OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstine tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), APRIL 10, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 73
Težke poplave
grozijo
PIERRE, S. D., 9. aprila — Ker se tali sneg v višinah, narašča veletok Missouri s pritoki. Missouri je narastel za 21 palcev nad normalno. Vremenske postaje najavljajo nadaljno naraščanje voda. Tudi pritoki Mis-sourija so narastli in se napoveduje nevarnost poplav, kakor-šna se ne pomni v zadnjih 70 letih.
Poleg Missourija ogroža cole pokrajine tudi veletok Mississippi s svojimi pritoki.
Značilnost letošnjih naraščanj voda vsled pomladanske od juge je v tem, da silno naglo naraščajo. Iz kraja Lintona v Južni Da-koti se poroča, da se je posestnik Glen Woods zbudil ravno pravočasno, da je še pograbil čevlje, ki jih je hotela odnesti voda in sam pobegnil iz hiše.
Iz Severne Dakote kraja Washburn poročajo, da je voda naenkrat odnesla most, ne da bi niogle biti o nesreči obveščene oblasti. Potniški vlak je privozil v praznino in lokomotiva je zdrsnila navzdol. Pri nesreči je bil eden ubit, dva pa težje ranjena.
RUSIJA JE PRIPRAVLJENA, DA SE POGAJA IN POPUŠČA!
BONN, Nemčija, 9. aprila—Ker se bliža maj, ko naj se sklene z zapadno Nemčijo posebna mirovna pogodba, je Sovjetska zveza v namenu, da prepreči ali vsaj odloži ta korak, pripravljena, da stavi zapadnim zaveznikom nove ponudbe, ki bi bile popustljive j še od dosedanjih—tako trdijo diplomatski zastopniki Zapada pri zapadno nemški vladi kanclerja Adenauerja.
V čem naj bi bile te nove po-*
Rojak dobil paieni
Poznani rojak John J Seme, 9720 Fuller Ave., je bil obveščen po patentnem uradu v Washing-tonu, da je bila njegova iznajdba odobi-ena in da bo v teku nekaj tednov prejel patent za izdelovanje in prodajanje takozva-nih "Sliding Post Callipars." Ta iznajdba bo zlasti dobrodošlo oi oajt; /a bu ujiiiKe, uool-iliaKt-r-je" in "die-makerje." Mr. Seme je mojstrski strojnik ter ima zelo važno delo v eni izmed velikih clevelandskih tovarn. S svojo iznajdbo si bo gotovo pridobil velik ugled in nas veseli, da se je našemu rojaku posrečilo izumiti nekaj novega in koristnega na industrijskem polju. Nepridiprava hitro zajeta
Snoči ob 8.15 sta dva mlada nepridiprava iztrgala Mrs. Riti Richardson iz 15911 Fernwary Rd., Shaker Heights, ročno tor bieo v bližini njenega doma. Žen ska je javila tatvino policiji in 15 minut kasneje je policija izsledila dva dečka, stara 17 in 15 let, ki sta bežala v bližini Lee Rd. in Kinsman Rd. Prijela ju je izprašala nato pa odvedla na policijsko postajo, kjer ju je oropana ženska spoznala za tatica.
Bivši župan ubit
V	avtomobilski nezgodi, ki se 3e snoči pripetila v Cherry Val-
blizu Andoverja v okraju •Ashtabula, je bil 'ubit Donald Poster, star 55 let, bivši župan Bayfield Village. Nesreča se je pripetila, ko je Doster skušal prehiteti neki drugi avto in pri tem se zaletel v z nasprotne stra-prihajajoči avto, v katerem so bile štiri osebe.
^6dna seja
V	petek zvečer ob 7.30 uri se y^ši redna seja društva Svoboda,
748 SNPJ v. navadnih prosto-Slovenskega delavskega do-na Waterloo Rd. Članice so Prošene, da se gotovo udeleže, ^®r bo seja važna radi priprav 2a veselico, ki se vrši na veliko-"^očno nedeljo.
Poškodbe pri padcu
Včeraj popoldne se je 12-letni l^onard Kacmarczyk iz 3520 E. . St. vozil s biciklom, ko si .le nogo zateknil v kolesje, da je Padel na tratoar. Pri padcu si je P^'ebil lobanjo in poškodoval Ustne. Odpeljan je bil v St. Alexis olnisnico, kjer so zdravniki ugo-da ima resne poškodbe.
nudbe? Možno je, da bi Sovjetska zveza pristala na to, da se izvedejo v celotni Nemčiji volitve in to na način, kakor to zahteva Zapad. Po izvršenih volitvah naj bi se vzhodna in zapadna Nemčija združili.
Sovjetska zveza naj bi bila pripravljena, da se z Zapadom po-razgovori o vzhodno nemških oziroma z ruske strani o zapadno ruskih in zapadno poljskih mejah.
Kar se tiče svobodnih volitev in nadzorstva nad volitvami, ali se vršijo svobodno ali ne, naj bi bila Sovjetska zveza za to, da naj volitve nadzorujejo zastopniki štirih velesil, to je Amerike, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze, ne pa komisija Združenih narodov. Sovjetska zveza in komunistična vlada vzhodne Nemčije sta prepovedali komisiji Združenih narodov vstop v vzhodno Nemčijo z utemeljitvijo, da bi tako nadzorstvo pomenilo nedopustno vmešavanje v notranje razmere kake države. Da bi Sovjetska zveza spre-rrenila to stališče, ni verjetno.
Časovno se pričakuje novi sovjetski predlogi že pred prvim majem, da bi tako preprečili posebno pogodbo zapadne Nemčije z zapadnimi zavezniki. Glede te pogodbe se potrjuje, da se pogajanja bližajo h koncu, da bo načrt izdelan najkasneje do konca aprila, nato pa kot pogodba podpisan po nemškemu kanclerju Adenauerju in po treh zunanjih ministrih Amerike, Velike Britanije in Francije, ki bi prišli za to priliko osebno v Bonn.
Verjetnost, da bi zapadni zavezniki odstopili od dosedanjih potov in ciljev, ko je pogodba z zapadno Nemčijo pred durmi, je zelo majhna, ali je pa sploh ni.
Churchillu prede slaba
LONDON, 9. aprila — Pri volitvah v County Lancashire za pokrajinski svet so zmagali la-boristi. Lancashire je središče britanske tekstilne industrije. Pri zadnjih volitvah meseca oktobra 1951 so zmagali konservativci nad laboristi. V pokrajinskem svetu imajo sedaj laboristi 29 sedežev večine.
Tudi iz County Essex in West Riding so laboristi odnesli enak uspeh. Laboristi so zmagali prejšnji teden pri volitvah za občinski svet prestolice Londona.
Radi politike v tekstilni industriji je razcepljena konservativna stranka sama. Gre za davke na tekstilne produkte. Skupina petih članov komisije, ki obravnava finančna, trgovinska in industrijska vprašanja in ki pripada konservativni stranki, je stavila glede davka na tekstil poseben predlog, ki gre proti uradni konservativni politiki. V britanski tekstilni industriji nastopa Lreh^usclnost, ki se je občutno povečala za časa vladanja Winstona Churchilla.
Laboristi so te zmage proslavljali kot dokaz, da je politika, ki jo je začela britanska laboristič-na stranka, pravilna in da na njej Churchill ne bo mogel ničesar bistvenega spremeniti.
KJE TE ČAKA NEVARNOST
ANN ARBOR, Mich., 9. aprila — Univerza države Michigan se je lotila vprašanja ali je domača hiša, dvorišče in vrt v vsakem pogledu varna za stanova'ce. Povprašala je 2,453 družin in je prišla do sledečega zaključka :
Kuhinjski prostori so nevarni predvsem za ženske, na vrtu in na dvorišču pa se l^hlto poškodujejo predvsem moški, ampak ženske se v kuhinjah poškodujejo večkrat kot pa moški na dvorišču.
Dnevna soba pride šele na tretje mesto, kjer se nerodno pade ali ožge, ureže, ali na drug načih stanovalec poškoduje.
DESETI MESEC POGAJANJ NA KOREJI
MUNSAN, Koreja, 9. aprila.— Z današnjim dnem so stopila pogajanja za premirje na Koreji v deseti mesec.
Nerešena so tri'glavna vprašanja : Izmenjava vojnih ujetnikov, ali naj bo Rusija v komisiji, ki bo izvajala; določbe o premirju na Koreji, in ali smejo severni Korejci graditi po mili volji letalska oporišča.
Zdi se, da je "formula" o izmenjavi vojnih ujetnikov gotova stvar in da bosta obe delegaciji ostali točki obravnavali te dni. Uspeh bo po vsej verjetnosti} kompromis.	j
Zakaj je morala prevzeti država industrijo jekla v svoje roke
DELAVSTVO JE ODOBRILO TRUMANOV KORAK
WASHINGTON, 9. aprila—Dasi se je na splošno pričakovalo, da bo predsednik Truman podredil ameriške jeklarne pod zvezno upravo, je vendar povzročil njegov sklep veliko olajšanje. Delavstvo v jeklarnah je poslušalo ukaz vodstva unije C. I. O. in se vrnilo na delo. Številni so glasovi iz delavskih vrst, da je imel Trumtn, ko je obrazložil Amerikancem nujnost svojega ukrepa, enega od svojih najboljših govorov.
Truman je bil v svojem izva-^
janju in utemeljevanju izredno jasen in odkrit. Jeklo je jedro in ključ do ameriške industrije. Jeklo je življenjsko važno za ameriško obrambo, s tem pa tudi za mir. Amerika nima dovolj jekla na zalogi, da bi ga črpala za svojo obrambo. Jeklo prihaja naravnost iz tovarn in odtod v obrambeno produkcijo.
Ne živimo v normalnih časih
Priporočilo urada za mezde je pravilno
Jeklarne so propadle pred sodnijo, ko so zahtevale, naj se začasno izreče, da zvezna vlada ne sme poseči v industrijo jekla. Federalni sodnik je to zahtevo odbil.
Odmev v Clevelandu
Clevelandska CIO je odobrila Trumanov korak, ko je v imenu Zedinjenih držav zasegel jeklarne. Izvršilni odbor celotne CIO je imel konferenco in sprejel resolucijo v tem smislu.
Od svoje strani napadajo last-' niki jeklarn Trumana in mu oči-
Predsednik Truman je obra :	je pod vplivom in v služ
čunal s tistimi, ki so vodili pro pagando zoper priporočilo, izdano od urada za kontrolo mezd, ki je v glavnem ugodilo delavskim zahtevam. Predsednik je imenoval to priporočilo pravično in pametno. Kar je vsebovalo to priporočilo za jeklarje, to so že dobili drugi delavci v povišanju
bi unije CIO.
Na obisk v domovino
Poznana Milka Kres, ki je pred nekaj leti jDivala v Clevelandu, sedaj pa živi v Forest City, Pa., se bo prihodnji teden podala na obisk svojega rojstnega kraja v Litiji. Pred odhodom pozdravlja vse prijatelje širom Amerike ter jim želi vesele velikonočne praznike in jim kliče: adijo! Po poyratku iz Litije se namerava ustaviti v Clevelandu, kjer ima mnogo poznanih. Želimo ji mnogo zabave na obisku ter srečen povratek!
Cankarjeve vaje
Nocoj ob osmih se vršijo vaj6 za igro "Davek na samce," katero bodo podali igralci in igralke dramatičnega društva Ivan Cankar v nedeljo, 20. aprila v novi dvorani društva "Domovina" v Barber tonu. Prosi se vse, ' ki imajo vloge, da so gotovo navzoči.
BIROKRACIJA NAD VSE!
WASHINGTON, 9. aprila — Newbold Morris, odpuščeni šef komisije, ki naj preiskuje in pobija korupcijo, je delal na tem položaju vsega skupaj dva meseca in tri dni. Nastavil je več kakor 50 uradništva in so stroški te uprave stali zvezno blagajno $50,000. Njegov uspeh je bil v tem, da je poslal nekaj okrožnic v obhki vprašalnih pol, odkod imajo merodajni visoki javni nameščenci vir svojih dohodkov.
PRI VOJAŠKIH VAJAH NI VSE V REDU
S AN SABA, Texas, 9. »aprila —Pri velikih vojaških vajah, v katerih je nastopalo 3,120 padalcev, sta bila ubita dva vojaka. Eden, ko sta trčila dva letala, drugi, ko je odskočil iz letala, pa se mu je padobran zamotal in je letel brez njega naravnost na] tla. Vrhu teh dveh smrtnih slučajev je bilo pri vajah kakih 100 vojakov lažje in težje ranjenih.
V zadnji številki so zapppa-dene tudi najmanjše rane. ZADELA JE $210.000
GODALMING, Anglija, 9. aprila — Pri stavi in loteriji nekega nogometnega moštva je družina Guest imela srečo. Dobila je $210,000. Sreča je tem večja, ker žena Lillian Guest dela kot postrežnica in zasluži v do larski valuti 32 centov na uro, mož pa je preddelavec in zasluži v dolarski valuti $32 na teden.
Doma iz Floride
Poznani starosta slovenskih pogrebnikov, Mr. Joseph Žele, se je vrnil z obiska v sončni Floridi, kjer je prebil nekaj tednov v krogu svojih prijateljev in znancev. Domov grede se je poslužil prvič v svojem življenju vožnje na letalu. Mr. Žele, ki jih ima že 85 let, je po pristanku rekel: "... ah, ko bi človek bil še enkrat mlad, to bi se vozil samo po 'luftu,' tako je luštno biti med oblaki!"
Zgubila se je
Mrs. Pauline McCoy, stara 20 let, se je pred kratkim naselila s svojim možem Williamom v Clevelandu. Delo je dobila pri Wm. Taylor Son 0 Co. Snoči se' je vračala z dela in nenadoma spoznala, da je pozabila, kje stanuje. Spomnila se je, da je stanovanje dobila šele v torek potom oglasa v Plain Dealerju, in ker se je spominjala besedila, je bilo policiji lahko izslediti naslov, kateri je bil 1921 E. 71 St.
Truman je odločno podčrtal:
Časi niso normalni, marveč živimo v krizi. Delali smo in borih smo se za to, da preprečimo svetovno vojno. V tem smo tudi uspeli. V to nam je pomagal naš obiambeni program in če bi se ustavil, bi se položaj lahko spremenil kar preko noči.
Naša narodna varnost in upanje na mir slonite na naši obram-^
beni produkciji. Naša obrambe-' Dobički jeklarn so na produkcija pa sloni na jeklu, j ^'^soki
svojih mezd v zadnjih 18 mesecih. To priporočilo je tudi v skla-
ZOPET OLAJŠANJE
OBROČNEGA
KUPOVANJA
WASHINGTON, 9. aprila — V obročnem kupovanje je nasjk)-pilo novo olajšanje. Kontroli so
bile do sedaj izvzete kupnine, ki so znašale manj kakor $50. Se-du z ameriško stabilizacijsko po-i gg jg ^a vsota povišala na litiko.	I poo Obročna plačila so urejena
Priporočilo je nadalje pamet- na ta način, da do $100 ni kon-na podlaga za sporazum med ob-1 trole nad tem zneskom druga ema strankama. Vsaka ne more j kupnina pa se plača eno tretjino doseči vsega, kar zahteva. Takoj v gotovini, ostanek pa v 18 me-jeklarji, kakor lastniki jeklarn | secih.
pa imajo odgovornost do ameri-; če gre za nakup starih avto-škega ljudstva kot takega. I mobilov, ali za stroške, ki so na-
! stali pri hišnih popravihh, potem i napiač.« t v^'gotoviiii ni Vredpisu-
s	X
Vile rojenice
Zdravje se zboljšuje.
Mrs. Jennie Kapel iz 1861 Sagamore Dr. se po daljši zdravniški oskrbi sedaj počuti nekoliko boljše, ter se najlepše zahvaljuje vsem za obiske, kartice in darila,	^
ki jih je prejela, kakor tudi za Zadusnica krasen šopek nageljnov, ki jih je V nedeljo zjutraj ob 8. uri se prejela od Progresivnih Slovenk bo brala zadusnica za pokojnega ki ožka št. 1. Upa, da bo kmalu i Frank Gruden v cerkvi sv. Kri zopet čila in zdrava.	stine.
Vile rojenice so se zglasile v ponedeljek pri Mr. in Mrs. L. Miller na 6207 Hampstead Ave., Parma, Ohio, in pustile krepkega sinčka-drugorojenca, ki je tehtal devet funtov. Mlada mama in dete se nahajata v Bay View bolnišnici in se dobro počutita. Tako je postal • poznani Mr. Frank Demshar iz W. 61 St. že 11-krat stari oče. Čestitamo!
"Mislili sem na naše vojake na Koreji, ki si stojijo nasproti s kitajskimi komunisti; na naše vojake in zaveznike v Evropi, katerim grozi vojaška moč, ki je nagromadena v državah za železno zaveso. Moral sem misliti na nevarnost, ki preti naši varnosti, če bi bili prisiljeni in to radi pomanjkanja jekla, da prenehamo z izvajanjem našega atomskega programa. Nisem dvomil, da če propade naš obramben! načrt, je naravnost vojne in možnost sovražnega napada na nas blizu. Kot predsednik bi ne odgovarjal odgovornostim, ki sem jih prevzel in ne bi bil predsednik, zavedajoč se odgovornosti, če bi ne poskusil vsega, da odvrnem vsako nevarnost," so izrecne besede predsednika Trumana.
Predsednik je nadaljeval, da je treba preskrbeti ameriške vojake z orožjem in municijo, ker je to sredstvo, da se ohranijo pri življenju.
Prv^ dva ukrepa predsednika sta bila, da je trgovinski tajnik prevzel ameriške jeklarne v svojo upravo, nadalje pa, da je načelnik ufada za obrambo in mobilizacijo pozvan, da v najkrajšem času pozove v Washington zastopnike industrije jekla in zastopnike jeklarjev organiziranih v uniji C.I.O., da se porazgovo-rijo in pridejo do sporazuma.
Industrije! se sploh niso pogajali
no.
POSLEDICA TELEFONSKE STAVKE
LAPEER, Mich., 9. aprila — Posestniku Arthur ju Whiteu je gorelo. Gospodarska poslopja so mu zgorela do tal in se ceni nastala škoda na $10,000.
White je skušal pokhcati na pomoč gasilce. Ker pa je najbližje gasilno društvo bilo oddaljeno, telefonska zveza pa je odračunan strošek za povišanje | radi stavke v telefonski službi delavskih mezd,- kakor predlaga i prekinjena, gasilcev ni bilo mo-poročilo.	1 goče doseči. White trdi, da je
Ta dobiček je izredno visok. V pripisovati veliko škodo samo
letih 1947, 1948 in 1949 je zna-|stavkujočim, ker ni bilo mogoča šal dobiček $11 na tono. Indu-^ dobiti telefonske zveze.
strija jekla ni še nikdar vlekla -iz! ZANIMANJE ZA
Dobički jeklarn znašajo na leto približno $2,500,000,000. Dobiček na tono znaša $19.50. Če bi jeklarne ustregle delavskim zahtevam, bi jih to stalo $4 do $5 na tono. Jeklarne bi lahko dobile dovoljenje, da zvišajo cene jeklu $3 na tono. Jeklarne pa zahtevajo, naj se jim dovoli še enkratno povišanje cen. Torej vkljub temu imajo še $17 do $18 dobička na tono, potem ko je že
svojih podjetij tako visokega dobička kot ga ima sedaj. Če bi se jifn dovolilo, da se povišajo cene $12 na tono, potem bi znašal čisti dobiček $26 oziroma $27 na tono.
"Ta zahteva je najbolj ne sramna, kar sem jih kdajkoli slišal," je podčrtal Truman.
PALESTINO
V judovsko državo Izrael v Palestini je odpotovala skupina ameriških industrijalcev, med njimi trije iz Ohio. V mestu Ha-dera bo 2. maja otvoritev nove tovarne za produkcijo gumija.
Iz Clevelanda sta odšla Ben Kravitz in Leonard Ratner, iz
Truman se je v tej zvezi pečal j Daytona pa Al Friedlander. z odmevi, ki bi jih imelo poviša-j Skupina industrijcev bo obis-nje cen jeklu, kakor to zahteva-j skala posamezne kraje judovske jo lastniki jeklarn. Oglasile bi j države Izrael in se prepričala, se druge industrije in nihče ne j kako deluje finančna pomoč ve, kje bi se ta porast končal. Amerike, ki je bila nakazana de-
Odmevi med politiki	;
Kakor je bilo pričakovati, so'	^
bili kongresniki za in proti Tru- j BOLIVIJI manovemu sklepu. Truman naj: LA BAZ, Bolivija, 9. aprila— bi uporabil določbe Taft-Hart-i Država se nahaja v notranjih leyevega zakona in odgodil stav-: nemirih. Po dosedanjih poroči-trdili nekateri.! lih je kakih 20 oseb ubitih, 60 pa


„ , ,	• u 1	i ko za 80 dni, so v..v....
Predsednik se je bavil z razvo- . j ■ i , ^ ranienih , i. 1 1 X- • DrugI zopet, da le korak pame- ranjenin. iem dogodkov v polpreteklosti in p ,	^ j	,	_
od fasa ko so imeli jeklarji zad-	£« amensko.
nje povišanje mezd leta 1950. O gospodarsko m obrambeno delo: ^ bodo vaje
industrijcih je trdil, da niso imeli nikdar resnične volje, da se pogajajo. Vkljub temu, da so druge industrije priznale potrebo, da je treba spričo današnjih stroškov za preživljanje povišati dohodke delavcev, so lastniki jekla napovedali, da ne pristanejo na nobeno spremembo bodisi v
naprej. Povdariti je zvezo z de bato v senatu, ko naj ta odloči ali naj se javna kontrola nad mezdami, cenami, najemninami in raznimi krediti podaljša preko 30. junija ali ne.
Mr. Joseph Gregurinčič, pevo-vodja Mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd., sporoča staršem, da se jutri, v petek i ne bodo vršile pevske vaje za ! mlade pevce. Prihodnje redne
Jeklarne so šle na sodnijo, kjer vaje pa bodo zopet prihodnji te-
bodo trdile, da je predsednikov odlok za vladni prevzem tovarn
mezdi, bodisi v delovnih pogojih, protizakonit.
den v petek, kakor običajno, ob 6. uri zvečer. Prosi sc vse, da tozadevno upoštevate.

ENAKOPRAVNOST
79
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ___
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 - 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ITALIJANSKO ROGOVILENJE
V Londonu se vršijo posvetovanja zastopnikov Amerike in Anglije z Italijo, ko je slednja zahtevala, da naj bi se Italiji v zoni A Tržaškega svobodnega ozemlja pridružila italijanska vojaška sila. To naj bi očividno pomenilo, da Anglo-Amerikanci, ki sedaj vršijo ta posel v zoni A, niso sposobni svojega dela in potrebujejo italijansko pomoč. Tik pred začetkom konference v Londonu so v Trstu, Rimu, Neaplu in Milanu razgrajale tolpe italijanskih neo-fašistov in nacionalistov, ki so zahtevala, da mora biti Trst "vrnjen Italiji." Niti najmanjšega dvoma seveda ne more biti, da so bile te demonstracije inspirirane "od zgoraj" v znamenju "moralnega pritiska" na zastopnike Amerike in Anglije v zvezi z londonsko konferenco.
Italijanska diplomacija seje slej ko prej rada posluževala metod, ki močno dišijo po izsiljevanju in ta najnovejša epizoda ni nobena izjema. Čudno je le, da se London in Washington iz skušenj preteklosti nič ne naučita. Zgodovina nam pove, da italijanski irredentizem straši v Evropi prav od leta 1866, svoje prve konkretne sadove pa ie žel v dobi prve svetovne vojne. Takrat je italijanska diplomacija najprej barantala za Trst in primorsko ozemlje z Avstrijo in ko je ta njene predloge zavrnila, je šla Italija k zapadnim zaveznikom in za ceno svojega vstopa v konflikt na njih strani izposlovala obljubo, da se ji izročita ne le Primorska in Trst, temveč tudi Dalmacija. Ta obljuba, dana Italiji v znanem tajnem londonskem paktu, je vsled svoje gorostasnosti vzbudila odpor predsednika Wilsona, ki je o nji zvedel šele po vstopu Amerike v vojno. Ampak ne glede na pribito dejstvo, da je bila Italija v vojaškem oziru prava cokla zavezniški stvari—spomniti se,je samo sramotnega poraza, ki so ga Lahi doživeli v znani bitki pri Kob^idu—je Italija po pravilu, da je treba biti nesramen, če se hoče kaj dobiti, bila vendar bogato nagrajena. Dobila ni le Trst in Gorico, temveč tudi pošten kos čisto slovenske zemlje globoko v Notranjsko, vso Istro in mesto Zader v Dalmaciji. Na naravnost izsiljeValni način se je polastila tudi Reke, pri kateri aferi je igral glavno vlogo literarni pustolovec D'Annunzio, čigar črnosraj-čni "legijonarji" leta 1919 so bili pravzaprav začetek italijanskega fašizma.
Kaj vse so naši Slovenci in drugi jugoslovanski ljudje pretrpeli, ko je bil fašizem v sedlu italijanske vlade, kaka grozodejstva so se godil# v Sloveniji, ko je bil velik del njene zemlje z Ljubljano vred pod italijansko okupacijo med drugo svetovno vojno, je poglavje samo zase. Spomnimo se samb besed ogorčenja in gnjeva, ki so, privrele izpod peresa Otona Župančiča, ko je general Alexander kot poveljnik anglo-ameriške vojske v Italiji z grožnjami rabe orožja prisilil, da se je Jugoslovanska osvobodilna vojska v juniju 1945 morala umakniti iz Trsta, potem ko je po krvavih bojih zlomila odpor nemškenacistične posadke in zavzela mesto.
Jugoslovani so s krvavečimi srci sprejeli ustanovitev Tržaškega svobodnega ozemlja, ki je bila formalno dokumentirana v mirovni pogodbi z Italijo v septembru leta 1947, in zavzeli podrejeno mesto kot upravniki zone B. Vedeli so takrat in vedo danes, da jim je zapadna diplomacija storila ogromno krivico, a pristali So, in od tistega časa dalje niso nikoli dali povoda za kaka mednarodna vznemirjanja.' A Italijani? Pesem, ki jo italijanska diplomacija sedaj poje dan na dan v prestolicah zapadnih držav, se glasi: "Če nam ne boste dali to in ono, sploh vse, kar hočemo, se vrnejo fašisti ali pa bodo njih mesto zavzeli komunisti in konec bo italijanske demokracije. Zlasti Trst— ta mora biti naš!" Tako se je zgodilo, da so Amerika, Anglija in Francija nekaj tednov pre'd zadnjimi splošnimi volitvami v Italiji leta 1948 pozabile svoj lastni podpis na niti eno leto stari mirovni pogodbi, s katero je bilo uradno ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje, in podale hladnokrvno deklaracijo, da se Trst izroči Italiji! To je tisto, kar daje laškemu šovinizmu pogum.
Od aprila 1948 pa do marca 1951 je Amerika vrgla v Italijo samo v obliki ACA fondov ogromno vsoto ene milijarde in 227 milijonov dolarjev, visoke milijone pa je dobila Italija iz Amerike v obliki raznih relifnih dajatev. Kratkomalo, v momentu, ko bi Washington zadrgnil denarno mošnjo, bi bila Italija "kaput." Najmanj, kar more Italija storiti v povračilo, bi bilo,, da bi že enkrat nehala rogoviliti s svojim šovinističnim irred-Ktizmom, in čas bi bil, da bi uradni krogi v Ameriki to Rimu naravnost povedali. Saj toliko naivni upamo, da v Washingtonu niso, da bi resno računali na Italijo kot zaveznico v slučaju vb j ne, kajti turobno dejstvo je, da kogarkoli je še kdaj doletela ta "sreča," se je dosledno in pošteno opekel.
—V.J.G.
ZBOR TRIGLAV SE PRIPRAVLJA NA PROSLAVO PET-LETNICE
CLEVELAND, Ohio—Kot poročevalka tega zbora, se oglasim, kadar vabim na zabave ali pa poročam o veselih in žalostnih novicah, ki se pojavijo pri naših pevcih.
Sedaj smo v teku koncertne dobe, kakor citate v naših listih. Veseli nas, da je zbor Adrija preložil datum svojega koncerta. S tem je ustregel drugim zborom kot sam sebi. Res bi bilo dobro, da bi zbori imeli svoj koledar za celo leto, kateri bi kazal datume koncertov in zabav, in tako bi medsebojno delovali mesto da bi eden drugemu delali konkurenco s priredbami na en in isti dan.
Kaj vse se žrtvuje pri zborih skozi leto, ve le tisti, ki celo leto pohaja na vaje. Naš zbor bo imel svoj spomladanski koncert dne 4. maja v Sachsenheim dvorani na Denison Ave. To bo tudi proslava pete obletnice našega zbora. To gotovo že vsak ve, saj je bilo v listih poročano že pred več časa in ni izgovora, da se ni vedelo.
Mesec maj je mesec porok in svatb vseh sort. Pa tudi pri Triglavu se ženimo, saj bomo podali opereto "Kmetska ohcet" prav po stari šegi, obleka bo pa krasna narodna noša. Ta prizor bo prvič na odru.
Lepo besedilo in note je zložil ter nato podaril našemu zboru za predstavitev prvič na odru, naš poznani in odlični umetnik ter pevovodja g. Anton Schubel. Enak program še ni bil podan tu na zapadni strani.
Torej, na 4. maja bo rojstni dan Triglava. Skozi vsa ta leta je nas vodil naš "predsednik Jacob Jesenko. Ima veliko skrbi in dela, to vidim sama (saj sva v eni hiši), marsikaj bi lahko napisala o njegovem delu, pa mi je nemogoče, saj si lahko predstavljate zakaj. Ako se mu hočete izkazati hvaležne, kakor tudi vsem uradnikom, pevcem in pevovodji g. Schubelju, pridite in napolnite dvorano na ta dan. Zvečer ob 8. uri bo istotam velika plesna veselica. Za ples bo igral priljubljeni orkester*Johnny Vadnala in njegovih fantov. Spominjam se še, ko so pred 17. leti nastopili tu na zapadni strani, pa so ljudje pravili: . . ja, ti fantje bodo enkrat No. 1 . . in res jih vsak rad posluša. Torej, le zapomnite si ta dan že sedaj.
Vstopnice se dobijo pri pevcih v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave., pri g. A. Schublju v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. in v Oražmovi trgovini na St. Clair Ave.
Ob tej priliki bomo izdali tudi lične programske knjižice z oglasi. Vsem onim, ki so nam že naklonili svoje oglase, izrekamo našo toplo zahvalo, priporočamo pa se še drugim trgovcem, profesionalcem, društvom in posameznikom, da se pridružijo. Čas za izročitev teh pozdravov je do 15. aprila. Obvestite nas ob času!
Anna Jesenko, poročevalka.
Spomladanske misli
EUCLID, Ohio—Moje misli se te dni vrtijo okrog spomladi in spomini uhajajo na lepe spomladanske čase, ki sem jih doživela v mladosti.
Pred več leti, ko sem se znašla v tej deželi, sem imela vse drugačne misli in želje kot danes. Kot mlado in življenja polno dekle, sem se naselila v tej deželi, v kateri tedaj nisem pričakovala razočaranj.
Spomlad prihaja in ž njo bi moralo živeti življenje, pa kaj je? Nič! Le skrbi in potežkoče ti dela, ampak vseeno pa uhajajo spomini na leta v mladosti. Tam na tvoji trati se ti dvigajo zale in lepe spominčice, ki ti ogrevajo tvoje bolno srce nad izgubo onega, kar ti je bilo najdražje na svetu. Mnogo mater žaluje nad izgubo svojih sinov, ki so pustili svoja mlada življenja : pa se vprašajo, zakaj ? Ravno tako je z menoj ob spominu na sina, ki mi je bil najdražje, in o katerem še danes ne vem, kaj ga je doletelo, kje je pustil svoje nadebudno življenje!
Ko čitaš dnevno časopisje, ti silijo v ospredje zle slutnje, da se morda zopet ponovijo prizori, ki so bili na dnevnem redu v cojnem času. Ali mora mati res imeti vedno najtežje življenje, da bo vedno v skrbeh za sina, ki ga ljubi in nima več pravice do njega, ko doraste? Ko doseže polnoletnost, ti gospodarijo drugi nad otrokom in ne smeš niti vidno potočiti solze za njim. Ako se ti zgodi, da ne moreš prikriti solze, ki ti grenijo srce, se najdejo ljudje, ki imajo vse druge pomisleke o tebi.	,
"Usoda," pravi pregovor, "je kruta in narava se je maščevala nad kruto ženo, ki ji je dala nalogo, da rodi in trpi od spočetja do trenotka, ko se ti narodi dete." Koliko imaš lepih trenutkov, ko neguješ tvoje dete, in ko ti doraste, ti srce trepeta, noči so brez spanca, misli brez pokoja, kaj, le kaj je usojeno sinu? Ali ti je usojeno gledati njegovo srečo, ki jo mu tako iskreno že-
liš? Enkrat pač boš mati dovolj močna, da »e upreš sili, ki ti jo ne sme nihče odrekati.
Moje misli so zašle predaleč, pa kaj si m6rem za to. Ako potožiš prijateljici, ti odleže, nekateri ljudje smo pač taki, da zaupamo naše potežkoče papirju, ki je bolj mil kot so naši prijatelji-
Ako se ne oglasim po tem pismu, ki je namenjen vsem mojim sovrstnicam, želim vsem materam, ki so izgubile sinove v vojni ali drugim potom, zdrave in srečne velikonočne praznike!
Mary Medvešek.
Barber+onske novice
BARBERTON, Ohio—Malo je pozno ali boljše je kot nikoli. Torej, poročati moram, da je koncert, ki sta ga nam priredila zbora Slovan in Adrija iz Euclida, Ohio, uspel v vseh ozirih. V resnici si štejemo v čast člani in prijatelji društva Domovina, da nam je Ap mogoče imeti jih v naši sredi.
Kaj. takega ni še doživela naša naselbina, tako smo bili vsi veseli, stari in mladi, kar vsi pa smo postali mladi, če ne več, pa za en večer. Tukaj ljudje ne slišijo kaj takega, izjema je le nekaj družin, ki posečajo koncerte in igre v Clevelandu. Meni malo katera prireditev uteče, tako da nekateri mislijo, da živim v Clevelandu.' Jaz bi kar naprej poslušala našo prelepo slovensko pesem.
Hvala vsem pevcem in pevkam, ki žrtvujejo čas in denar ter se trudijo, da nas razveselijo. Zahvaliti se pa moram tudi drugim posetnikom, ki ste prišli s pevci, ker drugače naše dvo-
rane ne bi'mogli napolniti, ker je preveč prostora v njej samo za Barbertončane.
V nedeljo, 20. aprila bo pa zopet nekaj novega in posebnega. Prišli namreč bodo igralci dramatičnega društva Ivan Cankar iz Clevelanda, ki bodo vprizorili veseloigro "Davek na samce." Kdo ne pozna Johna Stebla ja, Maxa Travna, Mrs. lic in druge Cankarjeve igralce? Ne pozabite —prvo nedeljo po veliki noči, to je na 20. aprila ob 4. uri popoldne bodo ti igralci v Barbertonu. Vstopnice so naprodaj ter so po $1. To ni dosti, če si pomislimo, koliko igralci zamudijo časa za vaje in tudi brez stroškov ni.
Vsebina igre je zabavna in nasmejali se boste prav pošteno, pa saj je to tudi potrebno in dobro za zdravje. Prijazno vabim tudi druge Clevelandčane, da se pripeljete z igralci, posebno pa tisti, ki že dolgo obetate priti semkaj, kot so družine Ažman, Eršte, Kramarjev!, Čebron, Mr. in Mrs. Fatur, Mr. in Mrs. Pe-rushek, Mrs. Mežnaršič, Mrs. Stampfel, Mr. in Mrs. Stebla j, Mr. Močnik in še kaj več fantov pripelji s seboj. Post bo minil 12. aprila, potem pride kmalu krasni zeleni maj. Da ne pozabim družine Pongrantz in Debevec iz New Philadelphia, Ohio, Mrs. Odar in Čufar ter druge iz Can-tona, Ohio. Kaj pa naši sosedje iz Kenmorea in Akrona? Tudi vas pričakujemo. Iz Barbertona so pa domači in veliko članov društva Domovina. Vsaki naj pripelje nekaj prijateljev s seboj, pa bomo napolnili dvorano, četudi je velika.
Gospodinjski klub društva Domovina priredi svoj prvi pomladanski ples na veliko soboto, 12. aprila. Igrala bo godba Eddie Habat iz Clevelanda. Članice kluba vas vabimo, da nas pose-tite in tudi nam pomagate do večjega uspeha.
Težko se je ponesrečil v tovarni poznani Frank" Platnar, Bil je v bolnišnici skoro pet tednov, sedaj se nahaja doma. Želim mu, da se kmalu pozdravi!
Mary Nicholas.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
La Salle^ 111.—Umrla je Mary Dolanc, stara 68 let, članica društva SNPJ in KSKJ. Njen soprog Frank je umrl meseca oktobra 1950. Zapušča hčeri Mary Janko in Gale Dolanc, v Chicagu pa hči Fannie Terselič. Dalje zapušča štiri vnuke in vunkinje ter enega pravnuka in pravnukinjo.
Chicago—Umrl je poznani rojak Rudolf Schrauf. Pokojnik zapušča žalujočo soprogo, sina, hčer, brata in več drugih sorodnikov.
—V bolnišnici je umrl poznani John Sposta, star 60 let. Doma je bil od Novega mesta na Dolenjskem. Bil je član SNPJ. Zapušča soprogo in dve hčeri.
—Ko je na soboto zvečer 15-letni Victor Ločniškar prečil Archer Ave. in Mobile Ave., ga je zadel neki avtomobilist in mu prizadel poškodbe. Nahaja se še vedno v bolnišnici. Victor je edini sin Vinka in Tillie Ločniškar. Njegov oče je uslužbenec v upravništvu Prosvete.
—Pri družini jugoslovanskega konzula Jožeta Moravca so se zglasile rojenice in pustile zalo hčerko-prvovrojenko. — Poznani rojak Louis Steblaj se še vedno nahaja v okrajni bolnišnici, kjer so mu pred nekaj dnevi amputirali nogo.
Springfield, 111.—John Barlich, je že dalj časa na bolniški listi in se zdravi v bolnišnici St. John.
Herminie, Pa—Po dolgotrajni bolezni je dne 29. marca umrl John Kaus, star 72 let, član društva 87 SNPJ od 1. 1907 in bil tudi mnogo let blagajnik. V Ameriki je bival 48 let. Zapušča soprogo, dve hčeri, brata tukaj in enega v Nemčiji, dalje sestro tukaj in eno v Bovcu. Pokopan je bil 2. aprila.
Detroit, Mich.—Nanagloma je preminil Joseph Sonc. Rojen je bil 1. 1884, doma od Ljubljane. V Ameriko je prišel 1. 1907. Dne 10. marca je šel na delo in v tovarni nekaj dvignil, kar pa je bilo usodepolno zanj. Pripeljali so ga domov in zdravnik mu je naročil, da mora mirno počivati.
Ravnal se je po navodilih in legel v postelj, iz katere pa ni več vstal. V torek, 12. marca, mu je žena prinesla juho, a ga je našla mrtvega. Bil je zvest član društva 121 SNPJ, katero je oskrbelo pogreb. Tukaj zapušča ženo in sina, bratranca J. Grbca v Detroitu, dalje bratranca J. Rih-tarja v Fontani in brata ter es-stro v Jugoslaviji. Pokopan je bil 15. marca po civilnih obredih.
—V bolnišnici Mt. Carmel se nahaja Frances Gorup, kjer se je morala podvreči težki operaciji. Zdravje se ji polagoma obrača na bolje.
—V Highland Park General-bolnišnici se nahaja Anthony Novinc, kateri boleha na srčni hibi. V teku leta dni ga je nevarna bolezen že drugič spravila v bolnišnico.
Willard, Wis—Iz bolnišnice se je vrnil John Marinčič, ki je srečno prestal težko operacijo. Enako John Bergant. Oba se zdravita sedaj doma. Operaciji se je podvrgel Andrew Kavčnik in je še vedno pod zdravniško oskrbo. Andrew je dobro poznan v Clevelandu, kjer je živel 31 let, zadnja tri leta pa živi v Willardu, kjer vodi gostilno s soprogo Angelo.
West Allis, Wis.—Emilija Chr-nelich je iz stare domovine prejela žalostna vest, da je dne 29. januarja umrla njena sestra Anica Spendal, doma iz vasi Pra-peče, župnija Sv. Lovrenc na Dolenjskem .Zadela jo je možganska kap. Tam zapušča brata Janeza, v Clintonu, Ind., brata Ignaca in v West Allisu imenovano sestro.
Barberton, O.—Dne 21. februarja je bil hudo pobit pri delu v tovarni Frank Platnar. Pobit je bil na prsih.—Dne 21, februarja je umrla Frances Zupec, stara 60 let, doma iz vasi Podpeč na N^trattjskem. Tukaj zapušča moža-sitla, štiri hčere, dve sestri, šestnajst vnukov in vnukinj ter sestro v Clevelandu. Bila je članica KSKJ in SDZ.
Ob petstoletnici mesta Celja
YOU
can be the woman of the year
PRIPARI FOR NURSING— m* moit needed profession for women In a Notional Emergency
Talk to th# Director of NursM ot your local hosplral, or apply to o colkgiat* or hoipltal School of Nursing.
Lani, 11. aprila je minilo 500 let, odkar je celjski grof Friderik II. Celje povzdignil v mesto z vsemi pravicami in svobodšči-nami ostalih štajerskih mest. Nastanek in razvoj tega mesta, ki ima prelepo lego na južnem in najnižjem robu Celjske kotline, pa sega še mnogo bolj nazaj. Po starih izkopninah so zgodovinarji dognali, da so bila tla predavni kameni „dobi. Dokazano je tudi, da je bil kraj naseljen v bronasti, halstadski in la-tenski dobi, ko je tam prebivalo keltsko pleme Collatianov.
Številne najdbe novcev iz te dobe pričajo, da je skozi naselje tekla živahna trgovska cesta. Pozneje je naselje prišlo pod rimsko oblast in postalo nekakšno središče novoustanovljene rimske province Norika. Rimski cesar Klavdij je naselju naklonil mestne pravice. Iz tiste dobe tudi izvira ime—Celeia. Kmalu se je Celeia razvila v cvetoče mesto, ki je imelo svoj forum, kopališča, prekrasna svetišča, tlakovane ulice In dobro urejeno mestno kanalizacijo, o čemer pričajo številne izkopnine. Mesto je bilo obdano z obzidjem.
Upravno področje rimske Cq-| leie je segalo na severu na vrh Pohorja, na jugu preko Save do Litije in Rajhenburga, na vzhodu do Slovenske Bistrice, na zahodu'pa do Savinjskih alp. Mesto je bilo važno križišče mnogih cest, med katerimi je bila najvažnejša cesta, ki je vodila iz Italije preko Ljubljane in Celja do Ptuja.
Kdaj se je v Celeji začelo širiti krščanstvo, ni dosti podatkov. Legenda pa pripoveduje, da jo bil v tem mestu leta 284 obglavljen sv. Maksimilijan, ker ni hotel žrtvovati poganskemu bogu Marsu. Na prvo krščansko dobo
spominjajo ostanki starokrščan-ske bazilike, ki so bili izkopani leta 1897 na mestu današnje pošte. V dobi preseljevanja narodov, pa je bilo mesto pogostokrat opustošeno in je polagoma popolnoma izginilo.
V srednjem veku se Celje prvič omenja leta 824, ko je po zmagi Karla Velikega nad Obri Celjska kotlina prešla v last Frankov. Ustanovljena je bila mejna grofija ob Savi, ki jo je leta 828 Ludvik Pobožni podredil Bavarski. Leta 955 je pa prešlo Celje v novoustanovljeno Savinjsko marko, pozneje, v dobi celjskih grofov pa je postalo važno središče gospodarsko in politično močne celjske grofije. V tej dobi je Celje gospodarsko zelo napredovalo. V teku let so se vanj naselile mnoge odlične plemiške družine in bogati žid-je, ki so s svojim denarjem zalagali graščake celjske grofije.
Celjski grof Friderik II. je 11. aprila 1451 dotedanji trg Celje povzdignil v mesto z vsemi pravicami in svobodščinami. Ta grof je leta 1450 dal mesto tudi obzidati, obzidje pa je bilo dovršeno šele leta 1473. Zadnji celjski grof Ulrik II. je potrdil privilegije, ki jih je mestu dal njegov oče. Leta 1453 jo umrl Ulrik II. z njim je izumrl rod celjskih grofov. Celjska grofija je prešla v last Habsburžanov, ki pa so bili mestu tudi zelo naklonjeni.
Večina celjskih meščanov se je pečala z obrtjo ali trgovino. Obrtniki so bili organizirani v zadrugah—cehih. Nekateri cehi so bili ustanovljeni že v 14. in 15. stoletju. Cehovska pravila in privilegije so v 17. in 18. stoletju potrjevali razni vladarji. Meščani so imeli mnoge važne
trgovske pravice. Leta 1543 je postalo mesto središče prodaje morske soli. Vladarji so s posebnimi odredbami zabranjevali trgovino in sejme na deželi, da bi s tem koristili celjskim trgovcem in sejmarjem.
V	15. in 16. stoletju je mesto zelo trpole od turških napadov. Turki so Celje napadli in hudo izropali okolico. Tudi v času kmečkih uporov je bilo mesto zelo prizadeto. Leta 1515 so kmečki uporniki zasedli grad Gornje Celje in oblegli mesto. Toda grof Jurij Herberstein je upornike premagal. Ujeti uporni kmetje so bili večkrat zaprti v celjskem gradu. Med njimi tudi vodja kmečkih upornikov Hi" ja Gregorič. Prav tako kakor od upornikov in Turkov je mesto zelo trpelo tudi od vojaških čet, ki so po mestu plenile in ropale-Ogromno škodo so napravile francoske čete, ki so se od leta 1797 do leta 1809 trikrat nastanile v Celju. Mesto je bilo tudi večkrat poplavljeno od Savinje, devetkrat je pogorelo ali bilo zelo poškodovano od ognja, P& tudi kuga in kolera Celjanom prizanesla.
V	dobi protestantizma, ko P na Loki pri Zidanem mostu žup' nikoval Primož Trubar, se je nova vera hitro zanesla tudi v Celje, kjer jo je sprejela večina meščanov. Mestna uprava je bila v luteranskih rokah. V kapel' Sv. Trojico na Glavnem trgu
je redno vršila luteranska služba božja. Pozneje je začela oblast protestante preganjati. Meščani so bili prisiljeni pod prisego, da so sprejeli nazaj katoliško vei o. Na glavnem trgu pa so
javno zažgali protestantske
knjige. .
2e leta 1460 je Celje imelo mestno šolo, leta 1777 je dobilo (Daljo ua 4. strani)
m: *

JOHAN BOJER:

IZSELJENCI
ROMAN
(Iz Noryescine prevedel Božo Vodušek)
(Nadaljevanje)
župnik znova vpraša: "Ali tu-
še nihče ne stanuje v leseni hiši?" ^
Per premišlja. "Da pač, Irec." "Pa on je gotovo katolik?" Seveda. Irec je katolik.
Tedaj mladi mož pogleda ves ^ stiski svojo žsno in vzdihne. Potem se ne da nič napraviti."
"In Nemec tudi," pravi uci-%.
"Da, ali je Nemec tudi kato-^•k?" župniku se nekaj posveti. Per že ve. Ne, katolik sicer ampak pripada neki sekti, ki ^ imenuje Herrhuterji.
"Hm." župnik pogleda svojo zeno in znova zmaje z glavo. 'Tudi mi drugi ne stanujemo pravi Per z neko trdnostjo v glasu.
"Seveda, saj potem tudi za .^9-ju ni preslabo," prizna žup-ponudi svoji ženi roko in se Napravi, da odide.
Ko pa župnik in njegova žena Večerjata pri Elzi, Ana in Pavlina z vso vnemo pospravljata, čistita in brišeta v Erikova koči. Zakurita v peči. Kdo ima posteljno opravo? Da, nekaj volnenih odej in blazina visi zunaj na Vinici, treba jih je izprašiti. ^juhe mora posoditi Ana. Per je mnenja, da kar je prav, 3e prav, in župnik in jegova žena .'Gorata imeti kaj jesti. Že kar zdaj pride z vrečo krompirja in ovčjo gnatjo. Drugi naj prinesejo svoj delež. Ne, tukaj nihče' ^e trpi lakote in tudi župniku in njegovi ženi je ni treba. Pozno zvečer spremljata Ola Elza oba tujca na njun dom. ^ koči je prižgana svetilka, širi ^ Ugodna toplota, od raznih sosedov so znesli kuhinjsko opravo in jo postavili poleg peči. Ve-'ki kovčeg zavzema skoraj celo ^bo. Vendar tukaj diši po ples-^obi. Gospa se obotavlja sleči plašč. Gleda svojega moža in ko onadva odšla, omahne na lop in prične jokati.
Zrastla je v premožni rodbini, ^ ^ekem mestu na vzhodu. Hodi-^ Je na ples in nastopala na kon-^®ftih. aSnjala je o belo preples-. ^^em župnišču z vrtom in drev-S svetlimi sobami, služin-^^djo, omikano družbo. Njen jo je veškrat dražil s tem, ^ bosta šla kot misijonarja v
divjino. eVndar nikoli ni verjela, da misli resno. Bil je čudež, da je sedela zdaj tukaj in preživela pot. eVndar so tukaj? In ves ta mrčes, ki najbrž tiči v stenah, v posteljah in odejah. Grize in grize v robec in toliko, da ne plane in prične divjati.
Župnik hodi sem in tja po ilovnatih tleh male koče. Njegovi svetli lasje se zdaj pa zdaj zablešči jo v luči svetilke. Njegove oči so velike in polne prikazni, vendar njegov glas je mehak. Prav, zdaj sta tukaj. Ni bilo zaradi lastne zabave, da ni postal bankir kakor njegov bogati oče in brat, ampak da je izvolil poklic župnika. Imel je svoje namene. Ali ni videl vsega približno tako v svojih sanjah? "Draga Matilda," pravi—"župnik pri Culuka-frih lahko tvega življenje, da. vedrega duha ga stavi v nevarnost zaradi stvari, ki mu je na srcu. Tukaj sva med krščanskimi brati. Ali ne vidiš njihove prisrčnosti, ali ne vidiš darov?" Polagoma preide v šalo, pogladi jo po laseh in pravi, da je tukaj prav za prav zelo veliko prostora.
Hiša je dvanajst komolcev kratka in osem komolcev ozka. V njej lahko priredita ples. Da ni prostora? Tukaj so oceani prostora.
"Ah molči! Saj tukaj ni ničesar, da bi se dalo živeti. Spalnica, kuhinja, soba, kjer bi ti delal ... in .. . nekega dne soba za otroke ... vse v istem prostoru. In v kakšnem prostoru!"
"Da, da, draga moja, vendar pa je še veliko bolje, kakor če bi morala živeti pod kakim grmom."
O! Ugriznila je v robec in ga pogledovala z bliskajočimi se očmi.
"Nekoč je bil nekdo, večji kakor jaz—in ni imel ničesar, kamor bi lahko položil svojo glavo."
"Da, ampak bil je pri drugih v gostih."
"Saj midva sva tudi. In celo lastno hišo bova dobila."
"In odkod naj dobim deklo?"
"Ni nama treba dekle."
"Torej ne bom imela nobene oomoči? In živela bova morebiti leto in dan tukaj. Ali je sploh tukaj kak pek, kak mesar,
ali kak ' trgovec s kolonijalnim blagom?"
"Mislim, da ga ni."
"Torej morava poginiti od lakote."
"No, no, si bova že kako pomagala. Ali nisi opazila, kako ganljiva je cerkev ? In pomisli na vse te dobre ljudi, ki so leta in leta živeli tukaj v divjini, preden so mogli zgraditi božjo hišo. Ali si moreš misliti kaj lepšega, kakor pričeti tukaj—prav tukaj!" Razširil je roke in imel prikazen.
Tako sta pričela župnik in njegova žena v naselbini Nidaros.
XV
Nad pokrajino, ki je pokrita s slano, leži mesec. Bog ve, ali je rano ali pozno. Per Foil je že dolgo zunaj in hodi. V mesečini! meče temno brazdo preko zem-l I je. Roke mu tičijo v žepih, klo-' buk na tilniku, mogočna brada 1 kaže proti mesecu, kakor bi ga i hotel obiskati.	j
Za njim leži koča z Ano in! otrokoma. Obrne se—tam ni nobene luči. Ozre se proti vzhodu, proti zahodu, proti severu—ampak nikjer ni videti nobene luči. Pozno bo že. Precej dolgo bo že, odkar je odšel z doma.
Vendar tej stvari mora priti do dna. Zdaj mora obračunati s prerijo. Pridi! pridi! ga neprestano vabi. Per se noče vdati, ve. kakšna vrtoglavica se ga loti. Prav daleč v prerijo nikakor noče. Ampak zgodi se mu kakor pijancu. Najprej samo en po-žirek in potem vsi drugi. Iti mora dalje in dalje, zdi se, kakor da ga prerija vpija vase. Dalje in dalje in še dalje. In čim bolj se oddaljuje, tem bolj se ga loteva, vrtoglavica in tem bolj je brez moči pred tem, kar ga v notranjosti peče in boli. Spet je Ana in to pot skupaj s Simenom. Kadar more biti Per sam z njo, ne verjame tega. Ampak tukaj zunaj v preriji prične tako hudo boleti, stare rane se odprejo in krvavijo in krvavijo. Ali se ni tistikrat obesila okoli vratu temu —in temu—in onemu? Neumnosti, ali nisi odpustil? si hoče reči. Ali pa pomaga nocoj odpustiti? Ne, prerija ga vabi dalje in dalje in zdi se, kakor da neskončna ravnin^ izzvanja v mesečini ; vse, ■ vse je brezupno. (Dalje prihodnjič)
Razne koledarske zanimivosti
ZA RAZVEDRILO
V zoološkem vrtu:
On: "Ta kača ima silno moč. Celo vola zaduši."
Ona prestrašena: "Za božjo voljo, Janez, ne hodi preblizu."
TO ccNGu::
CANCER
AMERICAN CANCEL SOCIETY
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Želimo
vsem našim odjemalcem, prijateljem in znancem, ki so se v eni ali drugi' potrebi obrnili do naših podjetij.
Ostali vam bomo vedno hvaležni za naklonjenost in skušali povrniti uslugo za uslugo, na en ali drugi način. ,
Še enkrat—naj bodo velikonočni prazniki vam vsem v veliko in
prisrčno veselje.
Za vsa naša podjetja, se v imenu družine, kot predsednik korporacije Anton Crdina in sinovi, najlepše zahvaljujem.
ANTON CRDINA
Povprečni ljudje dandanes s koledarji nimamo neprilik. Samo pogledamo na stenski ali namizni koledar, pa vemo, kje smo časovno. Koledarji nam povedo za vse leto in tudi za mnogo let v naprej, na kakšen datum bo "padel" ta ali oni praznik ali drugače pomemben dan.
Vedno pa ni bilo tako in modrijani raznih starih narodov so si belili glave z ureditvijo koledarja oziroma koledarskega leta. Pravijo, da so Maja-Indijan-ci, bivajoči v sedanji Centralni Ameriki, imeli zelo natančen koledar popolnoma svojega izuma. Španci, ki so jih podjarmili, so uničili njihovo civilizacijo.
Pravo ali sončno leto je razdobje, ki ga naša Zemlja pocabi, da enkrat obkroži Sonce. Toda to sončno leto se ne more razdeliti na dneve, da ne bi navzkriž hodilo nekaj ur in minut. Pri urejevanju koledarja je vedno delala napotje tista razlika.
Rimski cesar Julij je s pomočjo znanstvenikov uredil za tiste čase zelo natančen koledar, ki je ostal v veljavi mnogo stoletij; bil pa je za neke drobce časa počasnejši od sončnega leta. Do leta 1582 je ta razlika nanesla 10 dni; za toliko so bili koledarji zadaj za sončnim letom. Papež Gregor Xni je s sodelovanjem znanstvenikov popravil takrat veljavni julijanski koledar in določil, da se preskoči 10 dni, od 4. oktobra 1582 do 15. oktobra. Zaostanek je bil s tem popravljen in z določitvijo prestopnih dni vsako četrto leto z ne kimi izjemami ob zaokroženih stoletjih je bil porabni koledar spravljen skoro natančno v soglasje s sončnim letom.
Značilno je. da so Izboljšani gregorijanski koledar takoj sprejele le nekatere države, druge pa so odlašale. Na primer, Velika Britanija je sprejela gregorijanski koledar šele v septembru leta 1752. Sedanje Zedinjene države so bile takrat še kolonija
IŠČE SE STANOVANJE
ZAKONSKA DVOJICA
z 21 mesecev starim otrokom išče stanovanje s 4 neopremljenimi sobami in kopalnico v okolici St. Clair in Superior Ave. Pokličite kadarkoli
SW 5-1666
Velike Britanije in so sprejele novi koledar istočasno z njo. Neodvisnost so si ameriške kolonije osvojile šele leta 1776. Naš prvi predsednik George Washington ima vsled spremembe koledarja dva rojstna dneva: po starem sistemu je bil rojen 11. februarja, po novem pa 22. februarja, kateri datum zdaj drži.
Kitajska je sprejela novi koledarski sistem šele leta 1912, Turčija leta 1917, in Sovjetska zveza leta 1918. Danes skoro ves civilizirani svet rabi gregorijanski koledar, vsaj v civilnih zadevah. Nekatere verske skupine pa še rabijo za svoje praznike stari julijanski koledar, ki je zdaj že 13 dni zakasnel za grego-rijanskim.
Letni časi se določajo po odnosu Zemlje pri ekvadorju napram Soncu. Te čase imajo znanstveniki preračunane do minute. Na primer, letos se je koledarska pomlad začela 20. marca ob 11. uri in 14 minut dopoldne. Poletje bo nastopilo 21. junija ob 6,13 zjutraj; jesen 22. septembra ob 9.24 zvečer, in zima 21. decembra ob 4.44 popoldne. To seveda velja le za severnd zemeljsko poluoblo. Na južni zemeljski poluobli imajo zdaj jesen in bodo imeli zimo, ko bo pri nas poletje.
*
Velika noč bo letos 13. aprila. Ta praznik se obhaja prvo nedeljo po polni luni, ki sledi 21. marcu in more biti tako zgodaj kot 22. marca ali tako pozno kot 25. aprila. Tako je leta 325 dolo-
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA NAPRODAJ
6 sob za eno družino; 2 porča, pod iz hrastovega lesa, 2 garaži, kombinacijska okna in vse ugodnosti. Klet pod vso hišo, fornez na plin. Takoj samo $3,000. Prodaja privatnik. Vpraša se za
Peler Rostan, 452 E. 158 St.
DELO DOBIJO MOŠKI
DELO DOBIJO ŽENSKE
IŠČE SE
dekleta ali poročeno žensko za delo, polni ali delni čas v pisarni.
Pokličite
L & M TOBACCO & CANDY CO.
KE 1-8777
in vprašajte za
JOHN E. LOKAR
NAPRObAJ
Delikatesna trgovina naprodaj
Na 6304 St. Clair Ave. Zelo prometen prostor. Poleg je tudi stanovanje. Za dogovor za ogled trgovine, pokličite
C. GRUEHL Realtor FA 1-1788 ali MU 1-1018
POZOR. ROJAKI v Barbertonu in okolici
Proda se stavbeno zemljišče ali lota, prav poceni. 50 čevljev široka, 150 čevljev dolga.
Proda se za $350.
Za podrobnosti se poizve pri MRS, MARY NICHOLAS, 508 Woosler Rd.. N. E.,
Barberton, O. ali JOSEPH MAKOVEČ, 392 E. 161 St., Cleveland, Ohio.
<><><><>0c><><><><><><><><>000< EDUCATION MOLDS OUR FUTURE
BETTER SCHOOLS BUILD A STRONGER AMERICA
>ooooooooooooooooc
Išče se delavce za
TRUCKERS LATHE HANDS TOOLMAKERS DIE MAKERS
za podnevni sift.
Dobra plača od ure. Brezplačna hospitalizacija in zavarovalnina.
BISHOP & BABCOCK MFG. CO.
VOGAL E. 49 ST. in HAMILTON AVE.
"OLIVER"
potrebuje
Operatorje
za
DRILL PRESS (Single Spindle) MILLING MACHINE VERTICAL-HORIZONTAL RADIAL DRILL PRESS
čil cerkveni zbor v mestu Niči v Mali Aziji, sedanjem mestu Is-nik v azijski Turčiji.
V davnih časih so mnoga ljudstva merila leta po luni, od polne lune do polne lune, pa to merilo se ni vjemalo s sončnim letom. Lunin mesec ima le nekako 29 V2 naših dni, torej 12 luninih mesecev ni dalo popolnega sončnega leta. Te razlike so skušali popravljati z dodajanjem po enega meseca v določenih letih ali pa so krojili mesece z različnimi števili dni. Stari Rimljani pa so imeli svoječasno samo deset mesecev v letu, ki pa so se zelo razlikovali med seboj po številu dni. Kralj Numa, ki je vladal okrog leta 700 pred našim štetjem, je dodal letu dva meseca, namreč januar in februar. Prej je bil marec prvi mesec v letu. Kot že omenjeno, je pozneje rimski cesar Julij koledarski sistem zelo izboljšal z vpeljavo tako zvanega julijanskega koledarja.
Zanimivo je ,da imena mesecev kot jih nazivamo zdaj, izhajajo od Rimljanov. Januarju je dal ime stari rimski bog Janus, ki da se je posebno zanimal za dotično letno sezono. Slikali so ga z dvema obrazoma, katerih eden je gledal nazaj, drugi pa naprej; včasi pa so mu dali tudi
štiri obraze, da je lahko gledal na vse štiri letne čase.
Februar izhaja iz latinske besede februo, ki pomeni čiščenje ali očiščevanje. Med starimi Rimljani je bil običaj, da so se v tisti sezoni s posebnimi prazniki in ceremonijami očiščevali grehov.
Marec ima ime po rimljan-skem vojnem bogu Marsu in je bil prvotno prvi mesec v letu. April izhaja iz latinske besede aprio, ki pomeni "odpreti." Takrat se odpira listno in cvetno pop je. Stari Saksi so ga imenovali Easter Month v počast boginje Easter, ki je bila boginja pomladi. Maju je dala ime rimljan-ska boginja Maia. Nekateri tudi sodijo, da ime prihaja iz latinskega izraza za rast. Junij je bil imenovan po boginji Juno. Julij je dobil ime po rimskem cesarju Juliju in avgust po cesarju Avgustu.
September, oktober, november in december pomenijo sedmi, osmi, deveti in deseti mesec, kar so bili v dobi, ko je imelo leto le 10 mesecev.
—NOVA DQBA
"Society načrt" vam pomaga hraniti!
Pridite. Poučite se o 3-vrstnem načrtu, ki vam bo pomagal graditi hranilno vlogo, ali pa pišite za
PROSTO KNJIŽICO
5 podatki te osebne posluge.

i/I
članica Federal Deposit Corporation
Prosto parkanje ko ste v bančnem uradu, zadaj poslopja, 127 Public Square Insurance
LATHES ENGINE LATHES LARGE TURRET LATHES BORING MACHINE HOBBING MACHINES EXTERNAL GRINDERS SURFACE GRINDERS ASSEMBLERS (heavy non precision)
Incentivna plača takoj od začetka na incentivnem obratovanju zgornjih del.
TOOL DIE MAKERS TOOL MAKERS TOOL ROOM MACHINE OPERATORS TOOL CUTTER GRINDERS EXPERIMENTAL MECHANICS FLOOR INSPECTORS SHEET METAL LAYOUT FABRICATORS
Dobra plača od ure; morate biti pripravljeni delati 2. ali 3. šift; plačane počitnice in prazniki, klavzula o življenjskih stroških, avtomatična progresivna plača do maksimuma, prispevajoča skupinska zavarovalnina za delavce in družine, 5% premija za 2. šift. 10% premija za 3. šift. Employment urad odprt dnevno od 8. do 4.30 zvečer, ob sobotah od 9. dp 12. opoldne.
The Oliver Corp.
19300 EUCLID AVE.
KE 1-0309
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega prot revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel. Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
We can accurately duplicate the prescription glasses you now wear outdoors, in protective and absorbent CALOBAR and RAY-BAN, for protection of your eyes from the harmful INFRA-RED and ULTRA-VIOLET rays from sunlight.
SLAK
OPTICIAN , AT NORWOOD AND GLASS
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
Chicago, 111.
REAL ESTATE FOR SALE
HELP WANTED MALE
EXPRESS HANDLERS — Night work. Age 21-44. Able to speak and write English. Apply
Railway Express Agency, 410 Milwaukee Ave.
WANTED TO RENT
78 AKROV MLEKARSKA FARMA
zapadno od Wauconda na tlakovani cesti.—Dobra hiša s 5 sobami na hribčku; velik hlev, kokoš-njak in druga farmska poslopja v dobrem stanju. $25,000. 600 kokoši, ki valijo jajca. 58 akrov dobre obdelovalne zemlje, drugo na hribu in s peskom posuto. Se proda.
10 AKROV—V Arlington Heights. Oglejte si dobro, rodovitno zemljišče.—Tudi lote v prilegajočem kraju, 100x250 se prodajajo po $600.
C. A. <30ELZ, Chicago SHeldrake 3-8113
BUSINESS OPPORTUNITY
Good opportunity to buy — MASSAGE PARLOR — South side. Good live trade. See to appreciate.
Call PRospect 6-6428
FEMALE HELP WANTED
WAITRESS — To work in Golf Club. Good salary and tips. Meals and uniforms furnished.
Phone Northbrook 564
DESPERATE TWINS — We sleep in mommy's dinette. Couple. 3 year old twins, need 4-5-6 rooms unfurnished. S.E. or S.W.
ESsex 5-2180, No response call RAndolph 6-6125
BEING EVICTED April 25. Responsible couple, 3 children and dog, desperately need 5-6 room unfurnished apartment. Any good location. Moderate rental.
spring 7-0308
RESPONSIBLE Building Contractor, wife, infant, need 2-3 room apartment. Prefer vicinity 63rd & Crawford. Moderate rental. Portsmouth 7-6833, 9 a.m.-4 p.m. After 4 p.m.—RAndolph 6-6125
RESPONSIBLE Couple (Newly-weds to be) need 3 room unfurnished apartment with stove and refrigerator. Prefer N.W. Suburbs. Will decorate. Moderate rental.
PRospect 2670
3 RESPONSIBLE Adults need 5-6 room unfurnished apartment. Any good location in Lakeview district. Moderate rental.
RAndolph 6-6125
HELP WANTED
Power Sewing Machine Operator
WORK WHERE YOU WILL GET THE FOLLOWING ADVANTAGES:
1.	HIGHEST SALARY
2.	EXCELLENT BONUS
3.	IMMEDIATE STEADY EMPLOYMENT
4.	SALARY INCREASES BASED ON PRODUCTION
5.	FRIENDLY SUPERVISION
6.	TRANSPORTATION—STREET CAR, BUS, SUBWAY
7.	HOSPITALIZATION PROGRAM
8.	NO AGE LIMIT
APPLY WITHOUT DELAY__PHONE PERSONNEL DEPT.
KABO, INC.
729 MILWAUKEE AVE.
MOnroe 6-1010

.1
STRAN i.
ENAKOPRAVNOST
t.
DIREKTORIJ
SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA NA WATERLOO ROAD
15335 Waterloo Road
ŽELI
VSEM DELNIČARJEM IN ROJAKOM V SPLOŠNEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
SON CLEANERS & DYERS
ČISTILNICA
GLAVNA TRGOVINA IN DELAVNICA
406 EAST 156th STREET. IVanhoe 1-5252
PODRUŽNICA
526 EAST 200th STREET. IVanhoe 1-5221
Mi pridemo iskati in dopeljemo na dom. Lastujemo in obratujemo lastno čistilnico, kjer izvršimo prvovrstno delo pri čiščenju in likanju. Se priporočamo.
MICHAEL A. SON, lastnik
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
Kadar je kaj narobe z vašimi vodnimi cevmi, pokličite nas. Vedno garantirano delo.
MICHAEL CASSERMAN
Plumbipg, Heating and Repairing
187U0 Shawnee Avenue
IVanhoe 1-3877
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
STANDARD FOOD MARKET
854 East 185th Street
Polna zaloga finega svežega in p reka j enega mesa
in grocerije.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
WELCOME TAVERN 937 E. 222nd St.
TONY IN CHRISTINE KEBE, lastnika serve
icMtaSTMER
h^Lundms
Ako si zaželite kozarec svežega piva ali pristnega vina, kozarček dobrega žganja, pridite k nam. Vedno prijazna postrežba in yesela družba.
Naša spodnja dvorana je pripravna za svatbe in druge zabave.
VSEM MOJIM ODJEMALCEM SE ISKRENO ZAHVALIM ZA NAKLONJENOST IN SE PRIPOROČAM ZA V BODOČE
Pri meni je prvovrstno delo, dobra roba, zmerne cene.
GABRENJA SHOE HOSPITAL
Edini slovenski čevljar v Euclidu 22100 IVAN AVENUE
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! ■■»''' g' g' '
OB PETSTOLETNICI MESTA CELJA
(Nadaljevanje z 2, 'strani)
glavno šolo s tremi oddelki, leta 1808 pa gimnazijo. V šoli so bili vedno hudi boji za slovenski jezik. Leta 1897 je bil v gimnaziji uveden pouk v nemško-sloven-skem jeziku v nekaterih razredih, ki pa so bili vsi podrejeni nemški gimnaziji. Tudi v Celju so bili slovenski profesorji voditelji narodnega gibanja. Profesor Valentin Konšek je začel leta 1848 izdajati Celjske slovenske novine, naslednje leto pa Slovenske novine. Štefan Koče-var je leta 1861 ustanovil v Celju slovensko čitalnico, leta 1885 je bila ustanovljena Družba sv. Cirila in Metoda, tekom naslednjih let pa je dobilo Celje precej raznih slovenskih društev.
Celje ima mnogo zgodovinskih znamenitosti. Med temi nekaj starih cerkva in drugih zgradb. Tu naj omenimo le staro grofijo, nekdanjo last celjskih grofov, ki je bila leta 1926 do 1927 resta-vrirana in prenovljena. Mestni muzej se ponaša z mnogimi dragocenimi zbirkami. Med temi je zlasti lep rimski lapidarij in iz-kopnine iz paleolitske dobe, ki so jih izkopali v svetovno znani Potočki zijalki.
Po velikosti je Celje tretje mesto Slovenije. V mestu in lepih predmestjih je v lepem razvoju industrija in obrtništvo. Posebno industrija je v letih po osvoboditvi hitro napredovala. Najvažnejše industrijske panoge so—kovinska industrija, izdelovanje emajlirane posode, opeke ter kemična in lesna industrija. Na hribovitem ozemlju južno od mesta so precejšnjega pomena obsežni kamnolomi in žganje apna.
Med zadnjo vojno je bilo mesto od bombardiranja hudo poškodovano. Te rane je celilo in v glavnem zacelilo do preteklega leta. Tako je lani dobilo v glavnem svoj prejšnji izgled. Kljub temu pa še marsičesa pogreša in bo treba v prihodnjih letih še pridno delati in graditi, saj se, kakor vsa jugoslovanska mesta, tudi Celje po osvoboditvi naglo veča.
Predvsem je'treba misliti in se čimprej lotiti regulacije Savinje, ki je s svojimi poplavami že tolikokrat delala težave meščanom in okoličanom. V zvezi z regulacijo Savinje pa je še nešteto vprašanj regulacije mesta, ki pa bo terjal ogromnih izdatkov, zato ga bo mogoče uresničiti šele po dograditvi glavnih objektov petletke. Pred regulacijo Savinje bo treba obnoviti kanalizacijo ter vodovodne in plinske napeljave. Zdaj se v glavnem kanalizacija priključuje na šta-re rimske kanale. Izviri so nepravilno izpeljani in jim manjka modernih distilnih naprav.
Ena največjih težav je pa tudi v Celju kakor večinoma povsod v industrijskih središčih Jugoslavije, kjer »e danes tako hitro veča in krepi industrija—pomanjkanje stanovanj. Po osvoboditvi je bilo v Celju mnogo zgrajenega. Tudi tovarne so zgradile za svoje delavce mnogo lepih stanovanjskih hiš in pro-vizorjev. Tako je zgradila Tovarna emajlirane posode štiri stanovanjske hiše, vsako po 16 stanovanj. Po eno veliko stanovanjsko hišo je zgradilo podjetje Beton, Lesna industrija Celje, Cinkarna, Mestni ljudski odbor in Železnice.
Cela vrsta podjetij je zgradila provizorje. V tem letu bo mestni ljudski odbor zgradil dom ljud skega zdravja, v katerem se bo do preselile ustanove in uradi, da bodo prosti za stanovanja dosedanji prostori. Tudi privatniki so precej zgradili. Vendar pa je stanovanjska stiska še zelo velika. Izračunali so, da bo v prihodnjih desetih letih moralo dobiti Celje še 4,390 stanovanj, da bo zadovoljeno potrebam.
Razvoj mesta po osvoboditvi zahteva tudi modernejšo cestno razsvetljavo. Predvsem bo treba razširiti omrežje razsvetljave na nova naselja okrog mesta
kar se bo zgodilo se letos. Od leta 1945 je bilo zgrajenih na novo in asfaltiranih novih cest v dolžini 2,000 metrov. Urediti je treba še pet kilometrov cestišč ter tr^e sredi mesta. V preteklem letu je dobilo Celje mnogo novih ali preurejenih nasadov. Urejen je bil Trubarjev park, kamor nameravajo postaviti Trubarjev spomenik. Dalje je bil urejen lep nasad na Šlan-drovem trgu. Tovarna emajlirane posode pa je uredila nasade okrog šole za učence v gospodarstvu.
Letos je začelo delovati Olepševalno društvo, ki je preosno-vano iz dosedanjega turističnega ^ruštva po vzgledu Maribora. To društvo bo v marsičem znatno pomagalo mestnemu ljudskemu odboru pri nadaljnji ureditvi in olepšavi mesta. Za letos je v načrtu ureditev nasadov v delavskem središču Gaberje, dalje park pod Kalvarijo, nasadi v Zidanškovi ulici ter ureditev sprehajališča na levem bregu Savinje. Potem pa pride na vrsto centralni park na Golovcu, kjer se v okolici razvija novo naselje. V načrtu je tudi obnova mestnega parka pod Anskim vrhom in Miklavškim hribom.
Danes ima Celje celo vrsto šol, saj delujeta v mestu dve osnovni šoli, pomožna šola, dve višji gimnaziji, učiteljišče, ekonomska srednja šola, šola ze) učence v gospodarstvu in glasbena šola. Naval učencev na te šole pa je vsako leto večji, zato dosedanji prostori ne zadoščajo, čeprav je pouk deljen na dopoldanski in popoldanski. Treba bo misliti na zgradbo novih večjih šolskih poslopij. Začasno pa bodo to težavo odpravili s tem, da bodo za šolske razrede izpraznili in preuredili nekatere že obstoječe zgradbe.
Gledališče je bilo med vojno od Nemcev porušeno. Po osvoboditvi so začeli graditi novo, toda gradnja se je nekam zataknila baje zaradi načrtov. Za novo gledališče so veliko prispevali zlasti obrtniki, večja celjska podjetja, pa tudi ostali delovni ljudje iz Celja in okolice. Z gradnjo so začeli pospešeno šele lani in dela zadovoljivo napredujejo tako, da računajo, da bo
novo gledališče lahko začelo s predstavami že letos.
Mestni muzej in študijska knjižnica sta v istem poslopju, ki je že samo po sebi kulturni spomenik. Tudi to poslopje je bilo med vojno poškodovano, popravila pa bodo izvršena letos. Muzej se nenehno širi. Ob deseti obletnici Osvobodilne fronte je bil odprt nov oddelek, ki hrani dragocene dokumente in predmete iz časa narodnoosvobodilne borbe. Lani 29. novembra pa je bil odprt galerijski oddelek.
Centralna ljudska knjižnica je bila ustanovljena takoj po osvo-voditvi. Bila pa je v neprimernih prostorih. Ko je bila preseljena v prostore nekdanje kavarne Triglav se stalno širi. Število knjig in obiskovalcev se- stalno veča. Obiskovalcem je na razpolago tudi čitalnica, ki je bogato založena s časopisi in revijami.
Malo evropskih mest se more ponašati s tako bogato zgodovinsko preteklostjo kakor prav Celje. Tla Celja in njegove okolice krijejo še marsikatero zgodovinsko skrivnost in dragocenost, ki čaka raziskovalca znanstvenika, da jo odkrije. Tudi na tem delovnem področju se bo v bodoče vse storilo, kakor se je doslej. Zato je v Celju začel izhajati "Celjski zbornik," ki bo posvečen poljudnoznanstvenemu raziskovanju celjskega področja. Zbornik bo izhajal enkrat na leto. V njem bodo znanstveni delavci zabeležili vse, kar bodo zgodovinsko pomembnega od-kriU in dognali s celjskega področja.
Celjani se tudi zelo zanimajo za razne vrste športa. V Celju deluje vrsta športnih društev, med katerimi se najbolj uveljavlja atletsko društvo "Kladivar," ki je med prvimi v državi, saj je na raznih tekmovanjih odneslo že 29 rekordov. Tudi mlado športno društvo podjetja "Beton" se v nekaterih panogah lepo razvija. Sgortna društva so si v Celju in okolici uredila lepe športne prostore, ki jih sama vzdržujejo. Tako si je na primer atletsko društvo "Kladivar" priskrbelo finančna sredstva z lastno ekonomijo, b^ifejem in kinom.
Tako danes žive in delajo v Celju, mestu z zgodovinsko preteklostjo in lepo bodočnostjo.
Iva Slokan.
Vesele velikonočne'praznike in obilo piruhov želimo vsem!
BRODNICK BROS. APPLIANCES & FURNITURE
IMAMO POPOLNO ZALOGO NARODNO OGLAŠEVANIH IZDELKOV:
POHIšTVA za spalnice—modernih in raznih stilov POHIŠTVA ZA SPREJEMNICE—modernih in raznih s,tilov POHIŠTVA ZA OBEDNICE—modernih in raznih stilov KUHIKIJSKE OPREME—lesene, iz kroma in plastike LEDENICE—na plin in elektriko DOMAČIH FREEZERJEV LI KALNI KOV ŠIVALNIH STROJEV
• KUHINJSKIH LIJAKOV in KABINETOV TELEVIZIJSKIH SETOV RADIJSKIH APARATOV PRALNIH STROJEV—avtomatičnih ELEKTRIČNIH ČISTILCEV PRIBOROV PREPROG, LINOLEJ ROASTERJEV MIXERS PRA2ILN1K0V PLOŠČ
FRIGIDAIRE IN MAYTAG IZDELKOV Vse za celi dom po LAHKIH POGOJIH
16013-15 WATERLOO RD.
IV 1-6072 — IV 1-6073 CLEVELAND 10, OHIO FRANK JOS. BRODNICK—JOHN J. BRODNICK, lastnika
Sledite Alice Weston na WXEL televizijski postaji (Channel 9) vsak ponedeljek, sredo in petek od Idol .30 pop.
za Frigidaire.
Zglasite se in se registrirajte za BREZPLAČNE RECEPTE.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIVA VSEM!
eoniE-
S^eal
DRAUGHT
aild Sandtuiches
TABLt■9EaVIC^
AL-MAR CAFE
828 East 140th Street. LI 1-9788
SLOVENSKA GOSTILNA PIVO — VINO — ŽGANJE
Vedno postrežemo tudi z okusnim prigrizkom.
THE LAKE ERIE BUILDING MATERIAL CO.
1321 MARQUETTE AVE.
HE 1-5080
PRODAJALCI FINEGA GRADBENEGA LESA ŽE NAD.
50 tet na enemu naslovu.
Odprto dnevno od 8.30 zj. do 5. pop.
Želimo
vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
J. KRECIC
GROCERiJA IN MESENINA
1056 EAST 61si STREET
Zahvaljujemo se za naklonjenost do sedaj, ter se priporočamo, da se še v naprej poslužite naše trgovine za nakup fine mesenine in grocerije.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo * vesele velikonočne praznike!
CLARA & LOUIS SLAPNIK
6102 St. Clair Ave. - HE l-l 126
KRASNO CVETJE ZA NEVESTE. ŠOPKI, CVETJE V LONCIH IN VENCI
Zahvaljujemo se za naklonjenost v preteklem letu in se priporočamo rojakom v naklonjenost za bodoče.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
PRIJATEl'S PHARMACY
Slovenska lekarna
St. Clair Ave. Cor. East 68th St.
ENdicott 1-4212
FRANK & JOHN CAFE
FRANK ZNIDARŠIČ IN JOHN COPIC, lastnika
1259 Marquette Ave. - EN 1-9808
Zahvaljujemo se za dosedanjo naklonjenost ter se prn poročamo za poset v bodoče. Našim gostom vedno postrežemo prvovrstno z najboljšim pivom, žganjem i" vinom ter prigrizkom.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
NORWOOD HOME BAKERY
SLOVENSKA PEKARIJA
6218 St. Clair Ave. - HE 1-7158
Fino pecivo, potice, kruh in torte za praznike boste dobili pri nas.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!

10. aprila 1952
KNAKOPRAVNOSE
STRAN 5
Lojze čampa:
Velika noč leta 1944 v bolnici v Italiji
(Nadaljevanje)
V	deželo je prihajala pomlad. Sneg na Apeninih je kopnel, zgi-neval in naraščajoče vode niso šle samo po starodavnih strugah, marveč, kjer se jim je zljubilo. Zadnje dni pred odhodom smo morali okusiti vse strani hribovske vlage, ki je na meni zapustila skoraj usodno posledico. V hiši, kjer sem vzel slovo, so opazili na meni, da nekaj ni v redu, da je odšel apetit in da se me je oprijelo čudno razpoloženje, za katerega domači niso znali razlage. Saj se gre vendar domov in vojna se bliža koncu! Potrebna sredstva za potovanje bodo dali Nemci, torej kaj je s tem človekom ...
Ko smo se naložili na vojaška tovorna vozila, smo drveli po krasni italijanski cesti med gričevjem, potoki in rekami proti Perugia, kjer nas je Mednarodni rdeči križ predal nemški oblasti, ki nas je izročila italijanski orožniški postaji, da postopa z nami po danih navodUih. Vsakdo ve, da je vsako mesto, četudi ni velemesto, za novodošjega precej tuje. Ni treba veliko namena, da se zgubiš po ulicah. Mi smo dobili vodnika, ki nas je peljal skozi mesto na orožniško postajo. Vrsta je bila precej dolga, jaz sem bil menda na koncu te vrste. Nerazpoloženje, ki je bilo dano že zadnje dni pred odhodom iz zadnjega bivališča in ki se je povečalo na vožnji, se je spremenilo v slabost..
Še danes vidim stopnice pred mestno hišo v Perugia. In ni mi treba posebej obujati spominov, da si ponovim sliko, kako je prihajal mrak, kako se je prostor pred magistratom praznil, kako je bilp na enkrat v mestu videti le kako nemško vojaško vozilo, civilno prebivalstvo pa je izginilo v domove. Bila je odrejena policijska ura. Saj smo bili v vojni in cesta, ki pelje mimo Perugia je glavna cesta na jug proti Rimu, ki je bil oddaljen le kakih 80 kilometrov in na sever v glavna italijanska mesta in iz njih, če hočete, ker je šlo za "os Rim-Berlin," dalje proti Berlinu.
V	tej osamljenosti in zapušče-nosti, v pomladanskem somraku me je opazilo oko nemške straže in sem začutil na rami človeško roko, slišal pa tudi glas v popačeni italijanščini, a takoj nato v čisti in vojaški nemščini, kdo sem, odkod in kam. Osornost je izginila kmalu po prvih besedah. Ko je straža videla, da ji odgovarjam v nemščini, ji je odleglo. Ni treba biti vojak in to je v tujini. Vsakdo, ki naleti na svoj materni jezik, je tega dogodka vesel. Italijani niso znali nemščine, to se razume. Pa tudi tisti, ki so bili na oblasti, se z nemščino niso mogli sprijazniti niti v najprimitivnejših vsakodnevnih izrazih. Obratno je bila italijanščina Nemcem popolno-nia tuja. Skratkg,, straža je bila uslužna in ko sem dopovedal svo ]o usodo in ko je videla, kar je bilo tedaj že jasnp, da z menoj zdravstveno nekaj ni v redu, je
ustavila eden od vojaških avtomobilov, me naložila nanj in odpeljala v kasarno italijanskih orožnikov. Dobro vem, da tudi tam ni bilo treba posebne spretnosti, da sem opravičil svoj izostanek.
Komandant mi je odkazal ležišče in celo priporočil mojim tovarišem, naj mi pomagajo in naj gledajo, da ne bom lačen. Treba je bilo ostati v kasarni nekaj dni, predno je bilo na razpolago zadosti vozil, ki so te skupine odpeljale na prvo železniško postajo v gornji Italiji severno od Perugia, kjer je železnica še funkcionirala, v umetniško mesto—Firenze. Tokrat mesta Fi-renze jaz nisem videl
Bolezen je hitro napredovala. V veliki sobi, kjer so nam bile odkazane na tleh slamnjače za ležišča, sem se skril v kot. Bal sem se vsega. Vsako jed sem odklanjal in niso pomagale ne grožnje ne prigovarjanja, da bi kaj zavžil. Konec jezika je odpovedal. Črnogorci so se začeli mene izogibati. Vsakemu obrazu sem očital, da se mi smeje; kjerkoli je kaj štrlelo iz izdu ali bilo naslonjeno ob zid, je imelo pošastno režeč se obraz. Če so Črnogorci peli narodne popevke, sem jim očital, da opravljajo pogrebne svečanosti. Dokazoval sem jim, da mi delajo krivico, kakor tudi, kaj vse sem storil zanje, bodisi kot tolmač, bodisi z intervencijami pri italijanskih oblasteh, če je nastopila potreba.
Blodnja se je kopičila ,na blodnjo, vem pa, da mi je bila velika uganka, kaj je pravzaprav z me-njo. Prsa so bila ledeno hladna, glava pa kakor v peklu in kakor
da bo počila vsak trenotek. Možgani še funkcionirajo, četudi ne več tako jasno, ko so naenkrat popolnoma odpovedali in se kakor v polsnu vzbudili ali tistega dne ali pa dva dni kasneje, tega nisem poskušal ugotoviti, ko sem se naenkrat znašel v bolnici stoječ pokonci pripravljen za rentgensko sliko in so zdravniki ugotovili, da imam obojestransko zastarelo pljučnico v njenem največjem razvoju.
Ta razvoj je trajal osem dni in je uprava bolnice, kar mi je pri-marij povedal kasneje, iskala prostor, kjer naj bi bil zakopan. Ali ni bilo pokopališča v Perugia? Naravno, bilo je. Toda slučaj je značilen. Razumljivo je, da je prebivalstvo Perugia sto odstotno katoliško. Tudi pokopališče naj bi bilo le za katolike. Fašistična propaganda, ki je blatila Jugoslavijo, ni izbirala sredstev, da bi prikazala to državo v taki luči, da bi bila Italijanom kar najbolj tuja in kot tako, ki naj se zaničuje in nanjo gleda navzdol. Kaj je to pravo-slavje, katero izpovedujejo Srbi, vzhodni obredi in podobno, o tem Italijani v srednji Italiji niso imeli niti pojma.
Da je prebivalstvo v Jugoslaviji raznih ver, o tem Italijani niso bili poučeni. Pravoslavje pa naslikano propagandno ne samo kot katolicizmu tuje verstvo, s katerim v nauku kot takem nima veliko bistvenih razlik in mu je bližje kot protestantizem. Še več. Vernik pravoslavja, kar naj velja za splošno za Jugoslavijo, je bil očrnjen in katoliku v Italiji naročeno, da naj se izogiblje.
Potem, ko je bila kriza presta-na, sva se o slučaju razgovarja-la s primarijem bolnice. Trdil mi je, da je v zdravniški službi v isti bolnici že svojih 40 let in da je moj slučaj drugi slučaj njegovega življenja, ko me zastarela pljučnica s tako visoko temperaturo, ki je trajala več kot normalno dobo, ni pobrala. Prav resno sem ga vprašal, da ker nisem pravoslavec in če bi res umrl, kaj bi bili napravili z menoj. Moram reči, da je bil tudi on sam z odgovorom v zadregi, kakor da zdravnika, ki zdravi, usoda mrtvega telesa nič več ne briga ...
Zelena Umbria! Perugia je prastaro mesto, kjer se še danes poznajo sledovi gradbenosti starih Etruščanov. Leži na hribu in daje diven pogled na zeleno Um-brijo. Strel iz Perugia in na drugi strani je druga sklenjena veriga, ne baš visokega hribovja, ravno Perugi nasproti pa čepi ob pobočju tega gričevja znano ita-
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Peikovsek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
BIJKOVXIK STUDIO
JOHN BUKOVNIK, slikar 762 EAST 185th STREET, IV 1 1797
Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure v nedeljo od 10. do 3. ure
BIRMANSK
IN
PRVO-OBHAJILSKE
POSEBNOSTI
MOŠKA ZAPESTNICA
$33.75
FED DAVEK VKU.	ANTIMAGNETIC
WATERPROOF	EXPANSION BRACELET
17 JEWEL LUMINOUS DIAL
SWEEP SECOND .
SHOCKPROOF
INCABLOC STAINLESS STEEL
NAŠE LASTNE "CERNE" URE
ŠTIRI KRASNI STILI!

"CERNE" ŽENSKA URA • ČISTO ZLATA • 17 JEWEL
*33
FED. DAVEK VKLJUČEN
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO ZELENE EAGLE ZNAMKE
JEWELRY COMPANY
6412 ST. CLAIR AVE.
HE 1-0465
lijansko mesto Assfsi, rojstno mesto v Italiji najbolj popularnega katoliškega svetnika Frančiška Asiškega. Po sredi doline med obema hribovjema ali gričevjem je dolina, skozi katero teče reka Tevere, ki se vije proti jugu dalje proti Rimu, ga preseka in se pri Ostia, v rimskem času znanem pristanišču, izliva v morje. Tudi glavna cesta iz Rima na sever se vije tod mimo. Če pa gre za reko in glavno cesto, doline med grmičevjem, je naravno pričakovati, da gre tudi za važne mostove. Kake tri kilometre vstran od bolnice, tako ravno izpostavljen za pogled, je bil kraj z važnimi, mostovi. Zavezniško letalstvo jih je bombardiralo nekajkrat na dan. Večinoma neuspešno.
Zelena Umbria! Kako simbolične so bile noči, kako simbolični dnevi, ko se je zelenila zemlja, ko je poganjalo življenje vidno, kakor se bohoti le v Italiji v spomladanskem času in kako je človeško sovraštvo v istem času hitelo, da razbija. Toda razbijalo je le to, kar je človek sam ustvaril. Narave ni moglo ukloniti. Nekaj izruvanih dreves, nekaj požarov v gozdovih je ^apustilo spomenike, ki pa naravi niso škodili. V tem divjem nasprotju med zemljo in naravo in njenim
naravnim hrpenen jem po ustvarjanju, je bila tedaj ravno Perugia dokaz in torišče, kjer je uganjalo svoje orgije človeško sovraštvo. Človek ostane koncem koncev le človek, posebno, ko se zaveda svoje malenkosti, če ga je samo enkrat kaka bolezen pošteno prijela. V dobi okrevanja potem, ko je bila presta-na kriza, mi je bilo možno iti iz stavbe ven na verando in skupno s primarijem sva opazovala divje prizore na nebu In na zemlji v okolici Perugia. Kako so ameriška in angleška letala bombardirala spodaj ležečo cesto in mostove, ki gredo preko Tevere; kako so se spopadli v zraku letalci; kako odskakujejo padalci, ko jim gori zadeto letalo, sestreljeno po protiavijonskem topništvu; kako tulijo sirene, ki opozarjajo na nevarnost in ne veš, ali se skrij v stavbo, ali se predaj usodi na prostem ...
Noči so bile v gotovih momentih naravnost blazne. Mesto po glavni cesti spodaj v dolini, so Nemci dirigirali svoje prevoze, recimo po stranskih ulicah, toda skozi mesto Perugio. Britanska špijonaža je izsledila to taktiko Nemcev. Začela je bombardirati ceste, po katerih naj bi šli ti prevozi. Če bi vse bombe zadele pravilno, naj bi še šlo. Toda
vprašajmo se, kakšna škoda bi bila po zadnji svetovni vojni in koliko ljudi bi bilo pobitih, če bi bila zadela vsaka krogla, vsaka bomba in vsak šrapnel svoj cilj!
V šolo, ki je bila naravno prazna, so se naselili begunci otroci iz krajev južno od Rimsf. Tam so se v tistem času vršile vojne operacije. Otroci so pobegli v Perugio, da tam počakajo na konec vojne. Prišlo jih je na stotine in so bili spra\djeni v šolsko poslopje, ko je bomba, ki je hotela bombardirati nemški prevoz, udarila ravno v sredo tega šolskega poslopja, ga porušila in pokopala pod seboj nekaj sto nesrečnih mladih beguncev . . .
Bolnica je imela na strehi veliko znamenje Rdečega križa, znamenje, da je bolnica. Toda v bližini bolnice je bila vojašnica in so jo vzeli na piko ameriški letalci. Bombardirali so jo z vsemi vrstami bomb, za nameček pa odmetavaU še zažigalne bombe. Ena je udarila v bolnico v prvem nadstropju, se kakor blisk potikala po eni izmed sob in popisati paniko, ki je nastala med bolniki, je kratkomalo nemogoče. Ne veš ali gre za blazneže, ali za v usodo vdane, za svet preklinjajoče ali za obupane ljudi.
(Dalje prihodnjič)
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE

Euclid Race Dairy & Ice Cream Co.
503 EAST 200th ST.
IVanhoft 1-4700
VOŠČIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRUHOVI

The May Co s Basement
FANTJE; pridružite se velikonočni povorki!
RAYON in NYLON~
Gabardine
Suits
Mere 8 do 16
Baš ob času za velikonoč . . . deške gabardine obleke, iz rayona in nylon% ki se ne zgrbanči . . . eno in dvo-prsni vzorci . . . d^a žepa na eno-prsnih vzorcih . . . pas po hollywoodskem stilu. V srednje sivi, rjavi ali svetlo sivi barvi. Mere 8 do 16.
dodatne hlače 3.98
Deški 2-komadni
LEISURE SUITS
14
.50
•Posebno za velikonoč . . . lepo ukrojene obleke, ki se ne zgrbanči j o . . . popolnoma podložene. V rjavi, tan, plavi ali zeleni barvi s plaid rokavi in zadaj. En par hlač v kontrastni in en par v enaki barvi. Mere 5 do 12.

Deške Vse-volnene
TWEED
VRHNJE
SUKNJE
14
.95
Moško ukrojene za boljši pristoj
Deške vse-volnene tweed vrhnje suknje ^a velikonoč. Moško ukrojene da imajo bolj i stil in se lepše prilezejo. Bal ovratnik. V srednje rjavi in plavo - sivi barvi. Mere. 6-12.
The May Co. Basement oddelek z deško opravo
Milica Ostrovška-šaup:
JURIJEVSKO JUTRO STARE DONKE
Sonce razsipa samo belo sre-l brc. Kakor sneg se bleščijo ste-! ne še spečih hiš in vrtnih zidov,! a rosne kapljice na mladem i drevju in grmovju v tistih vrto-' vih so lesketajoči se demanti. |
Široka ulica se rahlo vzpenja: v modro jutranjo meglico. V svežem zraku še trepetajo s hri-: ba zadnji zvoki iskre koračnice. Stara Donka na prizidku svoje I revne hišice jih še sliši.	i
Navsezgodaj že jo je bila zbu-l
HLAČE ZA DEČKE
mere 3 do 18 Cene;
$3.95, $4.95, $6:95, $8.50
Velika izbira, trpežno blago
PASOVI IN NARAMNICE
NOGAVICE
K L O Tu K I
Cene: $1.95, $2.50. $2.75
ČEPICE Cene: 95c, $1.25, $1.65
Velika izbira, znani izdelki
v zanesljivi slovenski trgovini
FRANK BELAJ
MOŠKA IN DEŠKA OPRAVA
6205 ST. CLAIR AVE.
dila bučna pesem ciganske godbe, pomešana z živahnim cepe-tanjem mimoidočih. Pod oknom so hodile trume veselo čeblja-jočih meščanov na "uranak" Jurijevega dne, na bližnji hrib k pojedini, pesmi in kolu.
V sobi je bilo še mračno. Don-ka je bila vstala in si pobožno umila oči. Tega dne se ne bo do-teknila nobenega dela: praznik je.
Iz skrinje je dvignila črno atlasto jopo, na širokih rokavih z zlatim vezom obrobljeno; v lase si je splela majhen fes, da ga je bilo komaj videti sredi gostih črnih, samo malo osivelih kit, ki so ji v tesni kroni krasile glavo. In zlato, prastaro brošo je pripela nanj, prav v sredi, nad čelom.
Stopila je na široko stopnišče, ki se drži vrtnega zidu, in sedla na prizidek. V rastoči svetlobi se je vedno jasneje odražal njen obraz: temnopolt, okrog oči in nalu že razoran, samo lice še napeta, zdrava, a oči—Pravijo, da je bila lepa Donka, pa je še. Kadar ti pogleda v dušo z živimi, razumnimi očmi.
New Style Shoes
.J
for Easter!
SHINE in PATENT LEATHER
See our sweet "dress up"
styles . . . dainty in "appearance and sturdy in construction! Expertly fitted.
&
3.98
and up
R:
MANDEL'S SHOE STORE
SHOES FOR THE WHOLE FAMILY
6125 ST. CLAIR AVE.
Vsem vesele, velikonočne praznike in obilo piruhov!
V tem pi'azničnem jutru pa so | sanjave, skoro dekliške.	i
Nosnice ji vzdrhte. Skozi ostri jutranji zrak je zadehtelo po rdeči vrtnici, ki je to noč prvič vzcvetela v njenem vrtu. Donka čuti:
To je jutro, ko so pastirji odgnali prvič svoje črede ovac v planine.
To je jutro, ko ima zrak in voda in vsaka zel posebno poživljajočo moč. To je jutro manta-fe, čarobne mantafel
Ozre se v svoj skromni vrtiček pod seboj. Smehljaje se ji obstoji oko na belo pokritem, ilovnatem loncu pod rožnim grmom. Vso noč so s pisanimi trakovi povezani šopki v vodi čakali proroške zore Jurijevega dne.
Pol skrivnostne, pol norčave so prišle včeraj, naj jim Donka prerokuje mantafe. Samo ona da še zna kakor v starih časih. Druge, mlade, pa berejo iz starih zapiskov, hladno, brez moči.
Druga za drugo bodo prihitele s še zaspanimi očmi. Oprezno se bodo ozirale, ali jih ni zapazil kdo, da hite navsezgodaj k Don-ki na obzidani vrt.
Druga za drugo so pritisnile na zarjavelo, okorno kljuko in potisnile velika, surova vrata.
Posedle so pod rožni grm, nad kratkokrilnimi oblekami zavite v tople rute, ker hladno je juri-jevsko jutro. Ob pokritem loncu pa sedi dekletce z zavezanimi očmi in Donka na nizkem stolčku.
Z očmi preleti sedem dekliških obrazov, ki nestrpno zro vanjo, in se nasmehne. Nič ne reče, ampak misli:
Niste študentke prava, moderna šivilja, gimnazijska matu-ranka, zdravnikova lepotica, kotlarjeva pretkanka.—
Sedem bledih obrazov ste, ki v pričakovanju trepetate za večno lepoto—ljubezen.
Kakor v davnih časih sedem Turkinj, ki zavite v skrivnostne tenčice za zaklenjenimi vrtnimi vrati pod rožnim grmom čaka turških proroških izrekov.
Kakor v starih dneh sedem Srbkinj, ki v pisanih šalvarah (šalvara so hlačam podobna turška krila), v svilenih ogrinjalih za zaprtimi vrati pod rožnim grmom čaka srbskih dolgih prerokb.
Donki se obraz zresni in nepremično se zazre v odkrušeni košček bližnjega zidu. Sedem mladih teles se rahlo zgane ob njenem svežem glasu:
"Ne vem, kaj je prišlo vame! Odkar sem te zagledal, nimajo miru več ure moje. Zapustil bi dom, očeta in mater in sestre in bi šel za tvojo mehko stopinjo, kamorkoli! Mimo moje hiše pridi in droben kamen vrzi preko zidu. Pobral ga bom, ga poljubil žarko in vedel, da veš za mojo bol."
Obmolkne Donka, seže po roki deklice, ki so ji bile zavezane oči, in jo približa posodi. Vse oči sledijo gibu deklične roke: iz lonca se prikaže z rumenim trakom obvezan šopek vijolic.
Čigav je? Žar v vseh očeh zamre l azen v dveh. Deklica zardi in seže po svojih vijolicah. Odslej je slišala Donkin glas, a razumela ni pomena več.
"Ljubi, pridi zvečer mimo skrivnih vrtnih vrat. Skozi špranjo mi reci eno samo besedo besedo, da zaslišem tvoj glas, da ovonjam tvoj dih. Odkar sem te zagledala, te božajoče spremlja moje hrepenenje vsepovsod. Pridi! Umrem brez tebe—
V dekliški roki se prikaže tulipan. V zadregi se dekleta spo-gledajo. Čigav je? Ne oglasi se nobena. Kako bi svoje najtišje hrepenenje vrgla njim v posmeh?
Spet je spregovorila Donka in pojoči glas je prerokoval ljubezen in sovraštvo, ljubosumnost in samotnost. Na njenih licih sta vedno bolj vidno žareli dve rdeči lisi in oči so se bleščale, kakor bi ne bile več Donkine.
Stare proroške besede so z neznano močjo odpahnile zarjavele duri skritih kamric njene duše. Iz njih je neizživljena, zadušena mladost poslala zadnji bledi žarek v majsko jutro. Donko je zabolelo in zapela je mantafe svojega življenja:
"Zakaj ne prihajaš več? Kako si me mogel zapustiti? Ko pa si me znal tako ljubeče božati, tako omamno poljubovati ? Ni te več k meni. Zgrnili so se okrog tebe oče, mati, sestre, tete, vsi—
in njihove vsiljive besede so mi te iztrgale. Njo, bogato, neljub-Ijeno popelješ v cerkev. Gorje —" bridko, zateglo je izzvenelo. Žalostno je zadnje dekle prijelo svoj šopek.
Stara Donka sedi na prizidku svoje revne hiše. Gleda po skrbno pometeni ulici za dekleti, ki so odhitele na svoje domove; še je čuti klepet lesenih nanul (Na-nule so grškemu koturnu podobna obutev, ki sestoji iz visokega lesenega podplata, a na nogi ga drži en sam širok jermen).
Meglica je spuhtela, sonce je že-visoko; v njem poteze Donki-nega obraza otrdijo, se poostrijo, gube mečejo ostre sence.
Ona misli: "Kljub hrepeneče-mu sijaju v očeh boste šle, kakor odhajajo vse. Poteptale boste jurjevske šopke in stopile preko njih v cerkev k svatbi.
Ti, študentka, ob doktorju, bogatem, da boš brezskrbno legla v novo, udobno življenje; čeprav bo ves drugačen od fanta iz manfate.
Tebe, maturantka, bodo prepričali, da je ugleden trgovec redka priložnost. Šla boš z njim, čeprav bo računarsko pust.
In ti, živa, nagajiva, boš v bolečini poklonila svojo mladost staremu obrtniku, ker nimaš dote in te ne bi vzel ljubljeni iz majskih sanj.
Vse boste šle in si boste laga-
le, da se je izpolnila prerokba, in ne boste ugledale več čudežne lepote jurijevskega jutra.
Tudi Donko so snubili, mladi in bogati: ona je samo smeje odkimavala.
Rogale so se sosede; mar nismo tudi me ljubile, a drugega vzele? Glejte jo, kako se prevzema, revščina!
Donka je stisnila zobe, toda ni sklonila glave—ni poteptala jurijevskih cvetic.
Zato je sama na svetu, Donka. Za tuje ljudi pospravlja, čisti, pere. Po vse dni je zaklenjen njen tihi vrtiček.
Včasih pa negibno sedi na prizidku in sanja, zravnana, ponosna, še v starost^ lepa.
Voščilo in naznanilo!
Vsem svojim prijateljem in znancem v Kane, Pa., Girard, O., Cleveland, O., in drugod sporočam, da sem se preselil v New Smyrna Beach, Fla.
Želim vsem
zgornjim kakor tudi novim prijteljem v New Smyrna Beach, Fla., vesele Velikonočne praznike in obilo piruhov!
PETER ROSTAN
. BARVAR in QEKORATOR 449 East 158th Street (v Clevekndu začasno)
novi naslov 824 N. ORANGE ST., NEW SMYRNA BEACH, FLA.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
DR.WILLIAH J. LAUSCHE
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
15621 Waterloo Rd. - KE1-4212
DR. P. B. VIRANT
OPTOMETRIST
PREGLED OČI — PREDPIS OČAL Napravimo očala po predpisu za Jugoslavijo.
15621 Waterloo Rd. - IV 1-6436
v poslopju North American banke Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!





Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želiva vsem odjemalcem in prijateljem!
NORTHEAST APPLIANCE & FURNITURE
JERRY IN GENEVIEVE BOHINC, lastnika
22530 LAKE SHORE BLVD.	RE 1-2303
Najlepša hvala vsem za naklonjenost v preteklosti in se toplo priporočamo v bodoče!
ČLANI SLOVENSKEGA GROCERIJSKEGA IN MESARSKEGA KLUBA V COLLINWOODU
HOLMES AVE. MARKET—15638 Holmes Ave. JOHN DOLENC—573 E. 140th St.
JOHN KAUSEK—19513 Kewanee Ave. . LEO KAUSEK—15708 Saranac Rd. JOE KUHAR—383 E. 156th St.
GEORGE VRANEZA—315 E. 156th St.
LOUIS OSWALD—17205 Grovewood Ave. JOE PETRICH—26594 Lakeshore Blvd.
JOHN SKOF—1170 E. 174th St. JOE SISKOVICH—15804 Waterloo Rd.
SOBER AND MODIC—544 E. 152nd St.
FRANK TAUCHAR—485 E. 260th St. MRS. ANNA TOMAZIC—16821 Grovewood Ave. WALTER CLAUSEN—16226 Arcade Ave. LOUIS URBAS JR.—17305 Grovewood Ave.
žele vsem svojim odjemalcem
VESELE VEUKONOCNE PRAZNIKE IN OBILO PIRUHOV!
ter se priporočajo za naklonjenost
JOE METLIKA. 33916 Lake Shore Blvd.
Willoughby, Ohio ANDREW VICIC—485 E. 260 St. JOE JANES—16016 Parkgrove Ave. STRUMBEL & RADELL, 17001 Grovewood Ave. JOHN KUHAR. 640 E. 185th St.
— NEAKTIVNI ČLANI —
JOHN ASSEG—23550 cAardon Rd.
FRANK CEBUL—15638 Holmes Ave. JOE JANZEVICH—19131 S. Lakeshore Blvd. FRANK KASTELIC—19048 Shawnee Ave. LUDWIG RADDELL—111 E. 196th St.
JOHN SIVEC—17931 Neff Rd.
LOUIS URBAS SR.—23430 Chardon Rd. JOE MODIC—315 E. 156th St.

! =5=
VSEM ŽELIMO VESELO A L E L U J O !
Ml VEDNO SKUŠAMO NUDITI SIMPATETIČNO IN ZADOVOLJIVO PO-SLUGO KO SE DRUŽINA PREMINULEGA OBRNE DO NAS
Louis L. Ferfolia
LICENCIRAN POGREBNIK
9116 Union Avenue Michigan 1-7420
SVEC PHARMACY
LEKARNA 3790 EAST 116ih ST. — VU 3-5143
Pridite po vaše lekarniške potrebščine k nam.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
ANTON ZELEZNIK
■ SLOVENSKA MLEKARNA
3298 West 58th St. MElrose 1-1857
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
DAMO DVOJNE EAGLE ZNAMKE V TOREK IN ČETRTEK
FUCK'S SERVICE STATION
5936 Ackley Ave. - MI 1-9864
MOTOR TUNE-UP AND REPAIRING OIL — GAS — WASH
Priporočamo se avtomobilistom, da se ustavite na naši postaji, ko potrebujete gasolin, olje ali kaka popravila na avtu.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
C
SQUARE BAR CAFE
3839 East 93rd Street
Diamond 1-3409	GOSTILNA
Mr. in Mrs. JOE ZADNIK, lastnika
Našim gostom vedno postrežemo s finim žganjem, vinom in pivom ter z okusnim prigrizkom. Se priporočamo za obisk.
John Adams Dry Clean. ^ Tailoring
3772 EAST 116th STREET
Obleke sčistimo in zlikamo, da zgledajo kot nove. Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
FRANK VRČEK
KROJAČ 15180 BROADWAY — MAPLE HEIGHTS, OHIO
Obleke sčistimo, zlikamo in zakrpamo kot nove. Se priporočamo v naklonjenost.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
ŽIVLJENJE POSOJILO JE. NI DAR
Življenje posojilo je, ni dar —
in ker ne veš za konec svoj nikdar,
izrabljaj umno čas: trenutek vsak ravnaj kot modrijan in poštenjak.
Hvaležno sprejmi, kajti smrt ne čaka, pijačo, ki življenje jo nataka.
Po vnanjem svetu svojih želj ne kroji, njihova kal naj raste v duši tvoji.
In hlapec tujih sodb nikdar ne bodi,
stvari po videzu nikdar ne sodi.
Ne terjaj, da se morajo vrteti po tvojih željah — skušaj jih umeti,
da boš (ker ne ravnajo se po nas), ti naravnal po njih svoj svet in čas.
PREVEDEL MATEJ BOR
Dr. Venčeslav Arko:
PRISPEVEK K SPOZNAVANJU GOLŠIŠČ IN GOLŠAVOSTI
Namen zdravniških delovnih izletov, da se prebivalstvu približa potrebna zdravniška pomoč, je brez dvoma dober. Izkušnje zadnjih let pa kažejo, da je ta način stika zdravnikov s prebivalstvom nezadosten, kar se tiče ugotovitkov in uspehov, pa v nobenem sorazmerju z opravljenim delom in številom sodelujočih.
Delo teh izletov je obstajalo predvsem v preiskovanju bolnih in v izdajanju zdravil. Pri tem je bilo med bolniki opaziti večidel kronične primere, ki so obredli že kdo ve koliko zdravnikov, medtem ko akutno bolnih skoro ni bilo, ker so pač že prej šli bodisi h krajevnemu zdravniku ali naravnost v bolnico/Naše akcije so imele v bistvu samo moralen uspeh. V strogo zdravstvenem pogledu že zato niso mogle biti uspešne, ker je vsa pomoč obstajala v enem samem obisku zdravnikov, namesto da bi se potrebnemu prebivalstvu nudila trajna pomoč, bodisi z nastavitvijo zdravnika ali vsaj z ustanovitvijo zdravstvenega doma. Daleč boljši uspeh so imele zobozdravstvene ekipe, ki so lahko vsaj do neke mere asanirale zobovje in s tem preprečile razne komplikacije v obliki revmatiz-ma, vnetja ledvic itd., ki se javljajo kot posledica zobne gnilobe.
Osnovne pomanjkljivosti delovnih izletov so bile sledeče;
Prvenstveno bi se morala na vsakem izletu prirejati zdravstvena predavanja, kar se je pogosto opustilo. Ravno tako se je opuščal tudi vsak študij krajevne patologije. Zato seveda tudi ni bilo nobenega predloga za izboljšanje življenjskih razmer in preprečevanja bolezni.
Pravilneje bi bilo, če bi težišče našega udejstvovanja bilo v prvi vrsti spoznavanje krajevne, zdravstvene problematike in šele v drugi vrsti zdravljenje raznih bolezni. Taki nalogi pa so kos samo zdravniki, ki iz svoje
ill
>1
e.
i

dolgoletne prakse ob bolniški postelji točno poznajo vse vzroke in osnovne pogoje bolezni ter posledice pomanjkljivega, pre-kasnega zdravljenja ali vobče opuščenega zdravljenja. Pri tem se je treba izogibati običajne miselne poti, na primer tifus povzroča bacil tifusa, temveč je treba tudi ugotoviti, kako se je voda okužila z bacilom tifusa, in potrebno ukreniti, da se to v bodoče prepreči.
Študij krajevne, zdravstvene problematike odnosno osnovnih pogojev krajevnega obolevanja je bolj ekonomičen, zahteva manj ljudi, v pogledu uspehov in ugotovitkov, pa vendar visoko prekaša vsak še tako uspešen navaden delovni izlpt, ko konec koncev ne morfe pokazati drugega kakor visoko število preiskanih, ne da bi se poglobil v vzroke, ki v grvi vrsti povzročajo bolezni. Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da ugotovitki takega študija in z njim zvezani predlogi za izboljšanje življenjskih razmer in preprečitev bolezni pomenijo na eni strani vrhunec pa tudi konec zmogljivosti in dejavnosti zdravniških krogov, na drugi strani pa so ti ugotovitki osnova za udejstvovanje drugih, predvsem tehničnih krogov, ki lahko realizirajo naše predloge glede oskrbe s pitno vodo, ureditve stanovanjskih razmer, poljedelstva itd.
V kratkem času pronikniti v bistvo kraja je brez sodelovanja s krajevnimi činitelji nemogoče. Vsak tak izlet mora biti skrbno pripravljen. Treba se je povezati predvsem z učiteljstvom. Na ramah tega leži vsa propaganda pred nameravanim izletom. Na kraju samem pa nam pokaže higienske in zdravstvene pomanjkljivosti, katerih sicer niti opazili ne bi. Končno je zopet uči-teljstvo tisto, ki skrbi, da se zdravniški predlogi za izboljšanje higienskih razmer tudi resnično izpopolnjujejo.
Tak način udejstvovanja je koristen tudi za vsakega bolniškega zdravnika. Na eni strani spozna prvobitne vzroke bolezni in si s tem dosti bolj širi obzorje kakor pri čitanju strokovnih knjig. Na drugi strani pa ve šele potem, ko je spoznal terenske razmere, v pravi meri ceniti delo krajevnih zdravnikov in uči-teljstva, ki se vrši ob vse drugačnih pogojih kakor v bolnici, ki je opremljena z raznimi aparati in razpolaga s šolanim strokovnim osebjem.
Takih zdravstvenih problemov imamo v izobilju tam, kjer se pojavljajo bolezni ali poškodbe množično. V tem pogledu ima skoro vsaka pokrajina svoje zdravstvene posebnosti. Tako je pojav pasje trakulje in ledvičnih kamnov vezan predvsem na Dalmacijo. Za nekatere kraje Slovenije pa je med drugim značilna golšavost.
#
Pod golšavostjo razumemo povečanje ščitnice, ki nastopa lahko posamič, v nekaterih krajih pa množično. Nas zanima predvsem zadnja oblika, tako iz socialnih kot iz zdravniških razlogov.
Ščitnica je žleza s tako zva-nim notranjim izločevanjem. Njen izloček, ki prehaja v kri, je velike važnosti v presnavlja-nju ter umskem in telesnem razvoju posameznika.
Če ta žleza neha delovati, je v težkih primerih posledica popolna bebavost ali pa vsaj zmanjšanje umskih in telesnih sposobnosti prizadetega.
Prekomerno izločevanje žlez» istotako vodi do težkih bolezenskih pojavov, vendar so to bolj redki primeri.
Nenavadna golša lahko v veliki meri ovira dihanje in poži-ranje, če že ne upoštevamo lepote nakaze.
Pojav množične golšavosti i vezan na posebne kraje, na tak zvana go^šisča.
, Golšišča so zemljepisno dobro omejeni kraji. V glavnem gre za gorate predele do 1,000 metrov višine ali pa za močvirne kotli-
(Dalje na 8. strani)

Bliss Road Builders Supply CO.
!
22292 LAKELAND BLVD.
RE 1-5858
#
EUCLID, OHIO
V zalogi imamo popolno izbero PITTSBURGH PAINT CO. PRODUKTOV — čopiče — wall-hide — varnii — enamel — barvo za hiše zunaj in znotraj, kakor tudi popolno zalogo produktov za obvarovanje pred močenjem (Waterproofing).
FRANK DERDICH in ERNEST LUZAR, lastnika.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN MNOGO PIRUHOV ŽELIMO VSEM!
»
m
I
m i
I

Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
JOHN in ALBINA MRSNIK. lastnika
MAPLE TAVERN
30200 EUCLID AVE.
WICKLIFFE, OHIO
Najlepša hvala vsem za dosedanjo naklonjenost ter se priporočava za bodoče.
POSTREGLA BOVA VEDNO Z DOBRIM PIVOM, VINOM IN JEDILI.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
Vsem mojim odjemalcem se iskreno zahvaljujem za naklonjenost in se priporočam za bodoče.
OGRIN'S SHOE HOSPITAL
ANDREW OGRIN, lastnik
18508 Shawnee Avenue
GAIETY BAR INN
16223 Waterloo Road
Fina žganja, piva in vina—domača kuhinja
Vsaki petek pohane ribe
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
MR. IN MRS. JOHN TERČEK, lastnika
PLES VSAKI PETEK IN SOBOTO
Prave vesele in zadovoljne velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in posetnikom Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
JOHN TAVČAR, tajnik
ANTON MEŽNARŠIČ, LOUIS HROVAT, MATEVŽ MESEC in FRANK JAZBEC,
KLUBOVI NATAKARJI
MR. Cr MRS. VICTOR LISJAK
10513 UNION AVENUE
GOSTILNA Cordials — vino — pivo in ale za na dom.
Se prijazno priporočava prijateljem in .znancem v naklonjenost.
Želiva vsem vesele in srečne velikonočne praznike!
A .
Vesele in blogaslovljene velikonočne praznike vsem Slovencem, novim in starim
želi
OBLAK FURNITURE CO.
SLOVENSKA TRGOVINA S POHIŠTVOM
6612 ST. CLAIR AVE. - HE 1-2978
g : ! :
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
SHADY LAKE PARK
R. D. 3 Hudson, Ohio
KABINE, KOPALIŠČE, IZLETNIŠKI PROSTORI, RIBOLOV, CLAM BAKE LOG CABIN RESTAVRACIJA
Za rezervacije pokličite Kent 6959
MIKE TURK, poslovodja JOSEPH in KAROLINA ZADNIK, lastnika
SIMS BROS., Iiic.
SLOVENSKI TRGOVCI
7727 BROADWAY AVE. BR 1-7070
8812 BUCKEYE ROAD TY I 1221
ELEKTRIČNI PREDMETI — HIŠNA OPREMA IN VSAKOVRSTNI PRIPOMOČKI Maytag, Frigidaire in Bendix produkti, poleg mnogo drugih vodilnih predmetov za dom
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
LEO'S MARKET
GROCERIJA iN MESNICA ZELENJAVA - SADJE - PERUTNINA
11118 Revere Ave. - MI 1-6215
SE PRIPOROČAMO V NAKLONJENOST Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
EMPIRE COAL
OLGA POCOHONTAS
8202 Broadway - VU 3-3416
Vsakovrstni premog po zmernih cenah. Se priporočamo.
MRS. ANNA FORTUNA, slovenska lastnica Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
H. 0 H. HARDWARE 3796 E. 116 St. - DI1-3048
Trgovina z vsakovrstno železnino, Sherwin-Williams barvo in varniši. — Se priporočamo v naklonjenost.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
MEDVE & SONS
MESNICA 3790 E. 116 ST. — VU 3-3564
Za okusno in prvovrstno mesenino—sveže ali prekajeno ter vsakovrstno perutnino, živo ali očiščeno, kakor tudi za fine doma narejene klobase pridite k nam.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
PERUTNINA
Našim cenjenim gospodinjam se priporočamo, da si naročijo razno perutnino pri nas. Imamo popolno zalogo vsakovrstne najboljše perutnine, živo ali sveže očiščeno.
Priporočamo se tudi za naročila za svatbe, bankete, zabave in druge priredbe. Vam postrežemo vedno prvovrstno in po zmernih cenah.
V naši trgovini dobite tudi najboljša sveža jajca.
MAPLE HEIGHTS POULTRY
Mr. in Mrs. Andy Hočevar in sinovi, lastniki 17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS, O. Tel.: Montrose 2-2330—na domu: Montrose 2-2912
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
PRISPEVEK K SPOZNAVANJU GOLŠIŠČ IN GOLŠAVOSTI
(Nadaljevanje s 7. strani)
ne. Nahajamo jih po celem svetu, v Jugoslaviji pe predvsem v Sloveniji, v južni Makedoniji in deloma v Bosni. Splošno se misli, da je glavni vzrok golšavosti pomanjkanje joda. V obmorskih krajih, kjer dobi prebivalstvo z uživanjem rib dovolj joda, zato ne opazujemo golšavosti.
Vzroki so različni:
Predvsem je velikega pomena pitna voda. Med prebivalstvom veljajo za nevarne—golšni studenci, v katerih okolišu se pojavlja golšavost ne le med ljudmi, temveč tudi med živalmi. Za- i nimivo je, da deževnica in snež-| niča ne povzročata golšavosti,] zato se domneva, da zadobi tej škodljive lastnosti talna voda, | ko pronikne skozi določene ze-! melj.3ke plasti. Preiskave so ugotovile med drugipi pomanjkanje joda in prisotnost bakra, ki zavira delovanje izločka ščitnice. Obstoji tudi možnost, da bi radioaktivne snovi, ki se odlagajo v ščitnici, mogle zaradi izžarevanja uničiti ščitnice in s tem povzročiti, da ščitnica neha delovati.
Prehrana je ravno tako važna. Prebivalstvo teh krajev je večinoma siromašno. Njegova prehrana je enolična in obstoji v glavnem iz žitaric, zelja in slič-no. Če krmimo na primer zajce izključno le z zeljem, lahko pri njih s takim poskusom povzročimo golšo.
Ozirati se moramo tudi na dednost. Otroci« golšavih mater so večinoma golšavi. Znana stvar je, da se hribovci večinoma ženijo med seboj, kar od svoje strani tudi doprinaša k nastanku golše. Ponekod pa obstoji celo vraža, da se duševno stanje bebave žene popravi, če zanosi.
Posebni znaki golšišča so torej:
1.	Zemljepisni položaj,
2.	množična golšavost,
3.	golšavi bebci,
4.	enolična prehrana,
5.	način življenja (medsebojna ženitev).
Podpirajte trgovce, ki oglašajo v Enakopravnosti
G. nahajališče golšnih studencev,
7. golšavosti živali.
V bližnji in daljni okolici Maribora imamo več golšišč, med temi tudi nižinsko golšišče okrog Beltincev v Prekmurju. V načrtu je, da se vsi ti kraji sistematsko preiščejo. Prvi tak izlet na Pohorje je bil nameravan nedavno. Iz tehničnih razlogov je odpadel, zavoljo česar sem se priključil ekipi tovariša dr. Po-harja in dr. Svetliča, ki sta v Tednu matere in otroka vršila preglede otrok v Žetalah odnos-no v Novi Cerkvi. Zaradi vzorne predhodne propagande, pri čemer ima največje zasluge ta-mošnji šolski upravitelj tovariš Pučko, ki nam je osebno tudi pomagal pri preiskavah, nam je uspelo v Žetalah pregledati 257 otrok in 56 odraslih. V Novi Cerkvi, ki leži približno devet kilometrov severne je, pa je bilo pregledanih 77 otrok.
Opirajoč se ne podatke tovariša Pučka, naj v naslednjem podam karakteristiko Žetal v zemljepisnem pogledu, v pogle-i du prehrane in načina življenja prebivalstva.
Krajevni ljudski okraj Žetale ima 2,200 prebivalcev in leži v ozki dolini, ki jo zapira na vzhodu Macelj (623 metrov), na jugu Donačka gora (883 metrov), na vzhodu pa je nižje gričevje. Proti severu se dolina ljukasto odpira v smeri Ptuju.
Zemlja Sestoji iz laporja s tenko plastjo humusa. Posamezne družine imajo približno po štiri hektare zemlje.
Kraj je znan kot pasiven. Prebivalstvo se hrani večinoma z okopavinami, koruzo in zeljem. Mesa skoraj nič uživajo. Kadar pa kolinijo, postopajo zelo neekonomično, tako da jim čez leto ostane dokaj malo svinine v shrambi.
Posamezne družine so zelo bogate otrok (štiri do osem). Večinoma se ženijo med seboj.
Izraziti golšni studenci niso poznani. Če dodana še, da imamo v premeru približno sedem kilometrov zračne črte Krapino s toplimi izvirki ter Rogaško Slatino z znanimi vrelci, sem podal glavno karakteristiko tega kraja.
Preiskava na golšavost v Žetalah je odkrila sledeče stanje:
Skupno so odkrili 211 primerov golše, to je pri 10prebivalstva. Glede na starostno dobo je slika golšavosti takale:
Otroci do sedem let: moški 27, ženske 32, skupaj 59. Razmerje med spolom 1:1. Otroci od sedem do 14 let: moški 36, žen-
ske 60, skupaj 96. Razmerje med spoloma 1:1.5.
Ker je šoloobveznih otrok 300, znaša torej procent 33. Po mnenju tovariša Pučka je ta procent prenizek, čemur bi pritrdil, ker nismo sistematično pregledali vseh šolskih otrok.
Odrasli moški, štirje, ženske 52, skupaj 56. Iz istih razlogov kot prej ne morem navesti točnega procenta niti ne razmerja med spoloma.
Zanimiv je rodbinski pojav golšavosti.
V	treh primerih, ko sta bila oba zakonca golšava, so bili golšavi tudi vsi otroci šest.
V	sedmih primerih, ko je bila golšava samo mati, so bili golšavi tudi vsi otroci 13, med temi tudi dojenčki.
* V vseh teh primerih je šlo za mlade zakonske pare, ki so imeli šele dva do tri otroke. ' Med golšavci smo našli tudi enega precej izrazitega bebca.
Sosedna ekipa (dr. Pohar), ki je preiskovala otroke v Novi Cerkvi, je med 77 otok našla 23 primerov golše, to je 30 9^. Ta procent je za polovico manjši kot v Želatah, kjer smo pri 257 otrocih našli 155 primerov golše, kar znaša 60%.
Sklepni ugotovitki:
Dasi je bila pregledana komaj ena sedmina prebivalstva in dasi so odstotki ravno zaradi tega še prenizko določeni, nas vendar to opravičuje, da označimo Žetale za tipično golšišče. Ti podatki nam bodo služili kot osnova za nadaljnji sistematični študij golšišč. K preiskavam bi bilo nujno pritegniti še geologa in kemika.
Naslanjajoč se na lastne ugotovitve ter na ugotovitke geologov in kemikov in končno na podatke krajevnih činiteljev, bomo lahko izdelali načrt za asa-nacijo teh krajev, stopnjevali s tem telesne in umske sposobnosti prebivalstva, končno ne v najmanjši meri pa tudi njegov življenjski standard.
Članek ne prinaša dokončnih ugotovitev, kar tudi ni njegov namen. Glavni cilj je le vzbuditi zanimanje za tovrstna vprašanja med našimi zdravstvenimi aktivisti, predvsem pa med uči-teljstvom, ki.nam bo lahko postreglo z dragocenimi podatki, kadar bo prišla tovrstna ekipa v njihove kraje.
(Po "Priroda, človek in zdravje")
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
VESELE Velikonočne
PRAZNIKE
želimo
vsem delničarjem, vlagateljem in onim, ki se poslužujejo naših
I
finančnih zavodov, naših podružnic
SLOVENSKE THE NORTH AMERICAN BANKE
Obenem tudi izrekamo zahvalo za A)liko naklonjenost in sodelovanje, da je podjetje naraslo na nad 13 milijonov dolarjev.
Kdor podpira domače podjetje, ta podpira svoj narod in
sebi koristi.
V imenu direktorjev izrekam vsem najveselejše praznike ter mnogo veselih ur in piruhov!
ANTON CRDINA, predsednik
ZAHVALA!
Vsem našim cenjenim odjemalkam in odjemalcem se najlepše zahvaljujeva za naklonjenost. ter se priporočava tudi v bodoče.
POSTREGLA BOVA VEDNO Z NAJBOLJŠO MESENINO—SVEŽO IN DOMA PREKAJENO.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
JOHN ZAKRAJŠEK IN EDWARD POGRAIS
1147 ADDISON ROAD EX 1-1419
EDWARD & FRANK SMOLE
GOSTILNA
6112 Glass Ave.
SE PRIPOROČAMO ZA OBISK Postrežemo z najboljšo pijačo
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
EUCLID'S MUSIC HOUSE
6405 ST. CLAIR AVE. — EX 1-9797
Vsakovrstni godbeni inštrumenti, note in potrebščine. — Tudi popravljamo inštrumente.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
NARSKH & RUSS
6108St.ClairAve.-HE 1.3910
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA Obleke, nogavice; posteljnina in potrebščine za žene, dekleta in otroke. Se priporočamo.
Blago je vedno prvovrstno in cene so zmerne.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
VESELE IN RADOSTNE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Vsem našim cenjenim in zavednim somišljenikom, ki z nami sodelujete, za kar se vam iskreno zahvaljujemo, ter za bodočnost priporočamo.
Ker so vaša srca prežeta z ljubeznijo do svojcev v stari domovini, jim tudi dejansko pomagate, bodi si z denarni ni i sredstvi ali paketi in drugimi pošiljatvami.
Kadar ste pripravljeni poslati svojcem pomoč—ali pa imate namen potovati v staro domovino, se vselej lahko zaupno obrnete na naš urad, da vam potrebno uredimo za pošiljatve, kot za potovanje, a ko se pravočasno priglasite.
STEVE F. PIRNAT (0.
6516 St. Clair Avenue - HE 1-3500
CLEVELAND 3, OHIO
Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem našim posetnikom in prijateljem!
NOVAK'S LOUNGE BAR
5705 ST. CLAIR AVENUE
Priporočamo.se vsem prijateljem in znancem v obisk.
Postrežemo z najboljšo pijačo in okusnim prigrizkom.
Vedno dobra druščina.
Vsako soboto igra godba JOHN LUDVIKA.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM!
(AROFRAN BRIDAL SHOPPE
7017 Superior Ave. - EX 1-2828
CAROLE TRAVEN, lastnica Fine obleke in potrebščine za neveste in družice.