče-trikovih nočnih urah spet odločno podprli gradnjo bloka 6 v Termoelektrarni Šo-Štanj, ob tem pa izpostavili kar nekaj predlogov slovenski vladi.
Med drugim, da Holding slovenske elektrarne (HSE) TeSu zagotavlja ustrezno odkupno ceno ter dogovor o odpravljanju negativnih posledic, ki jih v treh občinah Šaleške doline povzročala
termoelektrarna in velenjski premogovnik. Svetniki odločno nasprotujejo odprodaji TeŠa, v primeru dokapita-lizadje pa se želijo v proces vključiti tudi v MO Velenje. Po zagotovilih direktorja di-rektorata za energijo Igorja Salamo na vlada ni odstopila od gradnje bloka 6, precej optmistična zagotovila je podal tudi eden od direktorjev HSE-ja Jože Zagožen, ki pa je izpostavil tudi težak po-
ložaj v energetiki. Mogoče je tudi zato že na Četrtkovi seji direktor TeSa Uroš Rot-nik izpostavil nekaj opozoril, med drugim pa napovedal. da bosta plinski turbini, ki so jih sfinancirali v Tešu, začeli obratovati že prihodnji teden. Sicer bo eden od dnevov D 15. april» ko naj bi bil znan terminski in iinančni načrt za gradnjo bloka 6.
US
Polzela z dobičkom
Po dveh letih poslovanja z izgubo je družbi Polzela, tovarna nogavic, lani uspelo poslovati z dobičkom.
Predsednik uprave Tone Turnšek je poudaril, da so ukrepi, ki jih je izvedla uprava, pravi in že kažejo tudi boljše finančne rezultate. Lani je približno 530 zaposlenih proizvedlo 18,7 milijona pa-
rov nogavic, prodati pa jim je uspelo preko 19 milijonov parov, od tega dobro polovico v izvoz, cisti prihodek od prodaje je znašal 15,7 milijona evrov, nerevidrani čisti dobiček pa znaša okrog 200 tisoč evrov. Kljub dvigu cen vhodnih surovin, energije in zaostritvi prodajnih pogojev je družbi uspelo znižati stroš-
www.radiocelje.com
ke in s tem povečati donosnost poslovanja.
Na dobre prodajne rezultate so vplivali programi Žen-skih, moških in otroških nogavic, ki jih odlikujejo mod-nost, kakovost ter zdravju in koži prijazni materiali. Letno ponujajo na trgu dve kolekciji, ki vedno presenečata z novostmi.
Poslovni načrt za letos je začrtan optimistično in smelo. Tako načrtujejo povečano prodajo, nadaljnje znižanje stroškov, določene reorganizacije in nekatere investicije.	TT
Trgovanje brez navdiha
Investitorji na Ljubljanski borzi Še vedno ne najdejo pravega navdiha, kar se posledično odraža v nizki tržni likvidnosti in konstantnem nižanju cen vseh pomembnejših delnic na domaČem kapitalskem trgu. Pesimizem, ki mu na svetovnih kapitalskih trgih botruje recesija ameriškega gospodarstva, se je preselil tudi na domaČo borzo.
Slabe makroekonomske novice s strani največjega sve-tovnega gospodarstva, zaskrbljenost finančnikov glede vplivov na ekonomijo na starem kontinentu in kosovska kriza vnašajo nemir med vlagatelje. Vse to je med slovenske vlagatelje prinesloza-skrbljenost glede usode njihovih prihrankov, kar je privedlo do množičnih Izplačil
iz vseh oblik domaČih vzajemnih skladov. Slednje se odraža tudi na dogajanju na Ljubljanski borzi, V^ina domačih vzajemnih skladov ima veliko zastopanost slovenskih delnic v svojih portfe-Ijih, v največjih slovenskih vzajemnih skladih je §e vedno velik delež domaČih delnic, zaradi tega so izplačila iz skladov temeljni razlog za padanje domačega kapitalskega trga. Povečan prodajni pritisk je v preteklem ted-n\i privedel do padca indeksa SBI20 pod psihološko mejo 9.000 indeksnih točk in se ustavil pri 8.863 Indeksnih točkah, kar pomeni 7,7-od-stotno znižanje glede na teden prej.
Padcem se ni izognila nobena delnica, razen delnica Istrabenza, ki je pridobila 0.3
PREGIEO TEČAJEV V OBDOBJU MED 17.3.2008 in 20.3.2008
Oznaka	Ime	Ejiotrtite^j	Promet v tEUR		Xspr.
CICG	Cinkarna Celje	128,00	3,40		2.40
CET6	Cetis	86,50	180		0,00
6RVG	G srenje	34,59	847,00		•5.87
PlUt	Pivovarna Laiko	8S,&5	355.20		•0.08
JTXS	Jutaks	100,48	29.30		•1,55
ETDB	Etol	185,00	8.80		•2.63
odstotka. Največje razočaranje so doživeli lórkini vlagatelji, ki so v tem tednu množično prodajali delnice Krke pod psihološko mejo 100 evrov. V zadnjem trgovalnem dnevu je povečan prodajni pritisk potisnil ceno Krke do najnižjih posîov pri ceni 92,5 evra, cena farmacevta pa se je proti koncu trgovanja dvignila do enotnega tečaja 95,41 evra. Največji poraženci s dvošlevilčno izgubo so Ae-rodom in Sava s l2-odstot-nim padcem in Telekom s 10,3-odstolno izgubo vrednosti. Poleg padcev delniSkih tečajev je veliko denarja izpuhtelo v zrak tudi vlagateljem, ki so vlagali v »knock out« certifikate slovenskih družb, saj so bili izločeni certifíka-ti Krke pri ceni 95.3 evra, Telekoma Slovenijepri ceni 265 evrov in še nekateri drugI.
Padcem se niso izognili niti na segmentu investicijskih družb, saj je Indeks P1X utrpel izgubo v višini 4 odstotke in se zaustavil pri 6.000 indeksnih točkah.
Kakšna bo usoda tečajev na Ljubljanski borzi bo pokazal čas, a glede na prekomerne padce v preteklih dneh in mnoge »knock oute« lahko zdaj pričakujemo tehnični krajši popravek tečajev v pozitivno smer.
JAN KORADÎN, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: AT VP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d.
Boštjan Brantuša: nV politiko me ne vleče!«
PfíOMOCUSKO 8ESE0IL0
Le kdo §e ni obiskal ogromnega trgovskega centra Citvcenter Ce^je. ki je dve leti nazaj zrasel na mestu nekdanjega Interspara v razkošni« sodobni in precej povečani obliki Citvcenter Caije. ki obsega 33.000 m^ prodajnih povritn in 1700 parkirnih mest je od starega centra večji za kar 14.000 m^.
Če je stari tnterspar center v svoje trgovine letno privabil od 3 do 3.5 miHjonov potrošnikov, se v prodajne avenije Citycentra Celje na tetni ravni zgrinja preko 5 milijonov potrošnikov. Na četu Ci-tvcentra Celje v prostorni pisarni z razgledom na otroški park in številne prodajalne sedi direktor Boštjan Brentuââ. Na vprašanje o počutju kot iz topa izstreli: »Odlično!« Med množico telefonskih klicev pripoveduje, kako Citycenter Celje nenehno beleži rast prometa in kako so teta 2007 glede na 2006 zabeležili kar 20 odstotkov več prometa.
Ujeli smo ga ob zaključku praznovanja drugega rojstnega dne in med zbiranjem prijav novih ponudnikov Chycentra Celje. »Navkljub odhodu 8a-umaxa beležimo isto rast prometa.« zatrjuje Bran' tuša in doda, da prodajne avenije Cřtycentra Celje združujejo zaenkrat točno 80 ponudnikov, ki svoje blago in storitve ponujajo številnim potrošnikom. Toda kaj kmalu bo razkošni center ponujal se več. Na mesto nekdanjega Baumaxa prihaja Big Bang in Še nekaj ostalih ponudnikov, ki bodo ta trgovski center naredili Še privlačnejši. Z namenom obuditi zgornjo prodajno avenijo in kot posledico sprejetega kadilskega zakona v Citycentru Cetje nameravajo v kratkem zgraditi še prostorno teraso z razgledom na Mariborsko cesto. Tam bo svoj prostor našet tudi lokal, ki bo razpoznaven po števifnih dogodkih, ki se bodo tam odvijali ob koncu tedna.
Ob pogledu na otroški park Džungla ga mimogrede povprašam še o tem. kako so ga malčki vzeti za svojega. Podatek» da Džunglo mesečno obišče od
5.000 do 6.000 otrok, rojstne dneve pa tam praznujejo okvirno 40-krdt mesečno, je dovolj zgovoren. Tudi otroci imajo očitno v Citycentru Celje svoje priljubljeno shajališče. Sicer pa se v Citycentru Celje vedno znova kaj dogaia. »April bo v znamenju mode in modne revije,« naznani Brantuša in doda. da je sleherni mesec v največjem celjskem nakupo' va I nem središču tematsko obarvan.
»»Kakšen pa je Boštjan Brantuša osebno?« vpraiam. Nekdanji pevec in bas kitarist Kristalov - uspešne glasbene zasedbe iz Rogaške Slatine, je 2 glasbo povezan že več kot četrt stoletja. Glasbeni začetki v otroškem ansamblu Rovis so se nadaljeva' li s Kristali in po Številnih letih »na sceni« zahtevali nove izzive. Šport je Še eno področje, na katerem je direktor Citycentra Celje izjemno dejaven in uspe* šen. Je smučar in kolesar, ki na leto prevozi več kot 6000 kilometrov. Bil je tudi izjemno aktiven v navti-ki in vrsto let predsednik jadralnega kluba Attems« ki je skupaj z nekaj somišljeniki sleherno leto organiziral Attemsovo regato. Privrienec jadranja od lets 1993 dar>danes jadra zgolj za zabavo, v družbi družine in prijateljev. (»Jadranje je dober način, da ugotoviš, kako se ljudje razumejo med sabo in je dober način za grajenje medsebojnih odnosov/i še doda Brantuša.
»Kje se vidite čez 10 let?« ga povprašam. Po kratkem premisleku odgovori, da se trenutno vidi na tem mestu - kot vodja Citycentra Celje. Čevlji te službe so mu udobni in nikakor ne preveliki. Vendar prizna, da je človek, ki nenehno potrebuje izzive in
ne dovoli. <^9 delo postane mtin» nKo	ma-
ksimum, potrebujem nekaj novega^« Na vprašanje, kako je z zanimanjem za politiko, odločno odgovori: »>V politiko me ne vleče, četudi tedensko dobivam ponudbe za sodelovanje v njej. Zanima me gospodarstvo.«
Boštjan Brantuša je svojo pokf/eno pot zače/ kot kulturni animator zdravilišča Rogaška Slatina. Po stečajnih pretresih je kratek čas vztra-Jai kot komercialist Celjskih mesnin, nato pa svojo priložnost našel u vodenju Baumaxovega centra. Od leta 2004. ko ga je Spar Slovenija povabil k vodenju Citycentra Celje, ostaja zvest ogromnemu nekupoval-nemu središču na Mariborski 100.
m
Kakoirost pred ceno
Za otroke, bolnike in starostnike odslej tudi hrana višje kakovosti
Brez zdrâve prehrane ni zdrdvjd. To velja za vsakogar med nami, Še najbolj pa za občutlfive skupine, kol so otroci in mladostniki, bol-niki in starejši. Če želimo, da bodo otroci zrasli v zdrave in močne ljudi, da bodo starejši ostali Čim dlje pri duševnem In fizičnem zdravju, v bolezni pa vsi čim prej okrevali, jim maramo ponuditi zdravo, kakovostno hrano. Doma se trudimo vsak po svojih močeh. Kako pa je v vrtcih, Šolah, bolnišnicah in domovih za starejše?
K preverjanju so nas vzpodbudile spremembe zakona o javnem naročanju, ki so bile v Uradnem listu RS objavljene prejšnji mesec. Dopolnilo 48. člena, ki ga je predlagalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, namreč pravi: »Pri merilih za izbiro ponudbe pri naročanju živil se prednostno upoštevajo živila, ki so v shemah kakovosti (npr,: sezonsko pridelana živila na integriran način, sezonsko pridelana živila na ekološki način ipd.), in Živila, ki so proizvedena po nacionalnih predpisih o kakovosti živil,«
Preprosto to pomeni, da lahko javni zavodi v Sloveniji zdaj zagotavljajo otrokom, bolnikom in starejšim osebam uživanje tudi lokalno pridelane hrane višje kakovosti, Tako je vsaj novost pospremil na pot generalni direktor direktorata za varno hrano v kmetijskem ministrstvu Matjaž Kočar: »To je zdaj prvi korak k doseganju cilja zagotavljanja kakovostnejše hrane za 165 tisoč osnovnošolcev, S7ti5ačoirok v vrtcihv 20 tisoč oskrbovancev v domovih za ostarele in vse bolnike v slovenskih bol-
Tudi v lolah so zadovoljni, ker naj bi sprememba pri naročanju živil pomenila, da bodo lahko otroci jedli tudi lokalno pridelano hrano višje
kakovosti.
nišnicah- Zdaj so na visti ravnatelji Šol in vrtcev ter direktorji bolnišnic in domov za ostarele, da zakonske možnosti uresničijo tudi v praksi.«
Mar to pomeni, da je bilo doslej za bolnike, otroke in starostnike vse dobro? Da je torej pri izbiri ponudnikov živil igrala edino in odločujočo vlogo cena? Preverili smo v nekaterih javnih svodih na našem območju.
Ne na račun kakovosti
»v Splošni bolnišnici Celje imamo sklenjene dolgoročne pogodbe z dobavitelji živil in tnaleriala za prehrano, ki so bili izbrani preko javnih razpisov. Seveda bomo dopolnitev Zakona o jav-
nem naročanju do naslednjih javnih razpisov podrobno preučili, da ugotovimo, kakšne novosti prinaša in kaj te pomenijo za naše poslovanje. V praksi pa bodo morebitne spremembe lahko zaživele šele po izteku veljavnosti sedanjih pogodb. Končni kriterij za izbiro dobavitelja je res najnižja cena, vendar ne na račun nizke kakovosti. V Splošni bolnišnici Celje imamo namreč zaposleno diplomirano živilsko tehnologinjo, ki izvaja vhodno kontrolo nad vsemi živili in prehrambenimi izdelki, ki prihajajo v bolnišnico. V primeru, da živila niso ustrezne kakovosti, jih zavrnemo in zahtevamo dobavo novih,« zagotavlja v imenu bolnišnice Danijela Corišek, vodja
službe za informiranje in trženje.
Podobno je v Domu ob Savinji Celje, kjer so prav tako pripravili in objavili javni razpis za živila in prehrano po navodilih Zakona o javnem naročanju. Direktorica Bojana Mazil šolinc: »Glavno vodilo pri dobavi Izbranih živil je, da posamezen ponudnik dostavi varna in kvalitetna živila. V primerih, ko tega niso zagoiavijali. smo po skupnem dogovoru z njimi prekinib pogodbo in izbrali naslednjega, ki je izpolnjeval zahtevane pogoje. Glede na spremembo omenjenega zakona bomo pri merilih za izbiro ponudbe pri naročanju živil, ki so v shemah kakovosti, spremljali, kako se bo to izvajalo v praksi - od
ponudbe pridelovalcev in predelovalcev hrane do končnega potrošnika. Na osnovi tega bomo vključili posamezna živila v jedilni list.«
Dopolnila Zakona o javnem naročanju so se razveselili v Vrtcu Slovenske Konjice: »V našem poslanstvu je ena od prednostnih nalog skrb za zdrav telesni razvoj majhnih otrok, h kateremu sodi nedvomno v prvi vrsti rudi zdrava prehrana. Ves čas veljavnosti Zakona o javnem naročanju smo močno pogrešali sodelovanje z domaČimi pridelovalci sadja in zelenjave, tudi iz našega domačega okolja. Pri izbiri dobaviteljev živil smo doslej v razpisih kriterijih pogojevali tudi kakovost, ki ni bila vedno upoštevana pred ekonomskim vi-
dikom. Naši jedilniki so sicer dovolj pestri in primerno uravnoteženi. Odslej pa bodo pridobili dodano vrednost z živili, pridelanimi v naravnem in življenju prijaznem okolju, z naravnim načinom pridelave,« pravi ravnateljica Marija Primožič.
Kmetovaloif prijavite se na raipisl
«Kot vodja prehrane v naši šoli skrbim za kakovostno in raznoliko ponudbo obrokov za otroke,« poudarja Gizela Gerenčer iz OŠ Pranja Mal-gaja v Šentjurju. »Pri izbiri ponudnikov za dobavo živil smo do zdaj ravnali v skladu s temeljnim načelom javnega naročanja. Glavno merilo za izbiro ponudbe je bila najnižja cena. To nam ni bilo všeč in velikokrat smo bili razočarani, kadar Živilo ni bilo primerno, kljub temu, da je bilo najcenejše. Zato smo v zadnjih štirih letih naredili velike spremembe pri pripravi jedi, Popolnoma smo izključili vse ekstrakte za pripravo hrane. Kuharice pripravljajo npr. juhe iz sveže zeieiijave, same pečejo sladice, sladke sokove smo zamenjali z vodo,« opisuje prizadevanja za zdravo prehrano, ki so ji lani v okviru projekta Skriti zaklad namenili še posebno pozornost. Razumljivo, da spremembe zakona pozdravljajo, naredili pa so že korak naprej: »Na pobudo Zavoda za zdravstveno varstvo Celje smo stopili v stik s kmetijsko-gozdar-skim zavodom v Celju» ki bo lokalne proizvajalce obvestil o tem. da se javijo na razpise.«
MILENA B. POKUČ Poto: SHERPA
(^udje z veliko začetnico
Novi tednik je skoraj devet mesec v petkovih izdajah pripravljal rubriko Ljudje z veliko začetnico, v kateri je predstavljal ljudi, ki nudijo pomoč bolnim, ostarelim ali kako drugače pomoi^i potrebnim.
Številne zanimive zgodbe o nesebičnosti, predanosti, navezanosti in srčnosti so iahko bralci Novega tednika prebirali v tem času, predlagali nove kandidate za predstavitve in se za »svoje favorite« borili s pošiljanjem kuponov. Čeprav, kot smo ves čas poudarjali, akcija ni bila zastavljena v smislu tekmovanja, so bralci zadevo »vzeli zares« m zato je prav, da ob koncu akcije razglasimo rezultate.
Ker bi se radi hkrati vsem predstavljenim v akciji tudi zahvalili za sodelovanje, pripravljamo zaključno slovesnost jutri, v sredo, ob 16. uri v Domu ob Savinji. Na priložnostni prireditvi nam bodo med drugim zapel domski pevski zbor, za zabavo pa bodo poskrbeli Člani mladega ansambla Čar iz Zgornje Savinjske doline.
Uredništvo
www.novitednik.coiii
Celjski praznik in spoznavanje Poljske
Mestna občina Celje že vrsto let beleži občinski praz-nik oa svojevrsten način, z izdelavo velikih plakatov, ki jih obesijo vmestu. K sodelovanju povabijo vrtce, osnovne in srednje Šole. Povabilu se je odzval ludi Sa-lezi janski mladinski center Celje.
Letošnja tema po si i kave plakatov je predsedovanje Slovenije Evropski uniji. Mladi Celjani so raziskovali in tako spoznavali države, ki jim Slovenija letos predseduje. Sale-zijanski mladinski center je dobil nalogo, da upodobi značilnosti Republike Poljske. Izdelale so ga prostovoljke iz Gimnazije Celje - Center. Najprej so prebrale vse, kar je treba vedeti o Poljski, nato pa so se lotile ustvarjanja plakata. Naslikale so ga v barvah poljske zastave, na sredino pa narisale njihov simbol, orla. Plakat si je ogledal tudi kon-
Martln Maslulanls se je podpisal na plakat o Poljski.
zul Republike Poljske Marcin Masiiilanis. PohvalQ je pridna dekleta, ker so na plakat pravilno zapisala poljsld pozdrav in jim razložil, kaj po-
meni orel, ki so ga naslikala. Nato se je na plakat še podpisal. Obisk pa je izkoristil tudi za to, da si je ogledal prostore programa Projektno
učenje za mlade, ki deluje v Don Boskovem centru. V njegovi bližini bo tudi visel plakat s podobo Poljske.
KŠ, foto: SHERPA
Tisel bo kandidat SDS
Pred jesenskimi držav-nozborskimi volitvami se v ^nijurju počasi bisirijo vode. Čeprav Še niso znani prav vsi kandidati, so se glavni tabori že zakoličili. Nekateri tudi v presenetljivih okvirih. Najbolj odmeva izjava župana mag. Štefana Tisla. ki je za Radio Celje potrdil, da je dogovorjen s stranko SDS.
V šentjurskem političnem kotlu se zadeva očitno kuha te dlje časa, zdaj pa smo sli-Sali tudi županovo potrditev. >»Šentjurju se zelo pozna, da nima poslanca. Imamo sicer državnega svetnika Jožeta Koržeta, ki je zelo aktiven. Prepričan pa sem. da bomo s svojim poslancem lahko dosegli Še veliko več. Vedno sem zasedal družbeno odgovornejše funkcije in nekako
čutim kot dolžnost, da kandidiram tudi za mesto poslanca,« je med drugim dejal Ti-sei. »Dogovarjam se s stranko SDS, pogovori gredo h koncu in zadeva je praktično dogovorjena.«
Tisel že od začetka vstopa v politiko poudarja» da je nestrankarski. Ves Čas pa je imel trdno podporo predvsem LDS, ki ga je podprla tudi na zadnjih voltvah skupaj s SD, DeSUS in NSi. In kako njegovo odločitev komentira predsednik šentjurske LDS Jože Artnak? Kot pravi, ga župan osebno o tej odločitvi ni obvestil. »Če se je tako odloČil, njegovo odločitev obžalujem, sa) so mu bila vrata v na§i stranki vedno na stežaj odprta. Je pa to njegova legitimna pravica, ki sedaj zame ni več presene-
čenje,« pravi Artnak in nadaljuje: »Tudi na najini osebni ravni to ni bilo korektno, glede na najin dogovor ko je šele vstopal v politiko leta 2002. Prepričan sem, da taka odločitev tudi ni zdrava za sodelovanje političnih akterjev, ki smo vpleteni v vodenje občine.« Glede na novo nastalo dejstvo, bodo v stranki nadaljevali z aktivnimi pripravami na volitve. Z drugimi primernimi kandidati naj ne bi bilo težav, vendar jih Artnak pred potrditvijo sveta stranke ne želi javno izpostavljati.
SLS in SMS sta že pred časom podpisali pismo o nameri, da na volitvah nastopita skupaj. V Šentjurju bo najverjetnejši kandidat Marko Diaci, ki v sicer SLS-ov-sko tradicionalno močnem
Štefan Tisel
Šentjurju resno računa na nov mandat v poslanskih klopeh. Javno je svojo kandidaturo za Desus že predstavil predsednik Društva upokojencev Šentjur Stane Zupaûc. Glede na to, da je ta stranka usmerjena predvsem socialno in nagovarja najbolj prikraj-
Stane Zupane (Foto: MN)
šane družbene sloje, da je v Sloveniji več koi pol milijona upokojencev in da je Šentjur politično zelo raziiobljen ter nepovezan, pravi, da se mu možnosti za izvolitev sploh ne zdijo slabe, Odločitev župana Tisla, ki ga je sicer podpirala tudi njegova
stranka, pa je Zupane pospremil s Čestitkami: »Županu Čestitam za korajžo. Ce bo ob dveh tako zahtevnih službah kot sta zdravniška in županska, zmogel biti še poslanec, je to vredno vse pohvale.«
Sto
Socialna varnost in
icondicija
»S svojim delom moramo poskrbeti za večjo socialno varnost naših Članov, z dejavnostmi, ki jih pripravljamo, pa za njihovo bN:»ljšo fizično pripravljenost,« je osnovne usmeritve za delo v naslednjem letu povzel predsednik Zveze društev upokojencev Celje Emil Pe-pelnjak.
Na petkovem občnem zboru so predstavni ki 20 društev upokojencev, združenih v zvezo, zlasti izpostavljali težek gmotni položaj upokojenske generacije, Kot je ugotavljal pepelnjak, so med nji-
mi tudi člani, ki prejemajo le okoli 400 evrov pokojnine. nekateri celo stotaka manj. Med dosežki iz dela v lanskem letu je Pepelnjak omenil še skrb na področju zagotavljanja stanovanj za starejšo populacijo, računal-niškoopismenjevanjeinskrb za rekreacijo starejših občanov. Prav te naloge postavljajo v ospredje tudi za naprej.
Zveza društev upokojencev Celje ima že več let hude kadrovske težave, saj že dolgo zaman iščejo kandidata. ki bi bil pripravljen
prevzeti vodenje zveze. Emil Pepelnjak, ki so mu na občnem zboru tako kot tudi ostalim organom zveze podaljšali mandat še za eno leto, pravi, da je po 15 letih, kar vodi delo zveze, res že čas za zamenjavo, ki se mora zgoditi na prihodnjem občnem «bom.
Danes, v torek, o vprašanjih starejše generacije, o opravljenem delu in novih nalogah razpravljajo člani Pokrajinske zveze društev upokojencev, katere delo kot predsednik vodi Emil Hedžet.
BS
Center praznuje
v spomin na 19. marec 1862, ko je bila v Celju ustanovljena prva narodna Čitalnica, praznuje svoj krajevni praznik celjska mestna Četrt Center. Praznik so slavnostno proslavili v sredo s prireditvijo v lil. osnovni šoli.
Ob tem je izšlo tudi slavnostno krajevno glasilo, v katerem predsednik mestne četrti Franc Petauer opozarja na dosežke, pa tudi na neuspehe te mestne četrti, ki zajema širše mestno jedro. Med uspehi našteva ponovno odkritje spominske ploš-
če v spomin na ustanovitev narodne čitalnice, pa na uspešno izvedbo tradicionalnih krajevnih akcij, kot so obdaritev socialno ogroženih, obiski pri starejših od SO let in ocvetličenje mestnega jedra. Med neuresničenimi nalogami omenja zastoj pri obnovi tržnice, kar je občinski projekt, pa tudi neuspeh vpogajanjih zmesi-no občino, da bi razveljavili odločbo, ki novemu objektu kluba študentov Maribor na Miklošičevi ulici ob vikendih dopušča obratova-njedo pol tretje zjutraj. Prav
WujèAjMO ,
XMftimAtr< c. tUfHAM^i
tO naj bi kršilo ustavne pravice okoliških krajanov, saj jim nemir kmi počitekin spanec. Petauer napoveduje, da bodo krajani nadaljevali s prizadevanji za mirnejše in bolj zdravo okolje. Krajane pa moti še neurejen Muzejski trg.
'îXidi letos bodo v teh dneh ob pomoči centra za socialno delo ter krajevnih organizacij upokojencev in RK obdarili 30 socialno ogroženih družin s košaricami prehrambenih izdelkov, katerih skupna vrednost je 600 evrov. V začetku maja bodo tudi letos obiskali okoli 130 krajanov, ki so starejši kot 80 let. Drugo soboto v maju pa bodo izvedli še ak-cijo ocvetličenja uličnih oken in balkonov. Vsak krajan, ki se bo prijavil za sodelovanje, bo prejel 4 sadike okenskega ali balkonskega cvetja.	BRST
Silvija z Robljem, Evo In Nattlijo IVtazio
Preprogi za pet
S pomočnikom Janezom sva opravila še eno in to že sedmo uspešno akcijo Čisto vse. tokrat sva obiskala nagrajenko Natalijo Mazič iz Draže vasi pri Slovenskih Konicah.
KUPON

2 NOVIM TEDNIKOM iN RADIEM CELJEJ
Vabim Silvio, da poskrbi za moje črsto stanovanje:
IMEIN PRIIMEK:_
NASLOV:_
POŠTKA ŠTSWLKA IN KRA):_
TELEFONSKA SlEVi LKA:_
POOPIS:_
Spodpfsom p4tr|u|em, U se strinjam s poiojl utrMne l|t». Usoob|tvU«nl na s^Mi $ti3Al ww.rUlCMiíe.com in wvm.rKPvlMftlk.com.
Kupon pošljite na nasiov:	Novi tednik & Radio Cel|e
I	Prešernova 19
J	3000 Celje
Cr^	s pripisom; ČISTO VSE
Da sva hitreje in lažje prispela do naloge, naju je za ce-Slo v bližini hiše pričakal Na-talijin mož Robi, ki se je pripeljal kar s kolesom in naju pospremil do hiše. S prijazno dobrodošlico sta naju pričakali Natalija In zelo prikupna nekajmesečna hčeri« Eva.
Tokrat je bila najina naloga čiščenje preprog, ene v dnevni sobi in druge manjše v kuhinjskem delu stanovanja. Delo je bilo po treh standardnih in nujnih postopkih, kot so vlaženje, stepanje in sesanje z globinskim sesalcem, opravljeno, kol se spodobi. Natalija in Robi sta zaman iskala madeže, vse je bilo res čisto in delo opravljeno za pet.
Poslušajte reportaže na Radiu Celje ob ponedeljkih ob 8.30 in se prepričajte o uspešnosti akcije. Se vedno pa čakam na vaše klice in kupone.
SILVIA LUCER
«nnii.radioc8lje.coin
Lepši velikonočni
prazniici
Citycenter in Bâumax bosta družini zgradila še kopalnico - Letos šele začetek vsakoletne velikonočne akcije
Nâ veliki pelek so Štiri podjetja s Celjskega socialno ogroženi Šestčlanski družini iz Nove Cerkve polepšala velikonočne praznike. Interspar Celje in Celjske mesnine sta zbrala bogato košaro velikonočnih dobrot, Citycenler ter Bau-max Celje pa sta dodala še vsak po 300 evrov vrednost-nih bonov. Dobrodelna akcija družini pa s tem še ni zaključena.
Akcija, ki sta )o direktor City centra Boštjan Brantu-ša ter vodja Baumaxa v Celju Fredy Motoh poimenovala Z roko v roki za boljši jutri, se je začela povsem spontano. Zgolj z ne formalnim pogovorom Brantuše in Motoha, ki sta. koje Baumax še deloval v Cityceniru, več let dobro sodelovala. S pomočjo občine Vojnik sta poiskala družino, ki bi ji pomoč Še posebej prav prišla, obenem pa sia pazila, da jo zaradi dobrodelnosti ne bi izpostavila javnosti. »Ne zdi se nama prav, da bi takšna družina potem bila razgaljena v medijih, nekaj pa vseeno o akciji moramo javno povedati, da s tem pred lastniki upravičimo darovana sredstva.« sta dejala.
Brez kopalnice
šestčlanska družina s štirimi Šoloobveznimi otroki in bolno taščo, ki se preživlja izključno le s socialno pomočjo države, doslej še ni prejela nobene pomoči dobrodelnih
Fredy Motoh ter Boštjan Brantula, ki sta pobudnika akcije Z roko v roki za boljši jutri, obljubljata, da
akcija ne bo zgolj muha enodnevnica.
Med lepšimi akcijami trgovcev v zadnjem času je bila tudi donacija novega »čevl|arja<(. Ob otvoritvi trgovine v prostorih starega Zeiezninarja je trgovska veriga Reno otrokom iz rejniških družin podarila 50 parov čevljev. Enako je storila tudi v Mariboru in Ljubljani.
ustanov. Edina pomoč, ki so jO dobili, je bilo s strani občine poplačilo pogrebnih stroškov za pokojnim očetom otrok. V obdobju dveh let je namreč družina izgubila iri najbližje člane, strica, dedka in še očeta. »Mlajša sinova že kar ne moreta več verjeti, da vsi odhajajo,« je s solznimi očmi dejala mati, ko je hvaležno prejemala darilo. »Veste, saj naši otroci (poleg dveh si-
nov Še dve hčerki nadaljujeta Šolanje) niso zahtevni. Nikdar niso bili, saj so razumeli, da oče kot srčni bolnik ni mogel veliko zaslužili,« pripoveduje mati, »vseeno pa jim je včasih v Šoli precej hudo, ko jih ostali zaradi tega zbada-jo.« Mala kmečka hiša, v kateri stanujejo, ne premore niti kopalnice ... V podobnih stiskah je še nekaj krajanov, so povedali na krajevni skupno-
sti, vendar pa nihče od teh nima obenem še šoloobveznih otrok.
Stiska družine se je pobudnikov akcije, ki bo odslej U'a-dicionalna, močno dotaknila. Zato sta obljubila, da bosta družini pomagala dograditi Še kopalnico. »V prihodnjih mesecih bomo v City-centru dogradili teraso,« je povedal Brantuša, »In ko bodo gradbeniki tukaj, jih bomo poslali še k družim, da jim dogradijo kopalnico.« »Vso kopalniško opremo pa bomo darovali mi,« je dodal Motoh,
ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATiC
Milijoni šivov
Marica Videnšek že več kol 55 let šiva gobeline. Naredila je že osemdeset mojstrovin. zalo se je odloČila, da jih bo pokazala ludi drugim ljudem. V knjižnici v Vojniku je pripravila razstavo.
Začela je z majhnimi, za otroke, ker Se ni upala delati velikih, da ne bi naredila kaj narobe. Nato se je opogumila in začela šivali večje. Na prvem gobelinu, ki ga je naredila, je bila podoba Sne-guljčice in sedmih palčkov. Motive izbira po svojih nagnjenjih. Takšne, ki imajo izrazno vsebino inopazoval-cu nekaj povedo. Največkrat se odloča za portrete žensk. Pogosto za sina, ki je alpinist, šiva tudi podobe gora. Rada ima tudi podobe narave in domačij. Njen najljubši je portret dekleta s solzo,
»Nobenega gobelina še nisem prodala in mislim, da ga tudi nikoli ne bom,« mi zaupa Marica, »zdi se mi, da bi s prodajo gobelina prodala del sebe,« Čeprav svojih mojstro-
Mariea Videnšek je na odprtje razstave gobelinov povabila tudi Tonija GašperiČa, kiie za uvod zbrane
zabaval s svojimi šalami.
vin ne prodaja, jih ogromno podari. Za razstavo si je morala nekaj podarjenih sposoditi. »Vedno pazim» da je Šivanje gobelinov zame konjiček in ne delo,« pove Mari-
ca, »če bi bilo to delo, bi izgubilo smisel.«
Največji gobelin, kar jih je naredila, je velik 175 krat 60 centimetrov. Vendar pravi, da zdaj šiva še večjega. Na razsta-
vi je pokazala le nekaj svojih najboljših del. Obiskovalci pa so izračunali, da je bilo $amo za razsta\i jene gobeline potrebnih več kol 2.800.000 šivov.
Kš, fotoi KATJUŠA
Oživljene pobude za Občino Loče
v Ločah, drugi največji krajevni skupnosti v konjiški občini, so že lani februarja ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev lastne občine, prejšnji teden pa se je prvič javno sestal upravni odbor. V njem je 13 članov, ki so jih izvolili izmed čUnov iniciativnega odbora, na Čelu spredsednikom Stankom Hacetom.
Upravni odbor je začel s pripravami za ustanovitev nove občine oziroma za referendum, ki bi naj bil jeseni, hkrati z državnozborskimi volitvami. Da bi krajanom 2. volilne enote oziroma območja KS Loče, Draža vas, Jernej, Žiče In Zbelovo podrobno predstavili prednosti, ki bi jim jih prinesla samostojna občina, pripravljajo Časopis Občan, ki bi naj izšel konec aprila.
Prvič so na tem območju, kjer živi preko4.300 ljudi, poskusili z ustanavljanjem samostojne občine že leta 1991, a večina krajanov pobude ni podprla, «Od takrat se je marsikaj spremenilo. Verjamem, da se tiodo ljudje, ko jim bomo predstavili vse prednosti, vse številke. ki jih potrjujejo, tokrat odločili za samostojno občino,« napoveduje Sianko Hace. Prednosti, ki jih navaja, ni nulo. »Vsakje na svojem najboljši gospodar, saj najixilje pozna želje in potrebe ljudi,« poudarja Kace. »V sedanjem konjiškem občinskem svetu nihče ne zastopa interesov krajanov Zbelovega in Jerneja. V novi občini bi imela vsaka KS. ^^aka vas. svojega zastopnika.« Precejšnjo težo ima po njegovem mdi vse, kar je povezano z denarjem. »Glede na Število prebivalcev bi nova občina do-
. i

Stanko Kaoe
bila iz državnega proračuna 3,2 milijona evrov. Ko bi pokrili vse potrebe na področju šolstva, zdravstva, kulture In ostalega, bi krajevnim skupnostim ostalo 3- do 4-krai več denarja, kot ga dobijo sedaj. Prepričan sem ludi, da bi znali pritegniti denar iz Evrope.«
Vsaj tako pomembno je po Hacetovem mnenju tudi gospodarjenje s prostorom: »Za večino našega območja sploh niso narejeni prostorski plani. Menim, da bi jih nova občina oblikovala v soglasju z ljudmi, ki tukaj živijo, v njihovo dobro, da se ne bi dogajalo kot sedaj, ko mladi odhajajo v mesta, ker ne morejo gradili na parcelah, ki so jim jih podarili stajii.«
A vse to ne pomeni, da želijo svojo občino, ker niso zadovoljni s sedanjo, konjiško: »Nikakor ne. Konjiška občina je dobra, napredna, a večja je občina, majij pozaia vse svoje dele, saj za to nima dovolj ljudi. V oddaljenih Konjicah ne morejo lako dobro poznati naših potreb, kot jih poznamo mi sami.« MILENA B. POKUC
Preventivne akcije
Društvo ZŠAM Celje je imelo 7. marca redno letno skupščino.
Predsednik društva Roman Krajne je naštel aktivnosti drušlva, ki so se izvajale v preteklem letu. Poudarek je bil v vzgojnih in preventivnih akcijah, namenjenih mladim. Vodja delovne skupnosti in avto Šole Albin Ojsteršek je poročal o delovanju delovne skupnosti v okviru društva. Zaposlenih je 14 delavcev, ki s prej omenjenimi aktivnostmi uresničujejo Se ostale zastavljene cilje drušlva. Pri tem izstopa izobraževanje voznikov. Izobraževanje je bilo uspešno, saj je po uspešnosti na izpitnem centru Celje avto Šola ZŠAM Celje v samem vrhu.	AO
PA W H
Zemljevidevdnije-s puščicami so označene »pasjo bombice«.
V Now Vorkn inujo znamenito Pelo <ive-nijo. v Parj/ii so ponosni n.i pregrešno dra-Llizejskc poljane, zítio je bil í^.e skrajni ťas. (I<) tudi v Celju dobimo svojo avenijo. In smo jo ' Avenijo p.isjih drekov. Ima vse pogoje. d.i poslane slavno. Z avenijami je pač tako. d.i so slavne, će so kaj posebnega.
Oljska »iveniia ie ve/.na ulica med Muzej-skini irgoin in Gosposko ulico. Zn.ina )e po spri'hai,licih lu niihovili psih, ki zjulraj in Kve-Cer s svoiimi i/arebkl poskrbijo ta Casi in slavo tuisť avťuiio. Nekkitcri šlirinožd \\\č ne zdržijo do p.ii k.î, /jio se olaj^ijo kar na poli.
Opoldne dohi uliw lurislični pridih. Ne iako mtnan km FJizeiske poljane, pa vendarle. VgLivnonijjro/'-! iranziine goste na putlizSol v Mostni pjrk. Na/aj grede se včasili iistaviio, naslonilo na sieno in si malce odpočijejo. Ni vi'liko, a AuVtekjiMii. Lehoja po uiid je nekoliko	Če se hořelo izognili vSem pas-iim i/uvhkom. moraio napeii oCi in previdjio vi)ui;ai!. ^c |>osebci neuhodnu pa je ob deževnem vremenu, ko se izlrehki razmodfo. Domorodci vedo povedali, da včasili pozabijo vi-iugaîi in poieinse k^ikci znajde lo nastopniSču. v sianovanjn...
Skraika. nasa Avenija pasjih drekov zagotovo ne ho lako svetovno znana kot je lista v Parizu ali New Yorku, veriano pa si bo nadela vsai nekaj lolalne slave.
KATJUŠA
Ni tako široka kot sta Peta avenija in Elliajske poljane pa vendarle Je. naŠa avenija.
Častni občan, pardon, častni pesjan naše avenije št, 1
Častni pesjan šl2
Pozdrav novim življenjem
člani celjskega medob* činskega dniátva delovnih invalidov so se odloČili, da bodo razveselili novorojenčke in njihove mamice. Zato so se od novega leta vsak leden srečevale v prostorih društva in pridno izdelovale otroške copatke. Danes, ob materioskem dnevu, bo skupina obiskala mamice v celjski porodnišnici. Vsaka bo dobilaco-patke in Čestitko.
Naloga Medobčinskega druStva delovnih invalidov Celje je med drugim tudiraz-vedriti ljudi. Nekateri so osamljeni ali bolni in potrebujejo družbo ter zabavo. Zato se vsak četrtek srečajo v svojih prostorih. Tam prirejajo literarne večere, berejo pesmi ali knjige in se pogovarjajo o pisateljih. Zdaj so začeli tudi delavnico ročnih del. »Odločili smo se, da bomo naredili koristno stvar,« je povedala predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Dragica Mimik, »začeli smo izdelovati copatke za novorojenčke.« Projekt so poimenovali Pozdrav novim življenjem» začel pa se je z novim letom. Od takrat člani društva vsak četrtek pridno pletejo pisane copatke. Seveda se je bilo treba najprej naučiti» kako se takšen majhen copatek naredi- Na pomoč je priskočila upokojena učiteljica Boža Svetek. Ona je njihova mentorica» saj se spozna na veli-
Uspešna Prevorjanka
v celjskem mladinskem centru so se s potujočo razstavo predstavili absolventi krajinske arhitekture. Plakali s projekti natečajev so rezultat dela enaintridesetih absolventov krajinske arhitekture. Za natečaj Tičistan -Tivoli, Ljubljana je Prevopanka Teja Pere prejela drugo enakovredno nagrado, njen projekt pa so že upoštevali pri obnovitvenih delih v delu Tivolija.
Študenti so razstaviJi še projekte, ki so jih naredili ob izmenjavi na tujih univerzah. Pri mednarodnem natečaju za idejni načrt mestnega srediSča Hobana na Tasmaniji je ena izmed petih skupin zmagala in prejela enakovredno prvo nagrado v kategoriji za študente, l^ejeli so denan^o nagrado, ki je pripadla celemu razredu in tako so na pobudo profesorja naredili potujočo razstavo. Pri tem pa so jim pomagali tudi števiini sponzorji. Tako so plakate postavili na ogled že v Postojni, Izoli, Bovcu in Velenju. Zaključna razstava bo v Ljubljani v Hiši arhitekture v sklopu evropskega meseca krajinske arhitekture.	MR
âanl društva so íedelalí približno 100 capatkov, kijih bodo podarili mamicam v celjski porodniŠnKÍ.
Z ročnimi deli se v društvu ne ukvarjajo le ženske. Imajo tudi dva moška člana, ki sta zelo spretna pri pletenju, šivanju gobelinov in kvačkanju.
ko stvari. Je tudi lista, ki vodi literarne urice in bralne večere- »Rada pokažem, kar znam,« je navdušena Boža, »naučim jih vsega, kar jih zanima. Čeprav sem amaterka, sem zasvojena z ročnim delom. Znam vesti, kvačkati, plesti, klekljati io še marši* kaj drugega.« Ko so člani društva začeli izdelovati copatke, je bilo prve dni Še nekaj težav, tako da so si pomagali s pisanjem in z risanjem, zdaj pa že znajo narediti čisto vse.
Volno za copatke člani prinesejo od doma. Včasih je imajo še preveč- En par copat-kov je lahko hitro gotov, ko ga znaš narediti, vendar to na njihovih uricah včasih traja nekoliko dlje. saj se Člani med pletenjem radi tudi zaklepetajo. Vseeno pa so izdelale že več kot 100 copat-kov, pa tudi bleščeče čestitke in vanje zapisali pesmi. Ker v porodnišnici verjetno ne bo toliko novopečenih mamic naenkrat, bodo copatke
podarili ludi tistim, ki dojenčka šele pričakujejo.
»Zelo sem vesela, da je la projekt uspel,« je navdušena predsednica Dragica, ^zdaj res počnemo nekaj koristnega.« Ker imajo v dništvu zdaj določen cdj, ljudje še raje obiščejo njihovo skupino- Prve ledne. ko so začeli izdelovati copatke, se jih je srečevalo približno šest, na koncu jih je tudi do 32, tako da jim včasih zmanjka stolov. Pa tudi na uro kar pozabijo. Pogovorijo se tudi, Če ima kdo kakšne težave, vendar se najraje pogovarjajo o lepih stvareh, dá jim dnevi hitreje in lepše minejo.
KŠ, foto: AŠ
Teja Psrc ob predstavitvi svojega projekta
Recept za strah: v vrečo s kačami
Razstava kač> plazilcev in pajkov, ki jo je v dvorani Zlatorog postavil Oskar Mencinger, znan pod umetniškim imenom Bengali, je privabila številne obiskovalce. Tiste, ki pred njimi nimajo strahu in tudi tisle, ki omenjene živali raje vidijo zaprte. Zlasti slednji so kar odskočili ob ponudbi, da jim katero od njih položi okoli vratu.
Oskar pravi, da se živali ne smemo bati, sam se z njimi ukvarja že 30 let- Poznan je tudi kot hipnotizer. Oba na razstavi videna pitona namreč uporablja pri svojem hipnotičnem Šovu, ko ju ovita okoli asistentke s pomočjo hipnoze dvigne v zrak- Eden od njiju je ležak že sto kilogramov in dolg šest metrov, pridobil pa naj bi Še 80 kilogramov in dva metra. Dru^, albinski piton pa v divjini, ker nima varovalne barve, najverjetneje ne bi preživel. Je pa Bengali tudi posebne vrste zdravnik, ki odpravi strah pred kača-
mi. »Preprosta metoda- Ti-s^tega, ki ga je kač strah, za-vežem v vrečo polno kač, in ko pride ves objokan ven, pove, da se ničesar več ne boji-« Prizna, da je bilo tudi njega kdaj strah- »Živali ne delajo napak, samo človek jih,«
pove in pokaže rane od ugriza krokodila. ^^Saj veste kako je, če imate doma mačko, le ta kdaj opraska, tako se igra ludi krokodil.« se nasmehne.
Če razstave v Celju niste ujeli, jo lahko obiščete Še v
nekaterih slovenskih krajih. In morda vidite ludi katero drugo žival, saj le, da jih obvarujejo stresa, ki ga povzroča prevoz, večkrat zamenjajo.
AK
Foto: ÍCATJLrŠA
§t 24 * 2B. marec 2008
Mala dežela velik korak
Dašd (desno) s prijatelji do, Ulčanko Majo Cepin, s katero sta se spoznali v času Majinega študija na Češkem.
Pred vrbovo šibo pobegnila v Slovenijo
Študentka slovenščine očarana nad dvojino in slovenskimi fanti
Vse kar je prav, kako naj vem, katera je ČeÚnja in katera Slovenka, mi je rojilo po glavi, ko sta se mt približevali simpatični dekleti. Obe sta namreč čebljali v slovenščini, na čelu jima tudi ni pisalo! »Saj nisi edina, večinoma nihče ne ugane, potem se pa čudijo,« se mi končno nasmeje Dagmar Sekotova.
Kaj smo na večer velikonočne nedelje počeli sredi Laškega, s češko študentko, čakajočo na vlak proti Ljubljani? Dagmar oziroma kar Da^ ji recimo, je praznike preživela pri prijateljici Maji. Prijateljstvo so stkale Študentske izmenjave v okviru programa Erazmus; študentka prava Maja je pred časom odpotovala r^a Češko, kjer je spoznala koordinatorko za tuje študente Da-So. Daša, študentka slovenščine in hrvaščine, pa je lani oktobra prišla na študijsko izmenjavo v Ljubljano.
»Resno razmišljam o tem, da bi ostala, Vsaj Še eno Študijsko leto, saj se tako v praksi da najlepše poglabljati znanje jezika. Potem bomo pa videli,« pravi Daša, ki se je v Slovenijo naravnost zaljubila. »Vse mi ustreza; ljudje, način življenja tukaj se počutim dosti bolj sproš čeno- Naša Praga je sicer čudovita ampak življenje je hitro in stresno Le veliko mesto ali tujina mi zara di izbora študija nudila priložnos zaposlitve, saj sicer živim v precej zakotnem hribovskem kraju kakšnih 200 kilometrov izven Brna,« razmišlja. In kako se nekdo sploh odloČi za študij slovenščine? »Že-
lela sem Študirati jezik kakšnega manjšega naroda. Zelo me je zanimala zgodovina nekdanje Jugosîa-wje, tako sem najprej želela študirati hrvaščino, ampak je naneslo, da so pri nas prej odprli katedro za slovenščino. Sedaj študiram oba jezika, v Ljubljani hodim na predavanja, domov opravljat izpite,« pove Daša. Naš jezik ji predstavlja velik izziv: »Dvojina mi gre dobro, malce si še dajem opravka s sklanjatvami, ampak kar gre.« Maja bruh-
ne v smeh: »Tako redko se zmoti pri kakšni besedi, da mi je potem toliko bolj smešno!«
Slovenski fantje drinejši od Cehov
Dašo debelo pogledam, ko začne s svojim hvalospevom Slovencem. Za to rubriko imam sicer že vnaprej pripravljen tekst, ki ga le z manjšimi popravki vstavljam glede na to, kateri tujec opisuje Slovence. gre pa nekako takole: »Slo-
Še karto kupimo, pa gramo nazaj v Ljubljano.
venci ste sicer zelo prijazni, natančni, ampak nekoliko hladni in zaprti. Niste ravno topli, težko je z vami najti prvi kontakt...«
»Tole morda zdrži v primerjavi z ostalimi narodi nekdanje Jugoslavije, sicer pa ne. No, vsaj jaz nimam takšnih izkušenj. Meni se zditezelo družabni, pripravljeni pomagati, odprti. Popolno nasprotje Čehov. Čehi smo oziroma so nezaupljivi, previdni, celo rasistični, ksenofobni in neprijazni do tujcev, še posebej starejše generacije,« pravi Daša in Maja zraven vneto kima. »Čeprav je bilo za nas, študente, na Češkem odlično poskrbljeno. Je pa res, da smo se tujci bolj družili med seboj in žurirali za sebe,« se oglasi Maja, ki je mislila, da bo na Češkem zaradi nizkih cen prava bogatašica, potem pa je ugotovila, da cene Še kako rastejo. »Okej, no, pivo je res napol zastonj.« »Komunizem je na Češkem pustil večje posledice, saj je bil tudi sistem bolj represiven, kot v nekdanji Jugoslaviji. Menim, da se ljudje tudi zato tefle odpirajo navzven,« razmišlja Daša.
Glede na to, da sta dekleti do zgod-njih jutranjih ur ponočevali, smo Ju izzvali Se v primerjalno analizo slovenskih (ti so DaŠi čisto simpatični, če pa jo je kateri resno očaral, ni povedala) in čeških fantov. >'Pa sem spet pri odprtosti. Slovenski fantje so bolj samozavestni, lažje ti pristopijo- Zame, ki sem bolj tradicionalne vrste punca, je to bolj sprejemljivo, saj sama ne naredim prvega koraka. Češki fantje večinoma slonijo ob šanku in se nalivajo s pivom, Na higieno dajo zelo malo, presneto, saj niti ne vedo, kaj je deodorant,« je odločna Da-ša. Kaj je, dragi bralci, vam rastejo grebeni, kaj? Povprašamo še Majo. »Čehi, saj veš, mislim, da je s
Daša (lavo) s prijateljicami v Pragi. (Foto: Arhiv Daša Sekotova) - it. 24 • 25. marec 2008 -
tem vse povedano,« je neizprosna tudi Maja. Daše prav nič ne moti, da smo Slovenci (ah, kakšen sindrom superiornosti) narodnostni oznaki Čehov pridali slabšalni pomen. »Saj vem, no, včasih na morju; bele nogavičke, kratke hlače, počasne škode ter zaloge paštete za ves teden,« prikima Daša. »Ampak tudi to se spreminja. TUdi Čehi hodijo v hotele, restavracije, standard se izboljšuje. Odvisno tudi od regije. med mestom in podeželjem vlada velika razlika. Brezposelnosti je ponekod zelo veliko, menim, da bomo tudi težko izpolnili pogoje za prevzem evra.«
Namesto pirhov s sibo po »tazadnji«
Čehi že tradicionalno niso kakšni goreči katoliki {Vatikan se jim je nekako zameril po tisti epizodi z reformatorjem Janom Husom). »Božič je vseeiîo praznik številka ena. Takrat je obvezna udeležba družinskih ceremonij, brez izgovorov,« pravi Daša, ki se je ravno ob božiču nazadnje obiskala svojo družino. Velikonočne praznike pa je tokrat preživela v Laškem, z Ma-jino družino. Zamišljeno se zazre v Čokoladnega zajca: »Tega izjemno starega Češkega običaja pa zagotovo ne poznaš, Pri nas smo za veliko noč dekleta tepena. Fantje, ampak običajno kolegi, prijatelji In ne kakšni neznanci, se zberejo, gredo po hišah in dekleta ošvrkajo z vrbovimi vejami. To naj bi počeli za naše zdravje in lepoto. Izvorna ideja praznika mi je čisto všeč, le fantje so jo v zadnjem času zlorabili. Spijejo kakšno pivo preveč in potem se nas lotijo s palicami in kuhalnicami, kar pa že zna precej boleti,^» pravi DaŠa. l^a skoraj ne bi bila napisala; nenadoma me je spreletela vizija okajenih Celjanov, ki bodo naslednje leto ob veliki noči okoli dekleta strašili s palicami, potem se bodo pa na Novi tednik izgovarjali ... »Mislim, da nihče od sosednjih narodov nima te navade. Veš, kćdco izbuljijo oči turisti, ki se pridejo k nam Čez praznike smučal, ko gledajo te prizore.« se smeji Daša.
»Ja, Slovenija mi res ustreza,« razmišlja Čehinja, ko se poslavljamo na železniški postaji. Maja nam medlem razkrije še eno grozljivo posledico nekdanjega sistema. »V DaŠinem domačem kraju o Černobilski nesreči sploh niso bili kaj dosti informirani, čeprav je sevanje še kako seglo do njih. Niso vedeli, da ne smejo jesti pridelkov in podobno. Ogromno število Dašinih vrstnikov ima nenavadnezdravstve-ne težave.« Daša medtem s prijateljico klepeiapo telefonu: >^Evo, zdajle odhajam iz Laškega domov. No. v Ljubljano, sem hotela reči. Pa saj je res to moj drugi dom!«
POLONA MASTNAK Foto: KATJUŠA
VAŠE SKRITE ŽEUE^% URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
Takole pa sa ja vsa skupaj začalo. Amalija (lavo) v igri Posvojena Katicd
Amalija v čudežni deželi
AH kdko male stvari naredijo človeku veliko veselje - V gledališču
na stežaj odprli vrata
v uredništvo je pnromalo pisemce, ki je razkrilo skrito željo ljubiteljske gledališke deiavke iz Kačjega Dola pri Podplatu, kjer živi zadnja leta, nekoč pa je živela in delala v Celju, samonikle pesnice in pisateljice, ki je Izdala že tri knjige» Amalije Škrobar, da bi videlâr kako izgleda gledališče v zakuUsju. Pismo je poslala njena svakinja Marija Škro-bar Iz Celja.
Želeno - storjeno. V Slovenskem ljudskem gledališču Celje, kjer jih je ganila Amalijina skromna želja» videti gledališko hišo od znotraj in za zaveso, so se na njen prihod skrbno pripravili Vodja programa, Jerneja Volfand, je Amaliji z živahno pripovedjo razkrivala življenje in delo gledališča na poti do pisarne upravnice gledališča Tine Kosi, ki jo je povabila na ogled predstave Borza slovenskih karakterjev in ji obljubila snidenje z igralci po koncu predstave. Ves Čas je bilo slišati Amalijine polglasne vzdihe: »Joj, kako sem srečna, da sem tu!
Kako sem vesela! Kar na jok mi gre!« V zadregi in šali se je obrnila k Mariji: »Se v sanjah si nisem mislila, da mi boš zakuhala kaj lako lepega, kaj tako nepozabnega.- Veliko sera igrala na amaterskih odrih, napisala Številne igre in skeče za gledališke skupine, v Zagradu je nekaj časa delovaJa moja majhna skupinica in z uspehom sem gostovala na mnogih odrih po ŠtrŠi regiji. Moj svet je gledališče. Joj, kako sem srečnal In kako me opaja ta vonj. Res je, kot pravijo, da le vonj odrskih desk in zaves zastrupi za vse večne čase. Kar verjeli ne morem. Koliko luči, reflektorjev, tega sprejema ne pozabim nikoli.« A jo je najlepši del poti šele čakal.
Ko je stala na odru in se čudila, kako velik je, je povedala: »Oh, če bi bila še enkrat mlada in če ne bi bPa nekoč tako zelo uboga in revna deklica, bi bila igralka. Prav gotovo. Tako pa mi je bilo, kozjanskemu otroku iz revne daižine, usojeno stati le za tkalskim strojem in ob loncih v tovarni Emo. Želja v meni pa je bila
neizmerna, zato sem se tudi lotila pisanja iger in knjig, ki so avtobio-^afska izpoved o mojem težkem, ubožnem življenju. Igre pa so mi vendarle prinašale srečo v moje srce, ki še vedno bije za ^edališče,« je pripovedovala Amalija z odra nad glave nevidne publike. In tako je Amalija skozi igro, spomine na mladost, nanizala Se nekaj zgodb o sebi in o študiju veseloiger na njenih odrih.
V stolpu
Zmeraj jo je mikalo videti, kaj skriva za debelimi zidovi okrogle^ stolpa gledališča in kje spijo kostumi, ko jih igralci slečejo, ko smuknejo v svojo garderobo, pa kako pripeti lasuljo, da ne pade igralcu z glave sredi predstave, ali pa da se mu, bog-nedaj. kot se je to zgodilo nekoč njej. odlepijo brki. Pa je v stolpu Še veČ takih skrivnostnih kotičkov, garderob igralcev in igralk, ki jim nudijo pravo pribežališče in mimo zavetje za koncentracijo pred nastopom. Krojačnica, kjer naslajajo pisani kostumi. »V muzejski sobi, tako ime-

Marija Škrobar je vsega kriva. Srečna Amalija Škrobar s svojo knjigo.
Prisrčen sprejem Amalije Škrobar pri upravnici Tini Kos. V ozadju pomočnik direktonce
BonitSmrekar.
nujemo ta prostor, pa naši igralci z režiserjem in dramaturgom začno z bralnimi vajami za novo predstavo,« je gostjo po gledališkem zakuUsju podučila Jerneja Volfand.
Slovo
Aïnalija in Marija sta predstavo Borza slovenskih karakterjev spremljali iz prve vrste. In obsedeli še dolgo potem, ko se je zastor zagrnil, aplavz polegel in ko se gledalci zapustili dvorano. Bili sta navdušeni nad predstavo. Amalija še posebej. Videla je igralce, s kateri mi se je Še malo prej, v garderobi pogovarjala In jim zastavljala vpra Šanja o tremi, nalepljenih brkih vlogi, ki jo igrajo.
In nenadoma so, glej, spet staJ pred njo, skupaj z upravnico gle dališča Tino Kosi. A to Amalije ni več zmedlo. Zdaj se je zdelo, kot da so postali že pravi prijatelji in
1
dobri znanci. Ni bilo treba šteti do tri, ko je Amalija vzela izziv, da nekaj zaigra, zares. Stopila je k njim na oder, si za soigralca izbrala Kristijana Gučka, se malo vzravnala, s pogledom Čez glave gledalcev, ki jih ni bilo več, potem pa začela: »Vi ste direktor gledališča? Torej boste vzeli v službo mojo hčerko, kot ste obljubili?« Kristijan je skorajda malo zardel, moral se je znajti, kot se je pač igralcu treba, in potem sta skeč odigrala po Amalijinih iztočnicah do konca. Izkazalo se je namreč, da je ta »direktor« ljubček njene hčerke... »In če je ne boste vzeli v službo, bom zavrtela telefon vaše žene, ki jo čisto slučajno dobro poznam!« Kakšen je bil konec? Boste izvedeli na kakšnem drugem odru, kjer bo Amalija spet nastopila.
MATEJA PODJED Foto: SHERPA

J
Koliko lasulj, sponk, krtačk, glavnikov, ogledal! Amalija vfrizemici.
Amalija Škrobar in Kristijan Guček vskeču: »Vi ste torej direktor gledališča?« it» 24 - 25. mar«c 2000 -
Rudar sam na vrhu
v I. in 2. slovenski nogometni ligi oista bili odigrani dve tekmi. Zaradi močnega sneženja je odpadla prav celjska tekma m^ MIK CM Celjem In Koprom. Nov termin je 2. aprÚ.
Ljubitelji nogomeia so se morebiti upravičeno čudili, kako lahko deset centimetrov snega prepreči tekmo v Areni Petrol. Razlaga je dokaj enostavna in prepričljiva. Dejstvo je. da je bila višina zapadlega, iz* jemno mokrega snega dosti nižja kot bi bila ob enaki količini suhega. Zatoni bilomožno podati objektivne ocene, s koli-ko truda (s kolikánira §te\^om mož in v kolikšnem času) bi bilo možno odstraniti snežno odejo. Ob tem je potrebno vedeti» da bi s strojem za odstranjevanje snega škodili travi, v veliki meri pa bi jo nato uničili med igro. Čeprav je bila Za-laijeva zahteva iz Združenja slovenskih prvoligaSev, naj se poskuša na vsak način zagotoviti pogoje za tekmo, zeio odločna. je bil glavni sodnik Matej Jug iz Tolmina dovolj razsoden, da je srečanje odpovedal. Žoga se ni le odbila od tal, temveč se je zarila v mehak sneg Ln se vrtela na mestu. In kot je
Rudarjev AlalJesemcnik (desno) je vZagoiju Igral na desni straní, GorardGorinšak (desno) in njegovi soigrafei pri MIK CM Celju pa bodo naslednjo tekmo odigrali šele v nedeljo v Ivsnčni Gorici.
na severnem celjskem Štadionu že v navadi, nekaj minut pred 17. uro (predviden zače-
tek tekme) je preneliaJo snežiti, skozi oblake pa se je posmehljivo prikazalo sonce...
V drugi ligi so nogometaši Rudana sedaj sami na vrhu lestvice, Drugič zapored so zma-
gali v gosteh, z 2:1 so ugnali Zagorje. Najprej je zadel Damjan IViflcovič, nakai je rdeči karton dobil Finec Marko Kol-si. Trener Marijan Pušnik je sicer pohvalil svoje varovance za bojevitost, a dodal: »Začeli smo odlična, nakar je sledila Finčeva neumnost-Pogrobem prekršku, ki ga je storil domaČi Igralec, se je Kolsi naslonil nanj, tekmec pa je izredno pametno reagiral, saj ga je kar odbilo. Tričetrt tekme smo imeli igralca manj, potem sta dva gostitelja v kratkem razmaku dobila druga rumena kartona. Drugi gol Trlfkoviča zame ni presenečenje, tma Izredne tehnične sposobnosti, kar je dokazal s prostim strelom. Sicer pa je škoda, da smo igrali v tako težkih razmerah, Na igrišču je bilo veliko vode, blata, nenehno je snežilo.« Sobota bo v Velenju morda pomenila vrnitev na stare steze. Derbi z drugouvrščeno Boni-fiko se bo začel ob 17.00, število obiskovalcev Ob jezeru bo dober pokazatelj glede zanimanja za nogomet v Velenju. »Če bomo igrali kot v Murski Soboti in v Zagorju, imamo veliko možnosti za zmago. Igralci bodo morali vzdržati pritisk.
Nezaslužen poraz
Dobovec je v predzadnjem krogu rednega dela 1. SLMN doživel Še en poraz, a so igralci za razliko od minulega tedna tokrat parket dvorane v Rogaški Slatini zapuščali dvignjenih glav.
Branilec naslova državnega prvaka Puniar se je namreč komaj izvlekel in slavil s 3:2, ko bi si Dobovec zaslužil vsaj točko. Bil je brez Ivana Firerja, Gašperja Hrovatiča ter obeh vra-taijev Alena Mordeja in Urbana Verhovška.
Nadigrali prvaka
Pred vrata se je po dolgotrajnem okrevanju vrnil Marko Gotlin in moral prvič po Žogo v mrežo že v 2. minuti, ko so gostje po agresivnem začetku izkoristili zmedo v domaČi obrambi. Mnogi v dvorani so se spomnili na tekmo z Litijo (poraz Dobovca 1:9). a temu tokrat ni bilo tako. Samo minuto kasneje je namreč Aleš Poredski po odlični akciji celotne ekipe, ki jo je zače! in končal prav on, izenačil. Gostje so še naprej z zelo agresivno igro onemogočali domaČe napade, novo nepazljivost obrambe, po odbiti žogi Gotlina, pa kaznovali v 9. minuti. V 1(S. minuti so gostje dosegli Še tretji zadetek, iz mrtvega kota. Da izid do polčasa ni bil višji, je zaslužen prav domači vratar, ki je obranil tudi ID-mecrovko- Na dru^ stfani domača ekipa ni bila pri strelu, pa čeprav si je prii^ala nekaj odličnih priložnosti.
V drugem delu je bil na parketu le Se Dobovec. Prepotentni gostje so se namreč samo branili ii) pritiskali na oba sodnika, ki sta tudi podlegla njihovim pritiskom, še posebej Vlado Kri-štofič, saj je nekajkrat pošteno oškodoval domače. V 2S. minuti so gostje dobili rdeč karton, kar je izkoristil Cvelo Kosemik s strelom od da]eč in znižal na 2:5. Nadaljeval se je močan pritisk domačih, gostje pa so nato le enkrat streljali proti domačemu golu. Ko so pobegnili v protinapad, je Gotlin moral narediti prekršek izven svojega prostora in je odšel pred-časno pod prho. Dve minuti so se domačini uspešno branili z igralcem manj, trikrat zapored se je izkazal rezervni vratar Edi Boršič. V zadnje iri minute so domači krenili z igralcem-vratarjem (Kosemik), pritisnili na vso moč proti vratom nemočnih državnih prvakov, a zadeti niso uspeli. Še najbliže je bil Damir Repine, saj se je znašel sam pred vratarjem Puntarja, ki pa je njegov sirel obranil.
Dobovec je pred zadnjim krogom padel na peto mesto, v zadnjem pa se bo doma, a šele čez slab mesec, pomeril z drugouvrščeno Gorico. V četrtfinalu končnice DP bo igral proti Zivexu- Vprašanje je samo> katero moštvo bo
v čakanju nI regijsko ^ vojno
Kapetan Dobovca Cveto Kosamik ja z natančnim strelom z razdaljd znizal prednost Puntarja, v finišu pa njegovo moštvo ni imelo dovolj srace za izenačenje.
igralo najprej doma. Če ostane položaj na tabeli enak, bosta prva in morebitna tretja tekma v Celju, v primeru zmage Dobovca z Gorico in poraza Živexa v Litiji, pa bo prednost domaČega parketa imela ekipa Dobovca. A razplet sledi šele Id. aprila.
Se en uepeh mladih
v senci članskega moštva še naprej odlično igrajo mlade ekipe KMN Dobovec. Potem ko je ekipa U-17 osvojila drugo mesto v DP, je na njihovi poti tudi ekipa U-21. Varovanci uener-ja Marka Gotlina so namreč že v polfinalu, potem ko so izločili največje tekmece, igralce Živexa. Najprej so slavili v Celju s 6:3, z identičnim izidom pa v soboto zmagali še doma. V Rogaški Slatini je bQo vse odločeno že po 1. polčasu, ki ga je Dobovec z zadetki Damirja Repinca (2), Staša Solmana in Maria BraČu-oa dobil s 4:1. V 2. delu so samo mirno branili visoko prednost, zadetka v nadaljevanju pa sta prispevala še enkrat Solman in Rok MordeJ. Strelci za Celjane so bili Nejc Lešnik, Rok lli-Ševič in Roman IskraČ.
MNEZ TERBOVC, foto: KATJUŠA
V$a srečanja 17. kroga v prvi slovenski ligi malega nogometa so bila odigrana v petek. Živex je v Celju gostil Sevnico (v prvem delu je doma slavila z 2:1) in jo premagal 2 10:3.
Po dva gola so za zmagovalce dosegli Andrej Kolar, Dra-gomir Railič, Drago Ku^er in Gregor Iskrač, ko sta kazni zaradi rumenih kartonov na us-trezrá tekmi odslužila Mijo Adri-njek in Matjaž Vojsk. Med sezono je moitvo prevzel trener Tomaž Barbek.
Kako ocenjujete prikazano?
Za razliko od prejšnjega tedna sem malo bolj zadovoljen s prikazanim. Moji i^alci so vseskozi brez težav nadzorovali potek tekme in prepričljivo zmagali. Imamo dosti boljšo ekipo od sevniške, rezultat je morda previsok, a zmaga je popolnoma zaslužena. Za razliko od mnogih me veseli, da spei sledi dolgotrajen premor. Omogočeno nam bo, da se temelji-
to pripravimo na zadnji krog redjiega dela, ki bo po vsej verjetnosti le formalnost, in na končnico za državnega prvaka.
V prejšnjem krogu ste klonili v Škofijah za gol, potem pa za »zeleno mizo« izgubili s 3:0...
Obtoženi smo bili, da nismo plačali nekaterih dolgov. Podatki, ki so nam na voljo, so si nasprotujoči. Vse je 5e zavito v meglo glede Komisije za mali nogomet. Če drži, da smo svoje obveznosti poravnali pravočasno, potem gre za neresnost.
Kakšni so trenutno vaâi občutki, pa čeprav je do četrtii-nala z Dobovcem Se daleč?
Tb bo dvot)oj posebne vrste, kjer ne odloča toliko kakovost, temveč bolj dnevna forma in še druge zadeve. Naš cilj je vsekakor odločiti dvoboj v svojo korist, saj si je Idub pred sezono zastavil, da se uvrsti med najboljša štiri moštva v Sloveniji.
DEAN ŠUSTER Folo: ALEKS ŠTERN
Marijan Rušní k
brez kaznovanih Kolsija in kapetana Almirja Sulej mano Viča. Boniiiko sem si ogledal v Krákem, gre za odlično ekipo. A mi moramo z novo zmago potrditi šest osvojenih točk na spomladanskih gostovanjih,<( v svoje moštvo verjame Marijan Pušnik, ki trdi, da pri Rudarju vlada odlično vzdušje na vs^ nivojih, tako da manjka le Se množična vrnitev gledalcev na tribuno-
DEAN ŠUSTER Foto: KATJUŠA
a NAKRATKO
Tomaž Bar1)ek
Boljše tudi od Norveiank
Ormož: Slovenska mladinska ženska rokometrïa reprezen-tćmca je na kvalifikacijskem turnirju osvojila prvo mesto in se uvrstila na SP, ki bo julija v Makedoniji. Varovanke Marte Bon so premagale vse tri r^asprotni-ce. Švico so i^nale s 26:20, Češko s 30:22, nazadnje pa so bile uspešnejše Še od Norvežank z 28:27. Barve Slovenije so zastopale tudi Celjanke Maja šon, Alja Jankovič, Alja Koren, Ula Toplak, Zala Bojovič» Ana Mâ: rie Gerčar in Tara Fílipovič ler Žalčanka Tjaša Piki.
Opravili Hmaio maturo«
NikšiČ: T^idi mladinski moški rokometni reprezentanci se je uspelo uvrstiti na veliko tekmovanje, čeprav je vzadnji tekmi kvalifikacij za nastop na EP z 32:35 izgubila s Švedsko. 5 tem je v Čmi gori osvojila drugo mesto, kar je bQo dovolj za pot v Romunijo v mesecu juliju. izbranci Slavka Iveziča so prej premagali Črno goro z 32:30, nato pa Se BiH s 34:30. K uspehu SO pitpomogli tudi pomočnik selektorja Stanko An-derluh, tehnični vodja Andrej Feldin ter igralci, vratar Aljoša Čudič, levo krilo Dejan Ander-)uh, krožni napadalec Vinko MateŠič in organizator igre David Razgor iz Celja ter Velenj-čana, levo krilo Luka Peterlin in zunanji napadalec Miha PuC-nik, ki pa se je po premestitvi izkazal na »pivotu«. »Pridobivanje izkušenj na tekmah 7 najboljšimi evropskimi reprezentancami je dobrodošlo za razvoj vsake generacije. Slednja je torej že opravila >malo matu-ro<. Ima določeno perspektivo. Fantje s Celjskega so odigrali zelo dobro, pozitivno presenečenje pa je bil Dejan Anderluh. ki se je izkazal na vseh treh tekmah,« je vtise strnil Ivezič. (DŠ)
Za Roglo je še nekaj upanja
Jutri Šentjurčani v Zagorju, Zrečani pa v Sežani
POD KOSI
Sreda, 26. 3.
Ligd UPC Telemach, skupina za obstanek, 5. krog, Zagorje • Alpos Šentjur (19), Sežana: Kraški zidar - Ro^ Zreče (19.30).
Medtem ko se v skupini za prvaka lige UPC Telemach prvi krog vleče že ves teden (zadnje srečanje bo šele danes) in bo drugi krog odigran v soboto, so precej bolj aktivni v skupini za obstanek v ligi, kjer so na praznično soboto odigrali srečanji 4. kroga> ki pa sta bili zelo uspešni za dve moštvi s Celjskega.
Hopsi so z domačo zmago nad KrašWm zidarjem le ie korak od želenega obstanka v ligi, Rogla pa je le prekinila niz porazov in si ohranila nekaj upanja, da lahko v preostalih petih krogih pride vsaj do kvalifikacij za obstanek, Če že ne do neposrednega ostanka v druščini najboljših.
Odlični Risman
Sežane! so dopotovali na Polzelo brez svojega prvega igralca Mira JuriČa, ki si je zlomil roko in je zanj sezona končana, domov pa so se pričakovano vrnili z novim porazom. Pri Hopsih, ki so vsre-do v Šentjurju doživeli prepričljiv poraz, zlasti zaradi povsem individualne igre posameznikov. je očitno prišlo do kakšnega resnejšega pogovora in tudi premika v glavah posameznikov. Proii Kraškemu zidarju sicer niso blesteli, a igra je bila precej bolj odgovorna in kolektivna. Devet skokov več. odličen met za dve točki (62-odstoten) in trojke 9-16 so ob solidru obrambi bili dovolj za deveto zmago v
sezoni. Vladimir Rizman (27 točk) je zadel vseh šest poskusov za tri točke. Mark Dawson (14) je zbral 9 skokov» tudi vsi ostali pa so bili zasluž* ni za to zmago, ki je bila Še kako potrebna, kajti kot rečeno, na stežaj odpira vrata obstanka v ligi.
Po treli mesecih
Vse od 23. decembra je vladal post košarkarjev Ro^e kar se tiče zmag, ta post pa so prekinili na velikonočno soboto, saj so doma premagali Zagorje, ki je prišlo v Zreče po seriji zaporednih zmag. Zanimivo je, da so tistega 23. decembra Zrečani slavili prav proti Zagorju.
Ze sam začetek srečanja v Zrečah je dal jasno vedeti, da si želijo domači priti do tako želene in prepotrebne zmage. Krenili so odločno na krilih sijajnega Dejana Grkovića (28. met iz igre 12:13,13 skokov) in si hitro priigrali 10 točk naskoka. Kljub temu, da jo je Zagorje v tretji četrtini uspelo ujeti, pa tokrat homogena ekipa Slobodana BeaiČa ni popustila. Pet igralcev je dosego preko 10 točk, Zrečani so imeli 12 skokov več in ko so znova pobegnili na 8 točk razlike, te prednosti do konca niso več izpuščali iz rok. Nasmeh se je vrnil na obraze vseh v klubu. Sedaj je namreč obstanek v druščini najboljših znova dosegljiv. Rogla ima namreč samo zmago manj kot Kraški zidar, b kateremu po-
Vladímír Rizman ni zgrolil niti enega od šastih poskusov za tri točke.
tuje jutri, ^maga prinaša vsaj začasno zapustitev zadnjega mesta na tabeli. Kot je znano, prinaša predzadnje mesto dodatne kvalifikacije z dvema ekipama iz B lige, kvalifikacije, ki so se lani uspešno iztekle za Zrečane» saj so se preko njih vrnili v prvo ligo. A tudi mesto, ki Še zagotavlja neposreden obstanek, ni ne-
dosegljivo, seveda pa bo vse odvisno tudi od drugih rezultatov, predvsem pa od igre in rezultatov Rogle same. Po prekinitvi tega dolgega posta pa bo sedaj vsaj nekoliko lažje.
iMimo v Zagoije
v šentjurskem Alposu so bili na veliko noč prosti in so si lahko v veliki meri privoščili
IZJAVA
Vladimir Rizman: »Ta tekma je bila za nas zelo pomembna, zato je bila precej živčna. Mi smo pred lek-zno pralaično že imeli vpisani ti dve točki, čeprav se še ni niti začela. Po porazu v Šentjurju, ko smo odigrali katastrofalno in smo izgubili za 20 točk, je bil pritisk res zelo velilc, mislim pa, da smo se sedaj s to zmago uspeli malce oddolžiti. Sledi deset dni premora, tako da se bomo dol^ro spodil in primemo vadili ter se pripravili na tekmo z Roglo. Zmaga z njo bi nam stoodstotno potrdila obstanek v 1. slovenski ligi.« (KM)
Šunko, pirhe in hren, kajti z desetimi zmagami so vodilni v skupini za obstanek, slednji pa je praktično že zagotovljen. A trener Boštjan Kočar vseskozi vztraja, da si želi prvega mesta tudi ob koncu te mini lige, zato bo njegova ekipa skušala že v sredo v 5. krogu znova zmagati, proti ekipi Zagorja. Tb ne bo lahka naloga, kajti domačini se še vedno niso rešili in zmago Še kako potrebujejo, a Alpos je v tej sezoni v Zagorju že slavil. Če bodo Šentjurčani ponovili igro iz zadnjih treh tekem, potem bi se lahko veseli vrnili iz Zasavja, ob tem, da bi obdržali prvo mesto na lestvici, pa bi še kako pomagali tudi sosedom s Polzele in iz Zreč.
JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS STERN
S prvokategornikom Vajdičem na čelu!
Smučarska sezona gre h koncu, člani Smučarskega društva Unior Celje pa trdijo, da je biia za njih ena izmed najuspešnejših doslej. Bernard Vajdič jez izjemnim nizom uvrstitev med prvih petnajst aa tekmah svetovnega pokala v slalomu zaključil sezono v tej disciplini na skupnem dvanajstem mestu in bo novo sezono pričakal kot prvokategomiki Zaposlen kot carinik seje udeležil tudi policijskega svetovnega prvenstva in v močni konkurenci (Moelg, Blardone ...) osvojil naslov sv^ovnegaprvaka (veleslalom]. Tekme državnega prvenstva na Kopah so bile odpovedane zaradi neugodnih
vremenskih razmer. Slalom naj bi bil danes na Ribniški koči. Bernard pa v tej disciplini še nima naslova slovenskega prvaka v članski konkurenci. Zato pa sta državna prvaka v svojih starostnih kategorijah letos že postala Saša Brezovnik (mlajša deklica) v supervelesla-lomu in veleslalomu ter Žiga Skaza (ciciban) v veleslalomu. Saša izjemno nastopa tako na domaČih kol na tujih tleh. Doma je praktično nepremagljiva, uspešno pa je nastopila tudi na Pokalu Loka (3. mesto) in Topolinu. Dobro ji sledi tudi Claudia Seidl, ki je na DP v slalomu, kjer je bila Saša druga, osvojila peto mesto. Še večjo konkurenco znotraj društva ima
Žiga, saj sta mu na DP, ki ga je izvedlo prav celjsko društvo, sledila Žiga Gajšek na drugem in Nik Podrepšek na četrtem mestu. Nasploh so vsi trije izjemno izenačeni in se že vso sezono izmenjujejo na najboljših mestih.
Člani društva so v tej zimi organizirali in izvedli precej sindikalnih in rangiranih tekmovanj na Rogll. Od rangiranih naj omenimo FIS tekmovanje za moške in ženske z močno mednarodno zasedbo, državni pokal za deklice in dečke, držav-
no prvenstvo za cicibane, regijska tekmovanja za vse otroške kategorije in 1. Pokal Rossi za najmlajše. Sezonobodoskíe-nili z odprtim klubskim prvenstvom, ki bo rtamenjeno vsem članom in simpatize rjem v vseh kategorijah. Poimenovali so ga Pokal Unior z Bernardom Vajdičem, izveden bo 4. aprila kot nočna tekma na Rogli. "Na tekmo z bogatimi praktičnimi nagradami Unioijevd vabimo vse smučarje, dobrodošli tudi pedala," zaključuje športni direktor kluba Uroš Zupan.
DŠ
BftlOlBTHI

Kempa^.
irûMtedflik
ŠPORTNA OPREMA • REKVIZITI - SPOMINKI
Ovorana Zlatorog Celje
Vk^ww.rk-celje.sî ^
spletna trgovina*
Kralji slovenskega veleslaloma pri cicibenih prihajajo Iz celjskega Uniona:nBvrtiuŽiga Skaza, ob njem na dnigi stopnički stoji Žiga Gajšek. četrti pa je bil Nik Podrepšek (desno od zmagovalnega odra).
- it» 24-25. marec 2008 -
PANORAMA
KOŠARKA
4. krog 1. SL, za obstanek: Mopsi ' Kraški zidar 91:72; Rizman 27, Catovič, Dawson
14.	Jovanovič 11, Rituper, Bre-že 9, Vodovnik 5, Kobale 2: Sekulič 25, Trivunovič 15, Rogla - Zagorje 87:77; Grkovič 28. Horvat 16, Remus 13, Sivka 12, Brolih \U Raikovlč 4, Čigoja 3; Goodrich 27, Dela-lič H. Vrstni red: Alpos, Hopsi 35, Zagorje 33, Kraški zidar 31. Ro^a 30.
23.krogI.BSL;Cd;5ik/KiC
-	Parkljl 64:83; Sotošek 17, Zdovc 14, Senica 11, Ambrož 10. Grilanc 6, Aračič 4. Pariant 2, TYiglav • Rogaška 83:77; Zadmk20, BlUč 19; Br-čina 18» Jotič 15, IvanuSa 9, Pešič 8, Petranovič 7, Pale • Kosovec. Plavčak 6. Šučur 4. Ravnikar 3. Vrstni red: Postojnska jama 43. Parkljl 42. Nova Gorica 41» Hrastnik 40, Rudar, Gradišče 35, Janče 34, Litija 33, Rogaška 32. Konjice, Triglav, Radenska 32, Celjski KK 29, Medvode 26.
22. krog 1. SL (ž); Konjice • TYiglav 63:62; U. Kvas 22, Javornik 12. Klančnik U, Prša 9, Kobale 7, N. Kvas 2; Ko-prlvšek 20. Markač 15. Domžale ' Merkur Celje 39:80; Kuzma 14, Bokavšek 8; Ver-bole 25, Kerin 16, Čonkova
15,	Klavžar 9. Jereb 6, Zdo)-šek 4, Grm 3, Koštomaj 2. Ježića ' Citycenter 85:S5; Oster-man 20. Trebeč 16; Baloh 12, Pliberšek II, Lesjak 9. Serdar 7, Muhovic 5, Knez 4, Anderlič 3, Drovenik, Polajžer 2. Vrstni red; Merkur Celje 40, Kranjska Gora 37, AJM 36, Odeja 33,Ježica3l.Neso Ih-ke 30, Konjice 29, Domžale 26. Triglav 25. Citycenter 23, Črnomelj 20.
NOGOMET
24.	krog, L SL: Drava-Gorica 1:3, Prímorje - Domžale 0:0. Interblock - Lirar 1:0, Nafta ■ Maribor OA, MIK CM Celje - Koper preloženo. Vrstni red: Domžale 49, Gorica 39, Koper. Interblock 38, Maribor 34, Nafta 31, Primorje. Mik CM Celje 29. Drava 26. Livar 14. •
17. krog. 2. SL: Zagorje - Rudar Velenje 1:2 (0:1); Triiko-Vič (10, 58). Vrstni red: Rudar 30, Bonifika 29. Beia krajina, Aluminij 28, Triglav 27, Mura 23, Krško 21, Zavrč 20, Zagorje 14. Krka 10.
17 krog, 1. SLMN: Živex -Sevnica 10:3 (3:2); Iskrač (5, 24). Kugler (16, 27), Railič (20. 23), Kroflič (31), Novak (33). Kolar (36.40), Dobovec
-	Pumar 2:3 (1:3); Poredski (3), Kosernik (27). Vrslnl red: Svea 39, Puniar, Gorica 35, Živex 28, Dobovec 26, Ajdovščina 23, Izola 22. Tomi Press Bronx 19, Sevnica 15, Sodra-žica 1,
K
'o' I a"
ŠPORTNI
KOLEDAR
Sreda, 26. 3.
KOŠ/UIKA
L B SL, 23. krog: Konjice • Gradišče (19).
ROKOMET
L SL, za prvaka. 1. krog, Velenje: Gorenje • Ormož (19), Hrpelje: Gold Club • Celje Pivovarna Laško (20).
VeS6lova ulica se odcepi od Vrunčove in vodi proti objektom vojainice.
Od Vesela do Tavčarja
Veselovd ulica se odcepi od Vrunčeve in vodi proti objektom celjske vojašnice. Poimenovali so jo po Jovanu Veselu - Koseskem, slovenskem pesniku In prevajalcu.
Jovan Vesei se je rodil v Spodnih Kosezah pri Moravčah 12. septembra 1798. v premožni kmečki družini, očeiu Martinu in materi Mariji, Na njegov rojstni kraj ga je v življenju spominjal psevdonim Koseski, s katerim je bU Jovan Vesel med Slovenci vseskozi tudi bolj razpoznaven.
Koseski je v svojem domačem kraju preživel le prva leta življenja, nato ga je pot vodila širom po takratni Avstriji. Prva dva razreda normal-ke je v letih 1808-10 opravil v Ljubljani, nato pa je petletno gimnazijo v letih 1811-15 obiskoval v Celju. Po uspešnem zaključku celjske gimnazije se je vmil v Ljubljano, kjer je leta 1816 na liceju vpisal študij filozofije. Leta 1818 je odšel na Duna)> na Študij prava. Po dveh letih je študij prava nadaljeval v Gradcu in ga leta 1823 pri 25 letih tudi uspešno zaključil Prvo službo je dobil v Ljubljani. Kot mlad pravnik je bil praktikant pri policijskem ravnateljstvu. Leta 1825 se je preselil na Primorsko, kjer je dobil službo pri finančnem ravnateljstvu. Delal je v Trstu, Gorici in Tolminu- Leta 1832 je pri isti ustanovi postal finančni svetnik in se tako ustalil v Trstu. Po 20 letih življenja in dela v Trstu se je moral zaradi bolezni leta 1852 upokojiti. Zaradi nespretne operacije tura na obrazu je Koseski namreč povsem ohromel in pomagalo mu nI niti dolgotrajno zdravljenje v znamenitem italijanskem zdravilišču Aba-no. V času marčne revolucije 1848 je predsedoval tržaškemu Slav janskému zboru, ki je nastopal proti Italijanom. Vendar je zaradi nasprotovanja nekaterim njegovim sklepom z mesta predsednika že po nekaj mesecih
Po kom
5€ im€nujE .
odstopil Koseski je v omenjenih revolucionarnih Časih tudi nastopil proti slovenskemu zastopstvu v frankhirtski parlament in s tem-poudaril zvestobo Avstriji.
Iz njegove osebne biografije velja omenili, da se je oženil v precej bogato družino, vendar nobeden od njegovih sedmih otrok, imel je dva sina in pet hčera, ni ohranil slovenske narodnosti. Kotzaiu-mivost naj navedemo, da je bil eden od vnukov (sin hčere Julije) znameniti Julius Kugy.
Zgodbo o Jovanu Veselu Koseskem je za objavo pripravil mag. Branko Goro-pevšek.
S pesniškimi verzi se je Koseski poskusil že vgimnazij-skih letih v Celju, kjer se je po pripovedovanju prijateljev navduševal za Schillerja. Resneje je začel pesnici med štu-dijem, ko je v letih 1817-20 v duhu poznega klasicizma in predromantike že objavljal prve pesmi- Tako je med drugimi v Laibacher Woe-henblattu leta 1818, v slovenski in nemški različici, objavil sonet Potažba - Der Trost, ki tudi veija za prvi slovenski sonet. Zanimivo, da Koseski nato vse do leta 1844 ni objavil nobene pesmi več. Vseskozi je namreč čutQ, da mu slovenski pesniški jezik dela precej preglavic. Pesnil ni niti v nemškem jeziku. Da je dvomil v svoje zmožnosti» je razvidno tudi iz njegove korespondence z Janezom Bleiweisom, ki mu je vmil zaupanje v pesništvo. V tem času je Koseski v Bleiweiso-vih Novicah objavil odo v di-stihih Slovenja presvitlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu Pervimu,
ob veselim dohodu njih veličanstva v Ljubljano. Koseski je s to odo vzbudil vsesplošno navdušenje, saj je v njej poveličeval slovansko preteklost in lojalnost Avstriji. Da mu je bil Bleiweis na nek način pesniški mecen, priča tudi dejstvo, da je Koseski poslal glavni pesnik Novic in tako v tem Času s svojo slavo povsem zasenčil Prešernovo poezijo. Med številnimi objavami se je najbolj pro-slavil s pesmimi Vojaška, Bravcam h koncu leta v spomin, Kdo je mar?. Naprej, slavenski jug!, NemŠkutar... Vseskozi je tudi veliko prevajal, predvsem pesniška dela Homerja, Goetheja, Byrona, Burgerja ... Še največ mu je pomenilo prevajanje poezije njegovega začetniškega pesniškega idola Schillerja, leta 1848 je prevedel Devico Orleansko, leto kasneje pa še Mesinsko nevesto.
Koseski. ki je v času kulturnega in političnega boja med mlado- in staro Slovenci spadal v tabor slednjih, je vse do konca Šestdesetih let 19. stoletja veljal 7a prvega slovenskega pesnika. Ko je pristaš mladoslovencev Josip Stritar leta 1868 s Kritičnimi pismi slovensko intelek-tualnojavnost opozoril na pesniško epigonstvo in jezikovno prisiljenost Koseskega» se je njegova pesniška doba hitro zaključila. Mogoče je prav zaradi tega kul turno-političnega boja med Slovenci Koseski leto kasneje (1869) postal Častni član Slovenske matice.
Jovan Vesel Koseski je umrl v Trstu 26. marca 1884.
Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Tavčarjeve ulice, ki je v Celju med Jenkovo in Oblakovo.
Popotovanje skozi spoznanja in razicritja
Mohor Hudej, Dušan Čater in Vinko Moderndorfer razkrivajo celjske skrite kotičke
Pri založbi Beletrina je konec lanskega leta izšla knjiga Skrito.si. Knjiga vsebuje besedila enaldvaj-setih slovenskih avtorjev srednje in mlajše generaci* je. Ti v svojih tekstih razgaljajo skrite prostore v domovini, ki imajo za avtorja nek poseben, skrit pomen. Med soustvarjalci omenjenega dela so tudi trije celjski avtorji, ki so svoje skrite kotičke predstavili na Četrtkovi Besednici v Osrednji knjižnici Celje.
Knjiga je nastala na pobu* do urednikov Mitje Čandra in Aleša Štegra. K sodelovanju sta povabila okoli štirideset avtorjev, pri Čemer se jih je odzvalo 21. Ti so skupaj ustvarili knjigo, ki vabi na popotovanje skozi spoznanja, razpotja in razkritja, ki skozi oseben prikaz dobivajo nov smisel. Skrito.si je
delo« ki dokazuje» da geografska majhnost Slovenije nikakor ne pomeni ukleSčenosti. In ravno to je po mnenju mnogih največja vrednost knjige. »V knjigi so skriti kotički postavljeni predte in ko to bereS. si rečeS: poglej, saj živimo v nekem res zanimivem prostoru,« pravi Mohor Hudej, ki je svoj skriti kotiček, tako kol Dušan Čater in Vinko Moderndorfer, našel v Celju (sicer je v knjigi v geografskem smislu zajeta cela Sb veni j a z izjemo Gorenjske). Hudej v svojem eseju s filozofskim naslovom Par-menid. Heraklit in Fassbin-der opisuje Celje skozi oči svoje generacije. Pri tem je dobršen del prostora v svoji zgodbi namenil nekdanjemu Kljubu, ki je vse do zaprtja pred nekaj leti po avtorjevem prepričanju veljal za najboljšo psihoterapijo: »Vse, kar je
V knjigi Skrito.si ob treh celjskih avtorjih svoje skrite prostore razkrivajo še Esad Babačič, Matej Bogataj» Nejc Gazvoda, Jurij Hudolin, Erica Johnson Debeljak, Nina Kokelj, Tomaž Kosmač, Miha Obit, Matjaž Pikalo, Andrej E. Skubic, Irena Svetek, Dušan Šarotar, Aleš Šteger, Slizana Tratnik, Gorazd Ttušnovec, Goran Vojnović, Urban Vovk in Uroš Zupan.
bilo v Celju vrednega konec osemdesetih let, je bil Kljub. To je bil prostor, kjer si lahko živel in razmišljal svobodno. V njem je vladal kolektivni duh- Točno si vedel, koga boš v Kljubu srečal, pri Čemer nas je vse družila potreba po svobodi. Ce nekaj časa nisi mogel v Kljub, si dobesedno zbolel. Danes se noben prostor niti slučajno ne more primerjali s Kljubom.«
Vinko Mdderndorfer, ki se četrtkove predstavitve knjige ni mogel udeležiti, se je v svojem pisanju osredotočil na nekdanji celjski Kino Dom. Celjan DuSan Čater pa je svoj skriti prostor našel na Kozjanskem. »Vedno me je zanimalo, kako se kurba znajde na kmetih, a dejstvo je, da kurba vedno ostane kurba,« je jedrnato predstavil svojo zgodbo z naslovom Geografija je zajebana stvar, v kateri se glavna junakinja Nadja Pa sul j ko primoži na Kozjansko in postane uspešna podjetnica, medtem ko družino, ki je Nadjo vzela pod svojo streho, pogubi sramota.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATiČ
»»Celjski« del knjige Skrito.si sta v pogovoru 2 Marijanom PuŠavcem (desno) predstavila Dušan Čatar (fevo)
tn Mohor Hudej.
Ploskve Ignaca Medena
v Galeriji sodobne umetnosti je od Četnka na ogled izredno zanimiva razstava priznanega slovenskega umetnil;a Ignaca Medena.
Ob otvoritvi razstave, ki ponuja vpogled v umetnikovo delo vse od leta 1982 naprej, je umetnikovo delo predstavil umetnostni zgodovinar mag. Franc Obal in poudaril, da je pričujoča razstava nekak Časovni prerez umetnikovega ustvarjanja. Meden je prav poseben umetnik. Zanimajo ga zgolj barve in ploskev ter igre svetlobe, ujete
v njegove stvaritve, v katerih ni nikakršne figuralike. »Umetnik je tako svoj ustvarjalni usmeril k problematiki ploskve» k volumnu in k prostoru; torej k čistemu likovnemu vživetju, ki ga udejanja z učinki večdimenzio-nalnosti»« je dejal Obal.
Ignac Meden pa je o svoji u memos ti povedal, da so njegove stvaritve rezultat dol^ let dela, razvoja, Študija. »Kdor se sprehodi po razstavi, bo videl, da gre za kontinuirano delo, logično v svojem razvoju. Barve in forme
so logika slike same, slike kot objekta in barve. Slika je ploskev kot slikovno polje, na drugi strani pa jeobjekt. Barva je svedoba in energija, valovanje in tisto, kar vidimo, ko sliko gledamo fromalno, je vselej le barvni odsev, Površina, ki jo vidimo, je vsa bela, kar vidimo pod barvo, je odsev barve na belini.«
Razstavo je pripravil Center sodobnih umetnosti Zavoda Celeia Celje, v sodelovanju z Galerijo Murska Sobota, na ogled pa bo do 26. aprila,	BRST
hoví tednik
KULTURA
15
Čatrova sibirska pravljica
Na odprtju malo kal ere razstave se zbere toUko obiskovalcev, kot se jih je v petek v Kulturnem centru Laá-ko na odprtju fotografske razstave o Sibiriji Hermana Čatra.
Avl or je svojo sibirsko zgodbo najprej predstavil skozi digitalno projekcijo in s predavanjem o Sibiriji, nato je zbrane povabil v razstavišče med svoje stvaritve. Kot je dejal Herman Čater, se jes potovanja po Sibiriji vrnil navdušen in očaran, enako razpoloženi so se s petkovega odprtja razstave vračali tudi obiskovalci.
Sibirski cikel, ki je že bil na o|áed v števil niJi slovenskih krajih in tudi v tujini, predstavlja enega od vrhuncev Ča-trove ustvarjalnosti- V objektiv je na svojem potovanju ujel sibirsko pokrajino, arhitekturo in ljudi. »Prav gotovo je med zanimivejšimi serijami, ki jih je oblikovaJ, tista, ki predstavlja sibirsko krajino in arhitekturo,« je prepričan likovni kritik Boris Gorupič, »njihove zgradbe se po svojih arhitekturnih posebnostih precej raz-likujejo od tistih na zahodu in avtor jih predstavlja v panoramskih posnetkih, kjer so celovito vključene v širšo kra-jmo, kakor tudi z detajli, kjer prihajalo do izraza posamez-
Celjski fotograf Herman Čaterje z razstavo o Sibiriji gostoval žo vmnogih slovenskiii krajlli in v tujini, zdaj pa je njegov sibirski cikel na ogled v Kulturnem centru Laško.
ne podrobnosti, ki bi sicer lahko ostale manj opažene, a so bistvenega pomena za značaj posameznega naselja.« Zanimivi so tudi Čatrovi portreti, ki so posneli povsem spontano, ne da bi osebe, ki so predstavljene, sploh vedele, da se avtor z njimi ukvarja. Ko je bila omenjena razstava na ogled v Sibiriji, so biU ljudje tam presenečeni nad toliko lepotami, ki jih je Čater ujel v ob-
jektiv» pri čemer Jih sami v svojem okolju sploh niso opazili.
Da je Herman Čater ambasador slovenske fotografije, je na odprtju razstave v Laškem dejal predsednik Fotografske zveze Slovenije Silvo Slapar, predsednik Društva fotografov Svit Marko Re-bov pa je dodal, da Čater sodi med najuspešnejše slovenske fotografe in tudi med najbolj aktivne. V zadnjem letu
je namreč pripravil toliko razstav kot celo Društvo fotografov Svit, katerega ustanovitelj je. Značilnost Čatrovega ustvarjanja je, da na svet gleda v barvah, v njem išče lepote ter da skozi objektiv gleda s srcem in dušo. Vse to izražajo tudi njegove fotografije- izžarevajo energijo, čtit-nost ter so polne svetlobe in atmosfere.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIC
Opojna nežnost zvoka
V petek se je v Celjskem domu predstavila odlična violinistka Inga Uiokina. Svoj koncert je naslovila Opojna nežnost zvoka.
Inga se je rodila v St. Pe-tersburgu in seje igranja violine najprej učila pri profesorju Andreju Port-sellanu v Rusiji. Po selitvi v Slovenijo je zaključila srednjo glasbeno šolo pri svojem očetu Igorju Ulokinu, saj je bil njen oče tisti, ki je mlado Ingo navdušil za violino. Študirala je še v Koelnu, v Za-
grebu in v Linzu. Prejela je tudi več nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Ukvarja se tudi s pedagoškim delom vGlasbeni šoli Krško. S svojim nastopom v Celjskem domu je bila zelo zadovoljna. Predstavila se je tudi Olga Uiokina. ki je mlado violinistko spremljala na klavirju, in plesala tanga iz plesnega društva Imani, ki so zaplesali ob nežnih zvokih In-gine violine.
KŠ
Foto: GK
Čašo nesmrtnosti Milanu Deklevi
Ob svetovnem dnevu poezije, 21. marcu, je Akademija poetična Slovenija na pomladnem festivalu liričnih umetnosti v Velenju izbrala pesnika desetletja (za sto vrhunskih verzov, ki so v zadnjem desetletju pomembno zaznamovali slovensko poezijo).
Med štirimi pesniki nominirane!. Meto Kušar, Milanom De-klevo, Ferijem Lainščkom ter Tomažem Šalamunom, so publika v dvorani (po predstavitvah pesmi nominirancev), inter-netni anonimni glasovalci [pesmi so bile objavljene rudi v reviji Lirikon št.7/8-08) ter strokovna žirija največ glasov namenili Milanu Deklevi iz Ljubljane. Razglasitev nagrajenca je bila pospremljena z izjemnim kulturnim doživetjem, ki so mu po besedah Slavka Pregla, predsednika društva slovenskih pisateljev in pesnikov, dali krila in inovativnost mladi umetniški ustvarjalci. Nagrado je podelil podžupan MO Velenje in poslanec Bojan Kontič.	JOŽE MIKLAVC
OCENJUJEMO
Stoli
s franœskim dramatikom absurda Eugeneom lonescu-jem se v celjskem gledališču srečujejo drv^Č. Po kadrovsko in scensko siloviti postavitvi dueh njegovih dram v eni (Jacques ali podrejenost / Prihodnost je v jajcih) je drama Stoli postavljena navidez popolnoma navznoter. Navidezno, saj skozi natančno in veizificirano besedilo Stoli prestavljajo pragove spraševanja o sebi in svetu, o nemoči in utopiji, o odvisnosti in zaslepljenosti, TYagično farso (kot so Stole poimenovali literarni teoretiki) je imenitno prevedla Alja Predan. režiser (in scenograf) Miha. Golob pa jo je v kleti celjskega teatra postavil v minimalistično, introvertirano obliko, kjer je vsa gledališka resničnost odvisna od protagonistov, V ospredja sta seveda Manca Ogorevc in Bojan Utnek, ki sca združevala gorečnost in nihilizem. oplajala besedilo in se prestavljala iz resničnosti v sanje in nazaj, iz sedanjosti v preteklost in spet nazaj v prihodnost. Stoli so prispodoba za praznino življenja, če (in ker) je ne znamo zapolniti s smislom; in spet so prevpraševanje smisla. Stoli so večge-neracijsko povezani • ko starcu (Bojan Umek) zmanjka energije, najame govorca (Luka Cimp/ič k,g.). ki ima dovolj mladostne energije, a je nem. Mutec pač. kot je matasta večina tistih, ki bi morala kdaj dvigniti vsak svoj glas. A v povprečnosti in generacijski neukosti je tako lepo - pozneje se nostalgično spominjamo veselih (a tako praznih) trenutkov, ki smo jih (tu in tam) preživeli.
Seveda ne pozabimo, da je treba lonescujevo besedilo vezati na družbeni kontekst njegovega nastanka. Čeprav se zdi, da je v digitaliziranem obdobju (in okolju) prav tako širši kontekst nesrečno podoben. Ali pa je vse skidaj stvar antropogeneze in se človeštvo pač ni sposobno spreminjati-Od regeneracije do degeneracije. A v osrčju Stolov vseeno stoji ljubezen, ki si jo izrekata m izmenjujeta starka (Manca Ogorevc) in njen mož. V njunem (namenoma nekajkrat hladno odčítaném in spet drugič kričeče neizrečenem) odnosu stoji plejada mxilenkosti, ki postavljajo ljubezen, zvestobo in srčnost pod ali nad črto znosnega. V lonescuju je vedno dvom, a sta ga (diligentna) Manca Ogorevc in (goreč in vznesen) Bojan Umek lepo prenesla. Stoli so ostali prazni za risie. ki niso razumeli temeljnega sporočila. Upati si ali umreří.
Lepo izpeljano, dramaturško dodelano in z ustreznoglcwíbo (Vaško Atanasovski) podkovano besedilo je vredno ogleda tudi v klavstrofobičnem okolju Odrapododrom. Nenazadnje, mar tja ne sodi^
TomaS
MIlan Dekleva, prejemnik prestižne nagrade Čaše nesmrtnosti za sto slovenskih verzov
Prijazen pozdrav pomladi
Dijaki treh celjskih gimnazij - Centra, I. gimnazije in Lave, ter vrtnarske šole so na svojski način proslavili svetovni dan poezije.
Na tradicionalni prireditvi Pozdrav pomladi so v organizaciji Društva ljubiteljev umetnosti Celje združili glasbo, poezijo, ples in ekologijo v Narodnem domu, ki je po zaslugi dijakov vrtnarske šole zaživel kot pomladni vrt. Dijaki so med glasbenimi in plesnimi točkami predstavljali svoje pesmi» ki so jih objavljali v glasilu Utrip 1. gimnazije. Za glasbeno plat so poskrbeli šolski sestavi The Šlager's in Julce Jazz Band, Oktet 9 in Piazzola band, plesala pa je dijakinja Živa Lipar [na sliki), članica Studia za ples Harlekin Celje.	BS. foto: GREGOR KATIČ
0ÍR05KI ČA50PI5
Reševanje skozi okno
Nekaj pogumnih učencev so morali gasile! rešiti tudi skcai okno.
V celjski III. osnovni éo-li so v petek in soboto pri* pravili tradicionalni projekt 3x3. Otroci In njihovi starši so se zabavali na različnih delavnicah, imeli pa so tudi pravo gasilsko intervencijo.
Projekt 3 X 3 so letos pripravili že desetič, in sicer z namenom, da otroci, učitelji in starši nekaj časa preži-vijo skupaj in se ob tem tudi česa naučijo. V petek so se lahko zabavali v frizerskih, angleških, matematičnih la ustvarjalnih delavnicah. V soboto pa so se starSi za dve uri pridružili pouku. 2 otroki so se učili, kako je treba ravnati v primeru izbruha požara v šoli. Nato je učence presenetil požarni alarm. »Povezali smo se s poklicnimi in prostovoljnimi gasilskimi društvi ter s policijo,« je povedal ravnatelj šole Janez Do-mitrovič, »učence smo žele-
li naučiti, kako naj ravnajo v primeru pravega požara, zato smo pripravili evakuacijo šole zaradi ognja v prvem nad-stropju. Seveda otrokom tega nismo povedali .<(
Učenci so se ob prvih zvokih alarma ob spremstvu učiteljev hitro odpravili iz šole. Takrat so že ugotovili, da ne gre za pravi požar, zato so mirno čakali na prihod gasilskih avtomobilov. Kmalu so gasilci res pridrveli in se lotili reševanja. saj je nekaj učencev ostalo »ujetih« v Soli. Dvignili so lestev in ob glasnem aplavzu vseh zbranih skozi okno rešili ujete otroke. Nekatere so na tla spustili z gasilsko lestvijo, druge so iz Šole prinesli na nosilih. Tako so se učenci, poleg tega, da so se dobro zabavali, tudi veliko naučili. Zdaj bodo vedeli, kako je treba ravnati, če bi šola res kdaj zagorela.
KŠ, foto: SHERPA
Moji starši
Moja mamica je kot slamka. Ko me poboža, je kot roža. Ko se jezi. vem, da mi dobro želi, ko pa me objame, me sreča prevzame, zato vem. da so za dobro na svetu mame.
Moj ati me je íičil kobacati, packati,
čeprav me kot dojenčka ni znal držati.
Me je pa naučil, kako zaspaii. Tako. da ovčke štejem in se zraven smejem.
Znam pa tudi nagajati, pa to ne kar tako. Najprej je ati naučil mamico, mamica pa mene. zdaj nam je (o v veselje in ne v breme.
ALEKSANDRA JURAK, 6. a, OŠ Polzela
Za svojo najljubšo knjigo lahko glasujete s kuponom, ki ga pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. V akciji, kjer Novi tednik sodeluje s Knjižnico pri Mišku Knjižku, bo izžrebanec vsak teden prejel lonček z Miškom Knjižkom. Tokratna nagrajenka je Ti-meja ZimŠek, Celjska c. 40. Vojnik. Lonček bo prejela na oglasnem oddelku NT&RC.
Otroci so $ plesom naznanili pomlad.
Ob gregorjevem plesali
v Rogaški Slatini se je srečaJo devet najuspešnejših otroških folklornih skupin Slovenije. Čeprav jo je T^irističnemu društvu Rogaška Slatina zagodlo vreme in je moralo prireditev z Evropske ploščadi prestaviti v Kristalno dvorano, je več kol 250 mladih navdušilo zbrano občinstvo.
S prireditvijo Na gregor^evo skušajo v Rogaški Slatini obuditi starodaven slovenski običaj praznovanja pomladi in ljubezni, katerega namen je danes prevzelo valentinovo. Zlasti pomembno je medgeneracijsko sodelo-
vanje, je prepričana predsednica turističnega društva Karla Škrinjarič, poznavanje slovenskega ljudskega izročila pa mora ostati ena od osnovnih nalog. Med nastopajoči sta bili ludi dve domači otroški folklorni skupini iz 11 osnovne šole in podružnične v Kosiriv-nici. Slednji so se na prireditvi predstavili v povsem novih oblačilih- Zadovoljni so bili tudi starejši folkloristi, združeni v slatinsko skupino Minerali, saj jim glede na veliko število nastopajočih Iz Rogaške Slatine novih generacij plesalcev Se dolgo ne bo zmanjkalo.	AK
Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celjij za stečajnega dolžnika
ELEKTROMEHANIKA REMIC
HERr/AN REMIC s.p.
D0BLETINA7, Nazane •v stečdju"
OBJAVUA STEČAJNI UPRAVITEU
JAVNO DRAŽBO
(I. DRAŽBENI NAROK) {za prodalo nepremičnin v k.o. Prahova)
I. PREDMET PRODAJE
Predmet prodaje so nepremičnine Hermana Pernic, Dobidtina 7. Nazarje in se nahajajo na lokacui Dobletina 7 in 7/3. Nazarje, in acer:
-	parc.št.289.Sstávbíéčd, vizmen 109m^» kar v naravi predstav* Ija stanovanjsko stavbo.
• parc.št. 29Ó.S stavbisće, v izmeri 28 m^, parc.šL 712/5 travnik, vizmeri 354m^paK:. 712/13 sadovnjak, vizmeri 816m^ vi .št. 296, k.o. Prihova;
-	pare št. 712/15 poslovna stavba, v izmeri 365 m^ funkcionalni objekt vizrrwri 14 m^ funkcionalni objekt v Izmeri 34 m^ dvorišče v izmen 698 m^ parc.st. 712/14 travnik v izmeri 1353 m^, vi,št. 555, k.o, Prihova
Na vf.ét. 555, k.o. Prihova.jezaradi nerešenih lastninskih zadev na parc.it. 712/15 in 712/14 vpisana plomba zaznamba to^e zaradi s{»ra za ugotavljanje lastnih, katerega mora rešiti Kupec nepremičnin.
Izklicna cena za nepremičnine znaša 78.772,00 EUR. IK SPLOŠNI POGOJI JAVNE DRAŽBE:
1.	Premoženje bo prodano v kompletu po načelu videno -kupljeno«.
2.	Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične oaebe, ki so drtav-Ijani Republike Slovenije ter tuje fizične in pravne osebe ob pogojih vzajemnosti.
3.	Vsi dražrtelji morajo pred dražbo vplačati varščino v višini 10 % skupne izklicne cene q^TRR št. 0637-6095-2771-068 odprt pri Banki Celje d.d., z oznako »Varščina za Elektromehanika Remic, Herman Remic s.p. - v stečaju«.
Pred javno dražbo se dražitelji izkažejo s potrjenim nalogom o vplačilu varščine In z izjavo z navedbo TRR, na katerega bo varščina neuspelim dražiteljem brezobrestno vmjer>a in sicer najkasneje v 8 dneh po končani javni dražbi. Račana varščina bo kupcu vstela v kupnino. Potencialnemu Kupcu, lu plača varščino, pa ne draži, se varščina ne vrne, ampak zapade v korist stečajne mase.
4.	Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo, fizične oseba pa se izkažejo z osebnim dokumentom.
5.	Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložřti javno listino pristojn^a organa, s katero dokazuje, da ne obst^ajo dejstva in okoliščine iz I., II. in lil. odst.čl. 153 ZPPSLali poda izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazen^o odgovornostjo izia», da ne oi>stajajo dejstva In okoliščine iz L. II. in lil. odst.čl. 153 ZPPSL
6.	Dražitelj. ki bo r^ dražbi uspel, mora sMeniti kupoprodajno pogodbo v 15 dneh po končani javni dražbi in plačati celotno kupnino na TRR stečajnega dolžnika v t5 dneh po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, da je dražitelj od nakupa odstopil, vaf^ina pa zapade v Korist stečajne mase,
7.	Izklicna cena ne vsebuje nobenih davščin In prispevkov. TI se zaračunajo kupcu dodatno in sicer na osnovi Zakona o davkih na dodano vrednost (Url. RS 69/98) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Ur.l. RS 57/99). Vse dajatve In stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec.
6. Kupljene sh/ari bodo Kupcu izročene v posest po plačilu celotne kupnine.
m. PRAVILA JAVNE DRAŽBE
1.	Dražbo vodi stečajni upravitelj po navodilih in nadzorom predsednika stečajnega sen^.
2.	Draži lahko tisti, Iv je plačal varščino in to dokaze s pisnim dokazilom o ptačilu.
3.	Zastopnik oziroma pooblaščenec dražitelja mora predložiti pooblas^Io.
4.	Dražitelj iahko dviguje izklicno ceno za 5.000.00 EUR.
5.	Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba.
6.	Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno.
7.	Dražbe je končana s potekom 10 minut po najvišji ponudbi.
d. Ugovore je mogoče vložiti, dokler ni zaključen zapisnik o poteku javne dražbe.
9.	Ugovore resi stečajni upravitelj takoj.
10.	Premoženje prodaja stečajni upravitelj po zaporednem vrinem redu številk.
Premoženje bo prodajano na javni dražbi, Ig bo potekala
v sredo< 2. aprila 2008, ob 15. uri v prostorih Okrožnega
sodišča v Celju, v sobi 236/11, Prešernova 22, Celje.
Celotni razpis iavne dražbe je razviden na oglasni deski Okrožnega
sodišča v Celju - stečajni oddelek.
Vse dodatne informacije dobite pri stečajnemu upravitelju
g. Branku Dordeviču na GSM: 041 749 896 po 15. uri.
novitfidnik '
Tt
OSREONJA KNJIŽNICA CeUE
MOJA NAJUUBSA KNJIGA je:
Ime in priimek: N oslov:
Oov«l(ui«m, do to jTiojS pwkirki |ovao ob|ovl|«rii
rdtliocelje
Mamicam
Otrokova prva ljubezen je mama. Brez nje ne bi mogli preživeti. Z njo ga vse življenje povezuje nevidna, a močna nit, ki se niti $ smnjo ne pretrga. Ljubezenske izjave, ki jih oirok daje svoji mami, so najbolj iskrene, saj izvirajo iz najglobjih količkov njegovega srca.
Ob materinskem dnevu tako otrokova ljubezen do mame dobi svoj pravi izraz in obliko.
V petek, 14. marca, smo v Petrovčah pripravili priredi-
tev ob dnevu žena in materinskem dnevu. Udeležilo se je je veliko mamic, babic, tet, pa tudi očkov, dedkov in drugih. Predsiavili so se jim otroški pevski zbor, Cici zborček, vrtec in še veliko drugih nastopajočih. Na predstavi smo nastopali mlajši in starejši učenci. Vse gledalci so bili navdušeni nad našim nastopom. Ob koncu prireditve smo vsi 2 nasmeškom na obrazih odšli domov.
UURA DIVJAK. 5.A/9 OŠ Petrovče
novitednik

www.novitednik.com
■
adiot$
i/f ffà itírih irtkvencâh
—	95.1 ^S.
« __
« ma ItiM	«•>*« «iaM»< . taMal«	«
Wtfww.radiocelje.coiii
novi tednik
ONIKA
17
Celjan s tristo kršitvami if prometu
Kako s cest spraviti divjaške povratnike in kaj bi storili^ če tak trči v vas in ostanete invalid?
Tretjina vseh prometnih nesreč v Sloveniji se je lani zgodila na Celjskem, kjer je umrlo 41 ljudi, kar je daleč največ v zadnjem obdobju. In ravno slaba prometna varnost, o kateri smo že ogromno pisali, spravlja celjske policiste v slabo vo-tjo. Na terenu imajo oprav* ka z divjaki, vinjenimi vozniki« tudi s takšnim bedakom, ki ima za seboj že skoraj 300 prekrškov cest-noprometnih predpisov in mu - nihče nič ne more.
Dâ je stvar še hujšd, ta kršitelj iz Celja Še vedno vozi, kar pomeni, dd predstavlja splošno nevarnost za vse udeležence v prometu! Poizvedovali smo, ali bi denimo zoper nekoga, za katerega vemo. da z nevarno vožnjo in neupoštevanjem predpisov ogroža varnost ostalih udeležencev v prometu, lahko podali prijavo oziroma ovadbo zaradi suma kaznivega de-
Leta 2006 je na cestah umrlo 27 ljudi, najbolj krvave so bile ceste na Celjskem leta 2002> ko je na našem območju v prometu življenje Izgubilo kar 46 oseb.
janja povzročitve splošne nevarnosti (po Kazenskem zakoniku), â bi zadeva kmalu padla v vodo zaradi pravne razlage člena. Če bi na tak način, a za sum kaznivega delanja ogrožanje posebnih vrst javnega prometa (prav tako po Kazenskem zakoniku) ovadili kršitelja, ki ima skoraj 300 prekrškov, bi zadeva spet padla v vodo. Preprosto povedano zato, ker gre v njegovem primeru »zgolj« za prekrške in ne kazniva dejanja, čeprav je skoraj 300-krat ne-
koga spravljal v smrtno nevarnost! La^o pa se kmalu kaj spremeni, kajti nov ka-zenstó zakonik, če bo sprejel, govori o kaznivem dejanju predrzne vožnje v cestnem prometu. Voznika, ki je vinjen ali ki s prehitevanjem» izsiljevanjem ogroža varnost ljudi, se bo kaznovalo z zaporom do treh let aîi še več v primeru nesreče.
Kljub temu, da so celjski policisti lani poostrili nadzor na nekaterili cestnih odsekih ter povečali število nad-
zorov alkoholiziranosti voznikov, morije na cesti niso niti mogli ustaviti nit! zajeziti. Značilnost lanskega leta je bila tudi, da so se tragedije dogajale na cestah, ki niso bile problematične z vidika prometne varnosti in na katerih se že leta in leta ni zgodila nobena nesreča.
»Glavni vzrok za najhujše nesreče je še vedno hitrost, sledita nepravilna stran in smer vožnje. Lani je zrasel tudi odstotek alkoholiziranih voznikov, ki so povzročili kar 37 odstotkov vseh tragičnih prometnih nesreč,« razlaga direktor Policijske uprave Celje Stanislav Ve-niger. Sicer je Veniger znan po svojem mnenju o prihajajočem novem zakonu o varnosti v cestnem prometu: »Verjamem, da bodo nove kazni, če ne drugače, vsaj
Na Celjskem je deset voznikov, ki Imajo 100 kršitev cestnoprometnih predpisov. Šest voznikov je takšnih, ki jih imajo že 70 Id šest voznikov, ki imajo več kot 80 oziroma 90 cestnoprometnih prekrškov! Ti kljub temu dnevno sedejo za volan.
Požar za praznike
Gorelo v Slovenskih Konjicah, Velenju, Arclinu - Škode za več kot 50 tísoč evrov
Na Celjskem je v minulih prazničnih dneh zagorelo trikrat, k sreči v požarih ni bil nihče poškodovan. Čeprav so se z ognjem najprej, še pred prihodom gasilcev, borili domači. Gorelo je v Slovenskih Konjicah, Velenju in Arclinu, skupno |e Škode za več kot 50 dsoč evrov.
Največjo škodo je ogenj povzroči) v Arclinu 11, kjer je zagorela mizarska delavnica pri Avgustu Špegliču, Zagorelo je okrog 1. ure v noči na nedeljo, na ognjene zublje pa je lastnike prvi opozoril pes z lajanjem. »Slišali smo psa in pokanje, takrat je go-relažestreha. Ker jebil strop delavnice lesen, Je gorelo toliko hitreje,« razlagajo pri Špegličevih. Požar so pogasili prostovoljni gasilci iz Vojnika, Škofje vasi in Arclina 1er preprečili morebitno širitev še na bližnjo stanovanjsko hišo ali na gozd, ki je v neposredni bližini, verjetno pa je požđf vsaj malo omilil tudi sneg. Kljub temu je škode za okoli 30 tisoč evrov, objekt naj bi bil zavarovan. Zaradi hitrosti požara družina Špeglič iz delavnice kaj veli-
ko ni mogla rešiti, niti strojev, kaj Šele, da bi iz delavnice uspela odnesti že skoraj gotove izdelke od omar do kuhinje. Toda poškodovan ni nihče in že to pomeni veliko. Na kraju so bili tudi kriminalisti, ki so ugotovili, da naj bi zagorelo zaradi dotrajanosti dimnika.
Še vedno pa ni znano, zakaj je na veliko soboto zve-
čer zagorelo gospodarsko poslopje v Kavčah, v katerem sta bila spravljena seno in les. Ogenj so pogasili prostovoljni gasilci iz Velenja. Šentilja in Vinske Gore. Nastala škoda znaša okoli 20 tisoč evrov. Kriminalisti Se vedno preiskujejo okoliščine požara. Prav tako v soboto so se z ognjem borili tudi v Tepanju pri Slovenskih Konjicah. Goreti je
začela manjšalesena vrtna lopa, požar, ki so ga sicer uspeli pogasiti domači gasilci, se je razširil tudi na leseni opaž stanovanjske liiše, UniČiJ je smučarsko opremo inavtomo-bilske pnevmatike. Škode naj bi bilo za dva tisoč evrov. Zagorelo naj bi zaradi kratkega stika na električni napeljavi.
SŠol
Foto: SHERPA
kratkoročno vplivale na stopnjo varnosti. Toda kmalu bo treba spet najti nove ukrepe,«
Vodja Sektorja uniformirane policije Robert Videc pravi, da bo nov zakon vendarle prinesel vsaj nekaj novih ukrepov proti povratnikom in vinjenim voznikom, ki predstavljajo največjo nevarnost v prometu. »Neutemeljeno pa bi bilo pričakovati, da bi policija prevzela odgovornost za slabo prometno varnost.« Tući policisti si ves Čas belijo glavo z vprašanjem, kako s cest pregnati povratnike. Čeprav so njihovi ukrepi jasni. »Če je prekrškar zaloten in če kaže» da bo s kršitvijo nadaljeval, ga lahko prldržimo do iztreznitve, a to je več ali manj tudi vse, kar lahko policija zaenkrat naredi v takem primeru.« Veliko odločitev, ki se nanašajo na kršitelje, izreče sodišče, kjer vemo. da pade tudi marsikatera zadeva proti osebi, ki ima na grbi že ogromno kršitev. Dokaz je odgovor na vprašanje, kaj na cesti še počne tisti, ki ima skoraj 300 kršitev...
' SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Porazno! g
■
Celjski policisti so v okvi- 9 ru vseslovenske akcije Var- ^ nostnipas-pripnisvoježiv- g ljenje (ki traja do 4. aprila) e na našem območju minuli iS četrtekustavill356vozmkov in ugotovili kar 216 kršitev ^ cestnopromeuiih predpisov! ® Izdali so 141 ptačiinih nalo- j gov» iri obdolžilne predio-ge, Štirje kršitelji so kazen 5 plačali na kraju, 125 vozni- k kovsoopozoiili.Poraznoje, ^ da skoraj 170 voznikov ni bilo med vožnjo pripetih z varnostnim pasom. V Laškem, Celju in v Žalcu so v akciji poleg policistov sodelovali tudi predstavniki Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Nepripete voznike, na tem območju so jih našteli 58, so policisti povabili k preizkusu »zaletavč-ka«. »Sliraj polovica voznikov j e >zaletavček< tudi preiz-kusila in domala vsi so bili presenečeni nad močjo trka pii samo il kilometrih na uro!« so sporočili s celjske policije. Člani Sveta za preventivo in vzgojo v cesmem prometu so voznike in sopotnike tudi poučili, saj marsikdo varnosmega pasu ne uporablja pravilno, o njegovi uporabi. »Pogoj za učinkovitost varnostnega pasu je. da je sedež praviJno nameščen, da je vzglavnik nastavljen tako» da je zgomji rob vzglavnika poravnan z vrhom glave, da varnostni pas teče Čez sredino rame ter da je spodnji del pasu, ki poteka preko bokov, nameščen čim nižje in da je primemo za-t^njen,« pojasnjuje ob tem.
Kmalu spet smrt kolesarja?
v zadnjih sedmih letih je na Celjskem umrlo 427 ljudi, od tega kar SO kolesarjev. Ravno kolesarji so tudi med najbolj ogroženimi udeleženci v cestnem prometu, največ jih je umrlo v letih 2004 in 2006. Statistika kaže žalostne podatke: najmlajša žrtev je bil 10-letni kolesar, najstarejii kolesar» ki je umrl v nesreči, je bil star 88 let.
Najbolj so med kolesarji izpostavljeni starejši od 64 let. V to starostno skupino spada več kol polovica umrlih. Če pogledamo skupno število vseh kolesaijev, ki so bili v zadnjih petih letih udeleženi v nesrečah, je to Število 607. Visoko število se nanaša na dejstvo, da ljudje po kolesih zaradi cenovne dostopnosti vedno več posegajo, manj pri tem pomislijo na lastno vamost, pa tudi prometna infrastruktura se ni bistveno spremenila, kaj Šele izboljšala, pravijo na celjski policiji. Med žrtvami kolesaiji je največ starejših tudi zaradi njihovega slabšega zdravstvenega stanja ter slabšega dojemanja v prometu. Na polidji zato svetujejo, da se predvsem starejši izogibajo vožnji ponoči ter voženj po cestah» kjer ni kolesarskih stez in naj skrajšajo trajanje vožnje, ob tem naj upoštevajo predpise. Na kolesarje pa morajo biti pozorni ludi vozniki, najbolj v križiščih in lam, kjer ima kolesar absolutno prednost Zaradi varnosti policija priporoča vsem kolesarjem uporabo zaščitne čelade, čeprav ni predpisana.
Foto: SHERPA
m m
18

INFORMACIJE
novi tednik
' ÉÓííiL TED


Ob sotočju Drete řn Savinje v Nazarjah ne morete zgrešiti mogočnega gradu Vrbovec. Grad, ki v sebi sferiva muzej
gozdarstva in lesarstva, je tudi pravi naslov za zaprisežene gurmane. Prvotno grajske kletne prostorne so leta Í992 preuredili in jih namenili za
gostinsko ponudbo. Za zaključene družbe in tiste, ki si upajo, v grajskih prostorih prípravř/a/o pravo srednjeveško pojedino. Vsafeemu gostu umijejo roke in nadenejo tuniko, ki služi tudi za brisanje rok Mimogrede, da ne boste na grajski mizi iskali kakšnega pribora. V srednjem i vefeu ga niso poznali zato ga bosfe na grajski mizi zaman isfeaří. Izjema je ře lesena žlica za okrepčilno gobovo juho v krušni skodelici. Nato za glavno jed vsak gost dobi kar celo kračo ali piščanca, poleg pa še obilico zelenjave in kuhanega krompitia. Užitek ob polni
verdi
verdi
PIZZERIA
Tel.:
03/5718 210
Griže 125 3302 Griže
^ sUcihi' dûbïî^iL ûhua^
Unnkt GSM: Ml 710545 wwwAfK-bwçeuom nfb^vanC'burôefXDn]
reitAurxojAr «
' »tiùuis uPOir
Gosfisce Grad Vrbovec
Savinjska cesta4 5331 Nazarje	mm^
Tel: 03/583/28-00 *
Odprto vsak dan od 10. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
grajski mizi na kateri nř prtov, so pa gíínent vrči, ki služijo kot kozarci, in leseni ki'ožniki, je tako popofn.
Gostišče sprejme v svojih sobanah približno HO gostov. Vzdušje lahko brez pretiravanja
jkyiim.gosfiscegradvTbovec.com info@gosliscegradvrbovec.9e^
m ř a d e m siru ... Omenřři je treba tudi ocvr/ feamember, ki velja za zanimivo toplo predjed v naših krajih, in d i vřadí no. Dušeni
označimo kot edinstveno. Visoko obofeani sfropt majhne niše, kovana ogra;a naravno p/*řduáena svetloba in v živo skalo vklesana jedilnica. Kot nalašč za uživanje ob domačem, savin/sfeem želodca feraáfcem pršutu, domačem
gams v omaki z jurčki se bo stopil v ustih, podobno vas bosta navdizářía divji prašič ali srna z brusnicami. Za prilogo priporočajo domače sirove štruklje in hruško, kuhano v ingverju, ter v rdečem vinu feuhano slivo. Tudi sladice vas ne bodo razočarale, še posebe; grajska ne. Sicer pa se lahko v gradu Vrbovec okrepčate tudi z dopoidansfeimi mal team t med featerimi prav gotovo vsafe popofnife najde nekaj slastnega zase.
r ,,_	
	
Restavracija Otoman Grad Tabor	
KMHlílllli	■■AMV« MmiMi épmlM^
/ÉMŮMWÚáKMr •*W*f«di ^V^ efivw* . tofoi M^iiUlfiu n arflu*	potftmt^m iSSSktm
Stomian

wwwiiořmanji	^ "iftî
vitaoarK
Zdraviliška 22.3270 LA^iOD, telefon 03 573 1610, internet: www.vi(a[>drk.si, email: info$VTtapark.si
«M» M» aim^
td.sOSSSÍTfOO \

^MIRAN
Obrtniška cesta 13
ňmim
T€L:059031 314	^
Fax:OS9031 313	^
E-pošta: jnf0@pí220teka.si http://www.piZ20teka,si
RAZKOŠJE Trnove« pri D. 56 KUUNAIUČNB Dramlje RADOtrVOOT Tel.: 03/5795-320 INHAKMONTJE Mob;05l/43W)36
OiaJ50VI wvw.goslísceoíraD.ii
ôm prt meah I?. 3214 Zitít (0)3757$$» RB:4»6(0)) 7520200 (•mail:
Hotel Smsgavc
Tel:+»6 (0)3 75766 00 FK+3»iO)n5766IQ (viull: hflR(@siim|4K.coni

m&s^e
w.smogavc.com
OlubTeriàzz^ $. nadscropie CckUpark ^^ {4. Celie	^
ei ' ojt 10*, ^
Restavracija PIzzerija in spa9eterijd Prenodsca***" BEAUTY &W£LLNESS CENTER LUCIJA (tel: 03 7590608]
teervadje: 03 7S90ti07,<ÎSM 041- 222-732 SlofflUova ulica 3215 loie, www.kfaomjj
f3kMílans.p. milanJiđ " 'amëka cesta ISA, 39
041/901760 tB|.:Oa/tt67070,03/42 67072
vinoieka in del i kar esa
Bogomir Paj> s.p.
3000 Celje, Linhartova 20 tel.: 03/548-45-11, faks: 03/544-28-70
^ m
ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
Jetra - kemična tovarna - 5.
Objavljamo Še zadnji del odgovora na vprašanje bralca, ki ga zanima vse o bolezni jeter in zdravljenju.
Vnetja jeter so lahko zelo različna, a najbolj pogosto je virusno vnetje, ki mu pravimo hepatitis. Posledica tega vnetja je okvara in konćno tudi propad jetrnih celic. Samo vnetje je lahko prehodno. lahko pa preide v kronično okvaro, ki traja celo Življenje.
Vzrok za takšno vnetje so virusi, ki so označeni s Črkami abecede: A, B> C, D, vse do G, a pogosto pravega vzroka za vnetje ne najdejo. Hepatitis. ki nastane zaradi virusa A je vedno nagla in zelo nalezljiva oblika bolezni in je pogosto posledica infekcije z nečisto vodo, a se prenaša tudi z okužene osebe na zdravo na kontaktni način. Ta oblika ne prehaja v kronično, Za to obliko obolevajo popotniki, ki potujejo v eùo-tične dežele.
Virus B se prenaSa z iglami, s serumom, s slino, spermo ... Zato se danes vsa kri sistematično pregleduje in testira na vsebnost prisotnih protiteles na viruse hepatitisa B, Virus ne uničuje celice, temveč spodbuja vnetje, ki v določenem odstotku pre-haja v kronično obliko. Prenaša se tudi s spolnim odnosom, zato so pogosto okužene noseče matere, ki prenesejo virus tudi na otroka. Ti postanejo kronični nosilci virusa in potencialni vir okužbe. Ker se prenaša tudi preko ranic, so ogroženi vsi, ki pridejo vkontaktzbolnikom.
Virus DpovzroČa vnetje samo ob prisotnosti virusa B, C pa povzroča vnetje in le-to prehaja v kronično obliko v 60 odstotkih, Prenaša se enako kot virus 8, torej z iglami, spermo, slino, preko ranic na koži in je pogost med narkomani. Zlasti je pogost med intravenskimi odvisniki, kot tudi med odvisniki, ki kokain njuhajo. Nosilci raznih kovinskih okraskov v koži, ki so znani kot piercing, so za SO odstotkov bolj ogroženi kot njihovi vrstniki, ki teh okraskov nimajo. Tudi uporaba zobne krtačke je lahko nevarna in je pri pretirani intimnosti, ko nekateri uporabljajo isto krtačko, pogosto vzrok za okužbo z virusom C. Prav tako se hitro širi po promiskuitetnih grupah z veliko spolno svobodo.
Piše: prim. JANEZ TASIČ,
dr. med., spec, kardiolog
Pozorni na znake
Bolniki, ki zbolijo za hepatitisom, imajo najprej nespecifične znake. Mishjo, da prebolevajo gripo, utrujen! 50, imajo prebavne motnje, rahlo temperaturo, bolečine po mišicah, svetlo mmeno blato, napenja jih itd. Ponavadi izgubijo apetit, shujšajo» pojavi se temen urin. Koža srbi in postane rumenkasta. Povečajo se jetra in vranica, pojavi pa se tudi slabokrvnost. Pri hepatitisu A trajajo znaki tudi po več mesecev, pri hepatitisu B do 150 dni, a so pogosto sklep: vneti in boleči. Bolezen preide v kronično tudi brez teh akutnih znakov. Znaki tega napredujočega he-patitisa so blagi, trajajo tudi po 20 let. Pogosto so prisotne bolečine v malih sklepih rok, tako da se zamenja z reu-matoidnim artritisom, pri tretjih pa se pojavi kar odpoved jeter brez posebne dolgotrajne simptomatike.
Ker diagnostika ni vedno enostavna, je potrebno na pregled k zdravniku vedno, ko se pojavi rumena barva beločnice» temen urin ali svetlo blato. Rumerm barva se pojavi zaradi povečane količine bilirubina v krvi, ki ga okvarjena jetra ne more predelati in izločiti.
Da ugotovimo natančno diagnozo, je potrebno najti povzročitelja. Zdravljenjezah-teva sodelovanje bolnika in zato mora bolnik najprej opustiti alkohol in vsa zdravila, ki lahko vplivajo na jetra. Priporoča se lahka hrana, ki je prekuhana in vsebuje le malo nenasičenih maščob iz olj in od dodatkov le vitamine B kompleksa. A Še to pod kontrolo zdravnika. Obroki naj bodo majhni, večkrat dnevno, tako da se prepreči hujšanje. Pomemben je počitek. Pri ostarelih, pri nosečnicah in pri drugih kroničnih boleznih, pri katerih so možne komplikacije, je potrebna hospitalizacija, saj potrebujejo intravenozno da
5fl/JŠAjMO,
Z /^âù^i^iz^ùuJzûi^ ùt-
izUit^	z. Hi^mAt^of
janje tekočine, ki preprečuje dehidradjo celic.
Pri hitro potekajoči ali tako imenovani fulminantni obliki je odpoved jeter pogosta in zahteva zdravljenje s kortikosteroidi, a transplantacija reši življenje v 60 odstotkih.
Prognoza je dobra, saj se večina vnetij pozdravi že po nekaj tednih. Pri posameznikih je zdravljenje lahko tudi zelo dolgo in traja tudi po leto dni, lahko pa je potek kratek in bolezen poteka v fulminantni obliki. Dobra stran je, da se razvijejo pro-títeles, ki ščitijo bolnika pred tem virusom, a ga na žalost ne zaščitijo pred številnimi drugimi. Pri kronični obliki pa imajo lahko bolniki številne težave, ki se stopnjujejo, Če bolezen preide v cirozo, o čemer smo že pisali.
Če imate vprašanje za primanja Janeza TasiČa, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, s pri-pisom za Zdravje - našelx)-gastvo ali na elektronski naslov tednik@nt'rc.si
8 • kg meMcno
Dr. PIRNAT
)^/;252-3255,01/519
www.plmat.sl
k	a »F^ a B«. »«dumi 3t	J
ROŽICE IN CAJCKI
Upa 19 razdraženo kožo
Mladostni v pomlad
Ko se zgodaj spomladi pogledamo v ogledalo, nismo najbolj zadovoljni. Zdi se, da je naša koža sivkasta, upadla in starejša kot sicer. Na njej se rišejo sledi komaj končane zime. Pomlad je pravšnji čas, da ukrepamo. Pri tem nam bodo v pomoč tudi preizkušeni naravni pripravki.
Ste tudi vi med tistimi, ki so se jim kot gobe po dežju po obrazu, zlasti okrog oči, začele pojavljati gubice in gube? Če sle se tako kot jaz od-k>čile, da je skrajni čas, da nekaj ukrenete, vam ponujam nekaj »proligubnih« nasvetov. Začnimo z napotki Simona Ašiča. Za učinkovito doma izdelano kremo potrebujemo Čebelji vosek, čebulo in med,
Otroci, polepsqjte
prazniK/Damicam!
Kot vsako leto tudi letos pripravljamo presenečenje za mamice - stilsko preobrazbo za tri Izzrebanke.
Izmed kuponov, ki smo jih v naše uredništvo prejeli do 21. marca smo na Radiu Celje, 22. marca, v živo izžrebali s řečnice:
Majda Knez. Galicija 2D a, Žalec Ivanka Krofiič, Vojkova 5, Celje Nives Krajne, Savinjsko nabrežje 8, Laško
kAiPtírv^ 10MK P
3000 ceut
Hsr center Oarja OarjB Kfrctnui. s^. Ul. Frsnkolovskth !rtev 24. Celje T8l.;4gi 97 00
Že tretje leto zapovrstjo bomo stilsko preobrazbo za mamice izvedli pri Hair centru Oarja na Hudinji, nadaljevali pa v Lepotnem studiu Katarine Sodin, in sicer 27. marca s pričetkom ob 8. uri. če katera od izžrebank tega dne ne bo prosta, bomo izžrebali drugo mamico.
Piše: PAVLA KUNER
Na rahlem ognju zmešamo tri žlice že pred tem raztopljenega čebeljega voska» sok dveh čebul in dve žlici medu. Odstavimo in meSamo, dokler se masa ne ohladi» nato jo spravimo v posodico, ki se dobro zapre in shranimo na hladen prostor. S to kremo rahlo masiramo prizadeta mesta, Proti nastajanju gub si na kožo nanesemo sok češnje ali korenčka in počakamo, da se nâ njej posuši. Gubice lahko odpravljamo tudi z obklad-kom iz lapuha (TUssilago far-fara) in Limone. 50 gramov lapuhovih listov kuhamo 10 minut v litru vode, odstavimo, malce ohladimo, precedimo in dodamo sok ene limone. S tekočino prepojimo obkladke in jih zjutraj in zvečer položimo na obraz. Na njem jih pustimo 10 minut, nato obraz umijemo z mlačno vodo. Podočnjake in temne kolobarje pod oČmi omilimo s kopeljo iz poparka srčne moči (PotentQla tormen-tilla) in timijana (Thymus vulgaris). S četrt litra kropa poparimo eno žlico mešanice obeh zeli. Kopel naj bo mlačna. Iz srčne moči in ti-
mijana si lahko pripravimo tudi obkladke. Uživajmo veliko peteršilja (Petroselinum hortense]. Vsak dan na tešče požvečimo stebelce ali dve in tako bomo na dobri poti, da se znebimo podočnjakov. V primeru, da imamo otekle in zabuhle veke, pijmo popa rek iz janeža (Pimpinella anisum), meiise (Melissa officinalis) in mete (Mentha x piperita). S skodelico kropa poparimo mešanico zeli, po eno žličko vsakega, pustimo stati 10 minut, precedimo in pijemo trikrat na dan po eno skodelico Čaja po gíavruh obrokih.
Usti lapuha za obkladka proti gubam
Peteriilj zoper podočnjake
PfOli kuperozi, ki prizadene predvsem kožo na obrazu oziroma na licih in nosu, koristi prevretek iz korenine navadne milnice {Sapona-ria officinalis), listov rožmarina (Rosmarinus officina-li s), korenine potrošnika (Cichorium intybus) in regra-tove korenine (Taraxacum officinale). Vzamemo Žlico mešanice za veliko skodelico čaja in kuhamo 10 minut, nato precedimo. Popijemo po eno skodelico zjutraj na tešče in zvečer. Za lepo in sijočo kožo na obrazu in vratu jo umivajmo s korenčkom, kumaro in limono: zmešamo po 3 žličke korenčkovega in kumaričnega soka in sok ene limone. S to mešanico izmi-vamo obraz. Razdraženo kožo, zlasti po sončni pripeki, umivamo s poparkom lipe (Tilia cordata): s skodelico vrel e vode poparim o eno žlico lipovega cvetja. Za S minul odstavimo, precedimo In ohladimo.
ISCEMO TOPEL DOM
Materinski dan živaisiciii mam
Kâteri dan )e danes? Torek. ia> to vem, ampak kaj je tako posebnega na današnjem dnevu? Da, seveda. Danes je prav poseben dan, na katerega presenetimo naše mamice s skrom* nim darilom. Saj se še spomnite, kako ste za mamico nabira* li rožice po travniku, zanjo izdelali voščilnico ali pa ji celo sami spekli kakšno pecivo.
Jaz bi t8 z vssfiljsm rada slišala peti, Rodotfek. Ali bi mi zapei arijo iz opere Cannen? (5379)
Kaj pa jaz, Rodolfak? Jaz pa ne dobim pesmice? Pa si rekel, da bol za najlepšo psičko prihranil najmilejlo skladbico. (5343)
Matere so namreč prav posebna bitja, brez katerih ne bi bilo nas • ljudi. Zato si zaslužijo pozornost in skrb, a ne le en dan v letu, temveč prav sleherni dan, Torej, čestitke vsem mamam lega sveta I
Kaj pa živalske mame? Si tudi one zaslužijo materinski dan? Ali je ta dan namenjen izključno Človeški mami? Moje mnenje je, da si vse mame tega sveta zaslužijo svoj dan v letu, ne glede na to, kateri vrsti pripadajo. Verjetno si sedaj le mislite, da nisem resna in da imam nenavadno mišljenje, adovobte, da ai^umen-dram svojo misel. Kaj je pravzaprav definicija matere? V SSKJ je napisano, da je mati ženska v odnosu do svojega otroka. Torej, nikjer ni napisano, ali se termin mati uporablja izključno za človeško mamo ali tudi za živalsko. Kaj je vloga matere? Skrb in nega njenih otrok, kar pa počno ludi živalske mame. Niso le človeške matere pozorne in ljubeznive do svojih otrok. Če ste kdaj imeli leglo mladih kužkov, potem veste, da so pasje mame zelo skrbne, zaš-čiiniške, ljubeznive in še bi lahko naštevala. Če dobro pomislimo, ima živalska mama običajno težjo nalogo kol človeška, saj lahko ima naenkrat več otrok. V zavetišču imamo na primer psičko s dvanajstimi malčki. Samo predstavljajte si, da bi morali naenkrat nahraniti toliko lačnih ust in pazili na vsak njihov korak. Če bi vprašala psičko v zavetišču, če si zasluži pose-
ben dan, bi verjetno odgovorila, da ne, saj z veseljem opravlja nalogo matere vsak dan v letu, zato je vsak dan prav poseben. A če vprašate mene. bi si ga gotovo zaslužila, in verjetno še bolj kot katera od človeških mam.
Ni pomembno, ali gre za Človeško ali pasjo, za medvedjo ali ptičjo mamo, edina stvar, ki zares šteje, je materina sposobnost nesebično ljubiti svoje otroke in zanje poskrbeli po njenih najboljših močeh. Ali je tega res sposobna le človeška mati? No, moje mnenje že poznate. Svojega pa si ustvarite sami. V pomoč pa naj vam bodo vaše domače ljubljenke. Ali pa pridite v zavetišče in obiščite pasjo mamo z veliko otroki.
V zavetišče ste vabljeni od ponedeljka do petka, med 12. in 16. uro, ob sobotah pa med 9. in IS. uro. Na iniemetni strani vAvw.go. lo/zonzani si lahko ogledate vse naše varovance. na telefonski številki 05/749-06-00 pa smo dosegljivi za vsa vaša vprašanja.
řJTNA ŠTARKEL
Pozdravljeni! Sem RodoIfo, slavni operni pevec. Kot vsi najboljši operni pevcisem tudi jaz nepoboljšljiv romantik. Kaj torej želiš, da ti zápojem. ljubica moja?
RodoHek, meni tudi zapoj kakšno lepo pesmico. Ampak jaz imam rajši uspavanko za lahko noć, da se bova lahko malce stiskala... (6367)
Joj. punce, ne vem, zakaj se tako gre bete za tega RodoKa. Ali ne vidite, da blefira? Onje navaden Casanova, kakšen opemf povccncki! (B42G}
TîTTÏÏÏÏTTî
VOZILA
PRODAM
HROŠn300,oidlinier, letnik 1971, svetlo mcKÎre barve, s polrjeno servisro knjiž> (0. z vsemi pripodolocl dokumenli zo $tofodobnlka, avlo je zelo dobro ohro-njen, prodom, Ceno po dogovoru. Telefon 031 219447,	tsi9 REHAUlTmegone 1,6 en ser k, M1997, lepo ohron jen, gordiron; ugodno pro-dorn.Tsyon(03)54B4-296,051313-013. 1S11 HONOOtivkl,4l6v,Mt99(l,pn)đoin. Ceno po dogovoru. Telefon 041 367-539. 1514
KUPIM
OSCBNO mh od lemiko 1997 noprei, v kokrinem kdi $hinlif, m\rto ku|Hm.Tel^ fon04l 361-304.	ii?6
PRODAM
TRA(Nl o^ocalnik Sip ISO prwiam. Ceno podogovoni.Telefon5793'249. t482 SAMONAKUDAINO prikolito, hribovsko, prodom. Cdno po dogovoru. Telefon 031 223-531	1484
MEÏRSK) stroj zo krolenjekrMîenje in rob-korije pločevine prodam. Telefon (03) 5792-134.	14Ô8
I^Bu
C]Q[?EQE2D©EIDEI
Unhtrtova 22. Celje
034924222 vsak {lan otf8.30do 13.00
•odkup va» nepremiŽRine ' cenitve iiepremičnin 'vpisiviempkoknjijo 'sestava kupoprodajnih pogodb in urejanje potrebne dokumentacije
Promet i Mpremiêniiumi naj bo varofl. lato saupalt« nam.
Tel«fon 041 60i 555
POSEST
PRODAM
HIŠO, Lešino, m m\ portelo 1.21)0 m', odiično lobojo, obnovljeno, cenirolno kurjovo, telefon, prodom zo 70.009 EUR.Telefon(0l)723^1SI. o NA lepi, sončni legi v Gruscoh (Dromlje) ugodno prodom zozidljivo porcelo, vsii-kost 3.300 mUelefon 031 880-292.
1475
KUPIM
VIKEND ali hi», v okolici Celjo, do 25 km, kupim, gotonno do 100.000 EUR.Tde-fon04l 397-211	ner
S1AN0VAN1SK0Í&, v CdjucA bliznpokoTici, kupim. Pogoj je sončno lego. Telefon 031 309-555.	i4i3
ZORAVIUŠĆC lA^KO
Zdravilišče Loiko, d. d., razpisuje za šolsko leto 2008/09 nasl^dni# itipMctije z« di{ak« srednjih gostinskih soi:
•smer natokar/ kuhar, slašacar od lé letnika
ddljos ZG 4 dijoke • smer gostinski tehnik od 1. letnika dalje:
za 4 dijake
Vloge za dodelitev štipendije naj zainteresirani poll[ejo na noslov Zdravilišče Loiko/ medicina in turizem, d. d., Zdraviliška cesta A, 3270 Laske, in sicer de 30.4. 2008.
Podjele >fr&RC, d.o.o. Direktor Srečko Šroi
PodJeije opravlja časopisno-zđlo2nj$ko. radijsko In ^en-ci j$ko-iržno ciejâ vnosi
Nas]ov:?reSemoval9,K)00Ce]je.tDlc{on(03)422Si90. fax: (03) S4 41OM, Novi ledrúkiihaia vsak lorek iopeiřk, ceru lorkovegd izvoda j? 0.£1 EUR peikav^ pa 1.25 EUR. Tajnica: Tea Podpećan Veler. Naročnine: Majda KlanŠck. Mesečna naiočnljia je 7,50 EUR. 2b tujino je letna naročnina 150 EUR. številka iransâkcijskega računa: 06000 0026781320. NenaroČenih rokopisov in foio-
grafi) ne vračamo. Tisk: Delo. d.d.. Tiskarsko središče. RADIO CCUE Duná
)una}ska S. direktor: Ivo Om^n. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9.5% davek na dodano vrednost
MVI TEDMOC
Odgovorna urednica: Taijaiia Cvirn. Namesmica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Kattč. Računalniški prelom: Igor Sarlah. Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjâde^.com E-mail uredništva: iedAik<^nt*rc.i(i; E'mail tehničnega uredništva tehmka.tednlk^nt-rc.sí
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica infortnativnega prograraa: Janja Iniihar
E'mail: radio<^ni-rc.sl.
E-mail v studiu: info^^radioceije.com
URiDNIŠTVO
Milena BreČko Foklič. Brane ieranko. Spela Kuralt. Rozmari* Petek. Urška Selišnik. Branko Stamejčič, Simona SolirnČ. Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
A6EMCUA
Opravlja trženje oglasnem prostora v Novem tedni»
ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in
vodja Agencije: Vesna Lejič.
Ht>paganda: V^ko Grabar, Zlatko bobmèc,
Viktor Kleooviek, Alenka Zapušek, Rok Založnik
Itiefon: (03)42 25 190
(03)54 41 032. (03)54 43 511 Sprejem oglasov po eIckL poŠti: agenci^€^t»rc.si
MALI OGLASI - INFORMACIJE
STANOVANJE
PRODAM
ŒLIE, Otok. f rodom obnovljeno, kpo dvosobno stonovonje. 53 m^ ceno 79.500 EmiJeMonOSl 668-700,pol7.uri.p DVOSOBNO stnnovgnjB, an^Ce^o, 61 tn', nioiriosl poslovno d^ovnosli, prodom. Telefor 041 246415. 1447 S\mm v Ddckovem Mselju. 55 m^ prodom zo 80.000 EUR. Telefon 041 586466.	1525
S060 s somodojnm vhodom, zg eno osebo, oddom.Teleiot}041 650-737. tso3 SOBO s souporabo kuhinje in kopohice oddam. Ceno po dogovoni. Telefon 031 6S5-349fllí041416412, po Í8.i;tí.
1S06
PROPAM
HLADlUiílC štediln^, protni stroj, bhinjo, mizo, stoj«, frosed in klubko mizo pro-dom.TelobiOSl 424-303. 1533
KUPIM
ENOII^POlali dvosobno stonovonie, v Cdju, kupim. Gotovino. Telefota 031 309-555.
1413
OPPAM
OPfiEMUENO dvosobno stonovonje oddom poru ali urejeni somsld osobi. Telefon 031 26^04.	14^
VSFKFJUlUU oddam enoinpolsobrn oprenv Ijeoodonovonjein eno opremífenosobo skopofnio). Telefon 0712S71-63880Gri 5798-391.	1530
PROPAM
SUHA bukovo drvu prodom. Telefon 051 381-260.	1467
UĐUSKI pod, opoz. bnino in komen ikrilj prodcm.Telefon 041 637-202. i480
DRVA, Bobor, bukev, hrast, prodom. Tole-fon041 654-729.	1483
Prazna sta dom in dvorišče, naše okc zaman te tàfe. Zdaj rože tvoj grob krasijo in svečke ti v pozdrav goryo.
V SPOMIN
16. marcâ je tninilo LÛ let, kar nas je zapustil dragi a(e
VILI OPRCKAL
Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastile njegov spomin. Vsi njegovi
1&26
J.u.A. FRISCHEIS
Smo mednarodno trgovsko podj9tJů z tesnimi reprometeneli. Prisotni srrto v 11 evropstcit^ drževeh s 37 trgovskimi centri.
Za potrebe poslovalnice J.u.A. Frischeis, d.0.0., Cesta na lego 21. 3311 Šempeter v Sev/n/ski dolini
•kladiiSnika (m/íi
Od kandidata pričakujemo:
•	IV. stopnja izobrazba
-1 leto delovnih izkušenj
•	komunikativnost
- veselje do defa s strankami
Delovno razmerje bomo skleniti za določen čas treh mesecev z možnostjo zaposlitve za nedoloCen &a$. Pisne ponudbe z dokazili o i^olnjevenju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov:
J.u.A. Frisohei», d.o.o..
Cesta na ža^o 21, 3311 Šempeter v Savinjski dolini.
PROPAM
TEUČKA simentoko, storego 3 tedne, pro-dom.Telefon 041 794-185. 1477 TEUCO, 200 kg, piodom. Tdefoo 572-5236.	Ž47
BIKCA simet^lolco, sloregu 3 tnosece, piodom. Telefon 041763-674. m DVA bikfo simemoko, 80 in 110 kg tet tefićko simenfolko, 90 kg, prodom. Tde-fon041 541-773.	1S15
BIKU, 120 ke, prodcm.Telefon 031 553-6S4.	1520
BIKŒ in tefiSce, shnenti^, težke od 15l)do 200 kg,prodam. Telefon 041510^57.
PROPAM
VIM, rdeče, kokotfostno, prodom po ugodni œni.Telefon 05) 358-296. i434
SENO v kM pradam. Telsfon 041 709-158.	1469
H!TRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden» ob torkih in petkih* sanimivo branje o ihrijenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika €, 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo se vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov« do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
I2iH!l>,	CCHilill
Vsakpetshâtbannidirtrawtelewjike^atforediiiia«
NOVI TEDNIK
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in prinuk;
m.
Datum rc^stva:
Uliea:
Net^reklicftl> narucam Novi tednSi nAajmttijSnesmv
pottpis;
NT&RC ilo.o, bo podatke i^rebtjal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
OSTALO
PRODAM
ROTAOJSKOkosilnkoSip l3S.4<l^»r«-ste brane in gumi voz prodom. TeMon 0513IB-19D.	1361
RABUENO žensko kolo R09 prodom po sim-bolimiconi.TMin 5414-330. 1474 NOVO obleko za prvo obhajilo, Gpkc Bled, prodom po ugodni ceni. I^Kite po telefonu 5414-165.031892-496, po 20. uri.
1509
V MESECU oprilu prodam po «nb«^'ceni enotedenske pontniie v Španiji. TdeFon 5464-286.	las

ÛHÏÏHk posre^ovolnko Zaupanje, ki je upofije v ljubezen povrnila zo več kot 10.000 osebam, posredifje za vso sto-rostno obdobjo, brezplačno zo mloj» ionske. Tel^on (03) 5726-319, 031 50S495. Leopold OreŠniks. p., Dolenjo vos 85, Prebold.	n
4I-letni bMi športnik, podjetnik 173, cllel-ske popove, prijetnega videza in lepega nasmeha le vabi no prijetna srećo-njo v dvoje. Pošlji m no D31 695-370.
Iskreni fantje li£a]o preprosta« zv^ sta dekleta. Mnogo iih Js. zato puiv ce. pozéáxte na (azocarsxijateriih brez siroèkov spoznajte. Tet.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378.
LmpoU OriiniK, QolflBj»vat fátit
4 iMetno gospo seje priprcvljeno prBsoliti k zvestemu, storejšemu gospodu. Telefon 041 959-192, Zaupanje, p. p. 40, Prebold.	Ž48
30.000 posredovani, 11.000 novih
poznanstev je bilo v preteklem letu sklenjenih z oalo pomoi^o. Le^ka* te, da bo áe već. Ženítna posredovalnica za vse generacije. Zaupanje» Dolenja vas B5. Prebold. 03/57 26 319, 031 SOS 495, 031 836 378
27-letno dekle bi preselilo h gospodu, stotemu do 50 M. Telefon 031 807-376. Leopold Dreinik, s. p., p. p., 40, Prebold.	248

$UKOPL£SiOUtJA zopnTun. Mohar, d. o. o., Soronowevo 11, Celje, telefon 041 648-
121.	n
Si i0lil delo v tslstoA^ffl 9tu Ai aii k^ matiali in si kotnumksiiven in urejen? Podj^ \H9 S oieb. g sB ds-lavni če$. Mo^nosi redne zaposlitve Vse ćnt. od pon. do pit od S.OQ ůq lelaton 03/425*S1-30. Jakoma d.o.o., Meriborskâ e. 44. 3000 Celje.
CAFFE Stors iice sodelavce za strežbo. Telefon 031 804-719.Deita 2000. d. o. o., PDhor^5,Celje.	i393
RESTAVRACIJA Sojovk, r^k Preserje redno zaposli kuhorjo/ko za dekiv restamicv ji. Telefon 031804-719. Gostinstvo Hro-cer, s. p., Pohorsko 5, C^e. SUKOniSKlUUAzivoslimo. Rester, i o. o., Na zelenici 7,3000 Celje, telefon 041 936-724.	n
Št. 24 • 25« marec 2008
ZAHVALA
Od nas se je poslovil r^aš dragi mož« brat, oče in stari oče
IVANAPAT
(19.10.19SI • 14.3.2008) Vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijaieljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo za izražena sožalja ter darovane sveče in cvetje. Posebna zahvala osebju Splošne bolnišnice Celje» podjetju Aero Celje, hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo» pevcem za odpele žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebni
službi Veking. Žalujoči: žena Anica, sestra Ana z družino in hčerka Vlasta z družino
UQ6
ZAHVALA
Ob boieči izgubi drage mame
MARIJE VELENSEK
roj. Dimec
iz Gradnikove ul. 14, Osirožno pri Celju (24.8.1924-9.3.2008)
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izkazano pomoč v težkih trenutkih, za izražena sožalja ter darovane sveče in cvetje. Posebna zahvala tudi gospodu duhovniku Jakopiču za lepo opravljen obred in sveto mašo.
Žalujoči sin Marjan in ostalo sorodstvo
1487
ZAPOSLIMO notokorico oli dekle, ki ima veselje do strežbe jedi in pijač ter dekle zfl pomoć v kuhinji. Bonovino, d. o. o., Viritonj 17, Podčetrtek, telefon 041411-SSK	1507
ISŒM delo: varsrvo otrok. Informodje po telefonu 040 235^20. iso?
B Zaposlimo
AGM Nemec z^nsSlailttje ail kuharice za v ttoamji in pižami (jUtvef- Dol prt Hrastniku ter A^Rotna - McelbfAce.
Osnovna neto pfa^ )e 950,00 €.
Zaposlimo
AGM Nemec z^ieslnatsk^ aH natakartcr zđ Ma v restsvrac^i . In pczzeriji Culk^ - Dot pi^ Hra$tni;u tef Aqn Roma Rtoisteloplice.
Osnovna n^ pfáča je 950,00
Ml MUK Ifto. MD2 X Qra UAB

BEE Plestenjok, s. p., bonina 144, Planina. Adoplocije, zidarsko delo, boivonje
stonovonj, oken, vrot, hiš, fasad, napu^ ćev,v(elju in okolid. Do 30.4.2I}{)6 nudimo 10 % popust. Telefon 04181D-717.	n
V LISICNEM oddom za daljši tosertodruSn-sko hHa. Prodam tudi vintonjskc belo in rde(evinoTelefon031 603-762. laee KtítOVOSmOin po ugodnih cenah odduje-mo izolocljskefosode. M3grad, d. o. o., Cosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104.	1462
ISĆEM, nujno, zokonsti por iz Empêtra, ki sem mu podcrilo mlcdego cmego psa Kffzimirja. Por oli M, ki ga pozno, naj me poklice po telefonu (03) 5736-225.
iS3l
VSEsvoje poslovne simnke in dnige zaime-resironeos^obvešromo.do je podjetje Tekom, tekstil in bm«rdG [ne storitve, Elzo Berglez, s. p., Gorlčico }4 b, 3230 ^ntjuf,d(n(no^evilko64259S10, jo-nuoqo 2008 začelo poslopek za preob-likovonje ol prenos imenovanega podjetja v družbo z ort^eno odgovomosljo, ki se bo zckljinl predvřdomo do zočetka maja 2008, in »er ssklepom pnstojne-go sodisca o prenosu podjelo no novo družbo z omejeno odgovornostjo.^ isê
w)iinii.ra(liocelje.eo!n
©wDtediiîk
olWMtlQ naio<M(om Hovego tednkal
NmMđ Novega tednica boste lahto rtaroCniSkB u90ckiostl ~
4 mole O0lase v Novem teduliru do tO
besed in čestitfco na Rodiu Celje •
IzfcortsM ttU^no s svo^ naroer«icD tetto naroMSiiD pokMca oztana z osetjnlm dokiEnentom naročrtfca Novega tBdnfca.
NelskortMene ugodnoMi n ne prcno»oJo v noslednfe letoi
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavo-da RS za zaposlovanje. Zaradi pomantkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
•	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda:
na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
h ttp://www. ess .g ov. si;
•	pri delodajalcih.
Bratce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UCCCLJB
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VEDEŽEVANJE • U/i VEOEŽEVAUE Pfl BííH-IHJ. NEOftO^NČAS. 2aD4iD08: VEDEŽfVAJilE HiK SHIUA BDROVNIK $.P.. K)Dfll(EVA UUCA 3.3DOOCaJE
VOZNIK AVTOBUSA • M/t V02KJA \H SKRB ZA AVTOBUSE, DQL(^ ČAS. 12 HE^.
m.m: Í2LITNIK trni y. paometiio \H
TURIST^NQ PODJETJE. ASKERČEVA UUA 20. 3000 CEUE
STROJNIK TSM • H/S; UPRAVLIANJE TEŽKE CRADBEME MEHAfttZACUE. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, MXim^. GftADNJE ŽVEPLAN OM.. UUCA HEROJAlACKA 6.3000CEUE VOZNIK KAMIONA • H/l VOZNIK KAMIONA. VOZNK V CESTKEM PROMEni, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 13.4.2008: GRADNJE ŽVEPLU aOi}., UliCAHO^OJALACU 6.30(10 CEUE VOZNIK KAMItNA • hI/t VOZNIK KAMIONA, VOZNIK V CESnai prometu, določen čas. 3 MESECE, mim: GRADUE ŽVEPLAN 0.0.0. UUCA HEROJA lACKA 8.300Q CEUE OEU^CeňEZ POKUCA NATAKAR • M/t STREŽBA PUAC, OOUltiN ČAS. 12 MESECEV. \mm: SAR TRTA. KATICA BAV CON. S.P, SKAinOVA UUCA 6.3000 CEUE ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV • M/t tÚtb NJE roSlOVNIH PROSTOROV D0U3^ ČAS. 12 MESECEV. Uim. MODRI ViU. aO.O.: PE INTERSPAR out MARIBORSKA CESTA M 3000CEUE
NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (DOZLH)
KftOVEC • M/t DEID NA Sïï^l. D0U3Č» ČAS. 3 MESEIt I0.4Í008.' STAVBNO KliPARSTVO IN KRÛVSTVO JOŽE ANCUN S.P. LOPATA 48 B, 3000CaJE
ZlOAB ZAZIOANJE IN OMETAVANJE
pomožna deia v sraobeništvu • fOMOČNIK
Pffl IZDEIAVI STROJNIH OMETOV • M/t POMi> ŽNA DELA PRI IZDEIAVI SmUNH OMETOV. (ZDELAVA STROJNIH OMETOV; ODLOČEN ČAS. 1 MESEC, mm (ZDEUVA STROJNIH OMETOV DANUa KUNAR SJ'.. SS01NA12.3220 §TDRE ZrtUR'TESAJi M^iZIDARTESAR. OOLO^NČAS. 3MESECE. 13.4.2006:5IU0NJEtVEIlANa0.a. UUCAHlROJAlA£KAe.30D0CEUE KUUČAVNIČAfi
IZDaOVALK VlfČNiH NAPRAV. KUl^VNtČAR •kVtlZOaOVJ^VLECNIH NAPRAV. KUUČAV-NCAR. ODLOČEN ČAS. 6 ME^EV. 10.4iD08;^ ŠKO KLIilČAMIČARSTVO IN KOVAŠTVa 0.0.0. SOCKA 33.3203 NOVA CERKEV AVTOMEHANIK
PREJEMNIK VOZIL V S^SU-M/t OSRi^ilN. PROQAJA REZERVNIH DEUtV. SOADáČNIK: NEOaOČEK ČAS, 25.3ÍD06: AUUZ SXOflJANEC S.P.: AVTD ŠKORJANEC. PRODAJA REZERVNIH OaOV IN AVTOMOBILOV. ALOJZ ŠKOflJANEC aP. GAJI 42A. 3000 CEUE skiaoišćnik
SKiADIŠČNíK VZDRŽEVANJA • H/t PRE6LE0 NAD ZA106AMI MATERIALA Pf^VZEMAHJE. VSKLADlSČEMJE IN (ZDAJAKiE hUTEPlAU IN PROlĐHIOOVTHANSPORTIRAHjt NAKLADANJE IN flAZKlAOAlUE TOVNOV SKRB ZA OHRANITEV SUROVIN. POLPROIZVOOOV IN PROIZVODOV MANIPUIACUA Z VIUČARJEM VZDRŽEVANJE TRAVNATIH POVRŠIN IN OKOUCE PODJETJA RAZLIČNA MAKJ^ KUUČAVNISARSKA POPRAVIU VZDRŽEVAILIE REDA IN ČISTDČE V SOADIŠČU ^ NEDOLOČEN ČAS. mim MAKSIM TRŠO* VSKO IN STORÍTVENO PODi^JE. O.O.O.. M CEUSKIH KNEZOVI 3000 CEUE SKIA^SČNIK hVt PRECIED NAD ZALOGAMI MATERIALA, PflEVZaiANJE. VSKLADfŠČEUE iN iZDAJARIE MATERIALA IN PRCmODV. ^AN-SPORTlRANJe NAKLJUAIUE IN RAZKLAOAHJE TOVOROV. SKRB ZA OHRANITEV SUROVIN NEODLOČEN ČAS. Wm. CONTAINER PROt
ZVOOND PODJETJE. D.DJ3. BEŽIGRAJSKA CESTA 6,3000 CEUE
PHOOAJAlfC ŽELEZNIKE, CRAD. MAT« POHIŠTVA
ffiODAJALK • MOâO; PRODAJA GRA^BNE* GA MATERIALA. DOLOČEN ÍAS. 3 MESECE. 26J.2DflB: KQJNIK PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STDRITVED.D.a, LÍSKOVEC 15.32D2 UU6EČNA VOTNtK
VOZHX TOVORNEGA VOZILA ZA PODRODE CELJA 2 OIOUCO M/t VSA DELA V ZVEZI Z RAZVOZOM RLA&A. DOLOČEN ČAS. 12 MESC(V. 26.3Í0C8; VIGROS • TRGOVINA NA OEeaO IN DRDBND D.0.0, PUCONCI10.9201 PUC(MCI KfiflVEC
SKUPINDVDOJA KLEPAR KROVEC • M/t SKit PENOVODJA. Kim, KROVEC: DOLOČEN ČAS. mim 'OOMO FINAL' IVAN ROBAČER S.P, UUCABflATDV JANČAfUEV II A. 3212 VOJNIK FRIZER
FRIZER • DEU] V CEUU M/t VSA miZERSKA DELA: BARVANJE. S^IŽBUE. FENIRANJE. UKiV NJE. NOJE. PODAUSEVANJE LAS ^ OOiOÔN ČAS. M MESECEV. 9.4^006: MITJA STDRITVE IN T1ÍGDVINAD.0.0.CESTAVMESTNI LOG 84.1000 ULIBUANA
SAMOSTOJNI FRIZER U/i SAMOSTOJNI FRIZER. DOLOČEN ČAS. S MESECEV. 6.4.2008; DOK 0.a0; PE FRIZERSKI SALON DOK I MARiRDR-SKA CESTA 100.3000 CEUE raODAJAlfC
PRODAJALEC MOŠKI: PRODAJA, SVETOVANJE PROiZVOOOV IN REZERVNIH DELOV MALE KMEÎUSKE MEHANIZACUE: NEDOLOČEN ČAS. SUiOOe: SUNA TEHNIKA SERVIS • PRODAJA ASDULAH KAHVEDŽIČ S.P. KOVINARSKA ULICA 6.3000 CEUE
PRODAJA. SVnOVAUE PRI PRODAJI- DEIOVNO MESTO CaJE • M/t mKlK OaO S STRANKAMI, DEU} V SKLADIŠČU: ODtO^N ČAS, 12 MESECEV. ».ajODa; M FOINT MEDKAROONA THGOVINAO.O.O..UUBUANSKAKSTA62.1230 0(WŽAU
PRODAJA REZERVNIH DEU7V • M/t PRODAJA HEZERVNIH DOOV IN OOBATNE OPREME. NABAVA IN PRDOAJA' NEDOLOČEN ČAS. 26.3^0a ALOJZ SKORJANEC S.P.: AVTO GORJANEC. PRODAJA REZERVNIH C^V IN AVTUMOfllLDV ALOJZ ŠKOaJANEC S.P.. MARIBORSKA CESTA nS. 3000 CEUE MESAA
MESAR M/t' JZKOSČEVARJE MESA. DOLOČEN ČAS. MESECEV. 30.3m IZKOŠČEVAUE MESA MUIRD, BOSTJAN ANU^ S.P. VUZME* T1NCI3.22?SMIKUVŽ PRI ORMOŽU PEKOVSKI MOJSTER PEK • M/t DELOVNO MESTD 80 OBSEGALO PRIPRAVO SUROVIN. MEŠANJE TESTA. PRIPRAVO TESTNIH IZDELKOV ZAPEKO. ROČNO IN STROJNO
mmn
z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE!
SILVIA BO ocisnu STANOVANJA ZA
3000 EVROV
INVEČI PRIJAVITE SE NA
090 936170
ALI POIŠČITE
KUPONČEK
VNOVEMnOHIKUl

#čistoysj
MŽŽ'BSCU--
■J »I n« mi c&A 0*1/7*^401
TEHTANJE, ZAHTEVNEJŠE ROČNO IN STROJNO OBUKOVAUE TESTA, PEKO KRUHA iN PE(3VA. ZLA6AUE IN Mm^i L£ TEK. PRIJAVO IN OOKDNÛID PAKIRANJE PECIVA. OSTALA DELA PO NAVODILHi NADRUENESA..: OOlOtEN ČAS. 12 MESECEV. 26.3.Z008: MANPOWER DUD. PE laiE. STANETOVA UUCA 4.3DOO CEUE SREDNJA STROKOVNA AU SFIOŠNA IZOeFUZBA
VARNOSTNIK • M/t' VAROVANJE PR«3AjNlf^ MEST ZAŽEEN MOâU, VARNDSTNIK/VAMÏ mtk DOLOČEN ČAS. 6 MESEISV. 79.3 JD08: PRDSHiNAL ORUiSA ZA VM^OVANJE O.OiX, KERSNIKOVA UUCA ia 3000 CEUE KDMEROALJST • M/t DO8R0 POZNAVA/DE PRDCRAMA OGREVALNE TStNIKE. SKRB ZA Oa STOJEČE STHANKE TER PfllDDBIVAILJE NDV1H. VODENJE POSLJIVNE KORE^DENCE. POGAJA-MJA.PRIPRAVAPONUDB. IZVAJAlLtEMARKETIN-tm AKTIVNOSTI. PlAlfíRAfU TER IZVAJANJE ANALiZ O REAUZACUL SPREMUjUUE TRŽNIH RAZMER IN KONKURENCÍ; NEODLOČEN ČAS. mim, MANPOWER DiJ.D. PE CEL^ STANE-TOVAUUCA4.3OQ0CajE STROJNI TEHNIK
CNC OIWTER LIPflAVUAUE STROJA. NASTA-VLJAUE STROJA, KDRIGfRAAlE. MERJEIUE, TESTIRANJE PRVIH K093V. OaO PO NAČm . M/t NEDOLOČEN ČAS. 30.3.2006: MANPOWER D.0J3. PE (^E. STANETOVA UJCA 4. 3000 CEUE
EKONOMSKI HHNIK
KDMERCbUil REFEBENT ZA TUJI TRG • M/t SPREJEMA. ZBIRA IN DSOaUJE POVPRA^A-NJA iZ nuiNE. VZDR^E STIKE Z NAflOČNIKt. PRIDOBIVA NOVE KUPCE, PRIDOBIVA NAROČILA KUPCEV. VZDRŽUJE EVIDENCO NAROČIL' DOLOČEN ČAS. 3 MESEtE 26.3.2008; ELASTOMERI. OUMIRANI VAUI IN KÛUiïL O.O.O.. BËKRAJ-SKACESTA 4.3000 CELJE KOMERCIAUST - M/t KDMERCIAUST ZA DELO V SIOADIŠČU IN V PISARNI. NEDOLOČEN ČAS. 3D.3.2066; LÎÛAS PODJETJE ZA PREDELAVO IN PRODAJO ME»IK]ZOaKOV,O.O.O..CEUl LAVA 7 F. 3000 CELJE GR/UieENl TEHNIK KDMERCLALIST • VODJA PROJEKTA • M/t PRI-niAVA IN iZûHAVA RAZPISNIH OOKUMENTACU. PRIPRAVA POKDDBENE DOKUMUnACUE. ZBIRA-NJE iN ANALIZA PDNUDB. PflIPflAVA nXCOB. VODEUE IN KNROINIRAIUE MMil ZAHTEVNE PAOJEKTANI^KE NALOGE IZVAJMUE STROKOVNEGA GRADBENEGA NADZORA. SC^AUE PRI PRIPRAVI GRADDENIH NALOG.SPREMUANJE RN/^ČNIH TOKOV. SOOEIDVANJE PRI JAVNIH ODPIRANJIH PONUDB. ZBIRAKJEINFORMAOJ D POOIZVAJALDH ^ NEODLOČEN ČAS. 29.3^006: PROJEKT MR IN!ENIRIN$ EKDNOMSKO SVHI^ VANJE niGOVINA 0.0Í).. AŠKERČEVA ULiCA 14. 300C CEUE
EKONOMSKO KOMERCLALJriL TEHNIK
POMOČ V RAČUNOVDOSTVU • MATERIAL* M KNJIGOVODSTVO. KADRDVSKA EVIDENCA. TAJNIC DELA; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 26.3.2008; OVTAR. mlZk ZA ÔRADBENI^. T1I50V1NO 1N PROIZVOMJO. QJ3.0. CEUSKA CESTA 39 A. 3212 VOJNIK KOMERCIAUST
KOMERCIALiST PROOAJALÍC • M/t SKiEPAfiJE NAROCNiâUH RAZMQ^U Z DRUŽBO MOBiïEl D.O.. 9mKiA 5SM IN UMTS APARATOV - P& ODLADĚN POSREDNIK DRLIŽBE MOBiTa 0.0. DELA SE OPRAVUUD V NAà POSLOVALNIO: NEODLOČEN ČAS. 2fi.3.200S; EORIBONE MAJA KOPIČ $.P. MARIBORSKA CESTA IZa 3000 QUE
INŽENIR GRADBENIŠTVA UPRAV1IIK NEPREMIČNIN • M/t UPRAVLJAUE VEČSTANOVAHISKIH STAVB. VZDRŽEVAUE OBJEKTOV. UPRAVUANJE PRIDOBIVANJE IZVA JALCEV. REŠEVANJE TEŽAV POVEZANIH Z GRAO 8EN0. STROJNO IN E^KP^IČNO DEJAVNOSTJa VODEKJE JANKOV. ZASTOfAIÍIE LASTNIKOV NA ZBORIH: NEDOLOČEN ČAS. 2B.3.2008.' MA»^ POWER D.D.a. PE CEUE STANETOVA UUCA 4. 300flGUE
DIPLOMmANI INŽENIR U^ORATO-RU$KEeiOME£liDINE(VS) ^ICaA^ V lAfiORAÏÏMUU • IZVAJALE HmATOLOSKIH. 8IDKEMIČNIH. IMUNDLO^H IN LIRtN»IH PREISKAV. C^RASOJANJE ADMINISTRATIVNIH oa svnovANJE STRANKAM. KOMUNIQHAKjE Z NAMČNIlO PRBSKAV KOORDINACUA IZVEDB PREISKAV; NEODLOČEN ČAS. mim: MANPOWER Dil.O. PE CEUE, STANETOVA UUCA 4.30(ncaJE UNIVERZITHNA IZOBRAZBA PREDSTAVNIK ZA KOMUNiaRAKlE IN MARKETING M/t I^GMíZIRATUE DSVE^A JAVNOSn O PO^VNIH DOGODKIH V DRUŽBI, ORGANIZIRANJE NDTRANJ^ OBVEŠČANJA ZAPOSLPlIfl. RAZiSKDVAME JAVNEGA MNENJA T ER IZVAJJULIE STROKOVNIH IN ORGANIZACIJSKIH NALtS SPLO^E PRDMDCUE. PRiPflAVUA-NJE IN OBLIKOVAKIE POSLOVNEGA POROČILA TER SPLETNIH STRANI f^OJETJA IZVAJAKJE OEL V SKLADU S STROKQVND USPOSOBUENI^ STJO. POKUCNO USMERfTV JO. INTERNIMI AKTI IN NAVDOIU NADREJ^NEBA.' mtlH ČAS. 6 MESCEV. 31.3.2DflB: ELEKTRD CEUE. PODJETJE ZA DISTRIBUCUD ELEKTRIČNE ENÉRâUE D.D. VRUNČEVAUlii:A2A300l)CEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVMIK
SVnOVAliCPRIPRAVNIKM/tOPRAVUANJE L;PRAVNIH NALOG, USPOSASUANJE ZA OPRA VUANJE DRŽAVNEGA IZPITA IZ JAVNE UPRAS^ ODLOČEN ČAS. 10 MESECEV. 29.3.2008; MESTNA OSČJNA CEUl CEUE. TRG CEUSKIK KNE2DV a
3000DEUE
SVETOVALEC M/t VDDEUE OPRANEGA POSTOPKA IN IZDAJA UPMVNIH OĐLDČB. PRIPRAVA GRADIV ZA JAVNE RAZPISE ZA PRODAJO ZEMUáč; NEDOLOČEN ČAS, mim MESTNA D^NA CEUE CEUE TBS CELJSKiN KNEZOV B. 3000CUJE
VIŠJI PRAVDSOONf SVHDVALf C- SIBOKDVNISQ-DEUVEC M/t' PROUČEVANJE ZADEV. Ki MU JIH DDOEUStPtIC nilPRAVASTROKOVNEPODLAGE ZA SPREJEM ODUlČiTVE PRIPRAVE DOLOČITVE PRtfRAVA OBRAZLOŽITVE DOLO^ OOLAČEN ČAS. 12 MESEiB. S 4Í008; OKft^O SODIŠČE
V	COJLL PREŠERNOVA UUCA 22.3000 CEUE
ljniverzrrnivi diplomirani inže*
NIR STROJNIŠTVA NABAVNfK • M/t' KOMUNICRAIUE Z DOBAVITELJI. ISKAUE NAJLiGOONEJŠIH PONUDNIKDV. POSAJAKiA KAROČARIE MATERIALA, SKRB ZA OBDEUVO NAROČIL SKRE ZA ZALOGE. USKLA^ VAME DELA S PRIIHZVOONJO iPD; NEDOLOČEN ČAS. 3a3.?D06: MANPOWER DX.O, PE CaJE STANETDVAUUU4.3DDfl(^E UN IVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA KOMERCIAliVO DEJAVNOST
SAMOSTOJNI KOMERCIALiST • M/t PROGRA* MIHA IN ZVAJA DUO V SKLADU Z ZAHTEVAMI Hmk DELA SKRB ZA OBSTOJEČE STRANKE IN PRIDDBIVAUE NOVIH NEDOLOČEN ČAS. SAJODB.' CONTAINER PRDLZVOWO PODJETJE. aOA. DÛGRAJSKA CESTA E 300fl (^E KOMERCIAUST EL£KT1^ fflOGRAMA DRIXUA ŠIROKE PQTR0ŠUE6RADB9EGA MATERIALA
•	M/t NABAVA iN PROOAJA BLASA,'NEDOLOČEN ČAS. 3.4Í008; INPDS. TEHNIČNA TDGOVINA NA OEflELO IN DROBNO, m. CEUE t^KARNI-ŠKA CESTA 2.3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI VARNOSTNI INŽENIR
VARNOSTNI INŽENIR M/t SVETOVANJE PRI NA* ČRTOVAMJU. ZBIRI. NAKUPO IN VZOflŽEVAMJU SREDSTEV ZA DUD SVETOVAUE GLEDE OP^ ME HmHiH MEST IN OaOVNEGA OKDUA IZDELOVANJE STBOKOVNE PODLAGE ZA lUAVO O VARNOSTI OPRAVUAKJE NOTRAMEGA NAZ* um NAD IZVAJAKIEM UKREPOV ZA VARNO DELO NEODLOČEN ČAS, 2^.2008: MAKSIM TRGOVSKO IN STORITVENO POOJETJE O.G.a.. TRG IIUSKIH iaiEZGV2.30QO CEUE univerzitetni OJPLOMIRAML ekonomist za denarništvo •finance
RAČUNOVODJA PRIPRAVNIK M/t KRUŽEfilE IN KOin^RANJE IZDANIK IN PRElETiH RA^NDV. UINQVA KONTROLA DBRAČUN ODV. IZDELAVA FINANČNIH POROŮI IN RAČUNOVODSKIH ia(A ZOVIBILANC IN FINMČNIH TOKOV) ZA NOTHA NJE IN ZUNANJE POTREBE OBRAČUN PLAČ. SPREMUANJE ZAKONODAJNIH NOVOSTI iN U HOVO UVAJAMJE V PODJETJU, NAČRTOVALE SVETOVANJE BLEDE INVESTtUSQH ODLOĎTEV. 11^. TER POMOČ PRI ADMINISTRATIVNIH OEUH
V	PODJETJU: NEODLOČEN ČAS. 26.3 JD06: KBS GRADNJE. GRADBOID PODJETJI O.Di). KIOR^ ČEVAUUU2B. 3000 CEUE
doktor MEDICINE NAD20RN} ZDRAVNIKI VOEM/tmoČAM O PRAVICAH V SKLADU Z ZAKONOM IN PRAViUNA I. nOPNJL IZVAJAKiE HNANČNO MEDKINSKlë NADZOROV IN PflEnABAMJEUfflC^ VPRIME RU OOSTDPMJ, PODAJA STROKOVNIH MNENJ. POMOČ IN SVEIOVAME OflUGIM OReANOM OZIROMA SLUŽBAM ZZZS: NEDOJIČEN ttë, 26.3.2008: ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENUE OBMOČNA ENOTA CEUE GREGORČIČEVA UUQA S A 391] CEU
_m LAŠKO
deuvec brez pokuca NATMAR M/t STRÓBAPUAČ. Dao V ŠjU^KU: NEOOLDČEN ČAS. 2.4.^ OOSTILNA JANEZ KRIVEC. iP. ZIDANI MOST 18. t432 ZIDANI MOST
POMOŽNA OELA • M/t PRIUČEN DELAVAEC
•	OBREZOVAlilE. VAKUMIRANJE PAKIRANJE EMBALAŽE IN IZDELKOV Z PLASTIKE OOlOČEN ČAS. 3 MESECE 26.3^009: JULPLAST CVETKO RMKEU.S.P.. STRMCA 0.32?D LAŠKO ZIDAR
IZOtATER FASA{0 • ftVt MONTAŽA DEMIT FASAD. NEDOLOČEN ČAS. 30.3Í008; OMIT, PRODAJA TI^LOTNO IZ0LAT1VNIH FASAD, INŽS NIRING IN ZAKUUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, 0.0.0. SPODNJA REČICA H. 3270 lAŠKO mizar
POHIŠTVENI MIZAR M/t DELO NA IZDEUVI POHIŠTVA PO NAROČILU. DEID NA LESNOOBDE LOVALNIH STROJIH. MONTAŽA POHIŠTVA NA TEflENU IN OSTAUI DELA V SKUDLIS SPOSOBNOSTMI; DDIOČEN ČAS. 12 MESECEV 2E32008: PARON LESNA INODSTRUA D.O.O.. SPODNJA RECfCA 100.3270 LAŠKO PRODAJALEC
PRODAJI^ • OaOVNO MESTO LAŠKO • M/t' PRODAJA TEKSTILNESA BLAGA DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 7.4.2008; WIT 8 TRGOVCA DRliŽBA. 0.a0. ŽEIE PRI KOMENOl 112. m KOMENDA KUHAR
KDKAR-M/t OaO V KUMlUl. NEDOlOČEN ČAS. 2.4.2008: GDST1LNA JANO KRIVEC. S.P, ZIDANI MOST 19,1432 ZIDANI MOST univerzrtemi diplomirani pravnik
STROKOVNI SODELAVEC ZA PRAV. IN SPL ZADE VE • M/t SEKRETARSKE NALDGE ZA OBČ. SVET. SESTAVA P05DDB. DONOSI Z JAVNOSTMI. PRO-TOK{HARN£ ZAOEVE DOLOČEN ČAS. 10 MESE*
cev, i^zm: mna laska mestna uljca
132701AŠKQ
STROKOVNI SODELAVEC ZA PRAVNE IN PREM» ŽENJSKE ZADEVE M/t' POSTDPKI Z NEPRE MIČNINAMI, STRCK. HALOGE KADROVSKEGA PODROČJA JAVNA NAROČILA ^ OOLOČEN ČAS, 29.3.200B; OOČINA LAŠKa MESTNA UJCA t 327Đ LAŠKO_
Ug MOPR JE
VOZNIK. VOZNIK KAMIONA PO SLOVENUl M/t' VO&LIA KAMIONA PO SLO\tNUI. VOZNIK V CESTNEM PROMETU; NEDOLOČEN ČAS. 30.3.2008; AVTDPREVOZNIŠTVD ALOJZ TDSTDVRŠNIK S.P.. RORE S. 3333 UUBNO 08 SAVINJI ekonomski tehnik SKLADIŠČNIK- M/t PREVZEM IN QDAJABLAGA. PAKIRANJE OZNAČEVANJE FDIPRAVA REPRa MATERIALA ZA PROIZVODNJO: DOIO^ ČAS. 12 MESECEV. S.4.2008: INTERDENT PROIZVODNJA IN TUBO^ONA. m. OPEK/U^NIŠKA CESTA 28, 3000 CEL^
LESARSKI TEHNIK
VODJA PROIZVODNJE • M/t VODENJE PRfflZVO dnje ODLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.3.200S: GOAL PODJETNIŠKOIN POSLOVNO SVETOVANJE AL£Š GOSTEČNIK, Si. ŠMIHa NAD MDZIIUEM 2fii 3330 MOZIRJE magishr farmacije FMMACEVT • mm ■ M/t IZDAJA ZORA* VllA. DRTOI^KE IN ORDOE T^IČNE m POMDČKI. DDELUJE RECEPTI PRIPRAVUA MAfilSnWJÍ! PRIPRAVKA, VODI STI^OKOVNE EVrDaCE. NAROČA ZDRAVILA. KEMIKALilE IN DUGO BLAGO: OIHDČEN ČAS. MESECEV. 28.4^08.' LEKARNA MOZIRJE HRIBERNIKOVA UUCA43330MD2IRJE
UESLOVEMSKE
KOWJICg_
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ČISTILKA- M/t ČIŠČEKJE PROSTORDV. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 26.3.2D0B: PANHYBIA ĎŠČE NJE IN TRBOVINA O.OO. AAJA VAS 101. 3301 PEinOVČE
ČST1LNA OZ. POMOŽNA DEIA V PROIZVODNJI
• M/t' ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE PISARNIŠKIH PROSTOROV. DELOVNIH PROSTOROV IN OKOUCE. ODSTRAUEVML^ ODPADKDV IN SKRB ZA OKfr UE PRANJE IN Umii ZAŠČITNIH OBiEK 8RI-SAČ IN KíiKIHfSKIR SEiMET ..c OOLDČEN ČAS. 6 MESECEV. $.4m ttAlUHVT PRDIZVOOND IZVOZNO UVOZNO PODJETJE O.OJ}.. STRANICE «13206 STRANICE deuvec brez pokuca UPRAVUALK STROJA M/t PRIPRAVA IN KONTROLIRANJE STROJA IN IZDELKOV. MENJA VA ORODJ IN OPRAVUAUE RAZNIH MERITEV NA STROJU. IZPOLNJEVANJE US^EZNIH DOKUMENTOV TB SPREMUANJE CEUTNE-QA PROCESA PROIZVDÛUE OOLDČEN ČAS. 8 MESECEV, $.4.200B: ADEtCD H.R. KADROVSKO SVETOVANJE Dil.O. PODRUŽNICA QUE UUCA XIV.D)VIZUE6.3D0I1CEUE GRADBUIL delavec GRADBENI DEIAVEC • M/t POMOŽNA GRADBE NA 0^ DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 142008: KDMPANUA»LKO.GRADBENIŠTVOINSTORrTVE 0.0.0. ŠKAU:E 111.32Î0 SLOVENSKI KONJICE
hiizmmc
ŽELEZOKRIVEC - Ufl: &LEZOKRIVSXA DELA. DOliJČEN ČAS. IŽM^CEV. 2.4Í0&8: KOMPANt JA SKKa GRAD^rŠTVO IN STDRITVE D.0.0. ŠKALCE111.3ZI0SLDVQISKEK0NJIK TESAR
TESAR-M/t TESARSKA DELA. DOLOČEN ČAS. 12 MESESV. Z.4Í0G8,' KDMPANUA SILKD. GRA& 8ENIŠTV0 IN STORITVE D.QJ3. ŠKALCE 111. 32ID SLOVENSKE KONJICE NATAKAR
STREŽ9APUAČM/t STREŽBA PUAČ. OOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 27.3^008: HLASTEC, PRO^ ZVDDIUA. TRGOVINA GOSTINSTVO. PROMET IN ST13RITVE 0.0.0. KRIŽEVEC S7.3206 STRICE EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO RNANCE RAČljNOVDDSTVO. SVETOVALEC ZA ERP REŠ^E NA PODROČJU fINANC • M/t' SVETOVAUE UPORABNIKOM IN UVAJANJE ERP REŠITEV NA PODROČJU RNANC. SPREMUANJE PREDPISOV IN POSLOVNE PRAKSE NA RAÍ^ NOVOOSKEM PODROČJU V SOi^DVANJU S PARTNERJI NA HRVAŠKEM; NEDOLOČEN ČAS. 20.3Í088.' ?Hm PROGRAMSKA OPREMA 0.00. STARITR5 M 3210 SLOVENSKE KONJilX DIPLOMIRANI EKONOMI5T(VS) KONTROUNG • M/t SVHOVANJEIZOEUVA MESEČNEGA IN lONEfiA POROČILA. IZDELAVA ANA-UI PRlPflAVA IfTNEOA NAĎITA OPTIMIRANJE KDMERCIAINEGAIN RNANČNEGA POSLOVANJA NEODIDĆEN ČAS. miM: BADMULlfR DRA V1NJA PROIZVODNI OBRAT. D.O.D. DELAVSKA CESTA 10.3210 SLOVENSKE KDNJICE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
Vlili PRAVOSODNI SVETOVALEC • STROKOVNI SODELAVEC • M/t Vlili PRAVOSDDNI SVETOVA iC STRDIOIVNI SOOfLAVEC. ODLO^N ĆU, 12 MESE(^. I4ÍOOB; DKRDŽND SDOlŠČE VCEUU; OKRAJNO SODIŠČ V SLDVKOKIICAH, MESTNI TRG 6,3210 SLOVENSKE KONJICE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST
SAMDSTOJNI KOMERaALin • M/t PRIDOBIVA NJE IN DBDEIAVA NAROČIL. PRIPRAVA TRŽNE STRATEGUE. RAZISKAVA TRŽIŠČA: NEODLOČEN ČAS. 30.3.2008.' KOPLAST EKSTRilZUA IN KON-FEKCUA. D.aO.. SLO^SKE KONJICE. TOVARNA
novi tednik
DELA
23
skactsta 13210 siovmskemk UE ÍBNTJUB Pm CELJU
OSNOVNOŠOLSKA I20BRA2BA
f^pflosta mthk oaa • k/2:2a6aaji ha* nipuiaoja z lesom. doloctn čas. 3 me^ 4.4íq08: žafianje in prevtzi joîef biia^ s.p. prfm02 m ševtjufuu 21 a. 3230 šentjur
VOZNIK-VOZNIK TUV0RNE6A VOZilA Z W SOKDTlA(NIM ČISDLCEU ZA PRAUE OOLOČEN ČAS. 3 ME$£tE. 25.Q3^00e; VILXOGRAO, NI2KE èmkïi G.Q.Û, ZUTEČE PRI ŠENTJURJU 8 A. 3230iENTm
POMOŽNA DEUVEC • M^' ZLAGAMO IN SORTIRANJE PLOŠČIC. OOLOaN ČAS, 12 MESECEV. 20.4Í0Ú6: PARKíTARNA JABER PROIZVODNJA. TRGOVINA. STORITVE D.O.O.. PROSENIŠKO 14. 323Q ŠENTJUR
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK • UPRAVUJÍC CESTNO TRANSPORTNIH OEL • U/i VOŽMJA TUV0RNE6A V021A V OOMAČEU IN MEONAROONEH PROMETU. HPflAVUJUUE 0EU3VNIH STUOJEV. VOZNIK VCE* STNEH PROMETU; NEDOLOČEN ČAS. 2a4iOQ6; TRGÛ^PEO. TRANSPORT. TRGOVINA. ^PEOIDJA. D.0.0. VOORUŽ 2. S£NTJUR PRI CEUU, V0DRU2 2.3230 ŠENTJUR VOZNIK
VOZNIK TUVORNECA VOZILA • M/t UPftAVUA-NJE TOVORNE&A VOZILA NOSILNOSTI 10 TON NA OBMO^U WENLIL' NEOOLOČEN ttë. 27^^006; AVTDí^^OZNlŠTVa IN KAVA BAR FRANC RATAJ S.P. CESTA LEONA DORROTINŠKA n.3230ŠENTjJR POMOŽNI DELAVEC KERAMIČAR • POMO^fK • U/1 POLAGANJE KE* RAMIK£ IN mR§INSKA DELA. OOLOČEN ČAS. 12 M£SECCV. \A2m, KERA • KAM POLAGANJE KAMNA IN KERAMIKE. POSREDNIŠTVO REINHOLÍI Vf NGUŠT S.P. PEŠNICA 51,3230 ŠENTJUR OBUKOVALEC KOVIN emiEC- M/l ROCND IN STHOJNO OSTR^ZUE REZILNIH OROOU. MONTAŽA IN DEHONTAŽA REZIl NEODLOČEN ČAS. 3.4Í00B: BOHOR ŽASA JN FURNIRNICA O.aO. ŠENTJUR, CESTA LEONA 00BR0nNŠKA9.3230^NTjUR IZVAJALÍC SUHOMONTAŽNE GRADKJE
MONTER SUHOMONTAŽNIH IZDELKOV • M/2.' MONTER SUflDUONTAŽNiH IZOOKDV. NEODl{> ČEN ČAS. SUiDOB: GRADBENIŠTVO IN Ti^ NA SITER. ZAKUUČNA NOBENA DELA, D.0.0. 0aAHUE13C.32?2ORAMUE VAFIILEC
v/u1!le[^BDaOVAl£c kovin H/2: varjenje in osdeiava KOVIN. neqou]čen z.4í0q8: instaucue milan kouu^ ponikva 42. 3232 ponikva EUKTROINŠTALAHR monter af KTROINŠTAIACU • m/2: izvajanje eliktroinštaiacuskih oel nedoločen čas, 6.4^08; aaATRADE. gradbeništvo. trgovina. zmm, 0.0.0. uubuanska cesta u, 323d šentjur
ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELÍKTHiKAfl M/î* VZDRŽEVANJE IN SERVISIRA NJE EUlCTRffllSKlH SISTEMOV. ODLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 26.3Í0D8: EOlCOM IZV0Z4JVQZ. TRGOVINA iN STORITVE aO.O. ŠENTJUR. PflUA. TEL^AUUCA 12.3230 ŠENTJUR STROJNIK KDTIA • M/t' UPRAVUANJE VR^ ČCVODNEOA KOTIA. ODLOČEN ČAS. 3 MESECE. 34.20D8; BOHOR ŽAGA IN FLIRNIRNICA OXI.D. ŠENTJUR OSTA LEONA DDBRDT1NŠKA 9. 3230 ŠENTJUR
ELEKTROMONTCR
vzdrževalec električar • M/ž: vzdr2eva' hil odločen čas. 3 mesece. 2j.3.2g0b; acer furnirnica, spajalniu furnirja in trgovina o.o.o.. cesta leona 00br0t1nška 9. m šentjur
AVTOMEHANIK
varilec h/2: varjelill obljkovanie kovin, določen čas, 12 mesecev. 2.4.2008: koval proizvodnja in trgovina. 0.0.0. loka pri žllsh0 3.3223ldkaprl2u$mu MESAR
mesar • wí izvajanje mesarskih ooiočen čas, £ mesecev, 26.12005; farme ihan • mpr. mesna proizvotwa in ra2sekd-vainica d.o.d. cesta leona ddbrdtinska is. 3230 šentjur USAR
PARKfTAR ti IN V1UČARÍST • M/^ DELO NA LESNOOBDELDVALNIH STROJIH TER DELO Z VILIČARJEM: ODLOČENČAS. 12 MESECEV. 20.42D0B: PARKETARNA JAfiER PROIZVODNJA. TRGOVINA. STORITVE 0.0.0. PROSENISKO 14. 3230 iiH-JM
S R EDMJA POKU CfiAIZOB RAZBA OPERATER VRTALNIH OARNITDR - STROJNIK H/Ž: t^LO 2 &RADBENIMÍ STROJJ. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 25.3JOO& VILKOGRAD. NIZKE GRADNJE D.O.D.. ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 6 A. 3230 ŠENTJUR LESARSKI HHMIK
IZMENOVDDJA - M/Ž; VODENJE I2MENE V FURNIflNItI, NEOOLDĆEN ČAS, tUMÎ: ACER FURNIRNICA. SPAJJ^N^A FURNIRJA IN TRGOVINA D.D.O. CESTA LEONA DDBROTINŠKA 3.3230 ŠENTJUR
KOMERCIAUST
KOMERCIALIST {TR^E O&LASNESA PROSTO RA) - fiVŽ; TRŽEUE/PROOAJA 06LASNE5A PROSTORA: SAMOSTOJNO ISKANJE NOVIH POTENCIALNIH GGL^EVALCEV. KONTAKHRAUE S POTENCIALNIMI KlAŠEVALCIfTlLEFDN. EVMIL OSEBNI OBISK). SKLEPÁME POGODB. 'SERVISl-
FIAUE' STRANK. PISANJE KiROCiL; DOlOCEN ČAS. 3 MES^ 6.4.2008: KUPONXO • TRŽDilE NA TERENU MARTINA MLAČNIK Si*. UUCA^ UA2AGA5UA 6.3230 ŠENTJUR OOKTOR MEDIANE ZDRAVNIK SPLi)ŠNE MEDIDNE AU DRUŽINSKE HHIICINE 2 ZAKUIČENIM SEXUNDARLIEM V ZDRAVSTVEN POSTAJI PLANINA PRI SEVNIU • H/Ž; ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMBULUITI NEODLOČEN ČAS. 74Í0C«,' ZDRAVSTVENI DOM ^NTJUR. CESTAUDNA 006R0TINŠKA3 8.32349 ŠENTJUR_
UE ŠBfUlfUE PBI JELŠAH
0»ilOVNO§OLSKA IZOBRAZBA POHOČ V VUIXANQERSKI OElAVNfQ • H/t POHOŽNA OELA V VULXANQERSKI DELAVNICI. ODLOČEN ČAS. 12 MESâ:EV. 2Ú.4ÍD08: WLKD DUŠAN DRAČAiP.. LEVSTÍKÍ3VA ULiCA3 A 3250 ROGAŠKASLATMA OEUVECBREZFn)KUCA ĎSTIU^ÚSTIIXA • H/t' ĎŠČENJE IN VZDRŽE* VANJE PROSTOROV. OOlOČEN ČAS. 3 HESECE. 26J^0DB; CELOViïE STORÍTVE TRt^NA IN STORITVE aO.0. TRG LEONA ŠTUKUA 5,2DOO MARIBOR ZIDAR
MONTER . H/Ž: ZAKUUČU OBA V BRADBE-
NIŠTVU. mtíH ČAS. 6 MESECEV. 134J0QB;
GRATISPEKARNA,TRG0V1NAIN6RADBENIŠTVQ.
0.0.0. ŠMARJE. CEROVEC PRI ŠMARJU 3 K 3240
ŠHARJEPRIJELiAN
NATAKAR
POMOČ PRI STREŽBI- H/Ž; TOČEUE IN STREŽBA PUAČ. mtlM ČAS. 12 MESECEV. 293JOOB; PI6A. PIVOVARNA, GOSTINSTVO, PREVOZI. STORITVE, DX.Os OBRTNIŠKA UlICA II. 3240 ŠMAAJE PRIJEL^
NATAKAR • M/Ž: SHIEŽBA HRANE IN PUAČ. OOlOČEN ČAS. 12 MESECEV. 26 J.2008: HOTEL SAVA ROOAŠKA. GOSTINSTVO. TURIZEM IN STORITVE, D.O.G.. ZWAVILiŠKI TRG S. 3250 RC^ GAŠKAS1AT1NA
NATAKAR • H/t STREŽBA HRANE IN PUAČ, m SVETDVMUE. DOLOČEN ČAS. ^2 HESECEV. 20.4.2008: BOHOR ^NSKE STORITVE. D.D.O. ROGAŠKA SLATINA. KIDRIČA UUCA 23,3250 ROGAŠKA SlATINA KUHAR
KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA JEDI, IZDAJA JEDL UREJANiE ímíl MLZE. SKIA DIŠČENJE ŽML- OCKD^ ČAS. IZ MESECEV, 5.4.2006; TERME DUMLA D.O.. MAViUŠKA CESTA 24.3254 PODČETRTEK RECEPTORSKI POMOČNIK HOTELSKI VRATAR 2 - M/t' POMOČ GOSTOM PRI UIHOVEM PRIHODU IN DOHODU. PRENAŠANJE PRTLJAH IN NADZOR VHODOV IN PARKIRIŠČ: OOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 26.3.200B: KOTEL SAVA ROGAŠKA. GOSTINSTVO. TIRLZEM IN STORITVE. D.D.O, ZORAVIUŠKITRB B. 3260^ GAŠKASLATINA PROElAJALfC
PROOAJI^C • M/t PRODAJA TEKSTILNIH IZDELKOV IN ZAVES. NEO(XOČEN ČAS, 30 J JODB: iEDA DESIGN PROlZVtfflUIA (»lAČFL ZHA60 V1PQTNIKS.P., AŠKERČEV TR6 ID. 3240 ŠMARJE nil JELŠAH
SREOMJA POKLICNA IZOBRAZBA
REŠEVALEC IZ VODE • M/t SKRB ZA VARNOST KOPALDEV NA KOPALIŠČU. SXRBA ZA UREJE NOST IN ČISTOČO KOPALIŠČA: ODLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 29.3 JD08; TERME OUMiA D.D. ZDRAVILIŠKA CESTA24.3264 PODČEHITEK TEHNIK KUHARSTVA VODJA iZHENE V KUHIUI H/Ž; SODELOVANJE PRI DRGANfZAOJI i^LA V KUHINJI. SAMU-STOJNA PRIPRAVA HRANE: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 26.3.2008; KOTEL SAVA ROBAŠKA. GOSTINSTVO. TURIZEU IN STORíTV^ 0.0.0, ZORAVlUŠKI TRO 5.32S0 ROGAŠKA SLATINA žnniSKinHNiK
PEK'M/t' PEKARSKA. SLAŠČIČARSKA GELA ZA AMBlCiaZNE NAJEM DOBRO UTEČENE PEKARNi ODLOČEN ČAS, 13.4.20DB: GRATIS PEKARNA. TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO. D.O.a ^E. CEROVEC PRI ŠMARJU 3 K 3240 ŠMARJE PRI J^H
VODJA PEKARNE • M/t PEKARSKA IN SLAŠČIČARSKA OEIA. VOĐENJE PEKARNA: DCiOČ&N ČAS. 13.4.2006; GRAT^ PEKARNA. TRGOVINA IN BRADDENIŠTVO. 0.0.0. ŠMARJE. CEROVEC PRI ŠMARJU3A, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH FARPAACEVTSKITIHNIK FARMACEVTSKI TEHNIK SVETOVALEC IN PRODA JALEC ZDRAVIL- M/t SVETOVANJE IN PRODAJA ZDRAVIL VTTAMINSKIH PRIPRAVKOV. ZORA* VILNIH ZEUŠČ. NAROČANJE TER VODENJE ZAKONSKIH EVIDENC; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, B.4.2008: ElJ(OSTROJ IN GOSTINSTVO ZDENKO HAJCENICS.P.. CESTE 15.325? ROGATEC FARMACEVTSKI TEHNIK - SVBDVALEC IN PRODA JALEC ZDRAVIL M/t SVETOVANJE IN PRODAJA ZDRAVIL ViïAHINSWH PRIPRAVKOV. ZORA* VILNIH ZEUŠČ. NAROČANJE TER VODEUE ZAKONSKIH EVIDENC; DOLOČEN ČAS, \2 HESEliV. ÎA.m: EJUISTRDJ IN GOSTINSTVO ZDENKO HAJCENIČS.P. CESTE 15,32S2 ROGATEC ZORAVSTVENLHHNIK ADMINISTRATIVNA DELA IN PROOAJA MED^ PNSKiH PRIKlMOfoCV NA TERENU • M/t KREIRANJE. SPREMUAKJE IN EVH^NTIRANIE DOKUMENTOV POSLOVNEGA PROCESA (NABAVA. PREVZEM. PRODAJA) TER INTERNIH DOKUMENTOV PODJETJA DOSTAVA 81AGA KONČNIH KUPCEM. IZDAJA HEDICINSKIH PRIPDHOČKOV NA mm. SPREHUANJE JAVNIH RAZPISOV TER IZDELAVA IN ODDAJA PONUDBE NAROČNIKOM; DOLOČEN ČAS. 3 HESECE. Í7.4ÍOOB: ORLANA.
VODNIK
19.30 ZdfavtiižčeLagko Moć pozitivnega mižljeija
zdravstveno predavanje Simone Šket
Ime rože
HerTTraiwuaustwrjaînka
17.00 Medobčin$ka sploSna
knjižmca Žalec_
Po pravljici dlil pravlfična ura z Ireno Stusej
18>00 MesLnaknjiganiaCelje Po praznikih diši
praisia vitev knjige z Slavko lUch in Iztokom Uichom
18.00 Muzej novejše zgodovine
_CeLje, mala dvorana_
Alnia M. KarllA: Pod košatim očesom
gledališka predstava
18.00 Dom kultuje Velenje Bolero 2008
19. rmdiríanahuiprirefiirev ob maierinskem dnevu
19 > 00 Dem sv. Jožefa Celje Proslava ob materinskem dnevu
9.00 Zavod VIR. Vrunieva^, Celje
19.00 SavinoVahiSaŽalec Užitek ustvarjanja
salonski večer
19.00 Knjigama Kuitumlca
_Velenje_
Skrito.si
predstavitev knjige
PODJETJE ZA TIU^IND L\OZ • IZVOl DJ).D., R06ATEC. ^MŠKDVA ULICA 2.3252 ROGATEC STROJNI TEHNIK
KUUČAVNIČAR • HONTER • U/i IZĐEIAVA IN HONTAŽA ALUMINIJASTIH ELEMENTOV IN KONSTRDKOI; ODLOČEN ČAS. 12 HESECEV, imm, C h P INŽENIRING (LO.Os POOJETJE 2A PROIZVODNJO. TRGOVINO IN STI^ITVE. STR-MA CESTA ! A. 32» ROGA^ StATINA SUKOPLiSKAR
SUKOPLESKARSKA DELA • H/l NOTRANJE OAR-VANTE IN BARVAUE FASAD, OOlOČEN ČAS. 12 MESCEV. 26 J.2Đ08: HPČtSTILNI S^VIS Di).0. TOPOa2S,32SQROGAÉKA SUTINA SUKDPLESKtô • NVt' NCTRAUE BARVAJLIE. PASAOe NEÍlOLIlČEN ČAS. 7mm Hf ČISTIL NI SERVIS 0,0.0s TGPOIE 20.32S0 ROGAÍXA SLATINA
nZiDTEAAPEVT
FIZIOTERAPEVTH^ OPRAVUANJE VSEH VnSTTERAl^ S POl^OaA TBAAIE. DOLOČEN 6 HESECEV, ÍAím "^HE OUHlA DJ)., ZDRAVrUŽKA CESTA24.3254 PODČETRTEK
UE VELENJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ČIST)IKA • H^ ČIŠČENJE STANOVA^USKOl IN POSLO^IH PROSTOROV V VELfNiU. OOLOČEN ČAS. 12 MESCEV. 28.3.201»; BATIR STORITVENO POOJETJE OJ).D. OBLAKOVA UUt A 32.3000 CEUE
OELAVECfiREZ POKUCA
V02NIKTAXUA M/t VOZNIK TAXUA. OOUIČEN ČAS. 6 MESECEV, imm TAXI PEPI JOŽEF SVETKO S P. SLANOROVA CESTA 21. 3320 VELENJE
POMOŽNA DEIA V GRADBENIKU • H/Ž; POM(V ŽNADELANAGRADBIS&.DELOSDPRAVUANA TERENU: OOOČEN ČAS. 12 HESECEV, hAM^: PLEKCfT, STORITVI INŽENIRING IN TfiCCVINA. D.OÍ1..10KOVICA 108,3323 ^ANJ ČISTILEC ZELEUAVE • I^Ž: ČISTI ZELENJAVO 2A PREDELAVO IN PAKIRANIE. IZVAJA KONTROLO KVAUTETE ZELE^VE. ZELENJAVO USTBEZNC REŽE. IZVAJA PflANJE IN SUKNJE ZEIENIAVE, TEHTA IN PAMRA ZELENJAVO. ŽUGA ZABOJE NA VOZIČEK IN V HlADILiilCO. USTREZNO SKIA DIŠČr IN SORTIRA ZEIEUAVO: OOLOČEN ČAS. 1 MESEC. 26.3ÍOOB: VEGEFAK. PREDELAVA IN PAKIRANJE SVEŽE ZELENJAVE D.O.O., KOROŠKA KSTA 56 D. 3320 VELENJE NIŽJA PO K UČNA IZOBRAZBA (00 2 LIT}
ELf KTRO MONTER H/Ž; ELiKTM) MONTAŽA. OOLO^ ČAS. 2 MESECA. 6 4.2006; ATM Si AV* lOMATLZACUA IN 7EFINIKAVOOENJA PROCESOV, O.O.O.. PREŠERNOVA CESTA9 9.3320 VELENJE LESAR
sakostujni lesar • m/ž: delavec na žagi za hlodovino, določen čas. 3 mesece. 30.3.200b: r les lesna proizvodnja. trgovi-na in prevozi. 0.0.0. škau il 3322 SiLENJE VARILEC
MONTER KONSniUKCU.VAR(LEC • VARJENJE. MONTAŽA KOVINSKIH IN NEKOVINSKIH ELEMEMENTOV.DELO Z PLASTIČNIMI ELEMENTI ^ DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 3.4.200B: R-HDNT MONTAŽA GRADBENIH KONSTRUKOI ROMAN POLAK KDŽEU^ESAUUCA 3320 VELENJE KLJHAR
KUHAR . hVŽ.' PRIPRAVA GUTOVIH JEDI, A lA CARTE. PRIPRAVA HLADNO • TGPLIH BIFEJEV; NEDOLOČEN ČAS. lA2m UnON ZVONE §TDR-MAN S.P. • GOSTIINE HOÏÏU ŠTORMAN. RIMSKA
Kultera in medkoltumi dialog
okro^ mizas Tanjo Čaja-vec, Rudijem TíslominMar' jOTioFtorjan
9.00 Dvorana I. osnovne SoLe Celje
Oder mladih 200S
Območno sreůu^ocroSkih
gle^f^h'iA_
10.00 Otroški muzej Hermanov
brlog_
Fotografiramo brez fotoaparata
Hermanove fotografske astvofjalnke
17.00 Knjižnica pri Milku Knjižku
JiirČekin packarija
gledališka predstava
17.00 Knjižnica E^ogatec_
Ježkové urice
delavnica zaotroke
18.00 Mladinska knjiga Celje CicikJubova pravljična urica
19.00 Celjski dom. mala
_dvorana_
Večer zborovske glasbe
cesta 10, asil ^empetekv SAVIliJ»^ DDUNI SREDNJA POKilCNA IZOBRAZBA VODJA POSLOVNE ENOTE • m/l' DR&UilZAaiA oela NA OBJEKTIK VOOENIE VEÙE SXUPJNE JUDI. NAD20fl; ODLOCEN CAS. 24 MESECEV. 2B.3 2DQB; HERNAUS PROFESIONALNO ČIŠČENJE aO.O. KOPALIŠKA IÏSTA2.3320 ^lENJE EKONOIMSKI TEHNIK TRÍNIK V POSLGVALNIQ §0$TANI • H/Î m OAJA IN SVETOVANIE kupceh s PODROLlA ^NIA BANČNIH PRODUKKIV. OPRAVUA-UE POSLOV Z GOTOVINO. CEKi M MANJŠIH MENIALNIŠKIH PO^V. POSREDOVANJE PRI NAKUPU IN PRODAJI VREONDSBIIH PAPIRJEV. SVETHVAAJE KOMrtENTOtf. R^EVANJE REKLAmacij.' DOLOČEN ÍAS. 12 HESEQV. 2Í3ÍD0E: RAIFFEISEN BANKA D.a. ^OVENSKA UUU !?. 2000 MARIBOR DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPEOjUIST PULMOIOQ m/l' DLA GNOSTIKA. TERAPUA IN REKABlLiïAQJA NA BOINIŠNIČNO SPECLALISTiÍNEH NIVOJU; NEDOločen Cas. 20.4J006: bolni^ica topolSica. TOPOtiiCASU326TBPOLŠiCA OOKTOR MEDICINE SPEOIAUST INTERNE MEDICINE DDKTW MEDIQNE SPECIAUX INTERNE HEOlCf* NE. M/l PLABNOSTIKA. TERAPUA IN R^ILJ-tacua NA BOLNIŠNIČNO REKABILÍTACUSKEH NIVCUO; NEDOLOŽ CAS. 20.4.2006: SOINI^N^ CATOPDLŠICA. TOPOLŠICA 61.3326TOPOLŠICA
_UE ŽALEC_
OSNOVNOŠOLSKA IZ08RAZBA
tocaj • mâ točenje puac in dru5ih napitkov. CiSCenje; neooloC» Cas, 6.4.2008; dnevni bar in trgovina sebi. tavćar rreoa s.p. zdorue grušovue18.3311 šempeter v savinjski dolini
pohoč v kuhinji • priprava hrane • m/l priprava hrane testenin z h02n0stjd pr^ ucenia stvari: nedoločen cas. 3û.3.2q08; piz2erua verd^verdl t0ma2 jankovic.s.p.. griže 12s. 3302 griže
sestavualk • m/l rocna montaža. sesta-
vuanie mmm in eiektro kdhponent. iípuuje. vuaCenie. polaganje, avtd kon
TBOLA OOLD^ ČAS. 3 MESECE 26.32006; SAPS. PODJETJE ZA RAZVOJ, PRDIZVDDUO IN THZENJE AVTOMOBILSKIH OEIOV D.O.O.. TOVARNIŠKA CESTA 113312 PRE60U} POAllOŽNI DEUViC POMOČNIK V MONTAŽI. • M/l' POMOČ PRI MONTAŽI STPOJNIH INSTALACU NA RAZLICNIH OBJEKTIH: NEOOLOCEN CAS. 2D.4ÍD08; GO-ZNíKAR MONTAŽA. TRGOVINA fN INŽENIRING Cl.0.0. NOVI D0H 26.1420Tflfi0VUE AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK • M/l SERVIS IN POPRAVILO AVTOMOBILOV. SPREJEM IN PRIPRAVA VOZIL: DOLOCEN ÍAS. 6 HESECEV. 27.3.2008; ' AVTO SERVIS KOS'. KOS HATEJ S.P. \SŘU 08 SAVI-ILilZS.3313POl2£iA
PROOAJAIEC • NVl PRODAJA IN SVETOVANJE STRANKAH. POHOC PRI PRODAJI HOTORNIH VOZlU DOLOČEN CAS. I MESEC. 2S.3Í008: BUCO BS. TRGOVINA. SERVIS. UVOZ. IZVOl O.O.O.. la ClCAOBSAVINIII.33l3roLZELA AVTOKliPAA
avtokiípar • h/l avhmoeparska dela. dt^
loc» cas. 6 mesei^, zum-, • avtoser-
vis kot, kos matej s.p, loctca 06 savinji 2
6.3313 polzaa
TESAR
vmííwí krovec. tesar. določen cas. 9
MeMPZ šolskega centra Velenje in MeMPZ I. giTTUiazije v Celju
19 -1 j^Knjiguca Velenje_
ZakOD in družina
predavanje
19.30 Zdravilišče LaSko Sanja Lončar
zdravstveno predavanje
19.00 Galerija Mozine_
Konceit^asbeoe delavnice Osminka
^r večem Gre^r Verbai

10.00 Otroški muze] Hermanov
brlog_
Ime rože
Hermanova usevaijalnica
10.45 Knjižnica Gimnazije CeSje
_-Center_.
O relirïî in medkulturnem logu pogovor s patrom Kariom Gržanom
17.00 PlesniforumCelje V plesnem vrtincu
območna revi^ plÊsnih miniatur skupin sodobnega plesa
1700 Dom kiUture Velenje Pozdrav pomladi 2008
območna revija otroških in miadinskikfivskih zborov
18.00 Osrednja knjižnica Ceije Misliti podobe
HESECEV. 20.4Í008: KIRA • KROVSTW. fN^TA* LACUE IZmACUE. AL0J2 RAMŠAK S.P. UBOJE 41.3301 PETROVCE NATAKAA
NATAKARICA 01 HOSTESA ZA DELO V STREŽBI • H/l STRE^ PUACE in PIC VLEPO URUENEM GOSnŠCU; NEOOLOCEN £AS. 26.3.2008; m PR(BZVODNJA. TRGOVINA iN INTEIEKTUAUS
mmi D.ao. vransko. prekopa i ssos
VRANSKO
NATAKAfl M/1 NATAK/^ VT1IŠ CENTRU NA POUOI V CORNER CAEE. OOLOÔEN CAS, &42006: BI TRGOVINA. GOSTINSTVO. POSRE DNI^ IN STORITVE. D.Dil Đ08RIŠA VAS ?3 A3^PETR0VCE KUHAR
KUHAff • KUKANJE MALiC V GOSTINSKEM LOKALD, NEOCaOČEN ^ 26Jjdo&; GOSTISCE KROnvSEK. ANTON KROPIVSEK S.P.. VRANSKO b9.33i3s VRANSKO PIK
PEK • M/l PEKA KRUHA IN PECIVA. OOlOČEN CAS, Î MESCEV. 20^006; PEKARNA-TUGO-VINA-UDUC. C^ UDUC S.P. PONGRAC ^02 A. 33D26RI2E PRODAJ ALfC
PRODAJMK • H/l PflmiA POHI^A IN SVETOVANJE. DOLI^N CAS. 6 MESECEV. 2.4Í0DS: LESNINA. DX.: PROOAJNI CENTER TRKMNA S POHISTVDH iEVEC. mt 18.3301 PETROVCE PRODAJALKA • H/l PRODAJA VSEH VRST T^ XST1LNIH tZDELM. OOLOCEN CAS. 2E.12D0S: aXROJ • HODNA OBLACILA. OJ!.. 66. 3331 NAZARJE SLAŠČIČAR
SLA^CiCAR • H/l PRIPRAVA MAS IN 0RU6IH SESTAVNIH ELEMENIDV ZA IZDELAVO SLADIC. (RUKOVANJE IZDELKOV. PAKIRANJE. SPREJEM SKR6 ZA PRAVOČASNO IZDOSAVO (PO; NEOOLD^ CAS.29.3.20Q6; MANKIWER D.OXI, PE tEUE. STANETOVA UUCA 4.3000 CEUE ORliANlZATOR OEiA REFERENT ZA TEI^NICNO PODPORO NAROČNIKOM V KONTAKTNEM CENTRJ • M/l SPRDEU KJCEV, ORGANIZACUA OEiA. OZ. RA^RE* JANJE OELA INFORMATIVEN/NEPOSREDEN ODZIV. NUDEIUE TEHNIČNE f^MOQ IN PODPORE UPORABNIKOM PD TELEFONU IN ELEKTRONSKI POŠTI. SKR8 ZA POSLOVNO DOKUMENTACUD, INFORHACUE O STORitVAH IN PREVZEM NA ROCiL KONTAKT S STRANKAMI REZANJE IN UREJANJE REKLAMACU. IPD: OOLOCEN CAS. 6 HESECEV. 28.3^006.' EUROCOM RAČUNALNIŠKI INŽENIRING. D.O.O.. LfVEC 56.3301 PETROVCE BOLUIĆAR-USGOVALEC SOCIALNA OSKRBOVAIKA NA DOHU • H/l POMOČ ORUŽINI NA OOMU ZARADi TELESNIH, DLt ^IH 80IEZNI AU STAROSTNE OSLABELOSTI:
doloCen Cas. 3 mesece. 26.3.2008: oou nine
POK0RMGRMOVJE.PERNOVO4A331OŽA^C SHEĐNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA
USTAVUAIECST1^CUEVM/1 RAZSTAVUAUE DRODLJ. MENJAVA ORODU IN NASTAVITVE NA STROJIH ZA BRIZGANJE PLASTIKE...: DOLOČEN
Cas, n mesecev, iium, saps, podjetje za razvoj. prdlzvodnid in trženje avtc^ morilskih oelov 0 0^ . tovarniška cesta 12.331z prebold
NASTAVLJALA STUOJEV • m/l RAZSTAVUA-NIE DRDOU, HEUAVA ORODU. NASTAViïVE NA STROJIH ZA BRfZGA/UE PLASTIKE. DEUI NA ST130JIH. ..J NEDOLOČEN ČAS. 26.3^009; SAPS. POOJETJE ZA RAZVOJ. PROIZVODNJO IN TRŽENIE AVTDHOeiLSKIH DELOV D.D.O. TQVAA*
OMyritevfàtoffo/^rmstave Roberta Hutinskega
18.00 Muzej novejie zgodovine Celje. Mu^jska
_kavamica_
Sredi ponorelega sveta
pe^uo/itev knjige Franca Šetinca
18.00 Galerija sodobne
_umetnosti Celje_
Ciklus predavanj dr. Leva Krefta
18.00 Muzej LaSko_
ji
E^nvilea|j
muzejska
muzejska d^avnica
Pomen in viog;a družine za življenje v skupnosti
okroglamiza
19.00 Celjski dom
Predavanje Bruna Groeninga
predavanje o pomočeh in izcelitvah po duhovni poti
19.00 Dom kulture Velenje
Pozdrav pomladi 2008
območna revija otwSkih in mladinskih pevskih zborov
19.00 Knjižnica Rc^ažka Sla tina Presenetljivi svei notranjosti
predstavitev pesniške zbir-keTomaKočice
20.00 Likovni salon Celje_
Spomini» fianje, misli
otvoritev likovne razstave Saše Bezjak
NISKA CESTA 12,3312 PflEBOLU
RIRENT mmKí H/l ORBANLZM:UA,
PRIPRAVA.U3C. DEJAVNOSTI ZNOTRAJ pooj& TJA IN NAVZ^N i» DDBAViïlUEV IN KUPCEV,
doloCen Cas. m mesecev, itim, saps, podjetje u razvoj, prdlzvddnio in
TtôENiE AVTOHORILSKIH DUOV O.O.O.. TOVAR-NliKA CESTA It 3312 PREBOLD VODJA IZMENE • M/l' OPERATIVNO, TEKÛ& ORGANIZIRANJE IN VODEUE DELA V IZGINI. SKRB ZA NEMOTEN POT» OEA. ^ NEOOU^N čas. 26í.2d0b: SAPS. PODJETJE ZA RAZVOJ. PRO^ ZVODNJO IN TRŽElilE AVTOHORILSKIH DELOV ^M. TOVARNFŠKA CESTA 12. SSU PREBOLI) KOZMETIČNI TDtNlK KOZMETIČNI TEHNIK • M/l NEGA CSRAZA IN TELESA PEOtKURA. MANIKORA. MASAŽI OEPI-lACUA MAKEUP. UMFNA ORENAZA: OOLOÍEN ČAS. 6MESECEV. 31.3 ^03; STUOCANJA NEGA LEPOTA SPROSTITEV IN PROTIBOLfClNSKA TERAPUA, /UilA mt, PREŠERNOVA ULICA 1A33ll3tAUC INŽENIR STflOaNISTVA VODJA IN2ENIRNIGA • H/l RA2VUAUE SLOVNIH ODNOSOV Z (^STOJEČIMI IN NOVIMI SniANKAHI. NAVEZOVANJI KONTAKTOV S PROJEKTANTI IN INVESTnORJI TER CELGVTTG VODENJE PROJEKTOV, m ZAJEMA PREPO* ZNAVAUE POTREOPOTENCIALNIHNAROCNIKOV. SODELOVANJE NA RAZPISIH. PRIPRAVO PONDOD IN KALKOLACU TER SPREMUANJE: NELKILOCEN ČAS. 13.4.2008; TERHO SHOP DiJ.0. TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPIDTNO IN HLAOIINO TEHNIKO. CEHA TALCEV 5.332û VELEUE
EKONOMIST ZA KOMERCLALNO DEJAVNOST
PRODAJNI SVETOVALECZA iïlNFRASTRUKTURO
• M/l AKTIVNO ISKARIE IN PRIDOBIVANJE NC^ VIR STRANK. PRIPRAVA PONUOB ZA REŠITVE SKL^AUE POGODB. SVETDVANíE STRANKAM. VZ0R2EVANJE. RAZVIJANJE IN POOLABUAUE ODNOSOV Z OBSTOJEČIMI ST1UNKAMI SODE LDVANIE S PREOlOGI PRI DOPOLNJEVANJU PONUDBE POOJHTJA 6LE0E NA POTREBE STRANK.' OOlOi^N ČAS. 6 MESECEV. 2B.3ÍD0B: EUROCOM RAČUNUNISKI INŽENIRING. 0 0.0. LEVEČ S8. 3301 PETDOVCE
DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) prodajnis^ovalecm/1 aktivnoiskanje jn pridobivanje novih strank. priprava p& nudb za resftve. sklepanje pdsoob. svet1v vanje strankam. vzdr^anje. razvuanje in pogiadljanje oonosov z obstoječimi strankami, ipd. ooločen tf^ 6 mesecev, imm. ajrixom računalniški inženiring. d.d.o..íEvec 56.3301 petrovče
ONIVERZrTFTNI DIPLOMIRANI INŽENIR AAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE
RAZVOJNIK INFORMACUSKIH SISTEMOV III. . H/l NAČRTOVANJE.PflOGflAMIRANIE IN TESBRANIE CELOVITE PROGRAMSKE OPREME:
neooloCen Cas. 10.4.21108: nova vqua. in-
FORHACUSKI INŽENIRING IN SVETOVANJE D.D. VRECERJEVA UUCA 6.3310 ŽALEC VOOJA ODDELKA it INFRASTRUKTURE • M/l VOOEUE IN RAZVOJ OOOaKA iï INfRASTRUK* ture ZAGOTAVUANJE ZAOOSTNEGA Š^ILA
kohpetentnikkadrgv.oiManjestaateg^ je tehnoulškega razvoja zabavljanje učinkovite izvedbe dela oooeika ïï infrastrukture. ipo.: neooloCen Cas. 26.12008: eurocoh racunauuěki inženiring 0.0,0., l£vecsg.3301 pehiovce
S«. 24 • 2S. marec 2008


Z^A. K tA/U^ UV-^ Ç fl.
Diiaki Šolskegá centra Celje» programa prometni tehnik, razred 4p$, so imeli maturantski ples 1. februarja. Tretja vrsta z leve: Dejan Gračnar, Matjaž Zupane, Zoran Videčnik, Bogomir StrgarŠek, Andraž PopoSek, Peter Plazar; druga vrsta z leve: AJjaž Ribič, Janja Spitalar, Sara Berk, Tilen Marzidošek, Sabina Kuserbanj, Matjaž Gradič; prva vrsta z leve: Ulljana Drovenik. Alma Ibralić, Jasna MujkiČ. Katja Zabkar, razredničarka Damijana Hundrič, Kaja Molan, Apoionija Rebernak, Jasmina Grobin, Danijela Firšl, Melanija Grahovac.
Fotografije maturatov z vsemi imeni dijakov nam pošiljajte na Nov tednik> Prešernova 19, 3000 Celje ali po elektronski pošti	ífnto^rafífg naj imajo Čim večjo resolucijo).
^ ; ^

101 talent jubilantke
V Domu ob Savinji v Ce-Iju so 9. marca praznovali častitljiv jubilej Frančiške Čemažer, 101. rojstni dan. Praznovanje se je v družbi zaposlenih na Čelu z direktorico doma Bojano Mazil Soline in vodjo zdravstveno negovalne enote 1. Radko Podlesnik začelo že dopoldne, popoldne pa so se pridružili tudi FranČiŠkini svojci.
' Frančiška Čemažer je bila rojena 9. marca 1907 na Oj-strem Vrhu v družini s šestimi otroki. Pred dobrimi petimi leti je prišla v Dom ob Savinji iz Železnikov» saj je žekla biti spet bližje svojim domaČim. Od družine, v ka-
teri se je rodila in odrasla, je sicer ostala sama. a ustvarila je svojo družino, ki ji izjemno veliko pomeni. V njenem življenju se prepletajo vloge gospodinje in skrbne mate re, veselje deli s svojimi Štirimi hčerkami. Njena skrb za druge z občutkom solidarnosti in altruizma se je odražala tudi izven družine, saj je velik del svojega življenja namenila pomoči potrebnim, predvsem nepokretnim in staiejšim ljudem.
Narava jo je obdarila s številnimi spretnostmi, ki jih je znala še izpopolniti. Odlično obvlada vsa ročna dela, celo klekljanje, zna izvrstno peči... Nekaj tega znanja je dobila v škofijskih zavodih, kjer je bila že v dvajsetih letih članica kulinaričnega tečaja. Po pripovedovanju in spominih njenih hčera, zna pozornost in ljubezen do drugih izkazovati tudi z odlično pripravljenimi jedmi. Svojci se s ponosom spominjajo, daje pred Miklavžem cele noči pekla pecivo, ker je želela pravočasno obdariti vse otroke. Med njenimi talenti izstopajo tudi glasbeni. Obvlada igranje na violino in orglice, na katere je nazadnje zaigrala na svoj 100. rojsmi dan. To ne preseneča, saj izhaja iz izrazito glasbene družine.
»Ponosni smo, da nas obkroža s svojim veseljem in da tako visok in častitljiv jubilej, ki je vreden pozornosti vseh, slavi prav med nami,« se skupaj s slavljenko veselijo v Domu ob Savinji.
AB Foto: Aš
Pod pretvezo pred matičarja
Konec februarja sta zlato poroko slavila Terezija in Henrik Knez iz Slovenskih Konjic. Spoznala sta se leta 1952 v Škalcah. Njuna ljubezen je po Šestih letih prerasla v zakon, kjer so se jima rodili trije otroci: hči Marta ter sinova Henrik in Darko.
Danes imaia zakonca Knez že Sest vnukov, prvemu pravnuku se bo v teh dneh pridružil še drugi. Veselje ob rojstvu otrok, vnukov in pravnukov jima je olepšalo življenje, polno trdega dela. Oba sta bila zaposlena na IMP-ju, doma sta obdelovala vrt. Med iepšlmi spomini sta vzpon na Triglav ter gol)aijenje. Gobarske strasti se je nalezla tudi hči Marta. Terezija in Henrik stanujeta v srediSču Konjic. Pred dnevi so jima otroci v tajnosti pripravili zlato poroko na matičnem uradu. Kot da gredo v gostilno na kosilo, so jo mahnili proti občini in pod pretvezo, da bodo lam vzeli s sabo Še hčerko Marto, priSli v poročno dvorano. Presenečenje je doseglo vrh, ko se jim je pridružil nekdanji župan Janez Jazbec in ju po petdesetih letih zaova poročil. Z njima so se veselili sorodniki in prijatelji.
EV

Zlata Ana in Franc med radaiji

sva^ in datoporočertoa Vidom pred Savimivo hišo it. 24 • 25. mare« 2008 -
Med zlatoporoćence sta se le dni vpisala tudi 77-letna Ana jd 7S-letni Franc VidoviČ iz Migojnic.
Obred civilne zlate poroke sta v Savinovem salonu v Žalcu opraviia žalski župan i^jze Posedel in matičarka Tatjana Lukač. Zlatopo ročne svate je pred Sa vinovo hj§o pričakala v špalir postavljena unifoniurana mdarska četa upokojencev nidnika Li-boje-Zabukovica. za popestritev obreda pa je poskrbel Harmonikarsld kvartet žalske glasbene šole. Cerkveni obred je bl2 v ^ški župnijski cerkvi, opravil ga je domači župnik Jože Planine. Za to priložnost je hči Nataša svojima staršema pripravila nagovor v verah.
TT