J Četrtek, 3. junija 2004, št, 23, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR CIJA V naslednjih šteuilkah bomo objavili odlomke iz Kardeljevih pisem, ki jih je napisal leta 1942 in so bila program za izvajanje komunistične revolucije. Tem pismom se še vedno izogibajo tako mediji kot zgodovinarji S POLITIKA ^ Kandidati Sv* za evropski parlament SLOVENIJA Nadzor v okviru "družine" INTERVJU Dr. Peter Jambrek Demokratski deficit je neznosno prevelik Lopovščine na sončni strani Alp ej%a puder krščanSki klub? 9771408049069 knjigarna DEMOKRACIJA Knjige lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzorja.narocnine@siol.net CENE VSEBUJEJO DDV, POŠTNINO PLAČATE POSEBEI. IZAKHIVO^lOVENjKE POLITIČNE^LICIJE v klasični slovenski politični misli IZ arhivov slovenske politične policije Komunistične tajne službe od njihovega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov. 519 strani, 5.000 SIT t * f TONE KUNTNER MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot. 72 strani, 2.200 SIT Poročila treh neke koiasoraci|e SILVIN IN MAIDI EILETZ ZGODOVINA NEKE KOLABORACIJE Boljševiki so v prvi sveto\Tii vojni kolaborirali z vojnim sovražnikom Nemčijo. 368 strani, 6.727 SIT [prevzem i oblasti MILAN ZAJC, FRANCE KOZINA, FRANCE DEJAK UŠLI SO SMRTI Poročila treh rešencev iz množičnega grobišča v Kočevskem rogu leta 1945. 244 strani, 3.906,00 SIT ilw CZESLAW MIL0SZ PREVZEM OBLASTI Avtor slika travmatično dogajanje med II. svetovno vojno, čas, ko je bil Poljski vsiljen komunistični sistem. 236 strani, 7.760 SIT MILAN ZVER DEMOKRACIJA Avtor je razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. 254 strani, 4.400 SIT Jt fšir T00 LIT JANEZ JANŠA PREMIKI Knjiga, ki je bila prodana že v več kot 61.000 izvodih. Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. 363 strani, cena 2.200 SIT ¡gp¡rwm l^g^S s MILAN ZVER STO LET SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.200 SIT vasjH KJavoi g VASJA KLAVORA PREDEL 1809 Avtor je šel po sledovih vojaških spopadov Napoleona in Francozov z Avstrijci na Slovenskem leta 1809. 330 strani, 6.727 SIT S O Č A SVETA REKA W I i h ■ \ BRANE SENEGACNIK DVOJNI ČAS Ekspresivna, komunikativ-na poezija, ki se odlikuje z bogastvom sugestivne metaforike, upesnjuje dvojno naravo resničnosti. 107 strani, 4.980 SIT MALINA SCHMIDT-SN0J JOSIP VOŠNJAK Zdravnik, politik in književnik, predvsem pa rodoljub, ki je bil za svoj narod po potrebi tudi ognjevit taborski govornik 292 strani, 11.400 SIT JANEZ JANŠA OKOPI Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodana je bila že v več kot 17.000 izvodih. 309 strani, 2.200 SIT Pozabljeni slovenski premier Politima biogrjli|ii dr. Unkd Kir|i. (IKil-14 11 > ANDREJ RAHTEN POZABLJENI SLOVENSKI PREMIER Dr. Janku Brejc je po razpadu Avstro-Ogrske postal pni slovenki premier. 344 strani, 4.232 SIT S E MENA RAZDORA PETRA SVOUŠAK SOČA, SVETA REKA Monografija slovenskega Posočja, ki na podlagi obsežnega arhivskega gradiva raziskuje razmere med italijansko okupacijo. 428 strani, 10.980 SIT VIKTOR BLAZIC SEMENA RAZDORA Komunistična partija je nevihtno vojno ozračje izkoristila za obračun z drugače mislečimi in v ta okvir sodijo tudi politični umori. 196 strani, 6.770 SIT Knjige v spodnji vrsti lahko kupite tudi na obroke. Najnižji obrok je 3.000 SIT. tretja stran m m i m I Na prelomni točki Za nami je druga izredna seja na temo korupcije, klientelizma in pranja denarja v povezavah med slovensko vlado, javnimi podjetji oziroma gospodarskimi družbami v večinski državni lasti in politiki vladajočih strank v Sloveniji. Obravnavali so tudi problematiko učinkovitosti državnih organov pri preprečevanju velikih goljufij in naklepnih stečajev hranilnic. V primerjavi s prejšnjo izredno sejo o korupciji je bilo narejenih vsaj nekaj premikov. Poslanci opozicije so imeli razmeroma dovolj časa, da so predstavili svoje argumente videnja omenjene problematike, sejo je prenašala nacionalna televizija in na koncu so bili sprejeti nekateri sklepi, ki nalagajo pristojnim državnim organom, naj pripravijo poročila o sumih pranja denarja, predkazenskih postopkih in sumljivih stečajnih postopkih. No, kljub temu so se v vladajoči koaliciji s svojo glasovalno večino dobro znašli. Izredna seja se je začela šele v ponedeljek popoldne. Najprej je parlamentarna večina po hitrem postopku zavrnila referendumsko pobudo skupine državljanov s prvim podpisanim Brankom Grimsom, potem pa je stekla razprava o korupciji in potekala do zgodnjih jutranjih ur. Parlamentarna večina je namreč zavrnila predlog, da bi izredno sejo pretrgali ob desetih zvečer in jo nadaljevali naslednji dan, seveda z namenom, da ljudje ne bi mogli gledati prenosa seje sredi belega dne. Poleg tega je državni zbor v sklepih ob koncu seje pozval vlado, naj poda poročila o nepravilnostih v roku štirih mesecev in ne v roku tridesetih dni, kot je to zahtevala opozicija. Parlamentarna večina se je za štirimesefini rok odločila zaradi bližajočih se volitev. Poročila bodo tako narejena šele po državnozborskih volitvah, ko ne bodo nikogar več zanimala, saj bo takrat v središču zanimanja sestavljanje nove vlade, in jim tako ne bodo mogla škodovati. Volitve, na katerih volivci nagradijo tiste, ki so delali dobro, in kaznujejo tiste, ki so počeli lopovščine, bodo namreč že za njimi. Izredna seja je pokazala, da je v naši državi čedalje več ljudi, ki so bili oškodovani zaradi monopola vedno enih in istih, tistih, ki so blizu vladajoči koaliciji. Oškodovanci so se v preteklih letih obračali na pristojne dr- žavne organe, ki pa niso praktično ničesar rešili. Šele ko so v nekaterih primerih stvari prišle v v javnost, so se v raziskovanje nepravilnosti vključili organi pregona. V primerih, ko so pravosodni organi sprožili kazenske postopke, so bili ti vloženi le proti izvajalcem in zelo redko proti tistim, ki so sprejemali ključne odločitve. Zaradi tega v večini primerov oškodovanci niso dobili nazaj premoženja (če imamo v mislih na primer premoženjsko oškodovane ljudi), ampak so ga obdržali tisti, ki so si ga nepravno prisvojili. Podobno je z malimi in srednjimi podjetji, ki so se prijavila na različne državne razpise in zaradi slabih zvez z vladajočimi odpadla, čeprav so imela boljšo ponudbo kot izbrana podjetja, ki so bila Izbrana izključno zaradi dobrih povezav z vladajočo elito. Številni razočarani državljani so se zato s svojimi informacijami obrnili na opozicijo, ki zanje predstavlja še zadnje upanje, da se bodo stvari postavile na pravo mesto, da bo prišlo do poprave krivic in ustreznega nadzora nad nepravilnostmi. Na to v pogovoru za našo revijo opozarja dr. Peter Jambrek, ki pravi, da pride do samovolje povsod tam, kjer ni pravega nadzora. "To velja za družine, za občine, podjetja in za državo kot celoto v enaki meri. Moderne družbe in njihove države so prav zato 'izumile' izmenično prehajanje oblasti iz rok ene v roke druge politične ekipe, na primer vlade ali šefa države, ali od ene k drugi eliti oblasti. Tako se stare vzpostavljene naveze in mreže koruptnih odnosov na različnih ravneh javnega odločanja prerežejo, pretrgajo, za nazaj in za naprej se vzpostavijo novi odnosi na domnevno oziroma verjetno transparentnejših, merltokratskih merilih." Jambrek tudi meni, da je "v Sloveniji že res skrajni čas za spremembe, torej za demokratski prehod oblasti v nove roke, pa čeprav le za en mandat. Če tega ne uvidijo ali ne bodo uvideli tudi preprosti slovenski voiilci, potem jim bog pomagaj". Ta Jambrekova misel je ena ključnih v letošnjem volilnem letu, kajti na vseh prejšnih volitvah velik del volivcev in volilk ni imel pred očmi politične odgovornosti posameznih nosilcev oblasti, ampak je podprl tiste, ki so mu jih dominantni mediji prikazali kot ideološko sprejemljive in kompetentne. Opozicija je tako ob medijskem neravnotežju pred velikim izzivom, kako stanje v Sloveniji širši slovenski javnosti prikazati takšno, kakršno v resnici je. Izredne seje o problemtatki korupcije, klientelizma, sumu pranja denarja in podobnih zadevah so nedvomno zadetek v polno. V vladnih vrstah se tega zavedajo, zato poskušajo očitke opozicije prikazati kot nepomembne in neutemeljene. Če bo opoziciji uspelo javnosti predstaviti pravo stanje v Sloveniji, kar ji kljub medijskemu situ čedalje bolje uspeva, se bo jeseni preselila v vladno palačo, kajti zaradi korupcije padajo vlade. In to celo v državah, kjer demokracija šepa. Metod Berlec Če bo opoziciji uspelo javnosti predstaviti pravo stanje v Sloveniji, se bo jeseni preselila v vladno palačo, kajti zaradi korupcije padajo vlade. In to celo v državah, kjer demokracija šepa. Demokracija • Četrtek, 3. junija 2004 O kazalo Evropa, judovsko-krščanski klub? O tem, ali naj se v preambuli evropske ustave omenjajo evropske "krščanske korenine", se danes znova krešejo mnenja! 11 Slovenija nazaduje 12 Ponudba s kandidatnih list Aktivne volilne kampanje političnih strank kažejo na to, da se bliža 13. junij, dan, ko bomo v Sloveniji prvič volili poslance v evropski parlament. Tekma za glasove volivk in volivcev se je začela. 16 Popačena demokracija Mesec dni po vstopu Slovenije v Evropsko unijo so udeleženci šestega posveta o prihodnosti Slovenije opozorili na demokratični deficit v Sloveniji. Skoraj hkrati so na letošnjih politoloških dnevih v Portorožu udeleženci razpravljali o demokratičnem deficitu v Evropski uniji. 18 Lopovščine na sončni strani Alj 22 Nadzor v okviru "družine" 24 Tito za vse čase 32 Nauki Normandije Šesti junij pred šestdesetimi leti je označen kot eden od odločilnih v evropski zgodovini. Pomemben je bil tako za razplet druge svetovne vojne, ki se je končala slabo leto kasneje, kot tudi za oblikovanje povojne Evrope, razmerij sil v tej E Evropi in odnosa med Evropo in ZDA. 34 Demokratski deficit je neznosno prevelik Pogovor z dr. Petrom Jambrekom Demokratski deficit je neznosno prevelik zaradi neuravnoteženega razpolaganja pozicije in opozicije s predpogoji, ki j omogočajo demokratično participacijo. Ni bistveno, da prihaja zaradi tega do neenakih možnosti, privilegijev na eni strani in deprivacije na drugi, usodno je, da zaradi tega slabi ves nacionalni sistem. 42 Kardeljeva 56 S starejšimi "stroj" ni deloval Pogovarjali smo se z Branetom Oblakom, nogometno legendo in novim trenerjem državne nogometne reprezentance. Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. lanez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Ivo Žajdela, Esad Babačič, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Soper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Soper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Florjančič tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Krekova banka d. d. Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: Arhiv Demokracije Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. i. RS, št. 89/98} sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za tujino znaša 230 evrov oziroma 240 ameriških dolarjev. Anderlič & Co. (Stran 8) Šestnajst let od afere JBTZ (Stran 10) Pismo ministru Lahovniku (Stran 15) Slaba popotnica reviji (Stran 26) Muham se je maščeval (Stran 28) Kulturna Evropa (Stran 30) Predolimpijska negotovost (Stran 31) O ljubljanskih škofih (Stran 40) Pisatelji na Bledu (Stran 41) Škocjanski biseri (Stran 46) Preživeti (Stran 48) Gneča favoritov (Stran 55) Dobimo se na sejmu (Stran 58) Prvi med poslovneži (Stran 60) Steklina in slovenščina (Stran 62) "Zajtrk" pri predsedniku (Stran 65) Uboj Franca Straha (Stran 66) pogovor Zagovarjala bom interese Slovenij e m Pogovarjali smo se z Romano Jordan Cizelj, kandidatko za evroposlanko na listi SDS. Ste druga kandidatka na listi Slovenske demokratske stranke za volitve v evropski parlament. S katerimi argumenti bi prepričali volivce, da na volitvah glasujejo za listo SDS? Slovenski demokrati držimo besedo. Ljubimo svojo domovino in iz te ljubezni črpamo moč, da uresničimo visoko postavljene cilje. SDS je jasno zahtevala osamosvojitev Slovenije, vključitev Slovenije v Evropsko unijo in Severnoat-lantsko zavezništvo. Cilji, ki jih mnogi niso jemali resno, so uresničeni. Čaka pa nas trdo delo, s katerim bomo Slovenijo približali najbolj razvitim državam v EU. Imamo odločnost in znanje, da to storimo, ter samozavest in zaupanje, ki se tketa ob naših zmagah. Naš cilj je mirna in varna Slovenija in pravično urejena družba. Želimo ustvariti državo blaginje. Te visoko postavljene cilje je mogoče doseči le s pokončnimi, resnimi ljudmi, ki se zavzeto lotijo uresničevanja nalog. Prepričani smo, da lista SDS ponuja takšne kandidatke in kandidate. Morda je to simbolično potrdila tudi usoda, ko je naša lista na glasovnici dobila številko 5 - odlično! Slovenski demokrati se boste v evropskem parlamentu pridružili največji poslanski skupini. Kako boste znotraj skupine uveljavljali in zagovarjali interese Slovenije? V Evropi zagovarjamo interese Slovenije in interese volivk in volivcev. Program evropske liste SDS je program, ki odgovarja na vprašanje, kako v Sloveniji ustvariti državo blaginje. Zavedati se moramo lepot slovenske narave in jo tako tudi ohraniti. Priznati moramo moč in pomen znanja za razvoj slovenske družbe in mladim omogočiti kvalitetno izobraževanje ter široke možnosti zaposlovanja. Zavedati se moramo številnih možnosti za razvoj v različnih predelih Slovenije in spodbujati podjetništvo. Hkrati z vsemi razvojno naravnanimi cilji pa moramo poskrbeti za oblikovanje enotnega slovenskega kulturnega prostora. Kultura nas ne ohranja le kot narod, temveč nas kot posameznike notranje bogati in v nas vzgaja občutek do lepega. V evropskem parlamentu bom zagovarjala vse tiste usmeritve in odločit- ve, ki bodo Sloveniji omogočali doseči cilje, ki sem jih naštela. Za suveren in odločen nastop bom potrebovala podporo. To mi omogoča program liste SDS za evropske volitve. Iskala jo bom v strokovnih službah države Slovenije, ves čas pa bom obdržala stik z volivkami in volivci. Vanje verjamem in vem, da bodo skrbno spremljali naše delo in nam dajali jasne smernice za naše odločitve. Ena od težav, s katerimi se sooča EU, je sprejetje ustave. Odprto je vprašanje omembe krščanstva v njej. Temeljno vodilo našega delovanja je resnica. In to, da je krščanstvo odločilno vplivalo na družbeni, zgodovinski in kulturni razvoj Evrope, je nedvomno dokazano. Tudi danes so vrednote, na katerih temelji in deluje Evropa, krščanske vrednote. Spodbujanje vrednot, kot so mir, svoboda, ljubezen, pravičnost in poštenost, ima zagotovo krščanske korenine. Menim pa, da so poleg krščanstva na evropski razvoj vplivale tudi druge kulture. Ne smemo pozabiti na razvoj demokracije in številnih znanosti, ki izvirajo iz antične Grčije, in na moč in vpliv rimske države. Politika in strokovnjaki zgodovinskih znanosti bodo tu morali najti strokovno korektno besedilo, ki bo sprejemljivo za vse narode Evropske unije. Kakšna bo po vašem mnenju prihodnost Slovenije v EU? Najpomembnejši prispevek, ki ga EU lahko vnese v Slovenijo, je po mojem mnenju razgibanost. Slovenke in Slovenci moramo spoznati, da razvoj prinašajo le spremembe, pa čeprav ne vemo vedno že vnaprej, kaj nam bo neka sprememba prinesla. Spoznati moramo, da je v določenih trenutkih treba ukrepati, začeti ravnati drugače, se prilagoditi razvojnim tokovom v svetu. Če bomo svojo vključitev v EU izkoristili na takšen način, bo vse drugo steklo, kot si želimo. Od nosilcev oblasti v državi bomo zahtevali, da ustvarijo okolje, ki nam bo omogočilo, da bomo konkurenčni tudi bolj razvitim državam v EU. Zahtevali bomo odličen izobraževalni sistem za svoje otroke, spodbude za razvoj podjetništva, ki nam bo ustvarjalo nova delovna mesta. Zase in za svoje potomce bomo ustvarjali državo blaginje, da bomo še čez mnogo let s ponosom dejali, da je Slovenija naša domovina, tudi v Evropi. M. P. Pozdravi iz Vatikana Novinar Aleksander Lucu je nedavno v Vatikanu sprejel papeževe pozdrave Nedelu, o čemer priča tudi slika, objavljena v istem časopisu. Očitno se uresničuje Lucujev izrek, da je "naša roka daljša od božje", kajti Bogu prav gotovo ni všeč, da se s svetim očetom rokuje novinar, ki ni prav blizu katoliški veri. Je pa zato toliko bliže slovenskemu veleposlaniku v Vatikanu Ludviku Toplaku, ki je bil registrirani sodelavec Udbe. Demokracija • Četrtek. 3. junija 2004 tri pike... Vročina Moram reči, da si vsako leto kar oddahnem, ko se maj počasi prevesi v junij. Konec maja hkrati pomeni, da se končajo najrazličnejše borčevske predstave, na katerih kleni, neustrašni in pogumni borci opevajo svoje slavne pohode in bitke. Vse, kar slišite na takšnih proslavah, so namreč razprave v slogu "še pomnite tovariši, kako smo jih natolkli", "kako so bežali" ipd. Zanimivo je, da nikoli ne slišite, kako so bežali oni ali pa koliko so jih pobili kar tako. Jasno, o slednjem se ne govori, kajti mit o slavnih bitkah mora ostati nedotaknjen, borci pa narodni heroji. Njihov problem namreč je, da se mit počasi podira. Živ dokaz za to je moj znanec, ki me je zadnjič vprašal, kako to, da se v šoli nikoli niso učili o tem, kar piše v Demokraciji ali nekaterih drugih časopisih. Dejal sem mu, da se to prej ni smelo - če si namreč pisal o tem, si jih v najboljšem primeru hitro dobil po buči, v najslabšem pa so te strpali na Goli otok ali že prej pokončali v Kočevskem rogu. Če si še zraven pogledal ženo kakšnega politkomi-sarja, si bil pa tako ali tako čisto odpisan. Glede na to mi je seveda jasno, zakaj medvedje pridejo na piano šele tam nekje konec maja. Počakajo raje, da se iz gozdov umaknejo borčevski politkomisarji. Poleg tega, da junij pomeni konec proslav, je zanimiv tudi zato, ker je počasi konec deževne pomladi in ker pritisne vročina. Meni je zelo všeč, čeprav na nekatere vpliva zelo čudno. Po malem se jim začno kisati možgani in začnejo govoriti nerazumljive reči. Vzemimo na primer poslance LDS in ZL, ki so na nedavni izredni seji znova govorili nekaj o milijonskih količinah orožja, ki naj bi ga bil Janez Janša prepodajal med osamosvajanjem in po njem in denar od njega pobasal v žep. Slednje je čisto pleteničenje, kajti če bi bilo res, potem bi v Jani, Lady in podobnih tračarskih revijah danes objavljali dokumente. Ker teh ni, se morajo reveži zadovoljiti z ekskluzivnimi zgodbami o tem, kako mu je ena prečkala pot in je že glavna kandidatka za nevesto, in kako dejstvo, da je z eno skupaj jedel torto, pove praktično vse. Če bo šlo tako naprej, se bojim, da ga bodo naslednjič poročili z vsemi, ki bodo po naključju kosile v isti restavraciji kot on - tudi z Jožico Velišček. Sicer pa vročina in sopara, ki je pritisnila v zadnjih dneh, ne škodi samo izvoljenim predstavnikom ljudstva. Močno namreč sumim, da je prizadela tudi velikega Anketni-ka. V zadnjem Poltibarometru je namreč znova nameril, da ima LDS skoraj dvakrat več glasov kot SDS... Zadnji čas, da spet začne deževati... Aleš Kocjan © umor. Demokracija • 23/2004 diktafon "Pri nas je nedelja dan za človeka in - supermarket." (Mitja Cjuha že ve, kam Slovenci ob nedeljah hodijo k "maši".) "Zanimivo, da sem bil v Jugoslaviji dolgo časa poznan ne kot Mojmir Sepe, ampak kot mož Majde Sepe." (Glasbenik Mojmir Sepe je imel v svoji mladosti nekaj težav s prepoznavnostjo.) "Glasoval bom za imuniteto Zmaga Jelinčiča, ker vem, da je nekonflikten in priden." (Poslanec in pisatelj Tone Partljič je navdušen nad pridnostjo "plemenitega" poslanca. Morda pa samo igra komedijo?) "Prvič slišim, da oglasov ni plačala LDS." (Poslanec LDS Jelko Kacin se ob razkritju, da njegovih predvolilnih oglasov leta 2000 v Gorenjskem glasu ni vseh plačala njegova stranka, veselo spreneveda.) "Najbolj pomembno je olivno olje, ki so ga slavisti, ki ne ločijo plodu od drevesa, prekrstili v oljčno olje." (Zmago pl. Jelinčič se ne spozna samo na znamke, pištole in zastave, ampak tudi na olja in slovenščino.) obstajajo angeli na Zemlji, je Anja eden izmed njih." (Bojan Kranjc se zaveda, da Anja Tomažin ni navadna punca.) "Če bi želeli, bi lahko dobili tudi tank." (Etnolog Vito Hazler razkriva, kaj vse je lahko kupec dobil na bolšjem trgu v vzhodnih državah.) "Tudi jaz sem seveda lepila posterje, jadi-kovala zaradi ljubezni, sanjarila in bila mali najstniški upornik." (Alenka Vidic v najstniških letih ni ničesar prepuščala naključju.) "So pa Mariborčani zmagali v pokalu. Vsaj zdi se mi tako, nisem pa prepričan." (Nogometaš Olimpije Sebastijan Cimirotič ne dobiva zanesljivih informacij o dogajanju v prvi slovenski nogometni ligi.) "Nisem je priznaval, ker sem, tako kot mnogi, ob omembi te besede videl samo 'pizda-rije', ki so se zgodile." (20-letni reper Trkaj je, preden je začel študirati teologijo, hotel zrušiti Cerkev.) "Na cesti sem videl majhnega zapuščenega črnega mačka, ga rešil in mu ponudil srečo v varnem in toplem domu." (Hrvaški pevec Davor Borno se ne meni za vraževerje, kadar rešuje živali.) "Prvič ubiti človeka zločinca stisne v grlu, drugič je že laže, tretjič je rutina. Danes, gospodje, je drugič, in to je že laže. Tretjič bo to vaša rutina." (Poslanec France Cukjati je natančno psihološko analiziral delovanje vladajoče večine v državnem zboru.) zgodbe zahtevamo mm IN ZDRAVO OKOLJE Dolenjcem ie prekipelo Pred sedež vlade je v četrtek, 27. maja, priromalo približno 400 ljudi iz dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin in od Ropove vlade terjalo ureditev romske problematike, katere težo morajo prebivalci prenašati sami. Pravosodni ministrici Zdenki Cerar so izročili peticijo, pod katero so se podpisali župani občin z omenjenih območij, na katerih živijo Romi. V peticiji protestniki zahtevajo, naj vlada še pred parlamentarnimi volitvami pripravi zakon, v katerem bo Rome obravnavala kot enakovredne državljane, saj imajo sedaj več pravic od drugih državljanov. Dokler zakon ne bo sprejet, naj vlada ministrstvom naloži zagotovljanje varnosti prebivalcev na območjih, poseljenih z Romi, in spoštovanje zakonitosti prostorskih aktov lokalnih skupnosti. Od Romov naj zahteva izpolnjevanje obveznosti glede predšolske in šolske vzgoje. Mesojedec je ob začetku protesta dejal, da upa, da bo vlada pomagala tudi Romom in da bodo ti skupaj z večinskim prebivalstvom zaživeli človeka vredno življenje. Župan Ivančne Gorice Jernej Lampret pa je dodal, da so prebivalci tisti, ki čutijo breme romske problematike. Zato je pozval pristojne, naj prebivalcem omenjenih območij zagotovijo varnost, in izrazil upanje, da bodo s pomočjo države z Romi laže zaživeli. Protest-nikom sta se pridružila tudi prvaka SDS in SNS, Janez Janša in Zmago Jelinčič. Slednji je poudaril, da so se na protestu zbrali vsi, ki za Slovence zahtevajo enake pravice, kot jih imajo Romi. Jelinčič je še dodal, da je kar nekaj poslancev na strani protestnikov. Janša je zatrdil, da se niso zbrali iz nestrpnosti, ampak ker odgovorni niso opravili svojega dela. "V slovensko ustavo smo že pred 13 leti zapisali, da je treba sprejeti sistemski zakon, ki bo omogočil ureditev romske problematike v celoti, vendar ga še vedno nimamo." Po njegovo se obstoječi zakoni ne izvajajo, zakoni s področja romske problematike pa ne veljajo za vse enako. Zato je po njegovem mnenju treba zahtevati enakost pred zakonom, od vlade pa celovito zakonsko rešitev. M. V. Protestniki so izrazili svoje ogorčenje, saj se zaradi vladnega nereševanja romske problematike počotijo kot drugorazredni državljani. Evropski tabor NSi Minulo soboto je na Ponikvah pri Trebnjem potekal evropski tabor Nove Slovenije (NSi), ki se ga je udeležilo približno 3.000 članov in simpatizerjev NSi. Na taboru so se predstavili kandidatke in kandidati NSi za poslance v evropski parlament: nosilec liste Lojze Peterle, Ljudmila Novak, Anton Kokalj, dr. Alenka Šverc, Janez Vasle, Maruša Novak in Jernej Pavlin. Srečanja se je udeležil tudi Elmar Brok, evropski poslanec in predsednik odbora za zunanjo politiko v evropskem parlamentu. Rdeča nit srečanja je bila razprava o bližajočih se evropskih volitvah. Brok je dejal, da je evropski parlament zelo pomembna ustanova, ki sodeluje pri sprejemanju zakonodaje, proračuna in odloča o sestavi evropske komisije ter njenem predsedniku, poleg tega pa je izpostavil moč in sposobnost Evropske ljudske stranke (EPP) v evropskem parlamentu, kateri se bodo pridružile tudi tri slovenske stranke, in sicer SDS, NSi in SLS. Predsednik NSi Andrej Bajuk je zbranim dejal, da se v stranki zavedajo, da je EU projekt, ki se gradi skozi desetletja, in da hočejo pri njem odgovorno sodelovati skupaj s vsemi strankami, ki sestavljajo EPP, kajti le skupaj z njimi bo NSi lahko ustvarjala in pomagala graditi takšno EU, kjer bo prostor za drugačnost, dosledno spoštovanje identitet vseh narodov in enakopravnost vseh članic. Lojze Peterle, nosilec liste NSi za evropske volitve, je dejal, da je obisk visokega gosta iz EU še en dokaz, da ima Slovenija v EU zaveznike Šeste športne iqre SDS modrosti tedna "Danes je bolj kot kdaj prej jasno, da se vse to dogaja (afere, korupcija, op. ur.), ker pri vladajoči strukturi ni politične volje, da bi te nepravilnosti odpravila. Rešitev je v temeljitih spremembah na političnem področju. Dokler bo ta garnitura žela podporo, bo stanje takšno. Dokler bodo ljudje pripravljeni vse to prenašati, bodo na krožnik dobili eno in isto stvar." (Politik dr. Andrej Bajuk) • •• "Vsak zločin, pa naj ga stori kdorkoli in s kakršnimkoli namenom, je zločin. Zanj ni opravičila. /.../ Ne gre za maščevanje, tudi sodna preganjanja zaradi starosti mučiteljev izgubljajo smisel. Potrebna pa bi bila ostra moralna sodba, zločinci bi morali dobiti imena in priimke. Pri nas pa maltretirajo, sramotijo in ponižujejo one, ki na te zločine opozarjajo (Mikola, Možina, Dežman, Žajdela ...)." (Zgodovinar dr. Stane Granda) Nova Slovenija je bila na taboru na Ponikvah pri Trebnjem optimistično razpoložena. in prijatelje, s katerimi deli iste vrednote, vizijo in ima tudi podoben politični slog. M. P. kandidatk na evropskih volitvah Alenka Jeraj, nosilec liste SDS Miha Brejc pa je v navzočnosti vseh drugih petih kandidatov na koncu skupaj s predsednikom stranke Janezom Janšo vsem tekmovalcem podelil priznanja. Pri tem je Brejc izrazil trdno prepričanje, da bo SDS pri tako uspešnih športnih ekipah uspelo tudi v politiki -tako na bližajočih se evropskih kot nekoliko bolj oddaljenih državnozborskih volitvah -, predsednik stranke Janez Janša pa je dejal, da so športniki "tekmovali drug proti drugemu - nekdo je zmagal in nekdo izgubil", na volitvah v evropski parlament in državni zbor pa bodo nastopili kot ena ekipa, ki bo hkrati tudi zmagovalna. A. K. Demokracija • Četrtek, 3. junija 2004 SDS je pretekli konec tedna v Žalcu pripravila športne igre SDS, na katerih se člani in simpatizerji stranke vsako leto pomerijo v različnih športnih panogah. Letos so se ekipe in tekmovalci pomerili v dveh posamičnih in treh moštvenih športih: namiznem tenisu in tenisu, odbojki, košarki, malem nogometu in šahu. V moški konkurenci namiznega tenisa je zmagal Gorazd Štor iz strankinega občinskega odbora Štore, v ženski konkurenci je zmagala Tatjana Hribar iz občinskega odbora Novo mesto, v tenisu pa je slavil zmago Bogdan Andrijašič iz občinskega odbora Radovljica. V ekipnih športih je bila v odbojki najboljša ekipa občinskega odbora Ravne na Koroškem, v košarki je zmagala ekipa Polzele, v malem nogometu ekipa Ajdovščine, v šahu pa so bili najbolj prepričljivi člani ekipe iz Žalca. Igre so tokrat minile tudi v znamenju skorajšnjih volitev v evropski parlament. Tako je igre odprla podpredsednica SDS in ena izmed strankinih pro&contra Varljivo i Prva slika pretekli teden objavljenih podatkov o uspešnosti poslo- vanja slovenskih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov vletu 2003 kaže na uspešno leto. Eno najboljših doslej, saj so - nominalno gledano -gospodarske družbe lani dosegle rekorden čisti dobiček. Ustvarjenega naj bi bilo 315 milijard tolarjev čistega dobička (razlika med dobičkom in izgubo). S 74 milijardami čistega dobička naj bi bili uspešni tudi samostojni podjetniki. Podatki torej, ki na prvi pogled vzbujajo pozitivne občutke. Ko pa se nekoliko poglobimo v izide, ugotovimo, da se več kot tretjina (36 odstotkov) gospodarskih družb še vedno utaplja v izgubah, kar tri četrtine vsega dobička pa so ustvarili v 699 gospodarskih družbah. Ker je vseh 25.546, vidimo, da so bili nadpovprečno uspešni le v slabih 3 odstotkih vseh gospodarskih subjektov. Če dobiček razčlenimo še naprej, ugotovimo, da so dobro petino vsega dobička ustvarila trgovska podjetja, 17 odstotkov podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo ali najemom nepremičnin in opravljajo poslovne strotive, le slabih 40 odstot- zbuditi slabo vest, je poslovanje samostojnih podjetnikov. Ti so imeli lani v povprečju le malo več kot enega zaposlenega. Pri večini (pri 41.844 od 53.396) izkazujejo od nič do enega zaposlenega. Samo 15 je takih, ki zaposlujejo več kot 50 ljudi. Razčlembe torej skazijo ugodno sliko poslovanja. Ne samo da bi morali biti mali pod- Zadnja izredna seja, na kateri so poslanci razpravljali o korupciji, klientelizmu in pranju denarja, je vsaj delno razkrila delovanje sedanje oblasti. Slednje je, če sklepamo po tistem, kar smo slišali v parlamentu, takšno, da posamezniki svoj položaj in moč, ki jim jo le-ta daje, izkoriščajo za ozke osebne interese, bogatenje in Anderlič & Co. di pritiski na upravno enoto. Slednja je, ko je že odločila, da parcele kupi kmet, svojo odločitev spremenila, tako da zdaj kmetu ne ostane nič drugega, kot da vse organe toži in po sodni poti izbojuje svojo pravico. Anderlič, ki bi, če bi se mu načrt posrečil, za vsega pet milijonov tolarjev prišel do nekaj več kot 1.500 Sedanja oblast je preveč umazana, da bi lahko še en mandat vodila državo. jetniki oziroma t. i. zasebni sektor gibalo zaposlovanja, močno vprašljivi so tudi njihovi poslovni izidi Po izkušnjah sodeč si je večina, ne samo da je dejavnost prijavila kot izhod v sili zaradi lastne stiske, bilance popravila tudi z raznimi knjigovodskimi in drugimi možnostmi; za potrebe bank, za najem posojil, za morebitno kandidiranje na javnih razpisih za dodelitev državnih sredstev. Pri tem tako za podjetnike kot za mala podjetja velja, da si bilance skladno z zakonskimi možnostmi izboljšujejo tudi na račun nezaposlovanja delovne sile. To delajo tako, da "zaposlenih" ne zaposlijo, ampaknjihovo delo plačujejo drugače - s pogodbami o delu, računi za opravljene storitve, av- lastno uveljavljanje. Eden bolj dokazljivih primerov za to, na izredni seji ga je izpostavil Janez Janša, je primer podpredsednika LDS Toneta Anderliča, ki se je s Hoteli Piran, lastnikom zemljišč v Strunjanu, dogovoril, da bo približno hektar zemljišča kupil za vsega 500 tolarjev za kvadratni meter. Ker zakon o kmetijskih zemljiščih zahteva, da prodajalec v primeru prodaje kmetijskih zemljišč namero o prodaji objavi na oglasni deski na upravni enoti (neposredni sosedje imajo namreč predkupno pravico), so bili namero, verjetno v upanju, da je ne bo opazil nihče in da bodo kupčijo mirno speljali do konca, prisiljeni pribiti na oglasno Prva slika objavljenih podatkov kaže na uspešno leto, a ta pogled je varljiv. kov vsega dobička je bilo ustvarjenega v industriji. Posebnost poslovanja je tudi v tem, da so bile nadpovprečno uspešne gospodarske družbe v osrednjeslovenski regiji, kjer so dosegli dvainpolkrat več dobičkakot izgub. Na najslabšem so na Koroškem, kjer izgube skoraj dosegajo znesek čistega dobička, podobno je v Pomurski regiji. Tudi sicer so razlike med regijami, gledano zneskovno, velike. Vse skupaj kaže na veliko razslojevanje slovenskega naroda, kar mora zbuditi skrb pri vseh tistih, ki vodijo takšno gospodarsko politiko. Naslednja stvar, ki mora torskimi honoraiji in podobno. S tem se izognejo plačevanju pretirano visokih prispevkov državi, izkazujejo bilančne podatke "nad vodo", ljudje pa so prikrajšani. Kaj pomeni delati v družbi, kjer nisi zaposlen (imaš pa seveda reden mesečni dohodek), si lahko predstavljamo. Žalostno je, da so na takšen način "zaposleni" predvsem mladi, ki se zaradi tega velikokrat znajdejo v hudih osebnih stiskah. To je prava slika poslovanja gospodarskih subjektov v državi. Statistični podatki te slike nikakor ne kažejo! Vida Kocjan desko. A vmešal se je neki nebodi-gatreba, kmet, ki ima parcele v neposredni bližini in ima torej po zakonu predkupno pravico. Na razpis se je prijavil kot kupec in kmalu nato doživel neprijetno presenečenje. Iz Hotelov Piran so ga namreč obvestili, naj odstopi od svoje namere, ker je parcela že prodana gospodu Tonetu Anderliču in podjetju Sponcor, razpis pa da je bil le formalnost, ki jo zahteva zakon. A kmet, ki pozna svoje pravice, se ni dal, zato so se sporočila iz prijaznih dopisov počasi spremenila v grožnje, pojavili pa so se tu- kvadratnih metrov zazidljivega zemljišča (tega so najprej skrili med nezazidljiva zemljišča) in okoli 9.000 kvadratnih metrov nezazid-ljivega (ki bi ga verjetno kmalu spremenil v zazidljivo) na elitni lokaciji, pravi, da mu gre pri vsem skupaj le za dovozno pot do hiše, ki naj bi jo imel v bližini, vendar mu takšen izgovor ne pomaga veliko. Iz do zdaj objavljenih dokumentov je dokaj dobro razvidno, da je skušal do poceni zemljišč, ki bi jih lahko nato drago prodal, priti mimo uradnega postopka. Primer je seveda samo eden od primerov korupcije, v katero so vpleteni najvišji funkcionarji vladajočih strank. Na nedavni izredni seji smo izvedeli tudi za nezakonito financiranje volilne kampanje Jelka Kacina, sporno prodajo nepremičnin v občini Kranj, klientelizem na šolskem ministrstvu... Vsi ti primeri poleg že znanih - banka SIB, Rdeči križ, Zavarovalnica Triglav -kažejo, da skorumpiranost posameznikov iz sedanje oblasti presega meje in da posamezni primeri korupcije počasi postajajo sistemski. Glede na vse bi bil čas, da se oblast zamenja. Sedanja je namreč vse preveč umazana, da bi lahko še en mandat legitimno vodila to državo. Aleš Kocjan © Demokracija • 23/2004 kolumna Dr. Andrej Capuder Po radiu ujamem, da je Michel Barnier, francoski zunanji minister, izjavil, da Evropa ne more postati judovsko-krščan-ski klub. Dobro povedano, si mislim, ti ljubi Francozi znajo natočiti čistega vina, zlasti ko gre za odnos Cerkve do države in za vlogo religije v javnem življenju. In če je "natakar" gospod Michel Barnier, doma iz Savoje, dežele gorjancev, ki nimajo dlake na jeziku in si upajo povedati več kot vsa preostala Francija, potem je stvar vredna razmisleka. Evropa, judovsko-krščanski klub? Spominjam se ga, sedanjega zunanjega ministra, ko je bil še delegiram minister za evropske zadeve in (mi) je, takratnemu veleposlaniku še dokaj zaničevane Slovenije, odkrito povedal nekaj stvari, ki držijo še danes. Vendar - ali je to vino v resnici tako čisto? Ali ga ne bo treba še malce pretočiti? Vsi vemo, za kaj gre. O tem, ali naj se v preambuli evropske ustave omenjajo evropske "krščanske korenine", se danes znova krešejo mnenja! Problem lahko obračamo z vseh strani, se ga lotevamo filozofsko, politično, geostrateško - ob tem pa nas svarijo, da bi vnašali vanj prav tisto vsebino, za katero v resnici gre, to je religiozno. Ne maramo novih verskih vojn, nam pravijo očetje nove Evrope, in če bomo zapisali v ustavo nekaj v zvezi s krščanstvom, vedite, da bo to zgolj omemba neke civilizacije oziroma kulture, ki je bila in je ni več(?), predvsem pa bo samo črka, tako kot je črka vse, kar sije človeštvo zapisalo v svoj program - od Hamurabijevega zakonika do sodobnega predpisa, kdaj in kako smeš prečkati cesto. In pri tem, dodajajo, ustava niti ni normativ, je samo priporočilo, kot nekakšna virtu-alna zelena luč, ki si jo poljubno prižigaš na semaforju svojih sanj. Na žalost imajo evropski očetje prav. Ni velikega, recimo etičnega sporočila, ki ga ne bi najvztrajneje kršili prav pripadniki ljudstva, države ali civilizacije, katerim je bilo to sporočilo namenjeno. Mojzesovih deset zapovedi z gore Sinaj (ne ubijaj, ne laži, ne kradi, ne pričaj po krivem itd.) je v svoji zgodovini najbolj teptalo judovsko ljudstvo samo. Krščansko zapoved "ljubi svojega bližnjega" so one-častili prav njeni najvnetejši oznanje-valci. Francoska deklaracija o človekovih pravicah je bila postavljena na preizkušnjo kar takoj, v časih giljotine, nato pa je v naslednjih totalitarnih izvedbah doživela kar najbolj sis- tematično in tehnično dognano "do-vršitev" (Endlosung). In tu smo navedli samo tri največje tekste ali programe, ki so mesili podobo Evrope in jo, preneseni na nove kontinente, dopolnili z novimi podatki in z novo prakso. Da ne omenjamo manjših oziroma takih, ki niso imeli dvomljive sreče, da bi postali univerzalni in splošno zavezujoči. Po tej poti resnično dospemo samo do črke oziroma do sporočil, ki so zrela za v arhiv, niti ne kot staro vino, temveč kot neuporabna zapuščina duha, ki se mu, po Heglu, ni uspelo poustvariti in zavihteti na višjo vejo razvoja. Nekaj za ljubitelje in poznavalce, nostalgične obiskovalce nedeljskih maš, vtem ali onem litur-gičnem jeziku in običaju. Krščanstvo, ki nas tu najbolj zanima, saj se večina Slovencev umešča znotraj tega kroga, naj bi torej sodilo v arzenal preživetih bogov in omenjeni zapis v evropski ustavi naj bi mu dal častitljiv muzealski sijaj, neke vrste častni pokop. Civilizacije, vemo, da ste urnr-ljive!, je v začetku 20. stoletja vzkliknil Paul Valer)', odlični predstavnik francoskega cinizma. Religije prav tako!, bomo dodali in se pomirili z dejstvom, da bo v evropski ustavi z nekaj bore besedami (če bo?) omenjen fantastični projekt, za katerega so v pre- je pa še druga pot, ki jo sicer ubirajo vsi veliki zanikovalci v evropski zgodovini, uporniki proti krščanskemu etosu, a je niso pripravljeni priznati prav tej sferi, proti kateri so potegnili orožje. Via negationis, dokaz skozi zanikanje. Tu bi se veljalo zamisliti, zakaj so vsi trije totalitarni sistemi dvajsetega stoletja, fašizem, nacizem in komunizem, v svoji srži nastopili prav proti krščanstvu. Veljalo bi se spomniti, kako seje duhovni oče sedanje intelektualne Evrope Friederich Nietzsche spotaknil (in padel) ob Kristusovem govoru na Gori, tem najtišjem in resnično božanskem glasu, ki ga ni moč prestaviti v nobeno zapoved, ki mu ni moč nadeti nobene civilne ali vojaške uniforme, ga strpati v ta ali oni računalniški jezik, kompas ali semafor. Ob njem namreč pade vsak sistem moči, predvsem pa se izpraznijo vse te lažne veličine, ki napihujejo dobo in se hranijo iz njene krvi. "Blagor ubogim v duhu, kajti njih je nebeško kraljestvo": ta najbolj škandalozni stavek krščanstva ne bo nikdar zapisan v nobeni ustavi, saj se ga sramujejo celo in predvsem tisti, ki ga oznanjajo. Torej se nam ni bati za našo evropsko ustavo. Nekatere stvari tu skozi preprosto ne pojdejo. No pasaran, govori francoski zunanji mi- No pasaran, govori francoski zunanji minister. Vendar s tem s krščanstvom še nismo opravili. Duh veje, kjer hoče. Da ne govorimo o tem, da brez krščanske etike ni prave demokracije, kot je bistro zapisal Tocqueville v svojem delu "0 demokraciji v Ameriki". teklosti, pro et contra, padali milijoni. In v imenu katerega so se naši očetje in matere rojevali, z njegovim imenom na ustih odhajali v večnost. Ljubih, trpeli in umirali. Naše krščanske korenine ... Skupaj z drugimi, grško-latinskimi, za katere se naša "postmo-derna" doba prav tako malo briga, zato ker nimajo svojega imena na trans-akcijskem računu posameznika. nister. Vendar s tem s krščanstvom še nismo opravili. Duh veje, kjer hoče. Da ne govorimo o tem, da brez krščanske etike ni prave demokracije, kot je bistro zapisal Tocqueville v svojem delu "O demokraciji v Ameriki" (19. stol.), ki jo je sedanji predsednik Bush verjetno bral bolj površno. Berimo ga bolje mi in prihranili si bomo še kakšen Irak! Demokracija • Četrtek, 3. junija 2004 O dogodki_ C Še enkrat o korupciji in klientelizmu V državnem zboru je v ponedeljek in torek potekala še ena vroča seja, na kateri so poslanci razpravljali o dveh najbolj aktualnih političnih vprašanjih - četrti pobudi za referendum o sistemskem zakonu o "izbrisanih" in o koruptivnih povezavah med vlado, javnimi podjetji in družbami v večinski državni lasti ter politiki dveh največjih vladnih strank. Najprej so se poslanci lotili referendumske pobude, ki jo je na sistemski zakon o t. i. izbisanih v državni zbor vložila skupina voiilcev s prvim podpisanim Brankom Grimsom. Po dveurni razpravi, v kateri so opozicijski poslanci na eni strani menili, da gre za klasično referendumsko vprašanje, ki ga je treba dopustiti, na drugi pa so vladni poslanci zatrjevali, da gre za poskus zavlačevanja sprejetja zakona, je vladna večina s 45 glasovi za in enim vzdržanim (vzdržal se je predsednik DZ Borut Pahor) referendumsko pobudo zavrni- la. Takšno potezo so opozicijski poslanci SDS, NSi, SLS in SNS, ki so sejo še pred glasovanjem zapustili, označili kot še eno protiustavno ravnanje arogantne vladne večine. Zavrnitev pa še ne pomeni, da referenduma o sistemskem zakonu o t. i. izbrisanih ne bo, saj je skupina voiilcev s prvo podpisano San-dro Letica, katerih podobno referendumsko pobudo o istem zakonu je državni zbor zavrnil že nekaj dni prej, na ustavno sodišče vložila zahtevo za pre- sojo takšne odločitve državnega zbora. Po odločanju o usodi referendumske pobude je DZ prešel na razpravo o korupciji, klientelizmu in pranju denarja, ki so jo v državnem zboru vnovič zahtevali poslanci SDS, NSi, SLS in SNS. V razpravi so opozicijski poslanci opozorili na številne afere in sume korupcije (Rdeči križ, Elan, Orion, Zbiljski gaj...), ki do danes niso doživeli epiloga na sodišču. Glavni krivec za slednje so po mnenju opozicijskih poslancev preveč Izredna seja je postregla tudi z novimi primeri korupcije in klientelizma. politično obremenjeno pravosodje, tožilstvo in policija, ki v večini primerov varujejo posameznike iz LDS in ZL. Pri tem je Janez Janša opozoril, da so se od prejšnje izredne seje o isti temi stvari očitno nekoliko premaknile, saj sta se policija in tožilstvo le intenzivneje lotila zadev. Sicer pa so poslanci opozorili tudi na nekaj primerov zlorabe javnih funkcij. Tako je Janez Janša podrobneje opisal primer državnega podjetja Mobitel in zasebnega podjetja Ultra, kjer je zaposlen predsednik sveta LDS, veliko pozornosti pa je zbudil tudi njegov opis primera podpredsednika LDS Toneta Anderliča, ki poskuša na elitni lokaciji v Strunjanu mimo uradnega postopka na pol zastonj kupiti 10.000 kvadratnih metrov zemljišča. Na koncu razprave so poslanci vladi naložili, naj v štirih mesecih pripravi tri poročila: poročilo o gibanju stečajnih zadev po letih in sodiščih, poročilo o predka-zenskih postopkih, uvedenih ob stečajnih postopkih, in poročilo o številu uvedenih postopkov ugotavljanja sumov pranja denarja v tem mandatu. A. K. © Demokracija • 23/2004 Šestnajst let znamenite afere JBTZ Enaintrideseti maj 1988 je datum, ki je močno zaznamoval slovensko zgodovino. Na ta dan so pripadniki komunistične Službe državne varnosti aretirali obramboslovca in kolum-nista Mladine Janeza Janšo. Poleg njega so aretirali še pripadnika JLA Ivana Borštnerja, nekaj dni kasneje pa tudi novinarja Davida Tasiča; urednik Mladine Franci Zavrl se je aretaciji izognil. Omenjeni so bili aretirani zaradi posesti tajnega vojaškega dokumenta, ki je dokazoval dvig bojne pripravljenosti zvezne armade zaradi domnevnih znakov kontrarevolucije v Sloveniji. Za vojaški vrh je bil najbolj moteč Janez Janša zaradi izjemno kritičnega pisanja o jugoslovanski armadi in zaradi predlogov, naj se uvede civilno služenje vojaškega roka, omogoči raba slovenščine v vojski in podobno. Moteč je bil tudi za slovensko partijo, saj je kandidiral za predsednika Zveze socialistične mladine Slovenije, kar Kučanovemu krogu ni bilo všeč, saj je bil po njihovem prepričanju preveč kritičen do partijske oblasti in tudi njegov alternativni program, naj bi se ZSMS prelevila v resno opozicijsko stranko, vladajočim ni bil pogodu. (Namesto Janše je potem postal predsednik ZSMS Jožef Školč, ki je ohranil to družbenopolitično organizacijo v okvirih, kakršni so ustrezali starim partijskim silam oziroma tranzicijski levici.) Pri aret-ciji sta sodelovali slovenska SDV in vojaška protiobveščevalna služba. Z aretacijami je hotel vrh zvezne armade ustaviti počasno demokratizacijo v Sloveniji, pri čemer je imel soglasje slovenskega partijskega vrha, ki ga je takrat vodil Milan Kučan. Na are- Janša, Borštner, Tasič in Zavrl so se spomnili vojaškega procesa proti njim. tacije so se Slovenci burno odzvali. Prišlo je do ustanovitve Odbora za varstvo pravic Janeza Janše, ki se je kmalu preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic in se ob podpori javnosti zavzel za četverico. Sledila so javna zborovanja na Kongresnem trgu in protesti na Roški v Ljubljani, kjer je poleti 1988 potekal sodni proces proti četverici v srbščini. Vsi štirje obtoženi so bili obsojeni na zaporne kazni, ki so jih morali - nekoliko skrajšane - tudi odsedeti. Aretacije in proces proti četverici so povzročili slovensko politično pomlad. Javnost ni protestirala samo proti sojenju Slovencev v Ljubljani v tujem jeziku, sojenju civilistom pred vojaškim sodiščem in proti njihovi obsodbi, ampak je zahtevala tudi demokratizacijo slovenske družbe. Partija pod Kučanovim vodstvom se je protestov ustrašila in začela spreminjati barvo, kasneje pa je razglasila še svoj sestop z oblasti. V začetku leta 1989 je sledilo ustanavljanje novih političnih zvez. Slovenske pomladi ni bilo več mogoče ustaviti... M. B. naslovna zgodba Slovenija nazaduje Po izidih raziskave švicarskega Inštituta za razvoj menedžmenta (IMD) se konkurenčnost slovenskega gospodarstva v zadnjih letih močno zmanjšuje. V zadnjem poročilu se je Slovenija med 60 državami uvrstila na 45. mesto, kar predstavlja padec za 10 mest v zadnjih dveh letih. Še v letu 2000 je bila naša država na 36. mestu, v letu 2001 na 38., v letu 2002 na 35., lani na 40. Prehitelo nas je več novih članic Evropske zveze, kot so Češka, Madžarska, Slovaška in Estonija. Pred nami je tudi Portugalska. Podatki za Slovenijo so torej skrb zbujajoči. Pri tem omenimo tudi na kazalec trgovanja na podlagi notranjih informacij, kjer je Slovenija na lestvici na zadnjem, to je 60. mestu, in na učinkovitost nadzora nad upravo, kjer je Slovenija pristala na 58. mestu. Dodajmo, da je trgovanje na podlagi notranjih informacij že v prejšnjih letih uvrščalo Slovenijo na najnižja mesta, to pa je tudi podlaga za razcvet korupcije in klientelizma. Pomembno je še to, da je to obširno, analitično in primerjalno delo postalo neizogibna referenca za državnike, podjetnike in strokovnjake po vsem svetu. Ocenjujejo vsa področja Raziskava je narejena na podlagi ankete med menedžerji, temelji pa tudi na merjenju 327 dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčnost nekega gospodarstva. Ti dejavniki so združeni v 4 sklope, prek katerih se meri ne samo globalna učinkovitost gospodarstva, marveč tudi učinkovitost vlade, podjetniška učinkovitost in razpoložljivost infrastrukture (temeljne, znanstvene in tehnološke, vključno z zdravstvenimi indikatorji ter prevladujočim vrednostnim sistemom). Upoštevani so tudi dejavniki, kot so na primer splošna učinkovitost in spoštovanje gospodarske zakonodaje, razporeditev davčnega bremena, učinkovitost davčne administracije, zadolženost države na domačem trgu in v tujini, realne obrestne mere, preglednost javnih financ, varstvo zasebne lastnine, preglednost in enakopravnost potencialnih dobaviteljev na področju javnih naročil, obseg sive ekonomije, realne možnosti za ustanavljanje novih podjetij itd. Člani Foruma 21 so se pretekli teden zbrali na slabo obiskanem forumu na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer so razpravljali o razvojnih ciljih in strategiji Slovenije. Lahkotnost vlade in Lahovnika Na izsledke tega poročila so na ponedeljkovi izredni seji opozorili tudi poslanci dela opozicije. Dejali so, da je učinkovitost vlade v celotnem petletnem obdobju negativno vplivala na globalno konkurenčnost našega gospodarstva, saj je Slovenijo vsako leto uvrstila na nižje mesto. Prepričani so tudi, da je za boljšo konkurenčnost našega gospodarstva nujno treba ukrepati in delovati na vseh področjih, največjo pozornost pa zahtevajo dejavniki, ki sestavljajo sklope, po katerih se meri neučinkovitost delovanja vlade in predvsem podjetniška (ne)učinkovitost. Vlada je seveda vsa ta opozorila vzela preveč lahkotno. Najbolje je to ponazoril Matej Lahovnik, novi minister za gospodarstvo. Zanj (in za vlado) ima to v svetu zelo cenjeno poročilo "nekatere metodološke pomanjkljivosti". Šlo naj bi za pomanjkljivost anketiranja, saj naj bi to predstavilo subjektivno oceno posameznih menedžerjev. Nasploh naj bi Slovenci na vse gledali z "nekoliko prestrogimi očmi", s čimer se strinjajo tudi nekateri menedžerji. Staroste menijo drugače Povsem drugačen pa je (zanimivo!) pogled Janeza Bohoriča, predsednika uprave kranjske Save. Ta je za poslovni tednik dejal, da velik del našega gospodarstva zamuja s prestrukturiranjem, zaradi česar se kaže neskladje med stopnjo družbenega razvoja in gospodarsko strukturo. Zaostali smo tudi pri razvoju infrastrukture, za kar je vsekakor odgovorna država. Poslovna odličnost je še vedno pomanjkljiva in zmanjšuje konkurenčnost v nekaterih dejavnostih, pešamo tudi pri inovativnosti, premalo storimo pri obvladovanju stroškov in ustvarjanju ustreznih makroekonomskih razmer. Bohorič je bil zelo kritičen do razmer, ki jih gospodarstvu ponuja "vlada". Še ostrejši je bil Bruno Korelič, predsednik uprave Luke Koper, ki je prepričan, da "uradniki in politiki uspešna podjetja vidijo predvsem kot skledo, iz katere bi jemali z veliko žlico. Nasploh bi morala imeti država bolj partnerski odnos do gospodarstva". V zadnjih dneh so svojo mednarodno raziskavo o podjetništvu predstavili tudi strokovnjaki Global Entrepreneurship Monitorja (GEM). Po teh izsledkih se kar 23 držav od 30 podjetniško razvija hitreje kot Slovenija. Pri tem se je lani podjetniška aktivnost v Sloveniji v primerjavi z letom prej tudi precej znižala. Največ posameznikov se za podjetništvo odloča predvsem zaradi nuje. Podatki torej, ki v celoti terjajo razmislek. Vida Kocjan Člani Foruma 21 so se sicer strinjali, da bi morala Slovenija svoj razvoj graditi na družbi znanja, uvajanju novih tehnologij ter učinkoviti in pravni državi, vendar pa bo po njihovem mnenju za učinkovit razvoj, s katerim bi Slovenija postala ena najbolj razvitih držav na svetu, treba doseči širše nacionalno soglasje. Sklepov o tem, kaj bi bilo treba narediti, Forum 21 ni sprejel. Še manj - izsledkov skrb zbujajočih raziskav o nazadovanju Slovenije se niso niti dotaknili, sprejeli pa posebno izjavo za javnost o bližnjih volitvah v evropski parlament. Demokracija • Četrtek, 3. junija 2004 0 politika Aktivne volilne kampanje političnih strank kažejo na to. da se bliža 13. junij, dan, ko bomo v Sloveniji prvič volili poslance v evropski parlament. Tekma za glasove volivk in volivcev se je začela. Lahko si ogledujemo plakate nasmejanih kandidatov, poslušamo besede, polne obljub in optimističnih napovedi, na podlagi katerih se bomo odločili, katera lista je vredna našega zaupanja. Vsaka od strank oziroma vsaka kandidatna lista si želi prido- Ponudba s kandidatnih list biti čim več glasov. Če sodimo po javnomenjskih anketah, ki kažejo na velik delež še ne opredeljenih volivk in volivcev, lahko rečemo, da volilna tekma ne bo lahka. Prav neopredeljeni volivci in volivke so tisti, ki lahko pripomorejo k boljšemu volilnemu izidu posamezne liste, zato se bo političnim strankam splačalo potruditi za njihovo naklonjenost. Zanjo se bodo prav gotovo še posebej potegovale manjše politične stranke, ki na evropskih volitvah nimajo veliko možnosti za uspeh, da ne rečemo, da je sploh nimajo, kajti okvirno so glasovi volivk in volivcev že porazdeljeni med tri ali štiri "velike". Tako ostaja le vprašanje, kako si bodo ti med sabo razdelili plen. Kaj ponujajo kandidatne liste? Poglejmo, kako bodo politične stranke, ki bodo nastopile na volitvah, nagovarjale volivce in volivke. Glede na to, da bomo izbirali poslanke in poslance, ki bodo sedeli v evropskem parlamentu, bi pričakovali, da bodo nosilne teme predvolilnih kampanj evropsko naravnane in manj obarvane z notranjepolitičnimi temami. Le tako se bomo volivci in volivke laže odločili, kateremu kandidatu oziroma kandidatni listi bomo zaupali svoj glas in mu s tem dali možnost, da zastopa Slovenijo v Evropi. Republiška volilna komisija je potrdila 13 kandidatnih list, to pomeni, da se bo za sedem sedežev v evropskem parlamentu potegovalo 91 kandidatk in kandidatov. Če na hitro preletimo kandidatne liste, lahko vidimo precej pisano zasedbo: od doktorjev znanosti, ki prevladujejo na listi slovenskih demokratov, do poslovnežev, poklicnih športnikov in brezposelnih, ki jih najdemo na listi zunajparla-mentarne stranke Slovenija je naša. Za svojevrstno presenečenje je poskrbela zunajparlamentarna Nacionalna stranka dela, saj na njeni listi najdemo zakonca Marjana Poljšaka in Ano Antončič pa Stanislava Abrama in njegovo življenj - sko sopotnico Anito Vavtar. Skratka, pisan seznam kandidatov, med katerimi bomo lahko izbirali. Bolj kot to, kakšna imena je kateri stranki uspelo uvrstiti na listo, je pomemben program, s katerim bodo stranke nastopile na volitvah. Po ocenah Mreže inštitutov za evropsko politiko (EPIN) bo v volilni kampanji v večini članic prevladalo pet evropskih tem; to so možnost vključitve Turčije v EU, ustavna pogodba, zunanja in varnostna politika, brezposelnost, razne gospodarske teme in zastopanost nacionalnih interesov ter koristi v EU. Levica se predstavi "Sedem dobrih razlogov za V Listo SDS bo v evropski parlament popeljal Če bo Lojze Peterle izvoljen v evropski par- Lista SNS z nosilcem Zmagom ple- Lista LDS + DeSUS ima največjo javnom- Aurelio Juri Miha Brejc. Potihoma upajo, da bo poleg nje- lament, se namerava na prvo sejo odpeljati menitim Jelinčičem se je razgla- njensko podporo, vprašanje pa je koli- je to, da jei ga izvoljen še kakšen kandidat s te liste, s slovenskim izdelkom - z letalom Virus. sila za edino evrorealistično listo, ko ji bo škodovala razprava o korupciji, nejši levičar © Demokracija • 23/2004 politika Stroški evropskih volitev nove slovenske zmage" je geslo liste LDS + DeSUS, s katerim želita stranki volivce prepričati, da so njuni kandidati na čelu z Jel-kom Kacinom dobra izbira. Program, ki ga ponujajo, je usmerjen v skladen regionalni razvoj. V ospredje postavljajo dobre odnose Slovenije s sosednjimi državami, zdravo gospodarstvo in zmanjševanje razlik v plačah. Seveda ne gre brez poudarkov na varovanju človekovih pravic, solidarni družbi in kulturni identiteti ter ne nazadnje na "zeleni" Sloveniji. "V Evropi za dobro Slovenije" je volilno geslo liste ZLSD, ki jo vodi Aurelio Juri. Na vprašanje, zakaj naj bi volivci volili njega in kandidatno listo ZLSD, Juri odgovarja, naj bi njega kot nosilca liste volili zato, ker je med vsemi nosilci list najprepoznavnejši levičar, njegovo kandidatno listo pa zato, ker je edina predstavnica slovenske levice, ki se poteguje za mesto v evropskem parlamentu, in ker je edina slovenska članica ta čas druge najmočnejše skupine v evropskem parlamentu - Stranke evropskih socialdemokratov. Očitno so se torej v stranki odločili, da bodo bolj kot program, ki ga ponujajo potencialnim volivcem, v ospredje postavili svojo politično usmeritev in prepoznavnost - levičar-stvo. ZL očitno moti politična obarvanost, ki prevladuje v evropskem parlamentu. Juri je celo kot enega večjih problemov, s katerimi se srečuje EU, izpostavil 5-let-no vladavino konservativne opci- Koliko bo stala volilna kampanja Za volitve v evropski parlament nameravajo politične stranke porabiti kar precej denarja. Po prvih izračunih naj bi največ porabila lista LDS + DeSUS, in sicer od 70 do 80 milijonov tolarjev. Sledi lista Slovenija je naša, ki naj bi po prvih napovedih porabila 40 milijonov tolarjev, in lista SDS, ki naj bi porabila 37,5 milijona tolarjev. Listi NSi in SLS naj bi za volilno kampanjo porabili po 20 milijonov tolarjev, tej številki pa naj bi se približala tudi lista SMS + Zeleni Slovenije. Vse druge kandidatne liste naj bi porabile od enega do pet milijonov tolarjev. Primerjava: kandidatna lista LDS + DeSUS namerava porabiti toliko finančnih sredstev kot tri opozicijske stranke SDS, NSi in SLS skupaj. je, ki kljub privolitvi v širitev Evropske unije ne kaže pretiranega veselja do tega in ostaja še naprej vkopana v svoje nacionalne interese. Kaj ponujajo prihodnji evropski konservativci? "Slovenija, moja domovina. Tudi v Evropi" je volilno geslo Slovenske demokratske stranke, katere listo vodi Miha Brejc. Poslanci, ki bodo izvoljeni s te liste, se bodo pridružili največji politični skupini v evropskem parlamentu - Evropski ljudski stranki (EPP), kar pomeni, da bo imel njihov glas lahko veliko težo. Zavedajo se, da EU ni brez napak, da se srečuje s problemi, kot so nizka gospodarska rast, finančne težave itd. Menijo, da je ta čas največ pozornosti treba usmeriti v sprejetje ustavne pogodbe, v zvezi s katero se zapleta pri omembi krščanstva v preambuli, ni soglasja niti o odločanju v svetu EU itd. SDS zavzema stališče, da bi krščanstvo moralo biti omenjeno v preambuli, saj gre za spoštovanje zgodovinskih dejstev, zato bi se spodobilo, da se v ustavi omenijo temeljne vrednote evropske civilizacije. "Zdaj" je volilno geslo Nove Slovenije, ki je na prvo mesto na listi postavila Lojzeta Peterleta. Stranka je volilni program zgradila na svojih političnih vrednotah. V ospredje postavlja dostojanstvo človeške osebe, iz katerega sledi nedotakljivost življenja od spočetja do naravne smrti, pravica do skladnega razvoja potencialov posamezne osebe, do svobodnega združevanja, do samoodločbe naroda, do države ... Na vprašanje, zakaj naj bi volivci volili listo NSi, njen prvi mož Lojze Peterle odgovarja, da so vsi kandidati na listi izkušeni, evropsko usmerjeni strokovnjaki na najrazličnejših področjih, vredni zaupanja in bodo z vso vnemo zagovarjali slovenske interese. Glede na to, da se EU srečuje s takšnimi in drugačnimi težavami, smo nosilca liste NSi povprašali, katera se mu zdi največja. Omenil je dve, ki se mu zdita enako pomembni. To sta iskanje skupnih imenovalcev pri sestav- ljanju in sprejetju ustavne pogodbe ter upočasnjena gospodarska rast in izvajanje lizbonske strategije. In kje vidi rešitev? "Vse prave rešitve odprtih vprašanj so nujno povezane s tistim evropskim duhom, kije omogočil rojstvo ideje o združitvi Evrope in njeno posledično udejanjanje, torej tudi z idejo o dejanski enakopravnosti držav. Če bo med njimi spet zaživel duh izpred petdesetih let, bomo vsa odprta vprašanja zmogli rešiti na uravnotežen in pravilen način," je optimističen nosilec liste NSi Lojze Peterle. Pod geslom "100% Slovenija -Več Slovenije v Evropi in več Evrope v Sloveniji" poteka volilna kampanja Slovenske ljudske stranke, ki je za nosilca liste postavila Franca Buta. V programu, ki ga je pripravila za evropske volitve, je v ospredju vloga Slovenije znotraj EU, gospodarski razvoj Evrope, njena širitev in moč, h kateri bo po mnenju SLS lahko prispevala tudi Slovenija. Trojček SDS, NSi in SLS oziroma poslanci, ki bodo izvoljeni s teh list, se bodo v evropskem parlamentu pridružili najmočnejši politični skupini - Evropski ljudski stranki (EPP), kiji napovedi javnomnenjskih anket kažejo, da bo tudi po letošnjih volitvah ostala najmočnejša. Priključitev tej največji skupini pomeni, da se bo lahko njihov glas slišal in upošteval v nasprotju z glasovi tistih poslancev, ki se bodo priključili majhnim skupinam. Evrorealisti in zeleni mladinci i kot prednost pred drugimi kandidati šte-ied nosilkami in nosilci list najprepoznav-Bomo videli, koliko mu bo to pomagalo. Izmed zunajparlamentarnih strank bo lista Slovenija je naša z nosilko Aljo Brglez porabila največ denarja za volilno kampanjo - 40 milijonov tolarjev. Mihael Jarc, nosilec liste Stranke slovenskega naroda; manjše, zunajparlamen-tarne stranke so obsojene na neuspeh. "SNS nastopa na evropskih volitvah kot edina evrorealistična stranka," pravijo v Jelinčičevi Slovenski nacionalni stranki (SNS), kjer so od vsega začetka nasprotovali vključitvi Slovenije v EU za vsako ceno. Njihova volilna propaganda sloni na kritikah slabih rezultatov pogajanj in brezglavega divjanja v EU. Volivce bodo skušali prepričati, da so edina prava volilna opcija, ki bo slovenskim državljanom predstavila realno sliko celotne EU, vključno s Slovenijo, in bo na podlagi teh dejstev delovala }) Demokracija • Četrtek, 3. junija 2004 politika Vrstni red list 1. Liberalna demokracija Slovenije 2. Nova Slovenija 3. Slovensko ekološko gibanje 4. Stranka mladih Slovenije 5. Slovenska demokratska stranka 6. Nacionalna stranka dela 7. Stranka slovenskega naroda 8. Slovenija je naša 9. Demokratska stranka Slovenije 10. Glas žensk 11. Slovenska nacionalna stranka 12. Združena lista socialnih demokratov 13. Slovenska ljudska stranka lez, Demokratska stranka Slovenije z nosilcem liste Alojzom Krapežem, Nacionalna stranka dela z Marjanom Poljšakom kot nosilcem liste, Stranka slovenskega naroda, ki je na prvo mesto postavila Mihaela Jarca, in Glas žensk z nosilko liste Darjo Lampe. Če torej na hitro preletimo kandidatne liste za evropske volitve, dobimo občutek, da se je več kot polovica političnih strank spustila v boj za evropske volitve pod geslom "Pomembno je sodelovati, ne zmagati". Zmago bodo slavili le trije ali štirje "veliki". Na volilnih plakatih liste SDS je poleg sedmih kandidatov za evroposlance tudi predsednik stranke Janez Janša. ;) v prvi vrsti v skladu s slovenskimi nacionalnimi interesi. "V nasprotju s to arogantno politično elito smo v SNS v ospredje vedno postavljali interese državljank in državljanov Republike Slovenije in prikazovali Evropo takšno, kot je - brez praznih obljub in laži," pravijo v SNS, ki se niti v prihodnje ne namerava "podrejati diktatu raznih internacionalnih oziroma nadnacionalnih političnih organizacij in evropskih političnih parlamentarnih skupin". Če sodimo po javnomnenjskih anketah, se Jelinčiču, ki je nosilec liste SNS, res ne bo treba nikomur podrejati, saj ima bore malo možnosti za izvolitev v evropski parlament. V podobnem položaju je tudi parlamentarna Stranka mladih Slovenije. SMS seje skupaj z zunajparlamentarno stranko Zeleni Slovenije odločila, da bo na vrh liste postavila Največ finančnih sredstev, od 70 do 80 milijonov tolarjev, bo za volilno kampanjo porabila lista LDS + DeSUS. Alenko Paulin. "Z nami bo Evropa boljša" je nj ihovo volilno geslo, s katerim želijo doseči prepoznavnost zeleno in okoljsko usmerjene liste. Lista SMS + Zeleni Slovenije pa ni edina, ki stavi na "zelene" volivce. Z njimi bo za naklonjenost volivcev tekmovala Stranka ekološkega gibanja z nosilcem liste Leom Šešerkom. Omenjena lista prav gotovo ne računa na izvolitev katerega od svojih kandidatov, temveč pomeni uradna bitka za evropske volitve le pripravo na jesenske dr-žavnozborske volitve, kar bi lahko rekli za vse zunajparlamentarne stranke, ki so se odločile sodelovati na evrovolitvah. To so stran- ke Slovenija je naša, ki se postavlja z Aljo Brg- Pridi ven iz svojega levega Lista SLS je v nasprotju s konkurenčnimi listami predstavila nekoliko drugačno podobo volilne kampanje. © Demokracija • 23/2004 Pismo ministru Lahom likn V Novi Sloveniji (NSi) se ne strinjajo, da je ministrstvo za gospodarstvo, ki je pristojno za razpis za pridobitev sredstev iz evropskih skladov za razvoj turizma, v razpisu izključilo večino geografskih območij Slovenije, še zlasti nerazvite. Janez Drobnič je v zvezi s tem poslal pismo gospodarskemu ministru Mateju Lahovniku, v katerem mu očita, da po mnenju NSi razpis ne sledi temeljnemu načelu strukturnih skladov, da ni transparenten, da uporabniki niso imeli na razpolago ustreznega časa za pripravo na razpis, saj niso vedeli, kdaj bo. Poleg tega se NSi zdijo nekateri pogoji diskriminatorni, kar še posebej velja za razvoj turističnih krajev, ki se omejujejo na 4 regionalna območja. "Predvsem nerazvitim regijam je onemogočeno sodelovanje, s tem pa je zaustavljen dvig razvoja regij," so zapisali v pismu. V NSi so prepričani, da razpis, kakršen je sedaj, ne omogoča primerjave projektov, sredstva pa se bodo dodelila po načelu kdor prej pride, prej melje. Prav tako razpis ne zagotavlja izbire kakovostnih projektov. V NSi opozarjajo, da se v celotnem postopku favorizirajo svetovalna podjetja, ki so se prej ukvarjala s pripravo regionalnih razvojnih programov, sedaj pa nastopajo kot svetovalci podjet- jem za pripravo projektov, kar kaže na konflikt interesov. V pismu je mogoče na račun razpisa razbrati očitke, da je ministrstvo prisluhnilo predvsem nekaterim finančnim lobijem in s tem na stranski tir potisnilo prene-katere teme v turizmu, kot so novi turistični produkti, podeželski turizem, učne poti, tradicija in kultura itd. Brez dodatne razlage poslovnika DZ JVlinuJi teden so se na seji zbrali člani parlamentarne komisije za poslovnik, da bi razpravljali o predlagani spremembi razlage poslovnika. A do tega ni prišlo, saj je za spreminjanje razlage poslovnika potrebna dvetret-jinska večina, ta pa ni bila dosežena. Največ prahu med člani komisije za poslovnik je dvignila razprava o vprašanju glede določbe, povezane z zahtevami za sklic izredne seje. Strokovna služba državnega zbora je pripravila predlog razlage poslovnika, po katerem bi lahko na sejo uvrstili le zadeve, ki jih zaradi nujnosti ni mogoče obravnavati na redni seji; sklic seje s predlogom dnevnega reda zbora pripravi predsednik državnega zbora, na sejo pa ne bi bilo mogoče uvrstiti zadeve, za katero so bila pripravljena enaka gradiva in ocene stanja, državni zbor pa jo je že obravnaval oziroma je v zvezi z njo sprejel sklepe. Predlaganim rešitvam je močno nasprotovala opozicija. Najprej je zavrnila vse očitke poslancev vladne strani, češ da se z zahtevami za sklic izrednih sej zlorablja poslovnik. Vod- ja poslanske skupine SDS France Cukjati, ki nasprotuje omejevanju možnosti za uvrstitev nekaterih zadev na izredno sejo, je člane komisije skušal prepričati, da vsebine izredne seje nikakor ne bi smeli omejiti samo na nujne zadeve, kritičen pa je bil tudi do možnosti, da bi sklic seje s predlogom dnevnega reda pripravil predsednik državnega zbora in ne predlagatelji. Cukjati se prav tako ne strinja, da zadeve, ki temeljijo na podlagi enakih ali podobnih gradiv, ne bi bilo mogoče vnovič obravnavati. Druga točka, o kateri so člani komisije za poslovnik dolgo razpravljali, je bilo vprašanje časovne omejitve razprav na plenarnem zasedanju, ki pa je prav tako ostalo brez razlage. Kot je znano, lahko čas razprav poslanskih skupin omeji kolegij predsednika državnega zbora, če pa se poslanske skupine z omejitvijo ne strinjajo, lahko zahtevajo, da se pri največ petih točkah dnevnega reda čas razprave podaljša na največ pet minut na poslanca poslanske skupine. Člani komisije za poslovnik so v večini ocenili, da so poslovniške določbe v zvezi z omejevanjem časa razprave pri posameznih točkah dovolj jasne in ne potrebujejo kakšne dodatne razlage. Ustavni komisiji ni uspelo Zdaj je že jasno, da poslankam in poslancem pred koncem mandata ne bo uspelo spreminjati ustave najmanj na dveh področjih, in sicer na področju ustavne ureditve sodstva in ureditve zakonodajnega referenduma. Zaradi različnih političnih in strokovnih pogledov na predlagane spremembe članom ustavne komisije pod vodstvom predsednika državnega zbora Boruta Pahorja ni uspelo najti ustrezne skupne rešitve, kar pomeni, da bodo o vprašanjih ustavne ureditve odločali poslanci in poslanke prihodnjega sklica državnega zbora. Nekaj možnosti za novo ustavno ureditev ostaja odprtih na področju lokalne samouprave, čeprav ustavni komisiji še ni uspelo pripraviti dokončnega predloga. Predsednik ustavne komisije Pahor je članom komisije predložil nova stališča za pripravo spremembe 121., 140. in 143. člena ustave. Posebej pomemben je predlog za spremembo 143. člena ustave, ki govori o obvezni ustanovitvi pokrajin z zakonom, ki bi ga državni zbor sprejemal z dvetretjinsko večino glasov navzočih poslancev, s takšno večino pa bi moral državni zbor sprejeti tudi zakon o financiranju pokrajin. Na Pahorjev predlog so se že pojavili nekateri pomisleki. Tako je po besedah poslanca NSi Janeza Drobnica predlog nesprejemljiv, saj vnjem še vedno ostaja sporna rešitev, po kateri bodo občine pred odločanjem o ustanovitvi pokrajin pozvane le k dajanju nezavezujočega mnenja. Tudi v SDS vztrajajo pri svojem predlogu o obveznem soglasju dveh tretjin občin na območju, na katerem bi se ustanovila pokrajina. M. P. Demokracija • Četrtek, 3. junija 2004 ^^ politika (tt\ mt. OD r okviru pogovorov o prihodnosti Slovenije za isto mizo sedli predstavniki oblasti, opozicije in civilne družbe ter se lotili problema demokratičnosti slovenske države. Daje razprava o tem zelo potrebna za prihodnost Slovenije, je pokazala nova izredna seja državnega zbora, na kateri so znova razpravljali o korupciji in drugih tranzicijskih nepravilnostih, znova pa je bila - ob obstrukciji glasovanja s strani opozicije - zavrnjena že četrta pobuda za referendum o sistemskem zakonu o "izbrisanih". Povožena civilna družba Vprašanje kakovosti slovenske demokracije se vleče tako rekoč še iz časov, preden je ta sploh nastala. Pr- ■ _J votno se je o njenih težavah govorilo kot o "otroških boleznih mlade slovenske demokracije". Toda skoraj petnajst let po uvedbi formalne demokracije in po vstopu v Evropsko unijo bi bilo otročje in naivno govoriti o otroških boleznih, saj gre za namerno vzdrževane nepravilnosti, ki kljub pozivom mnogih moralnih avtoritet civilne družbe (1997 Ura evropske resnice za Slovenijo, 1999 Majniška izjava, 206. številka Nove revije z naslovom Sproščena Slovenija, 2003 državljanska pobuda Nekaj je treba storiti) še danes niso odpravljene. Omenjene napake se nanašajo na vsebinske vidike demokracije, kot je na primer svoboda tiska, finančni nadzor in preprečeva- nje neformalnih finančno-političnih povezav, prek katerih so se okoriščali posamezniki in stranke na oblasti. Da so opozorila civilne družbe na mestu, smo se lahko prepričali ob vsakokratnem odzivu medijskega aparata, ki je vedno znova povozil vsa prizadevanja civilne družbe, njene glavne nosilce pa ožigosal za desničarske politikante z bolnimi ambicijami. S tem pa se je oblast skupaj z mediji in s svojimi privrženci iz "preproste raje" (tisti, ki avtomatično reagirajo proti vsemu, kar je kritično do vladajočih LDS in ZL) pravzaprav izdala, kot se je izdala vladajoča koalicija ob odstopu Andreja Bajuka z mesta predsednika parlamentarne komisije za nadzor proračuna in jav- nih financ, ko je predlagal ukrepe proti korupciji. Tedaj je namreč vladajoča večina njegove ukrepe gladko zavrnila in s tem simbolno pokazala, da so sumi opozicije o finančnih nečednostih oblasti upravičeni. Opozicijski upor ostaja še pravzaprav edino orožje za boj proti vir-tualni "zgodbi o uspehu", kajti civilna družba se je, kot ugotavljajo nekateri, zaradi posmeha in arogance oblastnega propagandnega aparata pasivizirala. S tem pa je nomenklatura dejansko dosegla to, kar je hotela - oslabiti civilno družbo in vse njene morebitne intervencije proti oblasti zreducirati na opozicijsko razkazovanje mišic. Vse to tudi kaže, da je oblastna aroganca in ignoranca Mesec dni po vstopu Slovenije v Evropsko unijo so udeleženci šestega posveta o prihodnosti Slovenije opozorili na demokratični deficit v Sloveniji. Skoraj hkrati pa so na letošnjih politoloških dnevih v Portorožu udeleženci razpravljali o demokratičnem deficitu v Evropski uniji. Oba posveta sta tako razgalila popačeno slovensko demokracijo. Medtem ko je bila pozornost slovenske družboslovne elite usmerjena v Evropo, torej ven iz Slovenije, so v IMH Milan Kučan se skupaj s Forumom 21 zadržuje v ozadju. Je vzrok razprava o korupciji, v katero so vpleteni nekateri njegovi simpatizerji? Dr. France Bučar opozarja, da šepa- Anton Rop je na posvetu pri Drnovšku po jo tudi formalni mehanizmi demo- skušal speljati razpravo na svoj mlin z obtožba-kracije in ne samo vsebinski. mi, da hočejo nekateri politiki biti sodniki. Dr. Tine Hribar opozarja na problematičen odnos države do civilne družbe. © Demokracija • 23/2004 politika Boj za demokracijo očitno presegla prednost enega temeljnih postulatov demokracije, da je za demokratično državo potrebna močna in neodvisna civilna družba. Med formo in vsebino Kljub enotni oceni o šibkosti demokracije seje na posvetu o prihodnosti Slovenije pokazalo, da še vedno obstajajo razlike glede problema-tizacije vsebinskih in formalnih vidikov demokracije. Dr. France Bučar, ki je na posvetu zastopal tezo, da je največja slabost slovenske demokracije sodno varstvo pravic in obveznosti, je pred posvetom za Radio Slovenija dejal, da v Sloveniji niso izpolnjeni niti formalni pogoji demokracije, kar bi lahko pomenilo, da je vsebinska kriza demokracije še toliko večja. Dr. Tine Hribar, ki je še pred leti zastopal stališče, da je treba govoriti o demokraciji kot čisti formi, je tokrat govoril o problemu, ki je v tem članku že omenjen - o odnosu države do civilne družbe. Pri tem je opozoril na problematiko povojnih pobojev oz. označevanje grobišč zunajsodno pobitih, saj so zahteve glede ureditve tega vprašanja naletele na zid ignorance, ki ga ni mogla prebiti niti dokumentarna oddaja Dosje Zamolčani - moč preživetja. Zakonska ureditev grobišč tako še vedno ostaja utemeljena na laži in veliko vprašanje je, ali bo oblast (če se bo po volitvah še obdržala) ta problem uredila do junija prihodnjega leta, ko bodo na vrsti žalne slovesnosti ob 60. obletnici komunističnega genocida. Šibka pravna država Lakmusov papir kakovosti demokracije pa je tudi upoštevanje načel pravne države (zlasti enakost pred zakonom in varstvo pravic), na kar je na pogovorih o prihodnosti Slovenije opozoril dr. Bučar. Parlamentarna razprava o klientelizmu, korupciji in pranju denarja je namreč pokazala na luknjasto in nasploh selektivno delovanje države, pri čemer je vidno vlogo odigrala tudi politična naveza na generalnem državnem tožilstvu oz. Zdenka Cerar, ki je bila za svoje zasluge nagrajena z ministrsko funkcijo, in razvpiti tožilec Gorazd Fi-šer, znan po svojem politično obarvanem sklepnem govoru v zadevi De-pala vas in zadržanju ovadbe zoper Draga Kosa, ki je pred nedavnim postal formalni "prvoborec" proti korupciji. Sodu je izbil dno tudi nedavni incident v vasi Krka, ko je eden od Romov ustrelil domačina. Tudi ta dogodek je resno opozorilo oblasti, da pravna država šepa tudi na "nižjem nivoju", torej na podeželju, kjer je nekaterim očitno dovoljeno več kot drugim. Verjetno je bilo to dejstvo vzrok, da mediji tokrat ogroženim vaščanom niti niso poskušali naprtiti ksenofo-bije ali celo sovraštva do Romov. Če je strpnost res eden od temeljev demokracije, kot je na posvetu o prihodnosti Slovenije dejal nekdanji ustavni sodnik dr. Peter Jambrek, potem je jasno, da slovenski demokraciji manjka eden glavnih temeljev, pri čemer je glavna žrtev (poleg Cerkve, ki jo je v zadnji Sobotni prilogi Dela znova ostro napadla Svetlana Makarovič) opozicija, proti kateri se oblast bojuje "z nestrpnostjo proti nestrpnosti". Prihaja čas streznitve? Od prihajajočih evrovolitev seveda še ne moremo pričakovati, da bodo zanesljivo napovedale izide jesen- Državljanske pobude civilne družbe od osamosvojitve naprej 1. 1994 -skupina intelektualcev iz kroga Nove revije 16. marca naslovi na predsednika države Milana Kučana zahtevo, naj obrazloži svoj govor v Novi Gorici glede "diskvalifikacije" in "likvidacije"; 25. marca 1994 sledi javna izjava Stališče, v kateri intelektualci in kulturni ustvarjalci opozorijo na problematične politične razmere in odnos oblasti do kulture; 2. 1996 - septembra podpisniki, večinoma iz kroga Nove revije, podpišejo izjavo Za pravno državo; 1997 - 8. maja tega leta sledi izjava o problematiki t i. španskega kompromisa, 9. julija pa še Ura evropske resnice za Slovenijo, ki doživi silovit medijski pogrom; 13. decembra podpisniki na javnost naslovijo Odgovor 97 kot opozorilo zaradi zavrnitve predloga resolucije o protipravnem delovanju komunističnega režima s strani državnega zbora; 3. 1998 -skupinaintelektualcevpodpišememorandumoimenovanjukan-didatov za slovenskega sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice; 4. 1999 - izide 206. številka Nove revije z naslovom Sproščena Slovenija, maja intelektualci in kulturni ustvarjalci podpišejo Izjavo ob desetletnici Majniške deklaracije, z izjavo za večjo verodostojnost državnih institucij se na javnost obrne tudi komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci; 5. 2003 - civilna pobuda Nekaj je treba storiti, da bo v Sloveniji končno zaživela demokracija. Prva podpisana je nekdanja predsedniška kandidatka Barbara Brezigar. Civilno pobudo za vzpostavitev demokratičnega ravnotežja več mesecev predstavljajo v javnosti in tudi pri odgovornih državnih organih. skih državnozborskih volitev, kar je pričakovano glede na to, da veliko vlogo igrajo nosilci list. Zato je težko napovedati, ali bo tokrat napočil čas streznitve. Tudi če bo sedanja opozicija na volitvah zmagala in prevzela oblast, jo čaka zelo težavno delo, saj se utegne ponoviti črn scenarij iz časa Bajukove vlade, ko je morala le-ta poleg čiščenja podalpskega Av-gijevega hleva in uveljavljanja svojega programa svoj čas posvečati tudi obrambi pred izjemno agresivnim "opozicijskim" medijskim aparatom. Ta še vedno deluje pod mentorstvom tranzicijskih velekapitalis-tov, združenih v Forumu 21, ki se je v zadnjem času, odkar potekajo raz- prave o korupciji, umaknil nekoliko v ozadje in pobudo prepustil vidnejšim članom LDS (ob pomoči zveze borcev), ki so skušali tudi na posvetu o prihodnosti Slovenije vodo napeljati na svoj mlin z izgovori, da tako rekoč nobena demokracija ne deluje dobro. Izjava Antona Ropa, da bi "nekateri politiki radi ra-tali sodniki v tej državi", pa je več kot zgovoren dokaz, da se LDS ne boji toliko opozicije kakor same sebe. Toda odgovor na vprašanje, ali je bitka za slovensko (sicer močno popačeno) demokracijo res izgubljena, bo prineslo predvsem dogajanje po državnozborskih volitvah letos jeseni. Pravosodna ministrica in nekdanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar nosi precejšen del odgovornosti za krizo pravne države. Nasilen spopad Romov z domačini v vasi Krka je pokazal, da pravna država v Sloveniji ne deluje. Skoraj 60 let po komunističnih pobojih so njihove žrtve še vedno ožigosane kot "izdajalci", tudi po zaslugi lani sprejetega zakona o vojnih grobiščih. Demokracija • Četrtek, 3. junija 2004 gospodarstvo Škandali, afere, korupcija in klientelizem v Sloveniji so tolikšni, da močno spodjedajo temelje države, ki ima v prvem členu svoje ustave zapisano, da je demokratična. Vladajoča elita želi vse pomesti pod preprogo, oškodovani pa ostajajo številni državljani. "Slovenijo so v zadnjih letih pretresali številni škandali, od stečajev hranilnic, Slovenske investicijske banke (SIB) do Sigme in Oriona," so v praviloma niso dobili nazaj svoji zahtevi za sklic izredne seje dr- svojega premoženja ali pa je žavnega zbora uvodoma zapisali po- bila poprava škode omeje-slanci iz vrst nekaterih opozicijskih na na ljudi z zvezami z strank. Svojo zahtevo za razpravo o oblastno politiko. Primer za problematiki korupcije, klientelizma to je Zbiljski gaj. Osumljeni in pranja denaija v povezavah med korupcijskih ravnanj ali tis-vlado, javnimi podjetji oziroma gos- ti, ki so se neposredno oko-podarskimi družbami v večinski dr- ristili z lopovščinami, so žavni lasti ter politiki vladajočih strank praviloma obdržali tako v državi in problematika učinkovitos- pridobljeno premoženje, ti državnih organov pri preprečeva- Pri vsem tem pa nobena ve-nju velikih goljufij in naklepnih ste- lika lopovščina, odkrita v (J) Demokracija • 23/2004 NLB je po ugotovitvah revizorjev informacijski sistem Sigma vsaj za 30 odstotkov preplača-la. Marko Voljč se je umaknil z vodilnega mesta v NLB in odšel še na boljši položaj. čajev hranilnic so utemeljili v gradivu, ki obsega osemnajst strani. Zapisali so, da je lopovščina praviloma prišla na dan zaradi pritožb prizadetih, novinarskih raziskovanj ali vprašanj opozicije v parlamentu, vse velike afere zadnjega desedetja v Sloveniji pa imajo kar nekaj skupnih značilnosti. V malverzacije in lopovščine so bili praviloma vmešani posamezniki iz oblastne politike ali blizu nje, preiskovalni organi pa so se praviloma vključili v preiskavo šele po pritisku javnosti in opozicije. Tipičen tak primer je Slovenska investicijska banka (SIB). Pri vsem tem prizadeti oziroma oškodovanci zadnjih desetih letih, še ni doživela pravnomočnega sodnega epiloga, po katerem bi bili zanjo odgovorni tudi obsojeni. Poslanci so svoje trditve podkrepili s konkretnimi primeri. Afera Rdeči križ Skupina poslancev ugotavlja, da so bili v afero Rdeči križ (RK) neposredno vpleteni člani oblastnih strank, denar RK se je posojal brez meril, po osebnih in političnih zvezah, izplačevale so se tudi neupravičeno visoke plače in nagrade. Afera je močno škodovala ugledu humanitarnih organizacij v Slove- niji. "Trajalo je mesece, da je prišlo do kadrovskih menjav v organizaciji. Nihče ni bil nikoli aretiran ali priprt. Preiskovalni postopek je bil začet z veliko zamudo. Sodnega epiloga še vedno ni nikjer na vidiku," ugotavljajo poslanci. Pri tem dodajmo, da je bil Mirko Jelenič, generalni sekretar RK, celo kandidat ZLSD na državnih volitvah, hkrati pa mu je Milan Kučan podelil državno odlikovanje za delo na humanitarnem področju. Afera Elan Afera v zvezi z družbo Elan, to- gospodarstvo Novinarja Mira Petka so zaradi njegove pokončnosti skoraj ubili, tožilstvo pa se je zganilo sele na pritisk javnosti. Vprašanje pa je, ali bodo naročniki poskusa umora kdaj kaznovani. Slovenska investicijska banka je likvidirana, njej so ljubljanska gospodinjstva "Izgubila" najmanj 3,5 milijarde tolarjev. Za toliko so obogateli posamezniki iz vrst LDS in ZLSD. Demokracija • Četrtek, 3. junija 2004 O Nepravilnostim pri poslovanju mestne občine Ljubljana, kjer so glavno vlogo odigrale tri dame - Vika Potočnik. Danica Simšič in Metka Tekavcic -, ni videti konca. varno smuči iz Begunj, sega v leto 1990, ko je podjetje doživelo finančni zlom. Kriminalisti so vložili 29 kazenskih ovadb, med drugim zaradi suma zlorabe pooblastil, položaja in pravic odgovorne osebe, neupravičene uporabe ter ponarejanja in uničevanja poslovnih listin, povzročitve stečaja in suma dejanja goljufije. Nihče od odgovornih ni bil pravnomočno obsojen na nepogojno zaporno kazen. "Sodnik Anton Subic je eno od sodb namerno pisal toliko časa, da so potekli vsi zakonski roki, zadeva je zastarala. Nato se je z zadevo Elan ukvarjala parlamentarna preiskovalna komisija - vodil jo je Franc Pukšič -, ki je ugotovila, da je uprava (direktor Uroš Aljančič in finančni direktor Pavel Koder) prenesla kapital na obvodna (by-pass) podjetja," ugotavljajo poslanci. Pri tem spomnimo, da je imel Elan na avstrijskem Koroškem tudi tako imenovane črne bančne račune, iz katerih se je denar stekal tudi na račun centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije (CK ZKS), ki ga je takrat vodil Milan Kučan. V Demokraciji smo že konec leta 1996 objavili listino, s katero smo dokazali, da je Elan na račun CK ZKS nakazal nekaj manj kot pol milijona mark. Edini, ki mu je grozila zapor- na kazen, je bil Pavel Koder, kije leta 1993 v pogovoru za dnevnik Slovenec povedal, da je Elan nekaterim političnim veljakom podaril toliko smuči, da bi z njimi lahko zapolnili cesto med Begunjami in Beogradom. Ko je napovedal, da bo izdal knjigo, v kateri bo opisal vse, kar se je dogajalo v tem podjetju (finančnem "servisu" komunistične partije), je bil "rešen". Takratni sodnik Subic (danes je odvetnik) je sodbo, po kateri je bil Koder obsojen na zaporno kazen, pisal kar osem mesecev (menda jo je "pozabil" v predalu mize), v tem času pa je potekel tudi absolutni zastaralni rok in sodba je "padla". Pavel Koder knjige kljub obljubi, da bo izšla že leta 1996, doslej ni izdal, prav tako v časniku Slovenec kljub obljubi ni objavil odlomkov iz nje. V povezavi z Elanom so bih oškodovani tudi državljani in varčevalci banke Les. Njihovi prihranki so izpuhteli podobno kot denar podjetja Elan. Poslanci so v svoji zahtevi zapisali, da je "oškodovanje presegalo več tisoč milijonov tolarjev, škoda pa varčevalcem ni bila nikoli povrnjena". Da bi oblasti zabrisale sledi, so Elan na dvomljiv način prodali hrvaškim lastnikom, nato pa so ga prek Slovenske razvojne družbe (SRD) odkupili nazaj. Po vnovičnem nakupu Elana in sanaciji podjetja z državno pomočjo si je nova uprava Elana, ki jo je imenovala SRD (gre za vladno ustanovo), vodil pa jo je Uroš Korže, nekdanji direktor Sklada za razvoj, izgovorila nagrado v višini 1,4 milijarde tolarjev za prvi dve leti oziroma 3 milijarde tolarjev za štiri leta. Vlada sije ob takšni zlorabi javnih sredstev zatiskala oči, vladne institucije pa so odgovornost prelagale drugo na drugo. Primer Petek Zaradi svojega profesionalnega novinarskega dela in razkrivanja koroškega gospodarskokriminalnega podzemlja je bil Miro Petek, novinar časnika Večer, konec februarja 2001 brutalno napaden in močno poškodovan. "Primer so na policiji in tožilstvu dolgo časa omalovaževali in šele po letu dni in selitvi s slovenj-graškega sodišča na mariborsko je bilo kaznivo dejanje povzročitve posebno hudih telesnih poškodb prekvalificirano v poskus umora. Pravzaprav je organe pregona k večji aktivnosti prisilila šele opozicija z napovedjo ustanovitve in aktivnim delom preiskovalne komisije ter večja angažiranost stanovskih kolegov Mira Petka, ki so zaprosili za pomoč mednarodno zvezo novinarjev," so zapisali poslanci v svoji zahtevi. Po dolgi preiskavi je stekel sodni proces proti domnevnim izvajalcem poskusa umora, medtem ko proti naročnikom ni stekel še noben postopek. Računski kolaps v NLB V zadnjem času se je močno zapletlo tudi pri Novi Ljubljanski banki (NLB). Do 1. julija 2003 so bile namreč vse banke primorane uvesti t. i. transakcijske račune. Medtem ko se je večina poslovnih bank na ta prehod temeljito pripravila, je NLB pod vodstvom Marka Voljča v ta namen pri avstralskih prodajalcih "kupila" informacijski sistem, imenovan Sigma. Kmalu se je izkazalo, da je v NLB na področju vodenja osebnih in transakcijskih računov prišlo do pravega kolapsa. Revizijska družba Accenture, ki je na zahtevo nadzornega sveta revidirala ta sistem, je v svojem poročilu ocenila, da bi moral biti proračun informacijskega sistema Sigma, za katerega so do konca 2002 v NLB porabili več 18 milijard tolarjev, manjši za okoli 30 odstotkov. Kljub velikanskim stroškom sistem dolgo časa ni deloval, kar je povzročilo velike težave komitentom in uslužbencem največje slovenske banke. "Kljub očitnemu sumu nevestnega poslovanja ter jasnim indicem kaznivih dejanj ni stekla nobena preiskava, predsednik uprave NLB pa je za 'nagrado' dobil celo višji položaj pri bančni skupini KBC, tretjinski lastnici NLB," so zapisali poslanci. Afera Rdeči kriz, ki je razkriia, da denar ni bil porabljen za humanitarne namene, se vedno nima epiloga. Mirko Jeienic, kandidat za poslanca ZLSD in nekdanji generalni sekretar RK ter Kučanov nagrajenec, za svoja dejanja se ni odgovarjal. Nepravilnosti pri pediatrični kliniki Več nepravilnosti je bilo v zadnjem času odkritih tudi pri graditvi nove pediatrične klinike. BiserkaMa-rolt Meden, predsednica uprave Ustanove sklada za izgradnjo nove pediatrične klinike, in Srečo Kirn, pod- )) gospodarstvo Prepletenost politike in gospodarstva se kaže tudi v primeru ljubljanskega podjetja Viator & Vektor, ki ga vodi Zdenko Pavček, član LDS. V tem podjetju so se v zadnjih letih zaposlili številni člani LDS, ki so morali skupaj z Viko Potočnik zapustiti prostore županstva. )) jetnik, ki je bil hkrati tudi član sklada, sta, kot so razkrili novinarji tednika Mag, sklenila škodljivo depozitno pogodbo za posojilo na odpoklic. "Na sodišču je podan obtožni predlog zoper oba odgovorna, a sodnega epiloga ni nikjer na vidiku. Vpletene so iste osebe kot pri aferi Rdeči križ," so zapisali poslanci v svoji zahtevi. Viator & Vektor - nakup in prodaja Sistemske tehnike Nepravilnosti so novinarji odkrili tudi pri prodaji 80-odstotnega deleža koroškega podjetja Sistemska tehnika. Vlada je državni delež Sistemske tehnike za samo 460 milijonov tolarjev prodala zasebnemu podjetju Viator & Vektor, čeprav naj bi bil delež vreden več kot milijardo tolarjev. Ta družba je nato 29-odstotni delež koroške družbe nemudoma prodala avstrijskemu podjetju Steyr, in to za bistveno višjo ceno. Prodaja je bila celo predvidena v nakupni pogodbi med ljubljanskim podjetjem in vlado. Poslanci ugotavljajo, da je vla- ^¡1^102.1 jRad\o ¿JbkJ&š v M .Sobota tel:02/537-19*9 tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM; 041/34 66 46 GSM: 03 I '34 51 51 http:/Avww.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com da edini donosen del slovenske vojaške industrije prodala podjetju, ki je povezano s politiki LDS in ZLSD ter drugimi vpletenimi v afero SIB. Po razkritju nepravilnosti je vlada naredila notranjo revizijo in javnosti sporočila, da je bilo s prodajo vse v redu. "Noben preiskovalni postopek ni stekel kljub očitnemu oškodovanju državnega premoženja," ugotavljajo poslanci. Spomnimo, da Viator & Vektor vodi Zdenko Pavček, ki je na zadnjih lokalnih volitvah na listi LDS kandidiral za mestnega svetnika v Ljubljani. V Demokraciji smo že pisali o tem, da so se posebno tesne vezi vodstva tega podjetja spletle z ljubljansko območno organizacijo LDS in nekdanjo ljubljansko županjo Viko Potočnik. Spomnimo še, da je Viator & Vektor sredi oktobra lani z ameriško korporacijo Ogara-Hess & Eisen-hardt Armoring Company, ki je v pogodbnem razmerju s slovenskim ministrstvom za obrambo, podpisal pogodbo o servisiranju specialnih vojaških vozil hummer, kakršne uporablja Slovenska vojska. Pogodba se nanaša na servisiranje oziroma popravila vozil v garancijsem roku in tudi po preteku tega roka. Avgusta lani pa je Viator & Vektor kupil še ravensko železarsko podjetje Sistemska tehnika, ki je bila vse dotlej v lasti hčerinske družbe STO. Po nekaterih podatkih bo Viator s prodajo vozil va-luk, te naj bi kupovalo slovensko obrambno ministrstvo, letno zaslužili 9 milijard tolarjev. S prodajo avstrijski družbi je tako del Sistemske tehnike posredno prešel v roke ameriških lastnikov, saj se avstrijska družba povezuje z ameriško orožarsko korporacijo General Dynamics. Pri tem spomnimo še na to, da bi moralo ministrstvo za obrambo za servisiranje hummerjev izdati javni razpis. Po nekaterih podatkih tega ni bilo, čeprav naj bi vrednost pogodbenih del v naslednjih petih letih presegala 4 milijarde tolarjev. Zanimivo pri tem je, da seje v tej družbi zaposlilo kar nekaj kadrov iz vrst LDS, ki so morali oditi z županstva skupaj z Viko Potočnik. Potočnikova pa je še vedno članica nadzornega sveta te družbe. Slovenska investicijska banka Svetniška skupina SDS je v začetku leta 2002 poslala številne prijave o oškodovanjih v SIB oziroma pri prodaji delnic SIB Energetiki. Na zahtevo opozicije je lani aprila in letos marca državni zbor opravil izredno sejo. Dodajmo, da je bila SIB že na samem začetku (leta 1990) ustanovljena kot politična banka z vidnimi člani ZLSD na čelu. Iz poslovnega poročila o poslovanju banke v preteklih letih je razvidno, da je Javno podjetje Energetika ob nakupu banke delnice močno preplačalo, banka pa bi brez tovrstnega prevzema in svežega kapitala že takrat propadla. Za poslovanje banke so značilne še dvomljive terjatve in njihovi odpisi. Šele po pritisku opozicije in javnosti je stekla preiskava. Končala se je že konec leta 2003, ne da bi segla do tistih, ki so sporne odločitve sprejemali in vsi po vrsti spadajo med visoke sedanje ali nekdanje funkcionarje LDS in ZLSD. Šele pretekli teden je javnost izvedela, da so na Okrajno sodišče v Ljubljani vložene prve obtožnice, zoper pro-kurista Igorja Pogačarja pa teče preiskava. Kljub temu je treba dodati, da nobeno od navedenih dejanj ni takšno, da bi bili domnevni povzročitelji nezakonitosti lahko pravnomočno kaznovani s kaznijo, ki bi bila večja, kot je kazen za t. i. kurje tatove. Nezakonitosti v MOL Nepravilnostim pri poslovanju mestne občine Ljubljana (MOL) kar ni videti konca. Po aferi SIB so revizorji revizorske hiše Deloitte & To-uche pri pregledu poslovanja MOL ugotovili še za 5,6 milijarde tolarjev oškodovanj. V le nekaj letih so bila ljubljanska gospodinjstva tako oškodovana za najmanj 9,1 milijarde tolarjev. Opozicija v mestnem svetu je zato zahtevala odstop županje in razpustitev mestnega sveta ter predčasne volitve v Ljubljani. Menili so še, da je treba zamenjati večino načelnikov v mestni upravi in sprožiti kazenske postopke, vendar so bili pri svojih zahtevah neuspešni. Če upoštevamo, da znaša obseg mestnega proračuna dobrih 52 milijard tolarjev, je oškodovanje v višini skoraj 10 odstotkov letnega obsega proračuna. Pri tem je pomemben podatek, da je MOL v letu 2002 najela kar za 29,9 milijarde tolarjev posojil, financirala pa jih je banka SKB. Cvetka Selšek, predsednica uprave te banke, je svetnica LDS v mestnem svetu. Obseg proračunskih odhodkov MOL od 2000 do 2003 se je povečal kar za 44 odstotkov (na državni ravni za 38 odstotkov). Opozicija v mestnem svetu iz vrst SDS opozarja, da temeljita proračuna MOL za leti 2003 in 2004 v najmanj 50 odstotkih na napačnih predpostavkah. Glavne nepravilnosti poleg mestne uprave so bile storjene še v javnem podjetju Vodovod - Kanalizacija (VO-KA), v vodstvu družbe Holding, d. o. o., Ljubljana in v Javnem stanovanjskem skladu. Večinska lastnica vseh teh družb je mestna občina Ljubljana. Vrednostno med največje oškodovanje v letu 2002 sodi dokapitaliza-cija Gospodarskega razstavišča. Šlo je za t. i. brezplačni prenos delnic (J) Demokracija • 23/2004 Zloglasna afera Elan je bila pometena pod preprogo, s prodajo družbe hrvaškim kupcem pa so se zabrisale vse sledi. SRD je nato Elan odkupila nazaj in na mesto predsednika uprave postavila Uroša Koržeta, ki danes od Ela-na zahteva več milijard tolarjev nagrade. Večje neumnosti, kot si jo je na račun davkoplačevalcev privoščila vlada z nakupom letala fal-con, skoraj ne more biti. Vendar za to doslej ni odgovarjal nihče. Tudi Mirko Bandelj, ki je vodil sporni nakup, je v aferi ostal "cel". gospodarstvo Afera Orion in Pay Consulting je poniknila. Vodstvo je namreč tesno povezano z vladajočimi iz vrst LDS in ZLSD. Monopolna Zavarovalnica Triglav, pri kateri je zavarovana večina državnega premoženja, je zlata jama za elito iz vrst LDS in ZLSD. Nada Klemenčič in Jože Lenič sta podaljšana roka omenjenih strank. Ljubljanskih mlekarn na Gospodarsko razstavišče, katerega direktor je bil Igor Omerza, član LDS in zdajšnji podžupan MOL. Odgovornosti, so prepričani v mestnem odboru SDS, pa ne nosi le prejšnja županja Vika Potočnik, ampak tudi vodje služb in sedanja županja Simšičeva, ki tega ni odpravila, nepravilnosti pa je zaslediti tudi v njenem mandatu. Po ugotovljenih neopravil-nostih ni stekla nobena preiskava, prav tako ni bila vložena nobena ovadba s strani tožilstva, odgovorni za nezakonito delovanje skoraj v celoti še naprej opravljajo svoje funkcije. Afera Orion Tudi na afero Orion so opozorili novinarji, nato pa so poslanci marca letos na zahtevo opozicije opravili izredno sejo. Analiza dogodkov v povezanih družbah Orion in Pay Consulting kaže, da sta družbi v preteklih letih kršili slovenske predpise in da obstaja utemeljen sum velike davčne utaje. Osnova afere so goljufiva oderuška posojila, s katerimi so bili posojilojemalci pripeljani na rob eksistence, in nenavadni posli nekaterih notarjev. Po mnenju pravnih strokovnjakov so se opravljali tudi mnogi navidezni posli. Z družbo Orion je sodelovala tudi vladajoča LDS (najem avtomobilov). Preiskava je stekla z veliko zamudo, preiskovalci pa so ob zapoznelih hišnih preiskavah ugotovili, da je bilo veliko dokumentacije odnesene v tujino. Letalo falcon Afero pri nakupu vladnega letala znamke falcon so pred javnostjo razgalili novinarji. Razkritja so pokazala, da je vlada z nakupom prerazkošne-ga vladnega letala falcon 2000 oškodovala državni proračun za veliko vsoto. Nakup razkošnegaletalajebila zgrešena investicija, kar je priznala tudi vlada, ki je potem dala letalo v najem za 125 tisoč dolarjev na mesec. Izračuni neodvisnih ekonomskih strokovnjakov kažejo, da je bila tudi najemna pogodba sklenjena v škodo davkoplačevalcev. Odgovornosti za zgrešeno investicijo ni prevzel nihče, nobena preiskava ni stekla niti v zvezi s sumi o sporni oddaji letala v najem. Mera Zbiljski gaj V aferi Zbiljski gaj, ki so jo novinarjem in opoziciji razkrili prizadeti, je neznano kam izginila večina od desetih milijard tolarjev, za kolikor naj bi upniki prijavili terjatev v stečajnem postopku Meblesa. Kriminalisti raziskujejo, kam so izginile kupnine za stanovanja, s katerimi bi morala investitorja vračati posojila. Kupci stanovanj so bili opeharjeni in brez pravnega varstva države, razen nekaj izjem, ki so blizu vladajoči garnituri. Septembra lani so bile podane kazenske ovadbe zaradi zlorabe položaja zoper nekdanje vodstvo Meblesa IMS in nekdanje vodstvo Doma starejših občanov v Medvodah. Kljub vladnim obljubam se reševanje problema ne premakne nikamor. Nepravilnosti v Zavarovalnici Triglav Člani vodstva monopolne Zavarovalnice Triglav, pri kateri je zavarovana večina državnega premoženja, so se odločili, da bodo sami sebi prodali deleže Zavarovalnice Triglav. Nato so leta 2002 delno prodali svoje deleže, odkupil jih je DU Triglav. Cena naj bi dosegla 11 -krat-nik nominalne prvotne cene oz. po nekaterih informacijah kar 22-krat-nik. Predsednici uprave so v Zavarovalnici Triglav, potem ko so jo skupaj s članom uprave razrešili, podarili odpravnino v višini 54 milijonov. Ostal ji je tudi znaten lastniški delež, ki prav tako prinaša milijonske dividende. Po dolgem oklevanju in čakanju so bile podane kazenske ovadbe zoper predsednico uprave zaradi suma gospodarskega kriminala. Postopek pa se doslej ni premaknil nikamor. Zavarovalnico od 1. decembra lani vodi Jože Lenič, kader LDS, ki je bil na to mesto imenovan brez javnega razpisa, zelo pa se je zapletalo pri pridobitvi licence. To bi Leniču morala podeliti Agencija za zavarovalni nadzor. Jurij Go-rišek, direktor agencije in predsednik senata, se je temu zaradi Le-ničevega pomanjkanja ustreznih delovnih izkušenj za opravljanje tega vodstvega dela uprl in odstopil s tega mesta. Vlada je za predsednika senata imenovala drugega člana in Lenič je licenco nemudoma pridobil. Afera stečajni upravitelji Po pritožbah oškodovancev je stekla kriminalistična preiskava, povezana s 785 milijonov tolarjev vrednim finančnim škandalom, ki so ga povzročili štirje mariborski stečajni upravitelji. Ti so zasebnemu podjetju Pompe iz Maribora posojali denar iz stečajne mase propadlih mariborskih podjetij, sedaj pa tega denarja ne morejo izterjati. Pompetu so posodili okoli 800 milijonov tolarjev, denar je prišel med drugim iz Tama, Aerodo-roma Maribor, Gradisana in drugih. Danes Pompetovi dolgovi znašajo 3,9 milijarde tolarjev. Družba Pompe je vložila predlog za prisilno poravnavo. Preiskava je počasna, zaplemb nezakonito pridobljenega premoženja ni niti v preventivnem smislu, že tako oškodovani nekdanji delavci mariborskih podjetij izgubljajo še možnost delnega poplačila neizplačanih plač iz stečajne mase. Za konec Poslanci opozicije ugotavljajo, da so bile predvsem po zaslugi preiskovalnih novinarjev odprte še številne druge gospodarskokriminalne in ko-rupcijske zadeve, med katerimi je edino v primeru preiskave v Komunali Novo mesto nastal vtis, da se preiskovalni organi problema lotevajo z vso resnostjo in brez sumov političnega vpliva. "Česa podobnega ne moremo trditi za primere sumov korupcije pri preiskavi zlorab delitve av-toprevozniških dovolilnic, nakupu državnega stanovanja nekdanjega generalnega sekretarja LDS, lastninjenju BTC, operacijskih mizah v KC, aferi Šuštar itd. Prav tako niso dobile sodnega epiloga številne starejše gospodarskokriminalne ali fi-nančnokriminalne afere (nekatere omenj amo posebej), ki so bile pretežno odkrite pri reviziji lastninjenja s strani nekdanje SDK, kajti oblastna naveza LDS - ZLSD je celo s spremembo kazenskoprocesne zakonodaje preko skrajševanja zastaralnih rokov za tovrstna kazniva dejanja onemogočila sodni razplet ter posledično tudi povrnitev škode oškodovancem. Tako so brez sodnega razpleta ali celo brez preiskave ostali primeri črpanja ogromnih sredstev iz bančne skupine LB, primer Primex, brežiški Hypoco, oškodovanje več kot 400 ljudi v primeru Cardo, oškodovanje tisočev vprimem DADAS, mal-verzacije, povezane z igralnico HIT, Metalka Commerce, Ona On, Optimizem, stečaji številnih hranilnic, Slo-vin, Smelt, Tam, Stanovanjski sklad, Videm Krško, nakup policijskega čolna in podobno," zatrjujejo opozicijski poslanci državnega zbora. Vida Kocjan Liberalna demokracija je bila zelo aktivna pri po slovanju HKS Sicura, Andrej Sever pa je bil tesen prijatelj nekaterih vodilnih iz te stranke. Demokracija • Četrtek, 3. junija 2004 O gospodarstvo_ Razbohoten klientelizem razjeda gospodarsko moč države. Podatki kažejo, da vodstva v gospodarskih družbah, ki so v večinski javni lasti, nastavlja vladajoča politična elita. Podobno je pri sestavi nadzornih svetov, kjer člane, ki predstavljajo interese kapitala, to je države, zastopajo izključno ljudje po merilih vladajočih političnih strank. Klientelizem se je v Sloveniji zelo razbohotil. Na to je že pred leti, še v funkciji predsednika LDS in predsednika vlade, opozoril Janez Dr- Nadzor v okviru "družine" novšek, sedanji predsednik države. Zaradi tega pojava je ogrožena enakopravnost in s tem normalno delovanje gospodarskih subjektov na trgu. Daje klientelizem nesprejemljiv, je Drnovšek ponovil tudi pretekli teden v pogovoru za radijsko postajo Trbovlje. Pri tem pa se predsednik države v pogovoru ni mogel postaviti na stran opozicije, kar je nedvomno razumljivo, saj je več kot dvanajst let vodil vladajočo LDS. To je vzel nekoliko v bran z opozorilom, da so pretiravanja škodljiva. "Če bi začeli kar po vrsti sumničiti vse in ugotavljati, da je klientelizem že to, da se nekdo pozna ali je s kom v sorodstvu, je to nekorektno delovanje," je dejal Drnovšek Zelo pomembno pri tem je, da se gradi zavest oziroma vrednota poštenega in korektnega delovanja ter medsebojnih odnosov. V delu opozicije pa že nekaj časa opozarjajo, da je nebrzdano in nepravično ter ne-zasluženo osebno bogatenje politikov, članov, simpatizerjev LDS in ZLSD ter njihovih sorodnikov omogočeno tudi s križnim članstvom v številnih nadzornih svetih v državnih in z njimi povezanih zasebnih podjetjih, kjer se izplačujejo velike sejnine in še večje nagrade. To je bil glavni motiv Antona Ropa, predsednika vlade, zaradi katerega je pred letom dni arogantno zavrnil zahtevo opozicije po vsaj tretjinski navzočnosti strokovnjakov, ki bi jih v nad- zorne svete javnih podjetij predlagala opozicija, so prepričani v opoziciji. Pri tem so ponovili že večkrat zapisano trditev iz septembra 2003, ko je Marko Voljč, takratni predsednik Nove Ljubljanske banke, v pogovoru za poslovni dnevnik Finance dejal: "V letu 1998 sta nas v banki obiskala ministra Tone Rop in Igor Bavčar (oba tudi podpredsednika LDS) in nam predlagala, naj sprejmemo predlagano 30-odstotno znižanje plač, za katero seje zavzemal tedanji podpredsednik vlade Maijan Podobnik. Ko smo jih vprašali, kako naj to pokompen-ziramo, sta nam dejala: 'Fantje, znaj-dite se.' Povišali smo sejnine v nadzornih svetih hčerinskih bank... (kjer so bili člani uprave NLB člani NS)." Nadzorniki - člani vladajočih političnih strank Pregledali smo nekaj nadzornih svetov gospodarskih družb, ki so v večinski državni lasti ali pa so bila imena teh družb doslej večkrat povezana s poslovanjem posameznikov iz vrst vladajoče elite. Med največjimi družbami, ki so v državni lasti, je nedvomno Telekom. Nadzorni svet družbe vodi "preverjeni" Leonardo F. Peklar, predsednik družbe Socius, javnost pa ga pozna tudi po tem, da je bil dolga leta predsednik nadzornega sveta Mure, tovarne oblačil iz Murske Sobote, družbe, ki ji je bila vlada na račun davkoplačevalcev pri-morana pomagati z 10 milijardami tolarjev, hkrati pa so se odkrile veli- Največji vpliv na sestavo nadzornih svetov (in postavitev predsednikov uprav državnih podjetij) je imel v zadnjem desetletju Gregor Golobič. Vsi kadrovski primeri so se reševali na sestankih tajnikov vladajočih strank. Ti potekajo vsak torek (pred četrtkovo sejo vlade). Zvonko Ivanušič je član najmanj treh nadzornih svetov. Poznavalci pravijo, da je tako zato, ker se je uprl Andreju Bajuku in v času ministrovanja (leta 2000) vodil politiko, kot mu jo je na finančnem področju narekovala takrat opozicijska LDS. ke nepravilnosti v poslovanju nemške Murine podružnice. Prav zaradi teh odkritij je Peklar nato odstopil kot predsednik nadzornega sveta, saj po njegovih besedah menda s spornim poslovanjem te podružnice ni bil seznanjen. Poleg Peklaija je vlada kot predstavnike kapitala v Telekomu imenovala še Ivana Bergoča, San-dija Češka (najbogatejšega Slovenca in direktorja številnih zasebnih podjetij in Franja Bobinca, predsednika uprave Gorenja. Zanimiva je tudi sestava nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav, ki je prav tako v večinski državni lasti. Imena nedvomno povedo, da niti eden izmed njih ni član ali simpatizer katere izmed opozicijskih političnih strank. Eden redkih (ah celo edini), ki se pojavlja na seznamih članov nadzornih svetov, je Zvonko Ivanušič, član SLS in nekdanji minister za finance. Po nam dostopnih podatkih je član nadzornega sveta NLB, član Darsa in predsednik nadzornega sveta Zavarovalnice Maribor. Odmislimo na tem mestu, da je bila SLS članica vladajoče koalicije, in spomnimo, da sije Ivanušič pridobil velike simpatije vladajoče elite, ko se je leta 2000 kot minister javno uprl Andreju Bajuku, predsedniku vlade. Za članstvo v nadzornih svetih je značilno še to, da so predsedniki uprav posameznih družb pogosto člani ali predsedniki poslovnih bank, pri katerih (J) Demokracija • 23/2004 gospodarstvo__ Opozorila predsednika države Nekai primerov članstva v nadzornih svetih Janez Drnovšek je pretekli teden v pogovoru za Radio Trbovlje (prenašale so ga tudi članice četrte radijske mreže) dejal, da je klientelizem nesprejemljiv, in dodal, da do njega laže pride v majhni družbi, kot je Slovenija, vendar je zato še bolj nesprejemljiv. Po njegovem mnenju je pomembna tudi prava mera nadzora, zlasti pri zavesti, vrednotah in poštenosti ter tudi korektnosti delovanja. Razlike v tržnem sistemu so po njegovem prepričanju sicer nujne, vendar je težava, če so prevelike: Se večji problem pa je, če ljudje dobijo občutek, da razlike v dohodkih niso odvisne od dela ali dejanskega uspeha in podjetnosti. V tem primeru država in demokracija ne delujeta dobro, zato je treba najti korekcijske mehanizme in načine, kako to popraviti. ZAVAROVALNICA TRIGLAV: Milan Tomaževič, predsednik; člani, ki zastopajo interese kapitala (države): Helena Bešter iz KAD, Anton Majzelj iz Mobitela, Branko Tomažič iz Hita, Boris Skapin, nekdanji uslužbenec Svetovne banke, Goran Bizjak z ministrstva za finance in predsednik upravnega odbora SOD, Vinko Gobec, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije TELEKOM: predsednik Leonardo F. Peklar. predstavniki kapitala: Ivan Bergoč, Sandi Češko, Franjo Bobinac POŠTA Slovenije Henrik Peternelj, predsednik; člani (predstavniki kapitala): Mojca Novak, namestnica predsednika, Slavko Visenjak, Zoran Lešnik NOVA LJUBLJANSKA BANKA: Anton Žunič, predsednik (državni sekretar na ministrstvu za finance), slovenski člani: Uroš Slavinec (predsednik uprave Heliosa), Zvonko Ivanušič (Pozavarovalnica Sava), Igor Kušar (SOD), Metka Tekavčič (profesorica na ekonomski fakulteti in predsednica OO ZLSD MOL) GEOPILN Ljubljana: Aleksander Mervar, predsednik (predsednik uprave TE-TOL Ljubljana in član LDS), Matjaž Janežič, namestnik (Pe-trol); člani: Iztok Bajda, (Petrol), Hrvoje Draškovič, predsednik uprave J P Energetika in član ZLSD, Jože Funda (Salonit Anhovo), Jasna Kalšek (ministrstvo za okolje, prostor in energijo), Zdenko Kopriva (Ultra), Stane Pejovnik (profesor na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter mestni svetnik LDS) ABANKA Ljubljana: Vladimir Uršič, predsednik (Zavarovalnica Triglav), Igor Jenko, podpredsednik (Panim); člani: Sveto Kobal (od leta 1972 do 1976 guverner Banke Slovenije), Franc Košir (ZZZS), Dragi-ša Milosavljevič (Štajerski avtodom), Franc Florjančič (odvetnica Nataša Luša, Idrija), Srdan Tovornik (prokurist Hita) NOVAKREDITNABANKAMARIBORpredsednik: Darko Tolar, namestnik Franjo Bobinac BANKA KOPER: slovenski člani: Janko Kosmina, podpredsednik (Is-trabenz Koper), Marjan Babic (Luka Koper), Jožef Kranjc (Intereuropa) PROBANKAMaribor. Roman Glaser, predsednik (predsednik uprave Perutnine Ptuj), Metod Zaplotnik, namestnik predsednika; daru: Milivoj Dolar, Drago Filipič, Peter Grujič, Stanislav Kramberger, Stanislav Špindler DARS, d. d: Peter Tevž, predsednik (nekdanji predsednik uprave družbe Telekom), Tomaž Vidic, namestnik predsednika (državni sekretar na ministrstvu za promet); člani: Helena Kamnar (državna sekretarka na ministrstvu za finance), Zvonko Ivanušič GORENJE: Marko Voljč, predsednik, Tomaž Kuntarič, namestnik predsednika (zaposlen v KAD); člani, ki zastopajo interese kapitala: Bogdan Pušnik (lastnik borznoposredniške družbe, ki sodeluje z Zavarovlanico Triglav, sodelovala je tudi pri nakupu in prodaji delnic SIB) in Igor Omerza (član LDS, podžupan MOL) ZAVAROVALNICA MARIBOR: Zvonko Ivanušič, predsednik NS (Pozavarovalnica Sava), Drago Pišek, podpredsednik (NovaKBM, d d); člani: Borut Jezeršek (Pozavarovalnica Sava, d d), Matjaž Kovačič (Nova KBM, d d) DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR: Dali Donlagič (predsednik), članici: Mojca Veljkovič, Jasna Kalšek HOLDING SLOVENSKIH ŽELEZARN: Djordje Žebeljan, predsednik (državni sekretar na ministrstvu za okolje), Ervin Kos, Pavle Žu-pevc, Janez Keržan, Lucijan Rejec, Jasna Kalšek, Jože Voršič, Damjan Lah in DarinJca Mravljak Poleg tega sklepajo pretežno fiktivne ali pristranske pogodbe o poslovnem sodelovanju s posameznimi politiki, novinarji ali z njim povezanimi osebami. Najbolj tipična primera sta državni podjetji Telekom in Mobitel. Državna podjetja, ki jih obvladujejo politiki vladajoče koali- cije, mnogokrat sponzorirajo vrhunske športnike, njihove klube, zveze, treneije, selektorje in posamične nastope ali odprave, ti pa v zameno potem kandidirajo na listi LDS (npr. Mirna Jaušovec) ali nastopajo v njihovih volilnih reklamah (npr. Tomaž Humar). Vida Kocjan J Demokracija • Četrtek. 3. junija 2004 |ww.peruLnin^ * Nekdanji prvi človek javnega podjetja Telekom Peter Tevž zaseda mesto predsednika nadzornega sveta Darsa, družbe, ki ima veliko finančno moč. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj in član Kučanovega Foruma 21, je predsednik uprave Probanke, s katero družba, ki jo vodi, sodeluje. imajo njihove družbe odprte trans-akcijske račune, in obratno. Marko Voljč je bil na primer dolga leta predsednik nadzornega sveta v družbi Gorenje, Jože Stanič, predsednik Go-renjeve uprave, pa član nadzornega sveta NLB. Poleg politične pripadnosti gre tu še za neustrezno gospodarsko veriženje, kakršnega nikjer v razvitem poslovnem svetu ne poznajo. Vendar je to že druga zgodba. Kritični pogled opozicije Nekaj poudarkov iz zahteve dela opozicije na temo sodelovanja vla- dajočih politikov z nekaterimi podjetji, ki so v večinski državni lasti: Gregor Golobic, predsednik sveta LDS in nekdanji generalni sekretar iste stranke, je bil kot glavni kad-rovik največje vladne stranke in vladne koalicije skupaj z Antonom Ropom, nekdanjim podpredsednikom LDS, finančnim ministrom in sedanjim predsednikom vlade, desedetje v odločujočem položaju, ko so za člane nadzornih svetov in uprav v javnih podjetjih postavljali svoje ljudi. Pod krinko t. i. strokovnosti se je v desetletju spletia mreža političnih, osebnih in sorodstvenih povezav, ki popolnoma obvladujejo vsa monopolna in nekatera najdonosnejša javna podjetja v večinski državni lasti. Ta Sestava delniške družbe Telekom, ki je v 63-od-stotni državni lasti, pove vse. S takšnimi nadzorniki vladajoča elita nedvomno obvladuje celoten sistem. podjetja, vodena ah popolnoma nadzorovana s strani politikov vladajoče koalicije, velike posle dodeljujejo zasebnim podjetjem, ki jih vodijo člani ali simpatizerji vodilnih politikov vladnih strank. Slovenija Če bi si tujec, naključni obiskovalec katerega od slovenskih mest, ogledoval samo imena ulic in trgov, bi bil precej zmeden. Ob vseh maršalih, cekajevcih ter revolucijah in revolucionarjih, ki s svojimi imeni krasijo ulice naših mest, bi se zaskrbljeno spraševal, ali se je naša država res odcepila od Jugoslavije in ali se je kakšen ostanek železne zavese obdržal na tem koščku Evrope. Da so bili še tisti nujni koraki, ki so bili prehojeni po osamosvojitvi, zelo počasni, pričajo težave pri preimenovanju (oz. vrnitvi prejšnjega imena) krajev in posameznih ulic. Kaj vse je še ostalo nekaterim v spomin na čas privilegijev, drugim v opomin, da se nismo prav dosti oddaljili od tedanjega razmišljanja! Papež do nadaljnjega brez ulice? Tako so mnogi protestirali, ko je leta 1998 Zrinjskega ulica v Ljubljani dobila ime po papežu Janezu Pavlu II. Verjetno noben razumen sogovo-rec ne bo oporekal, da je sedanji papež bistveno bolj in pozitivno zaznamoval slovensko zgodovino, posebej kar se tiče njenega mednarodnega priznanja (da ne omenjamo papeževih obiskov), kot pa kak hrvaški fevdalec. Zdaj pa dr. Darko Strajn, predsednik komisije za poimenovanja naselij in ulic, napoveduje vnovične spremembe. Prebivalci omenjene ulice se niso praktično nikdar sprijaznili z novim imenom, ki je bilo vendarle zakonito sprejeto, in tako niso dopustili zamenjave uličnih oznak niti niso uredili osebnih dokumentov. Za njihovo trmo jih je Strajn na koncu nagradil, tako da bodo papeževi ulici povrnili prejšnje ime, Janezu Pavlu pa naj bi kot "odškodnino" namenili novo cesto, ki bo speljana mimo Žal. Jesenice Jeseničanom Nekaj pa se kljub glasnemu nasprotovanju nekaterih vendarle premika na bolje. Na Jesenicah je občinski svet januarja izglasoval predlog o preimenovanju nekaterih ulic. A to očitno mnogim ni bilo pogodu. Župan Boris Bregant je zato ustanovil posebno komisijo, ki naj bi preučila možnosti in. posledice omenjenega preimenovanja. V bistvu gre za preimenovanje glavne jeseniške ceste, ki nosi ime po maršalu Titu (zadnje čase je nekdanji prvi mož Jugoslavije deležen neslutene priljubljenosti), ter Ceste revolucije in Ceste Borisa Kidriča. Pobudo za preimenovanje so dali trije jeseniški občinski svetniki: Tilka Klinar (SLS), Andrej Cer-ne in Roman Savinšek (SDS). Izmed trojice je bila medijsko najbolj izpostavljena (da ne rečemo metaforično linčana) Klinarjeva, a nam je kljub temu pojasnila svoja stališča. Predlog o preimenovanju je bil na seji občinskega sveta potrjen s precejšnjo večino. "Zatikati se je začelo, potem ko je župan imenoval komisijo," nam je razložila. V njej so tako predstavniki strank kot strokovnjaki. "Smo na mrtvi točki, ker še vedno stojimo na dveh bregovih." V komisiji je namreč strankarska zastopanost v drugač- nem razmeiju kot v občinskem svetu; vsaka stranka ima v komisiji po en glas. Na zadnji seji so se odločili, da bodo glasovali o vsakem preimenovanju posebej. Za Klinarjevo je ključno pomanjkanje splošnih kriterijev, po katerih bi se ravnali pri vsakem prihodnjem (pre)imenovanju. Glavni argument nasprotnikov preimenovanja so stroški, ki bi pri tem nastali. Klinarjeva to dejstvo sicer razume, toda preimenovanja so potekala tudi v težjih gospodarskih razmerah, pa se je vendarle vse izšlo. "Predlagali smo preimenovanje v tem trenutku, ker bo veliko lj udi menjalo dokumente zaradi vstopa v EU, in smo bili mnenja, da bodo na ta © Demokracija • 23/2004 Kardeljev trg v Novi Gorici; za združeno listo je Titova desna roka imela več zaslug za Slovenijo kot Jože Pučnik. Jeseničani so razdeljeni zaradi predloga preimenovanja Ceste maršala Tita, čeprav je primernih avtohtonih imen na pretek. Slovenija način stroški manjši." Pa tudi zamenjava dokumentov bi potekala postopno. Navsezadnje bo tisti, ki je za stvar, te stroške prezrl oziroma se bo strinjal s preimenovanjem." Klinarjeva obžaluje potek dogodkov in zavlačevanje, saj trdi, da so imeli pobudniki domoljubne namene. Zelja pobudnikov preimenovanja je bila, "da se Jesenice vrnejo Jeseničanom", kar bi dosegli z vpeljavo starih ledinskih imen in imen osebnosti iz jeseniške zgodovine. O primernih zamenjavah za obstoječa imena nam je Klinaijeva še dejala, da se je Cesta maršala Tita prej imenovala Gospo-svetska, in to ne le enkrat. Poleg tega je "na Jesenicah veliko imen, ki so zaznamovala tamkajšnjo zgodovino, in domačim se strinjamo, da bi ta ostala. Kolikor pa niso vezana na Jesenice in Jeseničane, bi jih želeli zamenjati". Anketa v Jeseniških novicah, po kateri naj bi domačini izrazili svoje nestrinjanje z zamenjavo obstoječih imen, je bila po mnenju mnogih zastavljena z negativnim predznakom, saj so bili v prvo vrsto postavljeni morebitni stroški preimenovanja. Na ta način se je vplivalo na javno mnenje, tako da ta čas tudi po mnenju Klinarjeve ozračje ni v prid njihovega predloga. Naša sogovornica pa je vendarle izrazila zadovoljstvo, saj je bila med nosilci plemenite zamisli, da bi med Jeseničane prinesli spravo. Očitki, ki so leteli na predlagatelje, so bili, da ne živijo na teh naslovili in da zato ne bodo imeli nobenih stroškov, posledično pa nimajo pravice vtikati se v te zadeve. Klinarjeva je nasprotno prepričana, da je to zadeva vseh občanov Jesenic. "Kakor npr. Bled ne pripada samo dvema ali trem vasem, ki ležijo tik ob jezeru, ampak pripada vsej občini oziroma Sloveniji, tako je Cesta maršala Tita stvar vseh občanov Jesenic." Na očitke o ukvarjanju s preteklostjo pa Klinarjeva odgovarja: "Če bomo pozabili staro zgodovino, bomo kmalu pozabili še na mlajšo in pozabili svoje korenine." Tudi Maistra "izbrisali" Drugi pobudnik preimenovanja Andrej Čeme nam je dejal, da od glasovanja na občinskem svetu vprid preimenovanja doživlja bolj ali manj prikrite napade, poleg tega v medijih pi- Demokracija • Četrtek. 3. junija 2004 i i [§8 TO1 11 i EESE3 Titov trg v Kopru je najbrž eden najslavnejših ostankov komunistične dediščine, ki ima pri nas i oboževalce. šejo izrazito pristranski ljudje. Anketa, v kateri naj bi se bili prebivalci izrekli proti preimenovanju (sam župan je priznal, da je vzorec nereprezentati-ven), je bila po Čemetovem mnenju zastavljena tako, da je tistemu, ki se je lotil statistične obdelave podatkov, postregla s tistim, kar je sam želel. Izmed vseh protiargumentov je po Černetovem prepričanju upravičeno le vprašanje stroškov. "Ko smo se 3. maja pogovarjali o tem, smo še imeli pred očmi, kako je avtobus 60 km stran na prireditev na trome-jo peljal vsega dve osebi. Tudi to je strošek," je malo v šali rekel Čeme. Predlogov za preimenovanje je več, Černe pa "navija" za Karla Zoisa in Valvasorja. Pri tem nam je še dejal, daje tudi Rudolf Maister imel svojčas ulico na Jesenicah. Toda hiše v vzporednih ulicah so dobile nova imena in Maistrova je ostala brez hišnih številk, kar je po tedaj veljavni zakonodajipo-menilo izbris Maistrove ulice. Pučnikov trg v Novi Gorici? Jeseniški primer ni osamljen. V Novi Gorici je Jana Grbec v imenu svetniške skupine SDS na mestni svet naslovila javno pobudo za preimenovanje Trga Edvarda Kardelja in Kidričeve ulice. Po predlogu naj bi Trg E. Kardelja postal Trg Jožeta Pučnika, Kidričeva pa Ulica sprave. Pri SDS so spomnili, da sta imeni Kardelja in Kidriča izginili iz naziva ljubljanske univerze oz. njene ekonomske fakultete. Nova Gorica pa še zmeraj časti oba komunistična veljaka, na katerih grozovitosti je spomnil tudi nedavni televizijski dokumentarec. Po vložitvi pobude je v medijih prišlo do raziskav javnega mnenja, ki so pokazale, da si tudi občani želijo preimenovanja, čeprav bi se radi izognili politiziranju. Zato je svetniška skupina SDS umaknila predlog o Trgu Jožeta Pučnika, da ne bi ustvarjali razdora. Najverjetnejša predloga sta tako Mestni oz. Evropski trg. Zaradi domnevno visokih stroškov preimenovanja Kidričeve ulice, ene glavnih v mestu, pa je SDS pozneje umaknila predlog o njenem preimenovanja Tako je zdaj na vrsti le Kardeljev trg. Pri SDS so prepričani, da jim pri tem nihče ne more očitati diskriminatornih stališč. "Poimenovanje trga po E. Kardelju in ulice po B. Kidriču je slovenska zgodovinska dediščina," so zapisali predstavniki novogoriške združene liste, ki ostro nasprotuje preimenovanju, saj je zanjo NOB zgodovinsko in ne politično dejstvo. Pri ZL so tudi prepričani o urbanističnem raz- cvetu mesta. Menijo, da z novimi poimenovanji ne gre hiteti, saj bodo "v prihodnjih letih mesto in ljudje v njem pridobili mnoge priložnosti, ko bodo s poimenovanjem novih ulic lahko počastili spomin na prizadevanja ljudi, ki so za Slovenijo odločilno prispevali v zadnjem obdobju", zato poimenovanje trga po Jožetu Pučniku lahko počaka, sprave pa "pravičniki" tako ali tako ne potrebujejo. Režimski brlogi Tako Jesenice kot še bolj Nova Gorica veljata za "rdeča", podobno kot Obala. Zato se ne čudimo, da so spremembe tu najtežje. Koper, slovensko okno v svet, se ponaša z glavnim trgom v srednjeveškem jedrn, ki ga krasi stolna cerkev, nosi pa ime Titov. Kaj je zdaj večje nasilje nad zgodovino -brisanje maršalovega imena ali stig-matizacija več kot tisočletne zgodovine z imenom diktatorja? Titovega trga v Kopru se kot zvesti soborec drži Kidričeva ulica. Ena glavnih izolskih ulic pa se denimo ponaša z enim najbolj krvavih dogodkov svetovne zgodovine - oktobrsko revolucijo. Zaradi bližine Italije vse skupaj zveni še bolj anahronistično in podobno kot "Naš Tito" na Sabotinu spodbuja sovraštvo med evropskimi sosedi. Mitja Volčanšek Ulica Janeza Pavla II. v Ljubljani je motila tako stanovalce kot predsednika komisije za poimenovanje ulic dr. Darka Štrajna. Kidričeva ulica v Kopru: kakšno sporočilo zanamcem puščamo s takim in podobnim poimenovanjem glavnih ulic in trgov? Slovenija Pretekli teden so v prostorih Slovenske izseljenske matice (SIM) predstavili novo osrednjo revijo za Slovence po svetu mm ^ takšno odločitev so v generalnem sekretariatu vlade navedli dva ze-lo"zanimiva" argumenta. Tako so zapisali, da ponudba Družine ni primerna zato, ker stroški za izdajanje revije presegajo stroške, zapisane v razpisu, čeprav so bili ti v okviru, kot jih je navajal razpis. Se zanimivejši je drugi razlog. Zapisali so namreč, da Družina do zdaj še ni izdajala tovrstnega glasila, čeprav založba v okviru tednika Družina red- no izdaja posebno izseljensko pri- Čeprav naj bi bilo temeljno poslanstvo revije združevati Slovence po svetu, je njen izid med izseljenskimi društvi sprožil veliko negodovanja in polemik. Vse od leta 1953 je za uradno revijo za Slovence po svetu veljala revija Rodna gruda, ki jo je od leta 1953 izdajala SIM. Ker je SIM po letu 2000 zašla v finančne težave, Rodna gruda pa je zaradi tega izhajala bodisi neredno, bodisi z veliko zamudo ali v obliki dvojnih številk, je bilo na tem področju treba nujno nekaj spremeniti. Tako je urad za Slovence po svetu tri društva in organizacije, ki se posvečajo Slovencem po svetu - SIM, Društvo Slovenija v svetu (SVS) in Slovenski svetovni kongres lani pozval, naj skupaj oblikujejo in izdajo novo osrednjo revijo, ki bo nadomestila Rodno grudo, vendar do dogovora ni prišlo. Zavirala naj bi ga prav SIM, ki je po besedah predsednika SVS Boštjana Kocmurja zavrnila vse njihove predloge o tem, kako naj oblikujejo in izdajo novo revijo. "Predstavniki SIM so nasprotovali vsem našim predlogom in onemogočali dogovor o skupnem izdajanju revije, predvsem z namenom, da bi obdržali monopol pri njenem izdajanju," pravi Kocmur. Intervencija generalnga sekretariata vlade Ker dogovora med organizacijami ni bilo, se je ministrstvo za kulturo odločilo, da bo izdajatelja revije izbralo na javnem razpisu. Na razpis, ki je bil v uradnem listu objavljen marca letos, se je prijavilo več ponudnikov, med njimi pa je strokovna komisija kot najprimernejšega kandidata za izdajanje nove revije izbrala Založbo Družina, ki bi novo reviji izdajala s pomočjo SVS. Tu pa se je zapletlo. Generalni sekretariat vlade je namreč priporočilo strokovne komisije obšel in za izdajatelja in oblikovalca nove revije izbral SIM. Kot razlog za Predsednik Društva Slovenija v svetu Boštjan Kocmur meni, da Slo venska izseljenska matica ni primerna izdajateljica nove revije. © Demokracija • 23/2004 Slovenija zasavske alose C Revija Slovenija.svet, nova skupna revija za Slovence po svetu, naj bi presegla ideološko-politične ovire, ki delijo tudi Slovence po svetu. logo, hkrati pa tudi mesečnik za izseljence Naša luč. Tudi zato predsednik SVS Boštjan Kocmur, ki je zoper takšno odločitev že protestiral na različnih institucijah, v zadnjih dneh sprašuje, čemu jc bil sploh potreben razpis, če se je generalni sekretiariat odločil, da bo končno odločitev sprejel mimo sklepa komisije. Prav tako mu ni jasno, kako je lahko sekretariat izbral ponudbo nekoga, ki že v preteklosti očitno ni bil sposoben izdajati tovrstne revije, kar je bil tudi temeljni razlog, da se je sploh pojavila potreba po novem izdajatelju revije. Kot pravi Kocmur, ki je zoper takšno odločitev že protestiral pri generalnem sekretariatu vlade in komisiji DZ za odnose s Slovenci po svetu, j e razlog za takšno nerazumljivo in z vsako logiko sprto odločitev v dejstvu, da skuša SIM, ki je od nekdaj veljala za levici naklonjeno izseljensko organizacijo, s pomočjo ideoloških zvez v vladi in ministrstvu za kulturo (navsezadnje je predsednik SIM Sergij Pelhan, nekdanji minister ZL za kulturo) ohraniti svoj monopol pri izdajanju revije. Zavajanje bralcev? Kocmurja je pretekli teden, ko je videl vabilo, s katerim je SIM vabila na tiskovno konferenco ob predstavitvi nove revije, zbodlo še nekaj. Na vabilu piše, da se bo nova revija imenovala Slovenija.svet, kar je zelo identično imenu SVS (Društvo Slovenija v svetu). "Takšno ime je nesprejemljivo, saj bi lahko dajalo napačen vtis, da revijo izdaja naše društvo, s čimer bi zavajali bralce," pravi Kocmur. Na SIM vse Koc-mutjeve očitke zavračajo. Kot nam je dejal član izvršnega sveta SIM PeterCes-nik, so ime Slovenijasvet izbrali izključno zato, da bi že z naslovom pokazali, kakšna želi biti revija; to je kvalitetna in politično nevtralna revija, ki bo namenjena predvsem povezovanju in ne razdruževanju Slovencev po svetu. Ali bo res tako, po prvi številki, ki res prinaša vsaj navidezno politično nevtralnost, seveda še ni mogoče sklepati. Več bodo povedale naslednje številke, ki bodo poleg omenjenega dale tudi odgovor na vprašanje, ali bo osrednja revija za Slovence po svetu sposobna preseči njihova večdesetletna nesoglasja. Aleš Kocjan EVJ ELEKTROPROM d.0.0. Loke 22 1412 KISOVEC tel.: 03 J6 57 ISO fax: 03 56 71 488 www.elektroprom.sl ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje "Z današnjim dnem se verjetno končuje zgodba o medobčinski deponiji odpadkov Unično. Konec je takšen, kot je bil začetek. Ves čas se je odločalo mimo občinskega sveta Hrastnik in tudi konec je podoben. Medtem ko občinski svet odloča o ustanovitvi podjetja CEROZ (Center za ravnanje z odpadki Zasavja), smo že prejeli vabilo za slovesno otvoritev. Torej nam ostane le, da vse predloge 'strokovnih služb' tudi sprejmemo," je na četrtkovi seji občinskega sveta Hrastnik, ko so obravnavali tudi gradivo za ustanovitev omenjenega javnega podjetja, dejala občinska svetnica Sanja Logar Bočko. Nadalje je poudarila, da je bila ves čas proti temu, da se regijsko odlagališče odpadkov gradi v Hrastniku, saj je Hrastnik že brez njega ena najbolj onesnaženih in nezdravih občin. Občani po njenem mnenju s komunalnim odlagališčem ne bodo dobili nič, razen bistveno večjega prometa skozi Hrastnik in Dol pri Hrastniku in mnogo višje cene komunalnih storitev, za nameček pa še smeti iz vseh sosednjih občin. Brez poroštva, da bodo smeti, ko bo odlagališče Unično polno, sprejeli v kateri izmed sosednjih občin. Meni tudi, da bo novo podjetje Ceroz še eno monopolno podjetje, ki bo lahko navijalo cene po mili volji. "Plačevali pa bomo občani," je dejala Logar Bočkova. "Pri tem se bodo ustanovitelji podjetja še hvalili z novimi zaposlitvami, ne bodo pa povedali, da bomo vse to plačali občani z dražjimi komunalnimi odpadki. V torek bo pri nas minister Janez Kopač. Namesto da ga povabimo k odprtju deponije kot največje 'ekološke' pridobitve za občino Hrastnik, ga raje povabimo na sejo in povprašajmo o naši prihodnosti. Če bo naša občina ena sama deponija, obkrožena s sežigalnicami odpadkov, nas čaka temna prihodnost. Ker bomo občani živeli v takšni občini, lahko zahtevamo rento. Če pa ni tako, kot navajamo, predlagamo ministru, naj proda svoj vikend v dolini Trente in si ga postavi v Hrastniku. V bližini Uničnega je gotovo nekaj primernih zemljišč. Imel bo mir, pa še prihranil bo." Na njeno izvajanje se je odzvala svetnica Jelka Markovič Grahek, po poklicu zdravnica, in menila, da bo škodljiv vpliv na okolje in zdravje zagotovo manjši, ko bo začela obratovati moderna deponija. Župan Miran Jerič je menil, da je veliko podatkov, ki jih je "natrosila" Sanja Logar Bočko, netočnih in da ne držijo. Kaj ni točno, kaj ne drži, ni pojasnil. Ni se strinjal, ker je Bočkova v svojem napisanem "referatu" opozarjala tudi na problematiko sežiganja odpadkov v trboveljski cementarni, proti čemur so dvignili svoj glas v sosednjih občinah, medtem ko hrastniški občinski svet o tem ni rekel še nobene. "O tem bomo govorili na naslednji seji, kar ti, Sanja, dobro veš. Takrat boš lahko povedala svoje mnenje tudi o sežigalnici," je dejal. Kakor koli, seje občinskega sveta Hrastnik so čedalje zanimivejše pa tudi dolge. V zagorskem občinskem svetu pa se ukvarjajo s povsem drugimi zadevami. Med drugim s tem, kako bodo Zagorjane zjutraj prebujali in jim zvečer voščili prijeten počitek. Kaj lahko se zgodi, da bo Zagorjane ob sedmih zjutraj prebujal ljubeči glas župana Matjaža. Lahko se celo zgodi, da nam bo njegov glas ob 22. uri voščil še lahko noč. Mogoče bo celo rekel, kako nas ima rad. Da nas ima rad, ne nazadnje dokazuje njegov boj proti trboveljski sežigalnici. Le zdi se, daje boj jalov, saj mu ne uspe prepričati strankarskega kolega okoljevarstve-nega ministra Janeza Kopača, naj neha izdajati odločbe, kje in kakšne smeti lahko kurijo. Škoda. Igor Gošte Demokracija • Četrtek, 3. junija 2004 © ženo in štirimi otroki in Joel Dou-glas, eden od Kirkovih sinov iz njegovega prvega zakona. Druga dva sinova iz prvega zakona, igralca Eric in Michael, nista utegnila priti. Mi-chael Douglas namreč spremlja soprogo Catherine Zeta-Jones, ki snema nov film v Evropi. Med ceremonijo je Kirk Douglas soprogi zapel pesem, ld jo je sam napisal in ji dal preprost naslov Prosim, ostani v ljubezni ob meni(PleaseStayinLovewithMe). Rekorden dojenček Mehičanka, 35-letna Blanca Rosa de Leon Garda, je s carskim rezom rodila dečka, ki je ob rojstvu tehtal 6,067 kilograma, kar močno presega povprečno težo novorojenčka. To je sicer njen četrti otrok, prvi trije pa so ob rojstvu v povprečju tehtali približno 3,6 kilograma. Direktor mehiškega instituta za zdravje je pri tem dejal, da je samo eden od 40.000 otrok ob rojstvu tako težak, kot je bil Pedro Garda. Po podatkih iz Guinnessove knjige rekordov se je najtežji otrok rodil leta 1879. Deček, ki se je rodil v Ohiu, je ob rojstvu tehtal 10,9 kilograma. Muham se je maščeval Neki kitajski poslovnež je iz maščevanja, ker so mu uničile posel, pobil na milijone muh. Hu Xilin se je proti žuželkam zarotil, potem ko mu je pred desetimi leti zaradi muhe, najdene v juhi med kosilom s pomembno stranko, v vodo padel posel v višini dobrih 20.000 evrov. Od takrat ne pozna miru in je v desedetju pobil že 40 kilogramov muh oziroma okoli osem milijonov teh nadležnih žuželk. Pri tem se je naučil prepoznati 25 različnih mušjih vrst, izumil pa je tudi posebno lovilno napravo. Ples na žebljih Ker želi popularizirati tradicionalni indijski ples, se je neka Male-zijka odločila, da ga bo odplesala na podlagi iz 10.000 žebljev. 25-letna Mathevi je dejala, da je na dosedanjih treningih, ki so se začeli pred kakim mesecem dni, čutila hude bolečine, vendar se ne bo vdala. Tradicionalni indijski ples bharatanat-hijam, ki vključuje sedem plesov, bo izvedla na podlagi iz žebljev, dolgi 2,4 metra in široki 0,6 metra. Plesalka pravi, da želi narediti nekaj več, kot le plesati. Ples po žebljih naj bi pomagal tudi pri širjenju priljubljenosti indijskega klasičnega plesa. Dolg netopirjev let Južno od Madrida so konec aprila našli majhnega netopirja, za katerega se je izkazalo, da je preletel kar 1.500 kilometrov. Na podlagi kovinskega obročka na netopirjevem krilu so namreč ugotovili, da so netopirja označili v nekem muzeju v nemškem Bonnu. Gre za drugo najdaljšo zapisano razdaljo, ki so jih kdaj preleteli netopirji. Naj-denček je bil dehidriran in je tehtal le 9,5 grama, njegovo stanje pa je bilo kritično. Strokovnjakom je z veliko mero potrpljenja uspelo, da se je zdravstveno stanje samičke izboljšalo, tako da seda j tehta 19,5 grama. Da bi žival izpustili na prostost, bi Očiščena umetnina V firenški Akademiji so končali s čiščenjem Michelangelovega Davida. Vrhunsko umetnino, težko 5.572 kilogramov in visoko 5,17 metra, so več kot poleta čistili s pomočjo zelo občutljivega postopka z destilirano vodo. Kip bo odslej vključen v izjemno natančno izdelan program nadzora in vzdrževanja, ki sloni na novih spoznanj ih, doseženih v času dolgotrajne restavracije. Redni pregledi se bodo začeli po uradni proslavi, s katero se bodo 8. septembra spomnili 500. obletnice nastanka kipa. Kitajsko igrišče za golf Kitajska ima največje igrišče za golf na svetu. Klub Mission Hills v Senženu v bližini Hongkonga je na prvem mestu med največjimi igrišči za golf zamenjal ameriški Pi-nehurst v zvezni državi Severna Ka-rolina, s čimer se je vpisal tudi v Gu-innessovo knjigo rekordov. Klub Španska mladoporočenca Španski prestolonaslednik Felipe in njegova Letizia, ki sta se poročila v Madridu, preživljata medene tedne v domovini. Za začetek sta se ustavila v slikovitem starem mestu Cuenca, ki leži približno 150 kilometrov vzhodno od španske prestolnice, obiskala pa naj bi še več drugih znamenitih krajevvŠpaniji. Poroka Felipeja z nekdanjo televizijsko voditeljico Letizio Ortiz pa ni izpolnila pričakovanj številnih Špancev, saj je minila brez pričakovanega blišča, slovesno razpoloženje pa je pokvaril dež. Številni so poroko kritizirali tudi zaradi tega, ker se je niso udeležili voditelji večine evropskih in latinskoameriških držav. Od držav članic Evropske zveze so bili na primer navzoči le trije predsedniki. Poroka je tudi povzročila diplomatski spor med Španijo in Iranom, saj se je Teheran pritožil, ker so bili na slovesnost povabljeni člani družine nekdanjega iranskega šaha Reze Pahlavija. Španski časniki so se v dneh po poroki zgražali še nad dejstvom, da so Španci po poroki pokradli vso poročno dekoracijo v Madridu. Od 1,2 milijona rož, ki so jih v španski prestolnid posadili posebej za poroko stoletja, jih je dan kasneje združuje kar 10 igrišč z 18 luknjami. Zanimivo pri tem je, da se je golf na Kitajskem začel razvijati šele pred 20 leti, skupaj z gospodarsko rastjo. Zlatoporočenca Kirk in Anne Douglas sta se v Las Vegasu poročila leta 1954, pred kratkim pa sta praznovala 50. obletnico poroke. Na zlatoporočni slovesnosti se je zbralo 300 sorodnikov in prijateljev. Tradicionalna judovska ceremonija je bila v Greystone Mansionu na Beverly Hillsu. Par se je prvič poročil na prost dan, ki ga je Kirk Douglas dobil v času snemanja filma 20.000 milj pod morjem. Srečna zakonca sta se srečala v Parizu in se preselila v Las Vegas. Na zlati poroki sta bila tudi sin Peter z bilo po mnenju strokovnjakov preveč tvegano, saj netopir zagotovo ne bi preživel še enega tako dolgega poleta. Veterinarji se zato zavzemajo za možnost, da bi žival v posebni škatli v domovino prepeljali z letalom. Gre za wsto netopirja, ki živi v gozdovih skoraj povsod po Evropi in doseže velikost do 6,8 centimetra. pr****«. > A i Demokracija • 23/2004 zmanjkalo 300.000. V baziliki nasproti železniške postaje Atocha, Iger je mlada nevesta odložila svoj poročni šopek, pa so celo raz-rezali rdečo preprogo, da bi si zagotovili spominek s poroke. Iz bazilike je izginila tudi vsa dekoracija, zato so jo zaprli za obiskovalce. Ruska stvarnost Rusi se čedalje redkeje odločajo za poroke, vse več pa je tudi tistih, ki niso še nikoli stopili pred matičarja. Med tistimi, ki se odločijo za ta korak, pa čedalje pogosteje prihaja do razvez. Kot je v svoji reportaži nedavno zapisal ruski dnevnik Izvestija, v Rusiji vsako leto na tisoč porok zabeležijo 800 razvez. Sociologi opozarjajo, da se izjemno hitro zmanjšuje število Rusov, ki so pripravljeni vstopiti v zakon, vse manj pa jih ima otroke. Po podatkih iz leta 1989 je bilo v Rusiji 36 milijonov otrok, starejših od 16 let, desetletje in pol kasneje pa jih je bilo samo še 23 milijonov. Podatki še kažejo, da se povečuje število družin brez otrok pa tudi število družin s samo Od leta 1992 so bile primorane nositi samo krila, zaradi česar so prijemanju prigrizkov iz vozičkov morale zavzemati nenaravne položaje in stiskati kolena, kar naj bi škodilo njihovemu zdravju. Zahtevale so udobje pri delu, saj menijo, da niso okrasek na vlaku. O tožbi je razpravljalo tudi vrhov- no sodišče in razsodilo, da ne gre za kršitev temeljnih pravic, zato podjetje lahko določa garderobo svojih zaposlenih. Ministrica za infrastrukturo Magdalena Alvarez pa je nato sporočila, da bo odslej dovoljena tudi nošnja hlač. Kot je pojasnila, imajo stevardese pravico, da jih drugi ne opazujejo samo zato, ker so ženske. segel tudi s severne strani, ki je na ozemlju Tibeta. Serpa je napovedal tudi postavitev novih rekordov v času, preživetem na vrhu Mt. Everesta, in v času, porabljenem za prečkanje gore - z začetkom v Nepalu in spustom v Tibet. Sedanji rekord v preživetju na vrhu strehe sveta je 22 ur, vendar večina alpinistov zaradi izjemno nizkih temperatur in močnega vetra goro zapusti že po dobre pol ure. Italijanska korupcijska afera Italijanska finančna policija je zaradi vpletenosti v korupcijo ovadila več kot sto uslužbencev italijanske podružnice drugega največjega farmacevtskega koncema na svetu GlaxoS-mithKline in 4.440 italijanskih zdravnikov pa tudi lekarnarjev in vodij zdravstvenih zavarovalnic. Državno tožilstvo v Veroni je po dveletni pre- iskavi več tisoč italijanskih zdravnikov, ki so sicer javni uslužbenci, obtožilo, da so od omenjenega koncema sprejemali podkupnine, v zameno pa pacientom predpisovali njegova zdravila. V afero je vpletenih tudi 60 vidnih onkologov, tudi direktorjev klinik. Obstaja možnost, da bi država lahko ugotovila, da so omenjeni obtoženci zaradi morebitne izbire dražjih zdravil oškodovali državno blagajno. Britanski koncem sicer ni edini, ki je v Italiji vpleten v tovrstno afero, medtem ko so čedalje bolj vroče polemike o previsokih cenah zdravil, ki gredo na škodo pacientov in zdravstvene blagajne. Za zdravila so namreč marca letos v Italiji namenili za 16 odstotkov več denarja kot marca la- ni, cene zdravil, ki jih predpisujejo, pa so veliko višje kot npr. v sosednji Franciji. Med preiskavo je finančna policija preiskala 134 lekarn in bolnišnic v 94 italijanskih mestih. čin v sarajevskem naselju Pofaliči ukradli vozilo ministra BiH za varnost Bariša Čolaka znamke audi A 6. Stevardese v hlačah Španske stevardese, ki delajo na hitrih vlakih, so končno dosegle, da bodo lahko v službi nosile tudi hlače. globus enim otrokom. Slednjih je okoli 65 odstotkov. Manj kot tretjina družin ima po dva otroka, le sedem odstotkov družin ima po tri ali več otrok Ukradena vozila Na Jahorini, znanem smučarskem središču pri Sarajevu, so neznanci ukradli službeno vozilo člana predsedstva Bosne in Hercegovine. Avtomobil znamke Volkswagen bora, ki je bil v lasti srbskega člana predsedstva Borislava Paravca, je izginil izpred hotela Rajska dolina. Takoj po kraji so alarmirali policijo po vsej Bosni kot tudi mejne enote in Interpol. Pred kratkim so na podoben na- Nov šerpin rekord Himalajski šerpa je postavil nov rekord v hitrosti osvojitve vrha najvišje gore sveta Mount Everesta. 26-letni Pemba Dorjee je za odpravo iz baze na višini 5300 metrov do vrha na 8848 metrih, do kamor alpinisti običajno potrebujejo okoli štiri dni, potreboval le osem ur in deset minut. Dorjee je lani isto razdaljo preplezal v prav tako rekordnem času 12 ur in 45 minut, a ga je že tri dni pozneje premagal drugi šerpa Lakpa Gyelu, ki je pot prehodil v desetih urah in 56 minutah. Pemba Dorjee je pred časom dejal, da je ob lanskem vzponu precej časa izgubil zaradi slabšega poznavanja poti, saj je takrat prvič plezal po nepalski strani. Pred dvema letoma je omenjeni šerpa vrh do- Eltonove štipendije Britanski pevec Elton John je štirim bodočim študentom Kraljeve glasbene akademije, katere štipendist je bil pred tridesetimi leti tudi sam, izročil štipendije. Pevec je pobudnik sklada, iz katerega se štipendirajo mladi, nadarjeni glasbeniki iz revnih družin. Elton John je imel v Kraljevi operi gala koncert, s pomočjo katerega je zbral denar, potreben za štipendije. Višina štipendij se giblje med 1.000 in 10.000 funti. John je dobil štipendijo pri enajstih letih, akademijo pa je obiskoval šest let. , V ¿¡s // • Demokracija • Četrtek, 3, junija 2004 r * fr- ás* THE INDEPENDENT Usoda moderne umetnosti Ena ključnih dilem, ki so ostale od tretjega rajha, je pljusknila na površje ob nasprotovanju razstavi velikanske zbirke sodobne umetnosti v Berlinu, ki je v lasti vnuka obsojenega nacističnega vojnega zločinca Friedricha Christiana Flicka. V središče razstave namerava postaviti 2.500 del moderne umetnosti: od del Duchampa, Mondriana in Gi-acomettija do sodobnejših imen, kot so Bruce Naumann, Martin Kippenberger in Paul McCarthy. Zbirka še nikoli ni bila razstavljena v celoti in velja za eno najbolj vznemirljivih zbirk sodobne umetnosti na svetu. Toda v Miinchnu in Dresdnu so razstavo zaradi protestov že odpovedali. Zavrnili so jo tudi v Ztirichu. Razlog za to je lastnikov ded, ki je obogatel kot eden največjih izdelovalcev orožja Hitlerjevega režima. Če bi razstavo v Berlinu dovolili, bi to bila nedopustna pro-vokacija za tiste, ki so zaradi Flicka trpeli lakoto in ponižanje. AS ¿A BBC Držati z ljudmi? Cerkvena sinoda Kanadske anglikanske cerkve se bo pogovarjala o zelo občutljivi temi - is-tospolnih porokah. Govorili bodo o tem, da bi lokalnim župnijam dali možnost, da bi smele dovoliti istospolne poroke, in to natančno eno leto kasneje, ko je škofija New Westminstra dovolila prvo tako poroko. Ta korak je Anglikansko cerkev razdelil na dvoje. O tem vprašanju so v Cerkvi v Kanadi, ki ima 800.000 članov v tridesetih škofijah, razpravljali trideset let. Toda ko je škof New Westminstra, ki pokriva tudi Vancouver, dal zeleno luč za istospolno poroko, je to izzvalo proteste in nekaj duhovnikov je izstopilo. Nekateri pa dokazujejo, da mora Cerkev držati z družbo. Kanadska vlada je predlagala zakonodajo, ki bi odobrila istospolne poroke, potem ko so sodišča v treh provincah odločila v njihov prid. Obe strani zaskrbljeno pričakujeta konec sinode in njene odločitve, še posebej tista, ki istospolnih porok ne odobrava. NATURE Varni pred žarki Barvna skrivnost povodnih konjev je razkrita. Raziskovalci so odkrili kemikalije, s katerimi bodo razložili mit, da potijo kri. V resnici pot povodnih konj ni niti kri niti navaden pot, ampak mešanica pigmentov, ki delujejo kot zaščita pred soncem in kot antibiotik, hkrati pa živali hladijo, pravi japonski znanstvenik Kimiko Hašimoto s farmacevtske univerze iz Kyota. Škrlatni izloček pozna vsakdo, ki se je že srečal s povodnim konjem (Hippopotamus amphibius). "Polzi jim po hrbtu, obrazu in za ušesi," pravi Craig White, oskrbnik v živalskem vrtu Whipsnade Wild Animal Park v Angliji. "Resnično je videti, kakor da bi jim tekla kri." Japonci so v tem nenavadnem izločku našli dva pigmenta; rdečega in oranžnega; oba so nato testirali in ugotovili, da v resnici varujeta povodne konje pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki. DEUTSCHE WELLE Kulturna Evropa Evropski statistični urad Eurostat je sporočil, koliko Evropejcev se ukvarja s kulturo in od tega tudi živi. Največ kulturnih de-lavcevjena Finskem,kjerjih je 3,5 odstotka, najmanj pa na Portugalskem in na Slovaškem - 1,4 odstotka. V Nemčiji se z ustvarjalnimi poklici, med katere večinoma prištevajo pisatelje, slikarje, igralce in glasbenike ter knjižničarje, ukvarja 2,7 odstotka aktivnega prebivalstva. Po vsej Evropi je med kulturnimi delavci še posebej veliko takih, ki imajo univerzitetno izobrazbo ali doktorat - povprečno je takih 40 odstotkov. Največ tako izobraženih kulturnih delavcev je v Litvi, 79 odstotkov, najmanj pa Luksemburgu, 31 odstotkov. V Nemčiji, kjer je med vsem prebivalstvom, ki ga je zajela omenjena raziskava, 23 odstotkov diplomantov, ima vsak tretji od njih diplomo s področja kulture. Od 4,2 milijona Evropejcev, ki se preživljajo s kulturnim ustvarjanjem, prevladujejo umetniki v svobodnem poklicu. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. \\ X? 0 i in I 11) yd ■Mulja - m Mili - jjrvl Hi! ij^jjiSii Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana Demokracija ¡meja datum rojstva: pošiljati začnite dne: datum:_ kraj, poštna št: Davčni zavezanec: □ da □ ne Če želite 8-odstotnl popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak cena: 550 SIT Demokracija • 23/2004 4 Olimpijske igre so lahko za državo gostiteljico sredstvo za krepitev nacionalnega ponosa in mednarodne uveljavitve. Druga možnost pa je, da postanejo predvsem vir stroškov, težav in vsakovrstnih skrbi -za državo gostiteljico in za IVIednarodni olimpijski komite. Ko je Grčiji leta 1997 pripadla čast, da organizira letošnje letne olimpijske igre, so imeli Grki v mis- Predolimpijska negotovost lih predvsem prvo možnost. Zdaj pa se zdi, da jim grozi tudi druga. Ker se je novo tisočletje (v nasprotju s pogostim prepričanjem) dejansko začelo z letom 2001, bodo letošnje letne olimpijske igre prve v novem tisočletju. In katera država bi bila za takšne olimpijske igre simbolično primernejša kot Grčija? Sam koncept olimpijskih iger vendar izhaja iz antične Grčije, Grčija pa je bila leta 1896 tudi prva gostiteljica novodobnih olimpijskih iger. Toda olimpijske igre niso več tisto, kar so bile nekoč, Grčija pa tudi ne. Nekateri so v zadnjih mesecih celo resno podvomili, daje sposobna organizirati olimpijske igre 21. stoletja. Tako je zgovorna izjava grškega ministra za javna dela Giorgasa Souf-liasa, ki je javno priznal svoj dvom, ali jebilo sploh pametno, da se Grčija loti tako zahtevnega projekta. Dvomi so se pojavili tudi v Mednarodnem olimpijskem komiteju, saj organizatorji zamujajo, več objektov pa je še nedokončanih. Pojavila se je šala, da bodo Kitajci prej pripravljeni na olimpijske igre leta 2008 kot Grki na letošnje. Zdi se, da je del problemov povezan s posebnostmi današnje grške države in kulture. Grški državnobirokratski aparat velja - zlasti v primerjavi z večino držav članic Evropske zveze -za okornega, počasnega in skorum-piranega. Nenavaden je tudi odnos do odgovornosti za prevzete naloge. Manj kot pol leta pred odprtjem je odstopil generalni sekretar, zadolžen za pripravo olimpijskih iger. Razlog: nastavila ga je prejšnja vlada socialistične stranke, zato ni hotel delati za novo vlado pod vodstvom desnosredinske stranke Nova demokracija. Poleg tega so grški gostitelji očitno podcenjevali dejanski obseg nalog. Problem namreč ni samo postavitev olimpijskih objektov, ampak tudi celovita prenova atenske infrastrukture, ki je že močno v letih in temu primerno slabem stanju. Spremenjene okoliščine Vendar je treba pripomniti, da za vse probleme vendarle niso krivi sami Grki, saj tudi nekatere objektivne okoliščine niso prav ugodne. V zadnjega pol stoletja tako velik zalo- tembru 2001 bodo to ne le prve letne olimpijske igre, ampak tudi največji mednarodni dogodek z najštevilčnejšo udeležbo. Napadi v Istan-bulu in Madridu so že pokazali, da si islamski teroristi izbirajo tudi cilje v Evropi. Poleg tega terorizem na olimpijskih igrah ni nekaj novega. Leta 1972 so na olimpijskih igrah v Miinchnu palestinski teroristi ubili 11 izraelskih športnikov. Olimpijske igre bi bile za teroriste, ki bi si želeli povzročiti katastrofo čim večjih razsežnosti, vsekakor idealna tarča. Načelo ustavitve sovražnosti iz časov antičnih olimpijskih iger teroristom tako ali tako ne pomeni ničesar. Poleg globalnega ima Grčija še težave z lastnim terorizmom predvsem skrajnih levičarskih skupin, ki se s podtikanjem bomb bojujejo «a*1 'UMimm"^ let RADIO tTAJiKSKI VAL. D. 0.0., iMAKJi PXI JiijAH AiKTZCSV Tft* 21, 3340 S MAH J S ni JfLiAH 1/nAVA: (03) tt7 12 10, STUDIO: (03) il 71 230 WWW. KAD 10- STAJ HiSkl -VAL S! © Demokracija • 23/2004 oglasi Carlos Santana počaščen Rokovskega kitarista Carlosa San-tano bo za njegove profesionalne, kulturne in socialne dosežke Latin Recording Academy razglasila za član Ročk and Roll Hali of Farne, je prodal več kot 80 milijonov plošč. Madonna znova podira rekorde Ameriška TV CBS bo Madonni horosko osebnost leta. Uradno se bo to zgodilo 30. avgusta, ko mu bodo pripravili tudi večerjo v hotelu Century Plaza v Century Cityju. 5. podelitev Latin Grammy Awards bo 1. septembra v LA (Shrine Auditorium). V letu 1998 sta Santana in njegova žena Deborah ustanovila fundacijo Milagro, ki pomaga otrokom in mladostnikom z donacijami dobrodelnim organizacijam in agencijam, ki se ukvarjajo z umetnostjo, zdravstvom in vzgojo. Lani sta se vključila tudi v program za pomoč pri pandemiji aidsa v Južni Afriki. Santana, Napeta avtobiografska pripoved Dušana Lajovca, v kateri je slednji doživel na stotine nevarnih in zanimivih dogodkov. V knjigi je zajet čas med obema svetovnima vojnama, druga svetovna vojna in nastop komunističnega režima. Čas, ko je bil avtor ilegalec Kraljeve vojske v domovini, obveščevalec za potrebe zaveznikov in še marsikaj. Knjigi je dodan seznam sodelavcev Udbe. ifOBODO IN v ,,!!:;■;:' RDEČO ZVEZDO s^MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO KNJIGA, KI OBSEGA 347 STRANI, STANE 6.200 TOLARJEV (V CENO NI VKLJUČENA POŠTNINA). Naročite jo na številki 01/434 54 63 ali prek elektronske pošte: obzorja.narocnine@siol.net. 4? \ Dvojčka (22. maj - 21. junij) Vaše skrbi so le produkt vašega projiciranja, zato se sprostite in naredite kaj več. Vaše partnersko razmerje bo boljše, če boste manj sebični. Pazite se ostrih besed, ponavadi te ne prinesejo večjega miru pod domačo streho. Rak (22. junij - 21. julij) Do srede tedna boste morali zelo intenzivno delati, če si boste hoteli v četrtek privoščiti malce počitka. Bodite pripravljeni, da vas bodo malo manj poslušali kot običajno. Ob koncu tedna se boste lahko dodobra sprostili. Lev (22. julij - 21. avgust) Vaši prijatelji samo iščejo možnost, da bi se vam prikupili, zato njihovih poskusov ne jemljite za slabo. Vaša pripravljenost na mirno reševanje sporov vam bo kmalu prinesla veliko več koristi, kakor jo vidite zdaj. Devica (22. avgust - 21. september) V začetku se izognite pogajanjem in trdno zahtevajte izpolnitev svojih zahtev. Le tako vas bodo sčasoma upoštevali. Nikar ne bodite nesramni do nekoga, ki ni ravno takih misli kot vi. Morda pa ima za spremembo prav on. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Največ energije boste imeli v ponedeljek in torek, zato si za ta dva dneva naložite tudi največ opravil. V sredo pa si privoščite večerjo zunaj; seveda ne sami. Pazljivo preglejte svoje stroške in koliko vam je ostalo do konca meseca. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Morda se boste težko odločili med dvema možnostma, vendar se ne obremenjujte preveč. Rešitev bo prišla sama po sebi. Če vam pogum ni škodil do sedaj, vam tudi sedaj ne more. Če ljudje čutijo vašo samozavest, se uklonijo. Strelec (22. november - 20. december) Vaši prijatelji res skrbijo za vas! Včasih se vam zdi, da so kar malo nadležni. Tega jim ne zamerite preveč, nikoli se ne ve, kdaj vam bo njihovo budno oko prišlo prav. Pomislite, morda bi se zaradi zdravja morali pogosteje ukvarjati s športom. Kozorog (21. december - 19. januar) Imeli boste občutek, da ni nikakršnega napredka proti ciljem, ki ste si jih zadali. Toda morali se boste čim prej naučiti ločevati med slabimi in dobrimi nagnjenji. Tujci niso grožnja za vas, dokler tega ne zazna še kdo. Vodnar (20. januar - 18. februar) Povežite se z novim znancem, skupaj bosta močnejša pri pridobivanju koristnih informacij. Odpira se vam priložnost za novo zaposlitev, če jo boste seveda znali izkoristiti. Pomirite se, kajti tudi govorice se bodo kmalu pomirile. Ribi (19. februar - 20. marec) Težave v osebnem in poslovnem življenju se utegnejo nadaljevati še nekaj časa, zato se dobro pripravite; tako se boste laže spopadli z njimi. Pazite, kje govorite o svojih težavah, lahko vas kdo za vogalom posluša. Oven (21. marec - 20. april) Konflikt, ki grozi za ponedeljek, lahko preprečite, vendar boste morali biti nadvse pozorni na vse okoliščine. Morda se boste potem počutili čustveno izčrpane, vendar boste imeli občutek, da napor ni bil zaman. Potrudite se, da boste veliko naredili za svoje bližnje. Bik (21. april - 21. maj) Služba in obveznosti se vam bodo zdeli dolgočasni, toda do konca dneva se vam vendarle ne bo zdelo tako dolgo. V sredo in četrtek si poiščite kaj lepega zase; tu so mišljeni nakupi. V soboto pričakujte zanimiv telefonski klic. plačala (preračunano) več kot 2 milijardi tolarjev za dveurni prenos njenega koncerta. To je največji znesek za prenos koncerta in je skoraj 714 millijonov tolarjev več, kot je pred leti za prenos dobil Michael Jackson. Madonna z Re-Invention je turnejo začela v Los Angelesu in je že razglašena za glasbeni dogodek leta. Mimogrede: vsi njeni koncerti so razprodani. Demokracija • Četrtek, 3. junija 2004 Subaru legacy sedan stev osmih slovenskih podjetij najprej preizkusilo pet vozil, ki so se že pred tem uvrstila v finale v razredu poslovnih avtomobilov, in tri finaliste za izbor menedžerskega avtomobila leta (poleg audi-ja A 8 sta se za ta naslov potegovala še BMW serije 7, mercedes razreda S. Po preizkusu je žirija vse avtomobile ocenila. K temu so nato prišteli še točke, ki so jih vozila dobila že v predizboru, in točke, ki so jih v anketah dobila od bralcev, skupni seštevek točk pa je dal končne zmagovalce. Prevladal je osebni vtis Kot so na koncu dejali člani žirije, ki je imela pri izboru odločilen vpliv, je bila skupna ugotovitev vseh, da prav vsem vozilom pristoji poslovna obleka, tako da je na koncu prevladal osebni okus posameznih članov žirije. In katerega bi izbrali mi, če bi morali izbirati med omenjenimi avtomobili? Verjetno bi bila odločitev podobno kot odločitev žirije zelo težka, saj ima vsako izmed vozil svoje prednosti in slabosti. Renault espace je zagotovo zanimiv zaradi veliko prostora in razkošja, ki ga ponuja, BMW odlikuje tradicionalnost, odlična oprema in lepa oblika (zanimiv je zlasti njegov zadek, ki daje avtomobilu izrazito poslovni pridih). Mercedes je s svojo gracioznostjo tako ali tako že od nekdaj razred zase, Subaru in Škoda pa dokazujeta, da se lahko s svojima izdelkoma povsem enakovredno in uspešno kosata z najboljšimi tudi v razredu poslovnih avtomobilov. Če bi se morali odločati med vsemi omenjenimi avtomobili, potem bi se najverjetneje odločali med tradicionalnostjo, torej BMW ali mercede-som, ter prostornostjo in drznostjo, pri čemer bi izbrali renault. Na koncu bi se najverjetneje odločili za slednjega. Mercedes-benz razreda E - športnost in blišč v enem Poleg naziva poslovni avto leta je komisija pretekli teden podelila še tri druge nagrade. Naslov menedžerski avto leta si je prislužil audi A 8, za poslovnega debitanta leta je bil izbran Fordov focus c-max, v posebni kategoriji kupejev in kabrioletov pa je zmagal mercedes SLK. Škoda s superbom čedalje bolj izgublja sloves cenenega vozila za širše ljudske množice in igra čedalje pomembnejšo vlogo tudi v razredu poslovnih avtomobilov. Pet tekmecev Najbolj zanimivo je bilo seveda v kategoriji poslovnih avtomobilov, kjer se je za naslov poslovni avtomobil leta potegovalo pet zelo enakovrednih "poslovnežev" - poleg omenjenega BMW serije 5 so se v finale uvrstili še mercedes razreda E, renault espace, subaru legacy in škoda superb. Med njimi je mogoče še najbolj izstopal renault espace, ki bi ga lahko mimo uvrstili med družinske enopros-torce, vendar je ravno prav poslovno opremljen, da se lahko meri tudi v kategoriji poslovnih avtomobilov. Kot pravijo pri Gospodarskem vestni-lcu, so bili pri izbiri avtomobilov pozorni predvsem na njihove tehnične in vozne lastnosti, opremljenost, ekonomičnost pri neposrednih stroških in stroških vzdrževanja in ne nazadnje tudi na prodajne rezultate na slovenskem avtomobilskem trgu. Ker so bili vsi avtomobili zelo izenačeni, je bila izbira najboljših zapletena in težka naloga. Tako je teden pred razglasitvijo najboljših osem predstavnic in predstavnikov iz vod- Revija Gospodarski vestnik je letos že petič zapovrstjo organizirala izbor, na katerem je strokovna žirija, sestavljena iz novinarjev in menedžerjev, izbrala poslovni avto leta. To je letos v hudi konkurenci postal BMW serije 5. avtomobili Renault espace dokazuje, da lahko tudi družinski eno-prostorci mešajo štrene strogo poslovnim konjičkom. Demokracija • 23/2004 nagradna križanka KNJIŽNI KLUB SAMOROG Dalmatinova 1,1000 Ljubljana ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50% ■ m",'' telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com SESTAVIL: MIRAN ERCEG TEKSTILNI VZOREC NA TKANINI ORAČ (ZASTARELO) SLOVENSKI SKLADATELJ (PETER) NADZORNIKI V STAREM RIMU SLAB NAMEN NARODO-SLOVJE GESLO OČESNA ŠARENICA IRIS MESTO, KI SE GA BEŽEČI DOTAKNE HITRA TEKAČICA V GRŠKI MITOLOGIJI SPOMLADI SEJANO ŽITO NATAŠA RALIJAN RADO NAKRST ALEŠ VALIČ ANTON FOERSTER LASTNOST NEMARNEGA ČLOVEKA MOŠKI. KI IGRA TROBENTO NAREČJE, DIALEKT POJEDINA GOSTIJA NAŠA PEVKA DEŽMANOVA EVGEN JURIČ SLAVKO AVSENIK I JANEZ ERŽEN BIVALIŠČE UMRLIH URADNI SPIS KONZERVIRANO MESO Z ZELENJAVO CESAR IZ RODU HABSBURG ALBERTO TOMBA BOLJŠA GOSTILNA RESTAVRACIJA ESTONEC ZAREBRNICA SOLSKA OCENA GR. BOGINJA USODE MESTO V ITALIJI NIZ. ASTRO-NOM (JAN) EDV.ARD SRŠEN GRŠKI JUNAK REKA NA ŠVEDSKEM HRVAŠKI ZGODOVINAR AMERIŠKI IGRALEC TORN SKLADATELJ VIDAKOVIC OTOK V JADRANU' ALJOŠA ŽORGA ALBERT EINSTEIN ROJSTNI KRAJ DRAGOTINA KETTEJA KDOR DAJE DELO NA AKORD KNJIŽEVNIK DOLENC DESNI PRITOK DONAVE GLASBENIK SMOLAR ORODJE ZA ŽAGANJE VZDEVEK EZAVA LUKA V IZRAELU JAVNI PISAR SLAVNA PEVKA ALI IGRALKA TROPSKA PAPIGA 5. IN 3. VOKAL MUSLIMANSKO ŽENSKO IME IZBRIZGANO MOŠKO SEME SRČNI PREDDVOR MIHA AVANZO REKA V FRANCIJI, PRITOK OISE rešitev preišnie križanke II naoraienci 21. številke DOMENA, ORONIM, BARAKA, RN, ČAR, UTVA, PŠ, AJDA, ANGELA RAKAR, AL, KARTUZIJAN, IRO, ETAT, ILAVA, SKI, RIBA, LACAN, KOS, KILA, ESADA, VAL, LESK, ONAN, ANNAKIN, KANONI, LJIG, ROMANESKA, JEKA,EPP, ANTES 1. nagrada: MALČI LONČAR, Čufarjeva 10, Vir, 1230 Domžale 2. nagrada: FRANC JANC, Smrečice 8, 8270 Krško 3. nagrada: SLAVKO CELARC, Ob igrišču 8, 1360 Vrhnika Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. nagrade 1. nagrada: bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog 2. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog ■ i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i 10. 6. 2004 pošljite na naš naslov: i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka". Demokracija • Četrtek, 3. junija 2004 © kronika časa včeraj, danes, jutri... 31.5.1578 so v Rimu po naključju odkrili katakombe, ki so bile od 10. stoletja najprej popolnoma pozabljene. 31. 5.1945 je bila odpravljena slovenska partizanska vojska. Vojake so uvrstili v enote KNOJ in dve diviziji v sestavu III. in IV. armade JA. 31.5.1988 so aretirali Janeza Janšo, Ivana Borš-tnerja in Davida Tasiča, kasneje pa še Francija Zavrla. Aretacije so opravili slovenski varnostni organi, nato pa obtožene izročili preiskovalnim in sodnim organom JLA. 1.6.1804 seje rodil ruski skladatelj Mihail Iva-novič Glinka. 1. 6.1926 se je rodila ameriška filmska zvezda Marilyn Monroe, plavolasi simbol spolnosti. 2. 6. 1471 se je pojavil bosenski paša Ishak-beg s 15.000 do 16.000 konjeniki pri Vinici ob Kolpi, se utaboril pri Rašici, od koder so se njegovi konjeniki razkropili na roparske pohode po Sloveniji. 2.6.1891 seje v Novem mestu rodila slovenska pisateljica lika Vašte. 2.6. 1924 so ZDA priznale Indijancem ameriško državljanstvo. 3.6.1970 so znanstveniki na Univerzi v Wis-consinu prvič odkrili gen. 3.6.1999 sta po 72 dneh napadov zveze Nato na ZRJ srbski parlament in jugoslovansko predsedstvo odobrila mirovni načrt za Kosovo. 4.6.1907 se je rodil slovenski skladatelj, glasbeni pedagog in publicist Marjan Kozina. 4.6. 1945 je darovalo kri 150 Ljubljančanov. Ta dan praznujemo kot dan krvodajalcev. 5.6.8498 pr. Kr. je najstarejši datum, ki je znan iz zgodovine človeštva. Na ta dan so Maji začeli s svojim štetjem let. 5.6. 1898 se je rodil eden največjih španskih pesnikov - Federico Garcia Lorca. 5.6.1945 so na podlagi sklepa CK KPS ustanovili Sodišče slovenske narodne časti. V spominu je ostalo po montiranih političnih procesih. 6.6. 1799 se je rodil ruski pesnik Aleksander Sergejevič Puškin. 6.6. 1875 se je rodil nemški pisatelj Thomas Mann. Ko je bil nemški kancler Willy Brandt na uradnem obisku v Izraelu, so mu pokazali tudi Mannovo dvorano. Zahvalil se je, ker so dvorano imenovali po slavnem nemškem književniku. Domačini so ga popravili in dejali, da se dvorana ne imenuje po Thomasu Mannu, ampak po Američanu Richardu Man-nu. Ko je Brandt začuden vprašal, kaj je napisal Richard Mann, so mu domačini odgovorili zelo na kratko: "Ček." ooled nazai Steklina in slovenščina Dr. Janez Bleiweis je 3. junija 1848 odločno nastopil z zahtevo po rabi slovenščine. V Ljubljančanki seje razpisal o steklini: "Kako se je dogodilo, da smo mogli po vogalih ljubljanskih ulic pred nedavnim brati obvestilo o steklem psu samo v nemškem jeziku? Ali naj bi bili s tem svarečim razglasom na nevarnost opozorjeni samo nemško razumevajoči? Ali ne zasluži preprosti, nemškega jezika nevešči Kranjec nobenega ozira?... Ali pa naj bo na javni cesti za vse večne čase odvisen od ugodljivosti prevajalca za tuje jezike?" Na vprašanjajeBleiweisvnadaljevanju odgovoril: "Menim, da morem na vsa vprašanja odgovoriti s trdnim: 'Ne!' Zavoljo tega se naproša hvalevredno c. kr. policijsko direkcijo v interesu javnega zdravja, naj vbodoče v tako tehtnih zadevah dobrotljivo izvoli zapo-vedati poleg nemškega jezika skromen prostorček tudi deželnemu jeziku..." Nadaljeval je:"... minili so časi, ko je na povsem slovanskem Kranjskem predla samo nemška Berta. Naš milostni cesar nam je dal konstitucijo in pod 59. paragrafom ustavnega pisma stoji na vrhu: Vsem narodnim plemenom je zagotovljena svetost njihove narodnosti in jezika." Prvi Tarzan Johny Weissmüller, znan kot prvi filmski Tarzan in prvi plavalec, ki je 100 metrov preplaval v času pod eno minuto, se je rodil 2. junija 1904. Ko je zbolel za otroško paralizo, so zdravniki svetovali, naj se ukvarja s športom, predvsem pa s plavanjem. Ko je Johnny nekoč plaval v Michiganskem jezeru zaradi zdravja, ga je odkril trener. Komaj 15 let je bil star, ko je preplaval 100-metrsko razdaljo v času 58,6 sekunde in postal prvi človek, ki jo je preplaval hitreje od ene minute. V desetih letih je postavil 67 svetovnih rekordov, kar kasneje ni več uspelo nobenemu od njegovih naslednikov v zgodovini plavanja. NaolimpijadivParizujeleta 1924 osvojil tri zlate medalje, štiri leta kasneje v Amsterdamu pa še dve. Potem je nadaljeval kot profesionalec in s plavalnimi veščinami zabaval nekdanje navijače. Leta 1932 je prvič stopil pred filmske kamere. Postal je Tarzan in to ostal do konca kariere leta 1945. Telo, ki je bilo ves njegov kapital, se je postaralo, velikanske vsote denarja, ki jih je zaslužil v dvaj setih letih, pa so pobrali laične špekulacije in požrešni prijatelji. Johnnyju fod 31. 5. do 7. 6. se ni niti sanjalo o pravilnih naložbah denarja, zato je starost dočakal reven. Kljub vsemu jebil tudi še nazadnje fenomen. Preživel je kar devet kapi. Umrl je leta 1984, in to hrom in duševno prizadet. "Greh" Igorja Bavčarja Predsednik borcev Janez Stanovnik je pred kratkim izjavil, da bo dal odpustek Igorju Bavčarju, da pa je še vedno prepričan, daje Bavčar naredil veliko napako. In kaj naj bi bil "greh" Igorja Bavčarja? 3. junija 1988 so na njegovo pobudo ustanovili Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki se je kasneje preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic in postal najmočnejša organizacija civilne družbe. V odbor je vstopilo več stotisoč individualnih članov in več kot tisoč različnih organizacij. Njegovo delovanje je doseglo vrh z zborovanjem 21. junija 1988 na Trgu osvoboditve v Ljubljani. Med sojenjem če- tverici so množice neprestano protestirale pred vojaškim sodiščem na Roški cesti. Vodstvo odbora se je pozneje, v času uvajanja političnega pluralizma, porazdelilo med razne politične stranke. Je "greh" zametek demokracije v Sloveniji ali gre samo za izkazano pravovernost komunistične kontinuitete, ki se potrjuje z obsojanjem vsega, kar predstavlja njihov "notranji sovražnik" Janez Janša? Demokracija • 23/2004 poštni predal 4315 Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objav- Dl.MOI-Ijamo v skladu z flgs načelom profesionalne novinarske etike, katere na- | men je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli , drugo prepričanje. DKMOKR \CIJA 5K« Primer Petek končno na sodiscu mist- ¿mvrn njost. Vladajoči hočejo vladati za vsako ceno. Novonastali "rdeči baroni" ali "tajkuni", kot jim pravijo sosedje Hrvatje, so vsemogočni. Nekdanji predsednik Kučan se javno vmešava v tekočo politiko in ustvarja vzporedno oblast. Njegov krog so "rdeči baroni" oziroma novonastali kapitalisti. Stranke slovenske pomladi - tu mislim na NSi, SDS, in SLS - niso v enakopravnem položaju. Fo-rumovci imajo ogromno naropane-ga kapitala. Moč novih strank je vjas- C alec naj dobro premislijo, kaj pomeni za Slovenijo in Slovence ohranjanje strank, kakršni sta LDS in ZL. Alternativa je jasna: ali smo za pravno in demokratično Slovenijo in za demokratičen napredek v Evropski uniji ali želimo še naprej životariti v nepravni državi, ki ji vladajo razni privilegirana, ostanki nekdanjega nedemokratičnega režima. Upam, da nismo povsem otopeli in tako ne ločimo več zrna od plev. Pokažimo že enkrat, dragi Slo- I^II^É Evropske volitve pomembne za Slovence Nekateri skušajo zmanjševati pomembnost volitev v evropski parlament, vendar ni tako. Tudi pri nas na Slovenskem bomo pokazali svojo zrelost ali nezrelost pri dajanju svo- nosti programa in pripadnosti ev- venci in Slovenke, da nismo lutke! Alojz Dragoš, Ljubljana ropskim vrednotam in demokraciji. Volitve v evropski parlament bodo tudi pomemben barometer za jesenske državnozborske volitve. Pomembna je množična udeležba. Ne smemo nasesti stari komunistični paroli, češ da se ne splača voliti, ker jih glasov za resnično demokratične so stranke tako in tako vse enake, stranke, ki so povezane v veliko ozi- Seveda to ni res, to je le preizkušena roma največjo evropsko ljudsko-krš- metoda odvračanja volilcev od vo-čansko-demokratsko stranko, ali pa litev. Slovenci bomo na volitvah s bomo dali glas tistim v Sloveniji, ki svojo udeležbo dejansko pokazali so Slovenijo in Slovence pripeljali v svojo zrelost tudi pred svetom. Bo-kaos in anarhijo. mo mar ohranjali stare in preizku- Najbolj smešno je to, da so na lis- šene kadre, zbrane v LDS in ZL, ali opcije podprla svoje (leve) kandida-tah ljudje, ki so bili tako proti EZ kot bomo končno dali svoj glas demo- te, desni pa svoje (desne) kandidate, proti Natu, zdaj pa so prvi na listah, kratičnim strankam, ki so združene Prav to pa je hudo narobe. To je do-Tako je prvi na listi ZL Aurelio Juri, v družino največje evropske ljudsko- volj prepoznaven znak, da ne pozna-pri SNS Zmago Jelinčič. Menim, da demokratično-krščanske stranke? jo bistvenih poudarkov (razlik) med je skrajno nemoralno dajati glasove Razumljivo je, da bodo LDS in dru- evropskimi in lokalnimi volitvami, ljudem, ki so v lastni državi pokaza- gi, zbrani v njenih satelitih, posku- Kdor želi Sloveniji kot državi dobro, li, kaj zmorejo. Tako so v 12 letih sko- šali diskreditirati vse tiste, ki so de- ta bo podprl kandidate tiste stranke, Na pragu volitev v evropski parlament Kljub ponujenim zloženkam in medijskemu seznanjanju ostaja večina slovenskega prebivalstva še vedno premalo seznanjena o evropskih volitvah. Najbolj zaskrbljivo je, da enačijo oziroma ne vidijo nobene razlike med lokalnimi in evropskimi volitvami. Pričakovati je, da bo večina privržencev leve politične raj nepretrganega vladanja osiromašili pol milijona Slovencev oziroma jih potisnili na rob preživetja in bede. Volitve so temeljno orožje vsakega volilca. Ali res nismo zmožni pogledati resnici v oči? Tukaj ne mislim samo na materialno blaginjo. Se mnogo slabše je na področju splošne morale. Samomori naraščajo, rojstva upadajo, število državljanov ohranjamo s priseljevanjem tujerodnih državljanov. Šole uvajajo varnostnike. Droge, poboji, kraje in ropi so postali naša vsakda- jansko na strani izvorno demokra- ki je v evropskem parlamentu naj- tičnih sil. Njihov dvanajstletni uspeh so potrojeni dolgovi naše države, kakršne je imela jugodržava. Delavec, upokojenec, kmet in tudi intelektu- inmD.radiodur.si ilir-mo najpečji. nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 _____________ - _ _ _ . močnejša. Poslanci v tej stranki bodo najlaže in najuspešneje uveljavljali svoje zamisli in predloge. Zato odločitev slovenskih volivcev v tem primeru ne bi smela biti težka. Naši kandidati, ki bodo zasedli mesta v največji evropski stranki Evropski ljudski stranki - Evropskih demokratih (EPP-ED), bodo za Slovenijo zagotovo najkoristnejši. Priporočam, da slovenski volivci 13. junija razmišljajo rettc in se odločijo po evropskih kriterijih in naj vsaj tisti dan pustijo doma ozke strankarske razprtije. Takrat preprosto zamenjajmo notranje strankarske interese s splošnimi interesi v dobro celotne države Slovenije. To ni volilna propaganda, to so dejstva. Dovolj jasno in nazorno povedo same številke: Evropska ljudska stranka skupaj z Evropskimi demokrati je s 301 sedežem več kot petkrat močnejša od na primer evropskih liberalcev s 57 sedeži v parlamentu. Tu ni dileme. Za slovenske rodoljube odločitev 13. junija ne sme biti težka. Ive A. Stanič, Kočevska Reka Leto sprememb Že stari Latinci so s svojim izrekom VARIATIO DELECTAT naznanili oziroma zapečatili, da SPREMEMBA RAZVESELJUJE. Izjava sicer po vsebini ni nič posebnega, a je vendar treba "blekniti", sicer pa je sprememba kot sprememba lahko tudi pogubna ali regresivna. Kar predstavljajmo si, da bi se človek začel regresivno razvijati v žival ali pa da bi se demokratizacija preusmerila v represijo. Čeprav morda še tako nepomemben uvod, pa je nedvoumno, da gre za SPREMEMBO NA BOLJE, ko ne bomo več primorani LIBERALIZEM pisati z veliko začetnico, kot ga v Sloveniji pišemo zdaj. Kar poglejmo! Včasih so se naši oblastniki bali vsaj Beograda, danes pa so sami sebi Beograd in použivajo sami sebe. Tudi Evrope ne sprejemajo tako z odprtim srcem in bi najraje spremenili ustavo, da bi tako odpravili referendume in se še naprej lagodno, dokler bi seveda šlo, kopali v svoji samozadostnosti, bolj ali manj prepojeni z ateizmom, da bi bili tako laže sami sebi bog; razen morda Kučana, ki je pred nedavnim izjavil (brali smo v Sobotni prilogi Dela), daje ateist, vendarle pa je pustil odprto vprašanje, da bo morda kdaj le postal dvomljivec. Povsem nekaj drugega je Drnovšek, ki Demokracija • Četrtek, 3. junija 2004 poštni predal 4315 ' je izjavil - če navajam po smislu da sicer veruje v Boga, vendar na svoj način, torej ne v okrilju te ali one Cerkve ali verske skupnosti. Res, želimo si SPREMEMBE. Želimo si v Evropo in smo pred njenim pragom, pred pragom evropskih ma-ternih jezikov, pred pragom Evrope, ki je zaznamovana s krščansko kulturo in solidarnostjo, ki bo po besedah znanega zgodovinarja Grande le znala pretehtati zla dejanja komunizma na eni strani in na drugi tolikokrat omenjene srednjeveške inkvizicije in križarskih vojn, ki so po zgodovinarjevem mnenju (navajam po smislu) pravi mačji kašelj v primerjavi s prvim. Ob vsem poveličevanju multi-kulturnosti se je pri nas le treba vprašati, od kdaj so komunisti verni, da se tako naravnost in neokusno zaganjajo v tako imenovano spoštovanje človekovih pravic, ko si tako na vse kriplje prizadevajo za graditev džamije, pa ne zaradi džamije, pač pa zato, da bi okrnili krščanstvo ob vstopanju v Evropo s krščanskimi koreninami. Ne vem tudi, od kdaj kar nenadoma feministke zagovarjajo neenakopravnost žensk, ki jo zastopa islam, česar ne morejo tajiti. Muslimani bi se nam morali nujno predstaviti, še preden bi sploh javno spregovorili o džamiji, kajti silno nevarno se mi zdi ali vsaj poštenega razmisleka vredno, da smo zanje mi vsi neverniki, proti katerim se je treba boriti. Obnašamo se, kakor da bi bila zapisana v sami ustavi. Ob vstopanju v Evropo ne moremo niti mimo nesporne resnice, da nam bo na nekatera vprašanja tudi v prihodnje odgovarjala religija. Naj prikličem v spomin leto 1687, v katerem je angleški naravoslovec in matematik Isaac Newton izdal knjigo Matematični principi nara- . IIA D10, J. m 96,4 MHz Hiififf» ©tkw - gücin3®® ° [A 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Slovence gorice ig OMtafa! S, 2230 Ural, tel: 02/729 02 20,720 73 24, te 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radii® mdiiHsg.s, INTERNET STRAN: www.rarimg.si voslovja. Pisana je bila v latinščini, angleški prevod pa je izšel šele štirideset let po izvirniku, leta 1729, dve leti po Newtonovi smrti. Knjiga velja za največje znanstveno delo, ki je bilo kadar koli napisano. V njej je formuliral zakon o vztrajnosti teles: vsako telo vztraja v stanju mirovanja ali enakomernega premega gibanja, če nanj ne deluje nobena sila ali če je rezultanta vseh sil enaka nič. Prvi zakon je potrdil Buridanove domneve izpred tristo let. Nič več ni bilo treba misliti, da se nebesna telesa gibljejo zato, ker jih neprestano poganjajo angeli ali duhovi. Gibljejo se zato, ker v vesolju ni ničesar, kar bi jih ustavilo, potem ko so dobila impulz. Od kod je sprožen začetni impulz, pa je še danes, tri stoletja po New-tonu, nerešeno vprašanje. Brez religije ali hipoteze o Bogu torej ne moremo, zato pa se človek toliko bolj čudi, da se tako dlakocepsko išče mesto za omembo Boga s človeškim obrazom v evropski ustavi. V zadnjem času nekako upada priljubljenost liberalnodemokratske stranke, če se zanesemo na javno-mnenjske ankete. Če vzamemo za primerjavo izginotje Peterletove SKD s političnega zemljevida Slovenije in njihov "pobeg" v Bajuko-vo stranko NSi, če se zavemo, da je Peterle na domači desnici pustil za seboj pravo pogorišče, medtem ko je imela stranka vse možnosti, da bi postala največja slovenska desna stranka, potem je še najlaže reči, da se SKD ni znašla v levi koaliciji. Morda je bil njen glavni smrtni udarec projekt nasilne združitve SKD in SLS Marjana Podobnika, ki je narcisoidno sovražno prevzel Peterletovo SKD. Morda pa je bila največja Peterletova napaka v tem, da je žrtvoval tedanjega glavnega tajnika SKD Edvarda Staniča, ki meni sicer ni bil osebno naklonjen, češ da sem preveč cerkven, medtem ko je bil sam celo organist. A pustimo to. Hotel sem povedati to, da je bila enako velika napaka storjena s strani LDS, ko je žrtvovala Gregorja Golobica. Pa ne le to. Vrtenje okoli vil-niuške izjave je znatno omajalo Ro-povo LDS, saj javnosti ni bilo jasno, ali jo podpiramo ali ne. Rop je podprl enostranski Bushev poseg v Irak in danes imamo iz finfarja drobiž. Ljudje, volilci, politikom najbolj zamerijo, če prelomijo besedo in si zatiskajo oči pred resnico, kakršna je Orion ali SIB pa še in še. Vsekakor bo držalo, da petelin miži, kadar ki-kirika, tako tudi LDS. Kar pa Slovenci najbolj potrebujemo, je nacionalna strategija. Jo imamo? Ne, vse za ceno lastnega ugodja. Je pa že bolje, da slovenski narod rešuje krščanstvo, kot pa da ga ne rešuje nihče! Ne morem pozabiti, kako so nam na Dunajski politični akademiji prav zabičali, da pravi politik ne sme spreminjati svojih izjav tako, kot ljudje menjavamo obleko. Če poli- tik izjavi, da uspevajo banane brez olupkov, naj pri tem tudi vztraja. Na videz čudna, a globoka misel. Ivan Kepic, Domžale DeSUS in upokojenci V medijih zasledimo mnogo pisanja in govorjenja o politični stranki DeSUS in upokojencih. Tako sem med drugim zasledil naslednje članke: Če bi vsi upokojenci volili DeSUS, Želim, da vsi upokojenci volijo DeSUS in podobno. Na terenu sem ugotovil, da ljudje res ne razlikujejo upokojenske stranke od članov društev upokojencev ali na splošno upokojencev. Bralcem moram povedati, da je DeSUS politična stranka, ki jo sestavljajo nekdanji revolucionarji z visokimi pokojninami in iz nekaj katoličanov z opranimi možgani. Stranka potežira NOB in revolucijo, za navadne upokojence pa se ne briga. Podatki kažejo, da so poslanci DeSUS soglašali z minimalnim povišanjem pokojnin. Tako je mogoče razbrati, da imamo upokojenci sedaj za več kot 10 odstotkov nižje pokojnine, kot nam pripadajo. Torej so za takšno stanje sokrivi tudi poslanci upokojenske stranke, ki so za tak način izplačila pokojnin glasovali. DeSUS novači nove člane na izletih upokojencev, kjer so seveda zbrani nekdanji revolucionarji in kjer ljudi prepričujejo, da pokojnin sploh ne bo in podobno, če ne bodo volili DeSUS. Takim izjavam nasedajo tudi katoličani, ki nimajo svojega stališča do naše polpretekle zgodovine in so pod vplivom vladajoče garniture ter tako zmotno vstopajo v stranko DeSUS. Takšno ravnanje je v nasprotju s katoliško moralo, saj s takim dejanjem podpirajo nasprotnike (sovražnike) Cerkve, ki so povzročili toliko zla v zadnjih desetletjih in še do danes ni- © Demokracija • 23/2004 poštni predal 4315 tako mislim so poravnali oziroma vrnili ukradenega premoženja Cerkvi. O tem, da bi se opravičili za zločine, sploh ne razmišljajo. V kulturnih in demokratičnih državah voditelji to storijo; nemški predsednik se je tako opravičil Poljakom za zločine, ki jih je nad tem narodom storila nacistična Nemčija. Pred kratkim se je za zločine ameriških vojakov v Iraku opravičil sam predsednik Združenih držav Amerike. Pri nas se torej še vedno ohranjajo pridobitve revolucije in s tem tudi vodilni položaji revolucionarjev. Upamo, da bomo jeseni volili poslance, ki niso obremenjeni z revolucijo, in tako pristopili k največji evropski stranki - Evropski ljudski stranki (krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov. Alojz Senekovič, Maribor "Ne za eno ne za drugo stran" Zelo me je presenetila izjava nek-danjega ljubljanskega nadškofa dr. Franca Rodeta v zadnjem intervjuju na TV Slovenija, ko je glede medvojnega dogajanja med drugim dejal: "Ne, nisem se nikoli opredelil za eno ali drugo stran." Prepričan sem, da je s to izjavo presenetil "obe strani". Vprašam se, ali med revolucijo slovenskih duhovnikov ni morila samo ena stran, in sicer tista, ki je bila tudi po svoji ideologiji Cerkvi sovražna? Ali ni v tem pogledu "ta stran" sledila zgledu nemškega okupatorja, ki je tudi zapiral in izganjal z zasedenega ozemlja slovenske duhovnike? Ali ni "ista stran", potem ko je prevzela oblast, nadaljevala s preganjanjem duhovnikov in vernikov? Moje presenečenje nad izjavami dr. Rodeta je toliko bolj upravičeno, ker je "ista stran" med okupacijo umorila tudi njegovega bližnjega sorodnika, očeta osmih otrok, na domu vpričo žene in štirih hčera; ker je bil med vrnjenimi in ubitimi domobranci tudi njegov brat in ker je bil tudi sam begunec pred komunisti. Ali smo res pozabili, kdo je pri nas revolucijo začel in kdo si je z njo pridobil totalitarno oblast? Stane Snoj, Argentina Z volilnimi prevarami -quo vadiš, Slovenija? V Večeru je 10. maja 2004 gospod Alojz Senekovič v Pismih bralcev pisal o volilni prevari leta 1945, ko so na voliščih uporabljali še kroglice in ko sta bili postavljeni dve volinih skrinjici -ena za Tita, ena za kralja. To drugo so imenovali skrinjica izdajalcev in je imela dno obloženo s pločevino, tako da se je razločno slišalo, če se je kdo "spozabil". Ker je bil g. Senekovič član volilnega odbora vkraju Vukovje (Sv. Marjeta ob Pesnici), je opazil, da je bila proti večeru kraljeva skrinjica že polna. Predsednik volilnega odbora je stvar rešil tako, da je ukazal kroglice iz kraljeve skrinje pretresti v ono drugo ... To pa še zdaleč ni bila edina volilna prevara. Moja pokojna teta Marija Kralj, ki je bila učiteljica na šoli v Destmiku (prej Sv. Urban), mi je namreč povedala enako zgodbo. Tudi ona je bila članica volilne komisije in tudi tam so kroglice šle isto pot. Predsednik odbora se je seveda zavedal, da bi bilo hudo narobe, če bi objavil resnični izid. Koliko takih primerov je še bilo, lahko samo ugibamo, vendar je bila tako 99-odstot-na zmaga komunistov zagotovljena. Tudi po osamosvojitvi Slovenije so še vedno na vrhu tisti nedotakljivi, ki so bili odločno proti slovenski samostojnosti in ki so znova prevzeli oblast z zvijačami oziroma s pomočjo dobro nagrajevanih kvislingov, "skakalcev" z ene strani na drugo. Tako je Slovenija verjetno edina država iz nekdanjega vzhodnega bloka, ki še vedno proslavlja in poveličuje "dosežke" rdečih revolucionarjev s spomeniki in poimenovanjem ulic, šol in javnih ustanov, nikoli pa ne bomo priznali, da smo po njihovi zaslugi gospodarsko daleč zaostali za demokratičnimi državami. Zato je seveda prava ironija, ko pri vseh podražitvah, pa naj bo to elektrike, plina, pošte, televizije, telefona, živil itd., primerjajo cene teh držav z našimi, nikoli pa z njihovimi plačami. Prav tako ni nobena skrivnost, da so naši delavci precej slabše plačani pri naših novopečenih kapitalistih kot delavci v zahodnih kapitalističnih državah, ki imajo hkrati tudi mnogo močnejšo sindikalno podporo. Roman Kralj, Maribor "Zajtrk" pri predsedniku Tokrat to ni bil zajtrk, kot je bil v času županovanja Vike Potočnik, kjer so izbrani eldeesovci snovali "zaroto" proti nekomu iz svojih vrst. V sredo, 19. maja, je bil bolj kot posvet le pogovor pri predsedniku države Janezu Drnovšku. Pogovor pa nikogar nič ne obvezuje, zato so nekateri prišli. Znova so bile izrečene že zelo oguljene izjave o slovenski nestrpnosti, ksenofobiji, homofobiji, dosledno naperjene samo zoper ene in iste. Preslišani pa bodo upravičeni očitki na račun škandaloznega pravosodja, neodziva in popolne gluhote vlade na nekatere zahteve bodisi opozicije ali civilne družbe. Vladajoča elita bo svoje delala naprej, dokler se volivci ne bodo spametovali in ugotovili, da slovenska imovina vztrajno ponikuje v privilegirane žepe. To pa je korupcija, klientelizem, nepotizem, ki so mogoči zato, ker je vpletena tudi vlada. Iz Slovenije so naredili svoj zasebni klub. Vse, kar je bilo na tem pogovoru povedano, je težko ponoviti, predvsem ker nekateri niso nikoli iskreni in se skrivajo za leporečjem. Izjava nakdanjega "narodnega ata" Janeza Stanovni-ka, da so ga vnuki vprašali, ali je Janez Janša v službi na RTV, dokazuje dvoje, in sicer, da so to vnuki iz Philadelphie oz. da ponavlja, kar je že pred njim rekel Anton Rous. Svojemu "bistrcu" se je gromko smejal prav tako kot takrat na Gazimestanu, ko je navdušeno ploskal Sloboda-nu MiloševiEu. Borčevski "patriarh" je v Sobotni prilogi Dela napisal, da je Igor Bavčar pred petnajstimi leti napravil napako. Ta napaka je zanj in ZZB Janez Janša in slovenska osamosvojitev. Konvertiti so različni, eni se spreobrnejo, drugi se odvrnejo! Slovensko medijsko "objektivnost" enkrat na teden obogati A. Lucu s svojim Šepetom sedmega dne. Med drugim napiše, da je Anton Rop BLESTEL ob Romanu Pro-diju. Le kdo ga je videl blesteti? Spet navaja Vinka Ošlaka kot enega redkih "pravili" disidentov samo zato, ker je omenjeni zamejec obsodil objavo udba.net, ki pa bi morala biti objavljena že prej. Da se vsak varnostni sistem države gradi v tajnosti, je jasno, vendar tisti, ki je bil zgrajen v času totalitarizma v centru Udbe, ne sme in ne more biti podlaga novonastali državi, kar Slovenija je! Eden redkih pravih disidentov je bil brez dvoma pok. Jože Pučnik, ki je bil zaradi nestrinjanja s takratno oblastjo dvakrat obsojen, dvakrat v zaporu in večkrat pretepen. Šele po prihodu iz zapora je odšel v tujino, saj mu je bilo življenje v Sloveniji onemogočeno. Še nekaj oporečnikov je bilo, med njimi Viktor Blažič, Drago Jančar pa seveda Janez Janša in vsi, ki so pomagali ustvariti državo Slovenijo. Imamo svojo domovino Slovenijo, domoljubne vzgoje pa v šolah ni. Nekje pa otrokom in odraslim o tem le spregovorijo - na primer v koseški župniji. Mnogi smo bili ganjeni, ko smo v nedeljo, 2. maja, v lepi cerkvi Koseze zagledali pred oltarjem zastavi Evropske unije in Slovenije. Pred mašo so zaigrali evropsko himno, potem pa je vsa cerkev zapela slovensko! Pridiga mladega župnika g. Igorja Dolinška je bila namenjena sprejetju Slovenije v EU in ponosu, ki naj ga Slovenci in kristjani negujejo in privzgojijo mladim! Pišmeuharstvo se kristjanu ne spodobi. Hvala obema, tako župniku g. Igorju Dolinšku kot njegovemu mentorju, prelatu g. Jožetu Bertonc- lju, ki sa ne boste našli na seznamu udba.net! . , .. ,, ,. , Marija Vodisek ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Demokracija • Četrtek, 3. junija 2004 © RADICj ZELEIMI VAL 93.1 & 97.0 Mhz ekskluzivno Uboj Franca Straha Z vosovskimi postopki in njihovimi posledicami vzunanjem ljubljanskem okrožju sem se seznanil predvsem ob uboju Franca Straha na Je-žici konec junija 1942. Ta uboj je bil tipičen primer, kako je Vos obračunal s političnimi in idejnimi nasprotniki. Osebno Straha nisem poznal, toda opaziti je bilo, daje bil proti OF politično aktiven. Nekateri aktivisti OF v okrožju so se ga bali, vendar ni bil posebej nevaren. Partijska organizacija in OF v okrožju pri njegovem uboju nista sodelovali in z ubojem nikakor nista bili povezani. Vse postopke proti Strahu je vodil Vos. O njem so najprej zbrali vse podatke in ga nato tudi likvidirali. Nenavadno se mi je zdelo, da je nekdo v Savljah in Klečah dva dni pred nekaj, kar je bilo nad partijo in nad tem, da bi o tem dvomil. Brez posebnega razmišljanja sem jih brezpogojno sprejel. Bil sem v gibanju, ki je bilo odgovorno za te poboje, toda bil sem tudi v tem, da je to gibanje osvobodilno, da se bojuje proti Italijanom. Imel sem take nazore in se nisem niti spraševal, ali je to prav ali ni prav. Ves sem bil predan gibanju, kateremu sem pripadal in delal zanj. O pravilnosti in smislu tega početja sem se spraševal pozneje, ob koncu vojne in ob neposrednem soočenju z množico zverinsko pobitih ljudi. Likvidator je Franca Straha ubil pri belem dnevu. S kolesom se je pripeljal pred gostilno na Jezici, kjer je fantovska druščina balinala. Najprej je šel tem ubojem stikal po hišah in iskal ljudi. Zame je bilo sumljivo, ker so to delali brez mojega vedenja. Do takrat mi je bilo znano samo to, da Vos obstaja. Ni mi bilo najbolj jasno, kdo pravzaprav pripravlja in izvršuje uboje. Vedel sem samo, da ljudje izginjajo. Ko sem zjutraj prišel na teren, so me aktivisti OF navadno samo obvestili o ilegalnih nočnih aretacijah, v katerih je zmanjkalo tega pa onega in tretjega. Vosovske poboje sem sprejel kot tijo in Vosom v okrožju tudi po tej strani ni bilo. Drug za drugega nismo dobro vedeli. V okrožju so se aktivisti OF in partijci na terenu, s katerimi sem politično delal, ob uboju Franca Straha obračali name, pa nisem o tem nič vedel. Vse je bilo opravljeno v strogi ilegali mimo mene. To je bilo v rokah vodstva Vos in CK KPS. Med obveščevalci sem poznal le nekaj posameznikov, s katerimi pa nisem imel stikov. Med vojno je biio še več takšnih primerov. Vedel sem za uboj ali likvidacijo, za likvidatorja pa skoraj nikoli. V primeru Franca Straha mi je bilo dano, da sem se o teh stvareh po več letih lahko pogovarjal z likvidatorjem. S poboji se je položaj OF in partije med prebivalstvom izostril. Delo v stranišče, kjer je pripravil dva naboja in preveril pištolo, ali je vse v redu. Nato je odšel bliže k druščini, v kateri je bil tudi Strah, mu pomeril v glavo in sprožil. Po uboju, ko so se ljudje raz-bežali, je skočil na kolo in se odpeljal v prvi vosovski bunker, ki je bil oddaljen kakšnih 200 metrov od kraja uboja. Čeprav sem bil v okrožju partijski sekretar, takrat nisem vedel, kje je imel svoj bunker. Po partijski liniji sem uporabljal drugega. Stikov med par- odborov OF je biio oteženo. Stanje se je poslabšalo. Po uboju Franca Straha so se začele razmere vzunanjem ljubljanskem okrožju naglo spreminjati. Opazoval sem ljudi, ki so se obrnili proti OF in so začeli redno hoditi proti vodovodu v Kleče, kjer je bila italijanska straža. Najprej so bili neoboroženi, in čeprav so se začeli organizirati, niso bili nevarni. Nevarnosti z njihove strani sprva nisem občutil. Ko so kmalu po uboju Franca Straha od Italijanov dobili orožje, še nisem mogel dobro oceniti, ali je to bilo samo za njihovo samoobrambo ali je bila že premišljena in načrtovana politična organiziranost za boj proti OF. Nazadnje je iz tega nastal pravi upor proti OF. Teror je rodil teror. Zaradi dogodkov, ki so v zunanjem ljubljanskem okrožju potekali brez moje vednosti in so škodili ugledu OF v javnosti, sem pisal Kidriču. Ko je za to zvedel Maček, je le malo manjkalo, da me ni poklical na odgovornost. Jezil se je, zakaj to pošiljam v Ljubljano. Takrat še nisem mogel razumeti, kaj se v okrožju dogaja. Bil sem partijski sekretar, pa nisem vedel, kaj se mi plete pred nosom. Ljudi so pobijali, pa me nihče od odgovornih ni nič vprašal. Partija ni vedela za te stvari. Vse je bilo tajno in partija je zaradi tega trpela škodo. S tem je Vos ustvarjal tudi Belo gardo, ki je ni bilo vse do trenutka, ko so likvidirali Straha. Strah je očitno ne bi organiziral, toda po njegovem uboju je vse zbežalo k Italijanom. Bali so se, da bodo tudi oni na vrsti. Na podeželju, daleč od Ljubljane in italijanskih posadk, so likvidacije opravljali vosovci v partizanskih enotah. Nedvomno je, da so z likvidacijami začeli prav vosovci. Pripadnik Vosa je bil v vsakem bataljonu. Čeprav je imel le funkcijo namestnika komisarja, so se ga v štabu vsi bali. Zadolžen je bil za protiobveščevalno službo, podrejen pa je bil direktno vosovskemu vodstvu. V četah je imel tajne poverjenike. Vosovci so bili tajno tudi na drugih mestih v bataljonu, skoraj legalno v bataljonskem štabu je bil samo namestnik bataljonskega komisarja. Njegov odnos do drugih je bil vzvišen. Vosovci so se nasploh imeli za pomembnejše od politkomisarjev in tudi od komandantov. Z vsem so lahko prosto razpolagali. Organiziranje pobojev je bilo v njihovih rokah, opravljali pa so jih bataljoni in brigade. V bataljonskem štabu, kjer so vedeli za funkcijo in delovanje namestnika komisarja, je skupaj z drugimi štabnimi oficirji načrtoval bataljonske akcije. Navadno je bil kapetan po činu, delal je tudi z vojaki, predvsem pa opozarjal komandante na to, kaj se je dogajalo. Albert Svetina P. S. Odlomek je iz knjige spominov Alberta Svetine. Knjiga bo konec poletja izšla pri založbi Nova Obzorja, ki izdaja revijo Demokracija. V naslednjih številkah bomo objavili še nekaj zanimivih odlomkov. © Demokracija • 23/2004 Pripadniki Vosa so morili tako podnevi kot tudi ponoči. Svojo pravo identiteto so skrbno skrivali. OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA - PRIČEVANJE ALBERTA SVETINE Albert Svetina-Erno, roj. 1915 v Dolnjih Le-ižečah pri Divači, je danes po I vsem, kar je doživel, izpovedal in ne nazadnje tudi zapisal, pred-I vsem živa priča slovenske polpre-| tekle zgodovine. Je priča dogodkov in časa, ko se je hrepenenje po svobodi in pravičnosti utopilo v poplavi laži, prevar in nasilja. Fotografije iz osebnega arhiva Alberta Svetine i Ko sem sredi maja 1945 iz Postojne prišel v Slavijo, me je ta koj poklical Maček in mi dejal: "Ti si tu živel in poznaš Ljubljano. Vidiš, ljudje so bosi in nagi, brez stanovanja, brez vsega. Treba jih je obleči, nahraniti in jim preskrbeti stanovanja. Pojdi in nabavi vse!" Nato me je ostreje pogledal in dodal: "Poslušaj, ampak računi, računov ni. Glej, da jih ne dobim. Ničesar ne bom podpisal. S tem ti bom plačal," in prijel za pištolo. To je bil ukaz, naj začnem z brezobzirnim ropanjem povsod tam, kjer je bilo mogoče kaj vzeti... o E . ® Knjiga bo predvidoma izšla konec poletja 2004. Priloženo naročilnico skupaj s kopijo potrdila o plačilu pošljite na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11, 1000 Ljubljana. Številka TRR: 24200-9004125033. Knjigo lahko naročite tudi na telefonski številki: 01-434-54-63 ali na elektronskem naslovu: obzorja.narocnine@siol.net ali plačate v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. ■ ■■ Odraščal je na Primorskem, prežet z antifašizmom in krivicami, kijih je občutil na sebi in jih s seboj prinesel v predvojno Ljubljano. Od primorskega emigranta, ki je v težkih razmerah prišel do poklica in si našel službo, do aktivista v odporu proti italijanski okupaciji med vojno ni bilo daleč. Od delovanja v odborih OF do partije je bila pot še krajša. Hitro je postal partijski sekretar, nato inštruktor CK KPS, obiskoval partijsko šolo CK KPS in od tod prišel v Ozno, kjer je bil najprej začasno Mačkov namestnik, nato pa kot partijski sekretar njegov pomočnik do prihoda v Ljubljano. Tukaj je prevzel ekonomske naloge oz. ropanje za Ozno in med drugim prevzel "čiščenje" Brezarjevega brezna v Podutiku. Kot načelnik Ozne za Primorsko je nadaljeval oznovsko prakso s podtalno dejavnostjo na meji z zavezniško vojaško cono, nato pa v ljubljanski Ozni nadzoroval pošto. Po izključitvi iz Ozne se je vpisal na srednjo tehniško šolo, nato pa je po "čudnih naključjih" postal poverjenik v ljubljanskem mestnem ljudskem odboru. Po preiskavi stanovanja je konec februarja 1949 pobegnil na Madžarsko, kjer je najprej deloval v politični emigraciji, nato pa so ga Madžari, ker mu kot nekdanjemu pripadniku Ozne niso več zaupali, obsodili in zaprli. Albert Svetina je po letu 1990 ena redkih prič, ki je spregovorila. Tisto, česar se njegovi nekdanji sodelavci ne spominjajo več, mu je še vedno živo pred očmi. Zdaj priča tudi za tiste in o tistih, ki so bili zraven, pa molčijo in se nočejo, ne smejo ali ne morejo spominjati. Prav tako priča za tiste, kijih takrat še ni bilo in tega krutega časa niso doživeli in ne vedo ali pa nočejo vedeti ali verjeti. Za odkrito besedo, ki jo je najprej zastavil ob odkrivanju resnice o Brezarjevem breznu, so mu nenadoma zastali vsi postopki v zvezi z urejanjem njegovega statusa v novi, svobodni Sloveniji. Kratenje njegovih pravic zato posredno govori o naravi sistema in oblasti v sedanji Sloveniji. Obremenjenost s polpreteklo zgodovino in strah pred resnico o polpreteklosti sta zelo močna. Svetina torej ne govori samo o preteklosti, ampak tudi o sedanjosti. Po posebni prednaročniški ceni 5.100 SIT nepreklicno naročam knjigo OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA - PRIČEVANJE ALBERTA SVETINE ime in i ulica: kraj, poštna št.: datum: podpis naročnika: Knjiga bo predvidoma izšla konec poletja 2004. • V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina. ■'--------.-------------------------------------------------------------------------- Kako hitro je življenje? Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobllnlk je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, Interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij