Učiteljski Tovariš
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana.
Uredništvo In oprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za Inozemstvo 80 Din. Clanl pov. UJU plačalo list s članarino. Oglasi po ceniku In dogovor*, davek posebe. PoŠt. ček. rač. /1.197 Telefon 3113.
Desetletnica Udruženja Jugoslovenskega Učiteijstva.
Priznanje Javnosti in uglednih osebnosti učiteljstvu glede pravilnosti prave a stanovske politike v prvem deceniju. — Priznanje javnega prosvetnega dela in važnosti učiteljskega s ani za duhovno ujedinjtnje Jugoslovenov. — oudarek s strani javnih f ktorjev in organizac j«, da učiteljski materij*Ini položaj ni urejen in je nuino potrebno poboljšanje mat*rijalnega položaja učiteljstvu z odrom na interese šole, naroda In države. — Impozant a razstava notranjega ustroja jugoslovenske šole, šolskih izdelkov in učiteljskega dela na državni šolski razstavi v Beogradu. — Novi temelji naše organizacije za delo v drugem deceniju • nova pravila UJU. — aii incident zaradi volitve uprave UJU.
Kongres in proslava desetletnice UJU je za nami.
Javnost morda sodi vse dneve <v Beogra« du po zaključku in pripisuje temu vso vaz« nost. Toda to je povsem pogrešno. Volitve so mal, mimoidoči 'dogodek, ki bodo imele morda svoj pomen za notranjo konsolidacijo organizacije in je bil iz tega razloga incident potreben ter bo koristen, nikakor pa Ijo ni glavni efekt kongresa. Morda ta incident malo zabriše pozitivne rezultate kongresa, a čas ga' bo potisnil v ozadje in pokazale se bodo pozitivrie strani, ki smo jih dosegli s kongresom.
Med prve pozitivne rezultate kongresa štejemo veliko zanimanje za kongres s strani javnosti. <To 'ni rezultat od danes, to je re« zultat desetletja v katerem si je učiteljstvo s svojim delom osvojilo široke mase in javne kroge, da so morali priznati pomen ^učitelj« skega stanu in njega upoštevanje.
Drugi pozitivni rezultat kongresa je pri» znanje javnosti in odličnih merodajnih oseb« nosti, da je bilo učiteljstvo že pred desetimi leti nosilec idejne smeri, ki se je začela šele po desetih letih uveljavljati in odločno pod» črtavati v državni politiki. To so naglašali v svojih govorih zastopniki ministrstva pro« svete g. načelnik Djordjevič, to je naglašal podžupan beograjske občine g. dr. Stojadi» novič, to je naglašal zastopnik »Narodne Od» brane« g. dr. Jonič, to je naglašal predsednik profesorskega Udruženja iprof. Divac in to je naglašalo javno časopisje, ki je s simpatijami pozdravljalo in pisalo o kongresu.
Tretji pozitivni rezultat kongresa je bilo priznanje učiteljskemu prosvetnemu delu med narodom izven šole, ki ga niso podčrta» vale samo novine, ampak so mu dali vidnega izraza tudi gori omenjeni zastopniki javnih korporacij ter so vsi 'naglašali, da glavna vlo» ga učiteljskega stanu v tem pogledu šele pri» haja. .'Predsednik »Narodne Odbrane« je oso« bito naglasil, da je ogromna, večja naloga nego je bila dosedaj dana učiteljskemu stanu, dana šele za bodočnost. Od njega zavisi edin« stvena jugoslovenska kultura. »Na vas leži, kar je kralj naglasil: Čuvajte tradicije!« Na teh tradicijah je treba zidati progres člove« čanstva in bodočnosti. Na moralnih tradici« jah naroda je treba zidati kulturo naroda v bodoče. »In nosilci te kulture med najširšimi sloji, v selu, ste vi — učitelji!« Naš seljak ni nekulturen, on ima svojo kulturo, ki je indi« vidualna in visoka. Ne mešajmo pojme kul« ture in civilizacije. »Očuvati narodno dušo in jo razviti, to je vaša naloga, naloga šole in učiteljstva. Delovati moramo na to, da se izvrši transformacija duše naroda na bolje. In v to svrho boste vi učitelji prikazovalci in tolmači narodove duše inteligenci. Morda bodo Slovani edina mogočnost Evrope, da se ohrani moralna kultura Evrope, ki pro« pada. In vi učitelji ste čuvarji te kulture v narodu, v selu, ki je najzdravejše jedro na« šega naroda. Zato ste vi nosilci bodočnosti.« — Predsednica P. R. ¡K. prof. Leposava Pet» kovic pa je izjavila: »Zasluga učiteljstva je, da je Podmladek Rdečega Križa naša največja šolska organizacija v državi. Da je Jugoslavi« ja na prvem mestu pri organizaciji Podmlad« ka Rdečega Križa je zasluga učiteljstva. Za« radi vašega dela dobivamo priznanja od vseh držav, od vsega sveta.«
Četrti pozitivni rezultat kongresa je, da je ves kongres podčrtal nujno potrebo izbolj» sanja materijalnega položaja učiteljstvu. To je podčrtalo časopisje, to je podčrtal pred» sednik v svojem otvoritvenem govoru, to je podčrtala deputacija pri g. ¡ministru, to je podčrtala resolucija kongresa; kar je pa naj» važnejše, da so to podčrtavali tudi ostali go= vorniki v svojih pozdravnih govorih, ki so naglašali, da učiteljski stan ni zadostno pla» čan za svoje delo in da ga je treba nujno na» graditi primerno veliki važnosti stanu za na» rod in državo. Gmotno ga je treba podpreti, da bo lahko vršil svojo veliko nalogo v bo» dočnosti.	j	i
Peti pozitivni rezultat kongresa je impo« zantna razstava notranjega ustroja naše ju« goslovenske šole, ki smo jo pokazali z raz« stavo šolskih izdelkov in učiteljskega dela. S tem smo odprli pot za še globljo izgraditev naše jugoslovenske šole, pokazali smo kul« turnemu svetu, da ne zaostajamo za njim, pokazali smo pa tudi javnosti in merodaj« nim krogom delo učiteljstva v šoli in izven nje.
Šesti pozitivni rezultat kongresa je spre« jetje novih pravil UJU s katerimi smo na« pravili tudi korak naprej v smeri upravne prožnosti organizacije, v čemer se je pustila evoluciji prosta pot, da se ne napravljajo ne« potrebni pretresljaji med članstvom. Enako
se je napravil korak naprej v smeri duhov« nega in ideološkega zbližavanja na podlagi stalne pritegnitve predsednikov sekcij k so» odločevanju pri reševanju vprašanj stanov« ske in šolske politike v organizaciji.
Sedmi pozitivni rezultat je položitev te« meljev za izgraditev naše socialno«gospodar« ske organizacije, za izgraditev naših stanov« skih socialnih ustanov, učiteljskih domov v zdraviliščih in ob morju, kar se je na tem kongresu resno podvzelo in se pristopa k re« alizaciji.
Kot poslednji pozitiven — ne negativen — rezultat moramo končno smatrati tudi in« cident pri volitvah uprave, ker smo preprj« čani in bo bodočnost pokazala, da tudi ta korak in dogodek ni bil na škodo Udruženju.
Najmanj pa je umestno po njem pre« tehtavati bodočnost Udruženja in soditi pozitivne rezultate kongresa, ki niso majhni.
Že dne 19. avgusta so pričeli prihajati v prestolnico delegati iz ¿vseh krajev države, dne 20. avgusta so pa bili v Beogradu ,polno« številno zbrani delegati odposlani od svojih društev na jubilejni 10. kongres Udruženja jugoslovenskih učiteljev.
Kongresna pisarna je bila nameščena ob izhodu beograjske železniške postaje. Organi« zacija kongresa je bila dobra, vsak prispeli udeležnik je dobil kongresni znak, ter poseb« no kongresno brošuro. Delegati iz Bosne so prinesli s seboj srebrn lovorjev venec, izde« lan v umetniški šoli v Sarajevu, ki so ga po« ložili v Oplencu na grob blagopokojnega kra« lja Petra Osvoboditelja.
Delegati ljubljanskega poverjeništva so bili nastanjeni povečini v »Študentskem do« mu« na Aleksandrovi cesti, v kolikor niso iz« razili 'željo za druga prenočišča.
SKUPŠČINA UJU — POVERJENIŠTVO BEOGRAD.
Dočim so imela ljubljansko, sarajevsko in splitsko poverjeništvo svoje skupščine že v juliju, sta zborovali skupščini beograjskega in zagrebškega poverjeništva tik pred kon« gresom v Beogradu.	j
Beograjsko poverjeništvo je zborovalo v Učiteljskem domu, ki je last tega poverjeni« štva. Skupščina je pokazala velik tiapredak beograjskega poverjeništva, bodisi kar se ti« če zborovalne discipline, bodisi z ozirom na stvarno delo poverjeništva. Zanimivo je, da dobiva učiteljski dom v Beogradu že dosedaj prirastek. Poleg starega Učiteljskega doma gradijo novo poslopje, ki bo kot samostojno poslopje služilo kot penzijonat za učiteljsko deco. Upravičeno lje naglasil neki slovenski dnevnik: »Djački dom UJU in oba Učiteljska doma sta poleg drugih stavb in ustanov v Beogradu verna slika žilavega učiteljskega udejstvovanja v mejah stare Srbije, ¡ki kaže obenem pohvalno zanimanje tukajšnje jav« nosti za učiteljska vprašanja, kakor tudi na« klonjenost merodajnih činiteljev do učitelj« skega stanu, ki ga Srbi upravičeno smatrajo za podlago vsega napredka svojega naroda«
Skupščino beograjskega poverjeništva je vodil poverjenik, ugledni tovariš Milan Po» povič.
Na skupščini je bila sprejeta sledeča re« solucija:
1.	V splošnem pogledu !naj vsak učitelj kraljevine Jugoslavije z vsemi silami dela na tem, da se doseže duhovno, narodno in jugo« slovansko pojmovanje.
2.	Glede osnovnih šol se želi, da Udru» ženje Jugoslovanskega Učiteljstva, kot zako» nit zastopnik in polnopraven zastopnik uči» teljstva, vedno sodeluje z državno prosvetno upravo in da ga ona mora smatrati kot take» ga pri izdelovanju zakonskih načrtov, ki se tičejo osnovnih šol in narodne prosvete, tako pri izdelavi uredb, pravilnikov, učnih načrtov in programov kakor tudi v drugih poslih splošnega šolskega značaja, da ga pozovejo na sodelovanje. Nujno potrebno je, da se reorganizira glavni prosvetni svet in da se pri tej priliki gleda na to, da bo učiteljstvo v njem primerno zastopano, da se takoj pri« čne z odpiranjem in ustanavljanjem višjih narodnih šol in da se čim prej uveljavi po zakonu o narodnih šolah predvideni fond za zgraditev osnovnošolskih poslopij in za uči» teljska stanovanja.
3.	Glede učiteljstva in v interesu dušev» nega miru ter večje sposobnosti in delavno» sti osnovnošolskega učiteljstva, je potrebno, da se strokovno znanje učiteljstva redno iz» popolnjuje s tečaji, ki jih bo z ozirom na po» trebe otvarjalo ministrstvo ali učiteljska dru« štva, da se učitelji preskrbijo za starost, da
se izpraznjena mesta pravočasno razglašajo, da se materialno stanje učiteljstva izboljša, da se uredijo nagrade, da se učiteljem zasi» gura stanarina, naj se nahajajo v kateremkoli poslu in četudi so upokojeni, da se učiteljem in ostalemu osebju v prosvetni službi da red» na doklada z ozirom na kraj, v katerem se nahajajo, da se omoženim učiteljicam, ki so poročene z državnimi uradniki, da ista do» klada, četudi so v istem imestu kjer je nji» hov soprog, da se upraviteljem šol, ki delajo tudi po oddelkih, odmeri doklada, da se vsak učiteljski kandidat čim prej imenuje za uči» telja, da se ugodno reši vprašanje kontraktu« alnih učiteljev, <da se učiteljem, ki zaradi vojne niso bili imenovani za učitelje ali so med vojno služili v kadru, ves ta čas prizna v učiteljsko službo in v napredovanje, da se obolelim učiteljem omogoči čim lažje in ce« nejše zdravljenje v kopališčih, bolnišnicah in rekonvalescentnih domovih, da se vrši nad obtoženimi učitelji isti ¡disciplinarni pošto» pek, kakor nasproti ostalim državnim urad» nikom.
4. Glede učiteljskega udruženja pravi re« solucija, da mora biti vsak učitelj član svo« jega udruženja in da iskreno dela za cilje udruženja. Želi, da faaj se posebno hrvatska učiteljska društva zedinijo s tem udruže« njem.
SKUPŠČINA UJU — POVERJENIŠTVO ZAGREB.
Dne 19. avgusta 1930. se je sestala v Djačkem domu pokrajinska skupščina za« grebškega poverjeništva UJU. Otvoritveni govor je imel poverjenik prof. Josip Skavič, ki je poročal o delu in uspehih poverjeništva. Omenjal je predvsem važnost novega šol« skega zakona, ki je unificiral osnovnošolski pouk, ter poudarjal složno delo učiteljstva. S skupščine sta bili odposlani pozdravni brzo« javki Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade generalu g. Pero Živkoviču. K ministru pro« svete g. Boži Maksimoviču pa je odšla po« sebna deputacija, ki mu je sporočila pozdrave učiteljstva in mu izročila posebno spomenico, katera se dotiče predvsem izboljšanja gmot» nega stanja učiteljstva.
V imenu prosvetnega ministra je kot njegov odposlanec pozdravil zborovalce šef odseka za narodno izobraževanje, inšpektor prof. Strahimir Damjanovič, ki je želel naj« lepši uspeh. Za njim so pozdravili še zastop« niki beograjske občine ter mnogi predstav« niki beograjskih in zagrebških kulturnih or« ganizacij.
Poverjenik prof. Skavič je v svojem po« zdravnem govoru poudarjal stike zagrebške« ga poverjeništva in ljubljanskega poverjeni« štva v 'delu za skupne interese učiteljstva ter je pozdravil navzoča zastopnika slovenskega učiteljstva poverjenika Andreja Skulja in Ivana Dimnika. Za te izraze simpatije do slovenskega učiteljstva se je zahvalil v toplih besedah poverjenik Andrej Skulj, pri čemer je poudarjal, da je treba dosedanje ifiedse« bojne zveze jugoslovenskega učiteljstva ohra« niti nadalje in jih še bolj ojačiti v korist na« roda in države.
Izvoljeni so bili posamezni odseki, ki so prešli takoj k delu. Te skupščine, ki se je vršila v Djačkem domu, se je udeležilo toliko učiteljstva, da je bila dvorana premajhna. Natrpani so bili tudi hodniki. Udeležba je pokazala veliko zanimanje za zborovanje uči« teljstva zagrebškega poverjeništva na beograj« skih tleh.
Tajnik g. Ante Tunkel je navedel, da šteje zagrebško poverjeništvo 55 okrajnih učiteljsko društvo z 2540 člani. Od lanske« ga leta je narastlo članstvo zagrebškega po« verjeništva za 439 članov.
VSEOBČE ZANIMANJE ZA KONGRES UJU.
(Priznanje našemu dnevnemu tisku.)
Za kongres je kazala beograjska javnost veliko zanimanje. Prav tako tudi beograjski listi, ki so objavili obširne članke o učitelj« skih stanovskih zadevah in prosvetnih vpra« šanjih. »Politika«, »Vreme« in »Pravda« so prinašali obširne članke iz zgodovine UJU, razne reminiscence ter slike sedanjih vodite« ljev centralne organizacije UJU, prvi odbor UJU ter razne izjave in članke dosedanjih predsednikov in vodilnih osebnosti UJU iz Beograda.
Tudi o kongresu so beograjski listi pri» našali sproti obširna poročila, ki so jih opre« mili s slikami osebnosti, ki so posetile kon« gres ter so na njem pozdravile učiteljstvo. Poleg tega so prinašali slike iz zborovalne
dvorane, iz katerih je bila razvidna številna udeležba na kongresu in slike povorke na razstavo, iz notranjosti razstave same, poset visokih gostov, zastopnika Nj. Vel. kralja na razstavi itd. Tako se nam je dogodilo, da je bila opoldan otvorjena razstava in skupščina, zvečer pa si že videl slike v listih in obširne opise.
Ob tej priliki ne smemo pozabiti na naše slovenske liste, predvsem »Jugoslovana«, »Jutro« in »Slovenca«, ki so nad vse častno in odlično izvrševali svojo novinarsko misijo in so našo javnost z neverjetno točnostjo in hitrostjo informirali o poteku kongresa. Tudi naši listi so prinesli mnogo zani» mivih slik s kongresa in razstave in so po» kazali, da so na višku novinarske tehnike ter ne zaostajajo za beograjskimi listi. Istočasno, ko smo čitali poročila o kongresu v Beogradu, so čitali naši čitatelji že poročila tudi pri nas. Poleg tega so naši dnevniki (»Jutro«) prina» šali ob tej priliki tudi idruge simpatično pi» sane članke o učiteljskem stanu,, (v katerih so priznavali predvsem udejstvovanje učitelj» stva pri prosvetnem delu.	I
Mislimo, da govorimo iz srca vsega uči« teljstva, če tudi na tem mestu izrečemo javno vse priznanje našemu tisku, ki mu hoče ostati tudi učiteljstvo nadalje zvest botrudnik.
Izšlo je tudi ,več kongresnih publikacij.
Z organizacijo kongresa in ostalih prire» ditev je imel pripravljam odbor polne roke dela. Najimpozantnejša je bila šolska razsta« va, ki je ipokazala vse, kar naša šola rabi in nudi. Razstava je bila nameščena v osnovni šoli kralja Petra blizu Saborne cerkve in jo je organiziral referent prosvetnega ministr» stva iPavel Flere, ki mu je pomagalo poleg drugih tudi 6 članov UJU iz Ljubljane, ki so se mudili 20 dni v Beogradu pod vodstvom agilnega tov. Vekoslava Mlekuža iz Ljubljane.
Z večernim vlakom je dne 20. avgusta prispela delegacija iz Ljubljane, ki jo tvorijo zastopniki vseh 33 okrajnih učiteljskih dru» štev iz Dravske banovine in ki se ji je nri« družilo tudi večje število drugih slovenskih učiteljev. Zanimanje za kongres je bilo vse» obče.
JUBILEJNA ŠTEVILKA »NARODNE ¡PROSVETE«.
Ob kongresu je izšla jubilejna številka »Narodne Prosvete«, glavnega glasila UJU v Beogradu, ki izhaja že 12. leto. Urejuje jo ugledni učiteljski borec tov. Milan Stankovič. Jubilejna številka je posvečena izključno kon» grešnim in učiteljskim idejnim zadevam. Uvodnik je napisal predsednik UJU Vlada Petrovič. Številka Vsebuje 44 slik znanih or» ganizatorjev in ustanoviteljev UJU ter seda« njih učiteljskih delavcev, ki stojijo na čelu organizacije. Izmed Slovencev so med pisci zastopani ljubljanski poverjenik Andr. Skulj, ki je objavil članek »Ob jubileju« in urednik »Učiteljskega Tovariša« Ivan Dimnik s član» kom »Jaka sila naše organizacije — friaše ča» sopisje«. Tov. Engelbert Gangl ki je bil ured» nik »Učiteljskega Tovariša« od leta 1903. do leta 1919. ter je sedaj prvi podstarosta SKJ, je objavil v jubilejni številki članek »U so« kolske redove!« Slavko Mrovlje pa članelc o ferijalnih zadevah učiteljstva.
Številka je posebno lepo urejena in ima prispevke najbolj agilnih delavcev na prosvet« nem polju. V uvodu prinaša resolucije s prvega učiteljskega kongresa pred desetimi leti. Na tem kongresu se je namreč izvršila združitev vseh jugoslovenskih učiteljskih or« ganizacij.
»Narodna Prosveta« prinaša tudi sliko prvega glavnega odbora -UJU ter iz ljubljan« skega poverjeništva slike pov. Andreja Sku« lja, f Jakoba Dimnika, kot urednika »Učit. Tovariša« od leta 1893. do 1903. in soustano» vitelja UJU. Ivana Dimnika, sedanjega ured» nika »Učit. Tov.«, Luke Jelenca, bivšega pov. UJU in soustanovitelja UJU, Engelberta Gangla, bivšega urednika »Učit. Tov.« od 1. 1903. do 1919., sedanjega podstaroste SKJ in soustanovitelja UJU Antona Gnusa, bivšega podpredsednika UJU in soustanovitelja UJU in Rudolfa Dostala, bivšega strokovnega taj» nika.
JUBILEJNA BROŠURA UJU.
Za lOletnico je izšla tudi jubilejna brošu» ra UJU od 1920. do 1930. leta. Spisal jo je tov. Danilo Milanovič.
Brošura obsega historijat UJU ter nebroj slik vseh učiteljskih osebnosti, ki so se uve» ljavile v prvem deceniju v UJU. Zadaj je popis Beograda in znamenitosti, kar je prak» tično služilo kongresistom. V brošuri je tudi slika bivšega pov. UJU — Ljubljana Luke Jelenca in sedanjega pov. Andreja Skulja.
SEJA GLAVNEGA ODBORA UJU.
6% 9. dopoldne dne.20. avgusta 1930. se je sestal' v Djačkem domu v Kralja Milutina ulici št. 66 glavni odbor UJU k posvetovanju. Zastopani so bili člani glavnega odbora pol»' noštevilnb od vseh poverništcv. Otvoril ie sejo predsednik odbora tov. Vlada Petrovič, ki je poudarjal potrebo složnega dela vsega učiteljstva. Tajnik tov. Milan MihajlOvič je V imenu ¡Izvršnega odbora predložil Glavnemu odboru resolucije, ki vsebujejo vst,1 kar so pokrajinske organizacije sprejele na svojih skupščinah. Te resolucije je revidiral za glavi ni kongres petčlanski odbor. Beograjsko po» verjeništvo je na tem sestanku predlagalo naj sfe osnuje javen šolski muzej kot stalna pe» dagoška razstava.
Poverjeništvi Beograd in Sarajevo sta iz« razili željo po ustanovitvi zdravstvenih do« mov za učiteljstvo. Na seji Glavnega odbora se' je' predlagalo, naj se končno reši vprašanje Frankopanskega gradu v Kraljeviči, ki je last učiteljstva, t. j. UJU in ga porablja sedaj vojaštvo.
Poleg tega se je obravanavla še druga važna zadeva. Kakor znano je zapustil uči« teljstvu znani beograjski veletrgovec gosp. Jovan Gavrilovič prosvetno ustanovo, ki je znašala koncem lanskega leta 18'5 milijonov Din. Ustanovo upravlja sedaj država. Ko se je oglasila v pristojnem ministrstvu učitelje ska deputacija UJU, je dobila lobljubo. da bo iz fonda določena vsota 2-5 milijona Din za zgradbo zdravstvenih domov za učiteljstvo, kot začasna kompenzacija in odškodnina za oskrbovano vsoto.
Lista odsekov je bila na seji Glavnega odbora sestavljena soglasno, in sicer za ve» rifikacijski, poročevalski, finančni odsek, od» sek za resolucije in predloge ter odsek za spremembo pravil.
Nato se je vršil razgovor o delitvi sekcij (sedanjih poverjeništev UJU) učiteljske dr» žavne organizacije. -Kakor znano sta v učitelj» stvu dvestruji; prva jeza sedanji obstoj petih poverjeništev, druga pa priporoča razdelitev učiteljskih organizacij po banovinah.
Dopoldanski sestanek je bil končan ob 13. in se je nadaljeval ob 16. z istim progra» mom kakor dopoldne.
Sejam Glavnega odbora so prisostvovali kot člani tega odbora od Slovencev Skulj An» drei, Kobal Josip, Dimnik Ivan, Hren Anton in Šestan Dušan.
Najvažnejša je izjava, ki jo je na tej seji podal predsednik Petrovič glede materijalnega položaja učiteljstva. Izjavil je, da mu je ob priliki posebnega sprejema prosvetni mini» ster g. Maksimovič dejal, da se bo moralo stanje učiteljstva vsekako izboljšati. Če bi uradniški zakon ne bil sprejet, in bi se mate» rijalno stanje ne rešilo ugodno za učiteljstvo, bo izdal poseben zakon o materijalnih pre» jemkih učiteljstva.
Na popoldanski seji Glavnega odbora se je vršila predvsem razprava o novih pravilih UJU in so zavzemala i svoja stališča pos1*» mezna poverjeništva. Za ljubljansko poverje» ništvo je podal izjavo tov. Andrej Skulj. Kompromisen predlog v zadevi sekcij je po» dal tov. Dušan Šestan iz Ptuja, ki ga je for» muliral naslednje: Sekcije naj se same orga» nizirajo na podlagi izjav okrajnih učiteljskih društev. Doslej sta namreč dominirali dve mnenji; prvo je šlo za tem, da se ohranijo le dosedanja poverjeništva, drugi pa so zahle» vali organiziranje UJU po banovinah. Zadeva je posebno važna zaradi razdelitve doseda; njega imetja in je bilo zato mnogo različnih mnenj. Obveljal je predlog tov. Šestana. Na seji je govoril tudi tov. Ivan Dimnik, urednik »Učiteljskega Tovariša«, ki je na zbrane dele» gate apeliral, naj se zedinijo končno na enot» no mnenje v vseh stanovskih zadevah.
Važno je vprašanje proporca za volitve v glavno upravo, proti čemer ni nihče; na proporcu so vztrajali zlasti tudi člani beo» grajskega poverjeništva. O tem je poudarjal tov. Dimnik, da so*vsi člani za proporc, a ga različno tolmačijo. »Mi hočemo točnosti, ne skupinskih opredeljenj po političnih grupaci» jah, temveč zastopstvo po sposobnosti mi» šljenju in delu za učiteljske interese. Živimo v jako resni dobi, v kateri se odstranjujejo vse stare razvade. Prav te dni dajemo v mav» zolej polkovne zastave naše junaške vojske, ki so bile napojene s krvjo naših prednikov, in dobivamo jugoslovenske polkovne prapo» re. Ze samo to dejstvo nam pravi, da moramo tudi v tem smislu baš učitelji absolutno za» vreči prapore, ki bi kazali na prejšnja opre» deljenja, in moramo razviti enotno stanovsko zastavo na nacionalni podlagi.«
Govoril je nadalje o »Narodni Prosveti«, centralnem glasilu UJU. Stavljen je bil v prvem projektu pravil predlog, naj postane »Narodna Prosveta« obvezno glasilo za vse organizirano članstvo. Načelno moramo po» zdraviti to idejo, a čas in razmere še niso dozorele za to. S tem bi bil ukinjen ljubljan» ski »Učiteljski Tovariš«, ki izhaja že 70. leto, ki pa bi ga ne kazalo ustaviti in namesto nje» ga uvesti »Narodno Prosveto« kot skupno glasilo.
Nadalje je poudarjal, da je ljubljansko poverjeništvo predlagalo naj se reorganizira Izvršni odbor in ustvari pravo razmerje, ker se često dogaja, da zavzema drugačno stali» šče kakor zunanji člani. Ko je nekoč prišla v razgovor važna zadeva, bi Izvršni odbor zma» gal z 12 glasovi proti 11, kar je vsekakor Pi» rova zmaga, ki ne more koristiti stanovski iskrenosti. V tem oziru je bilo predlagano od ljubljanskega poverjeništva, naj se Izvršni odbor okrne samo na glavne funkcijonarje in vanj pritegnejo vsi predsedniki poverjeni» štev. Sestanki Izvršnega odbora naj bodo od»
slej vsak mesec, sklepi pa obvezni za cen» tralo. Edino na ta način se bo vzdrževala kpn' tinuiteta med pokrajinskimi organizacijami in osrednjo upravo ter bi došli do duhovnega edinstva in enotne stanovske ideologije vsaj v važnejših vprašanjih.
SEJA GLAVNEGA ODBORA IN DELE» GATOV.
Ob 18. se je pričelo skupno posvetovanje Glavnega odbora in delegatov vseh poverje» ništev, na katerem so se določile podrobnosti za skupščino, zvečer pa se je vršil sestanek vseh slovenskih delegatov, da v smislu naro» čil zadnje skupščine poverjeništva UJU Ljub» ljana zavzamejo enotno stališče.
Celokupna organizacija UJU šteje 5 po» verjeništev z 295 sreskimi učiteljskimi društvi in 13.500 člani.
Ta dan je položila posebna deputacija učiteljstva v Oplencu venec na grob pokoj» nega kralja Petra Osvoboditelja.
DEPUTACIJA PRI G. MINISTRU PROSVETE.
Prosvetni minister g. Boža Maksimovič je poklical k sebi dne 19. avgusta don ildne zastopnike učiteljstva in jim izjavil, da se pospešeno izdeluje novi uradniški zakon, s katerim naj bi se izboljšal gmotni položaj uradništva. Če bi se ta zakon zakasnil, bo najbrž izšel poseben zakon, ki bo ured'l uči» teljske prejemke. Člani delegacije so se vrnili od razgovora z g. ministrom z najboljšimi vtisi.
S predstavniki se je razgovarjal predvsem o razstavi UJU.
OTVORITEV JUBILEJNE SKUPŠČINE UJU.
Dne 21. avgusta 1930. dopoldne se je že ob 8. napolnila ogromna dvorana nove uni» verze, ena največjih dvoran v Beogradu. Do zadnjega kotička so bili natrpani t'idi hod» niki in galerije, a še vedno je moralo z zbo» rovanja oditi kakih 1000 udeležencev, k^r ni» so dobili več prostora. Na skupščini sami jt bilo do 3000 zborovalcev.
Ob 9. je prišel v dvorano zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik g. Dragomir Sarič, v njegovem spremstvu pa zastopnik prosvet» nega ministra g. Dragoslav Djordjevič. Na» vzoči so bili tudi rektor beograjske uriverze dr. Čeda Mitrovič, podpredsednik beograjske občine dr. Stojadinovič, predsednik jugoslo» venskega profesorskega društva g. Nedeljko Divac, odposlanec preds. Narodne Odbrane g. dr. Jonič, zastopnica ženskih organizacij in PRK g. Leposava Petkovič. načelnik prosvet» nega ministrstva g. dr. Krstič, načelnik od» delka za osnovnošolski pouk inspekto" gosp. Dragoljub Brankovič, predsednik Udruž, rus» kih pedagogov g. Gril, predsednica Kola Srb. sester ga. Prodanovičeva, inšpektor min. soc. polit. odd. za defektno deco g. Velj. Ramada» novic in mnogi drugi.
Jubilejno 10. skupščino UJU je otvoril predsednik UJU tov. Vlada Petrovič, ki je pozdravil vse navzoče delegate ter jih po» zval, naj tudi v bodoče kakor doslej posvete vse svoje sile organizaciji. Spominjal se je zaslužnih prosvetnih delavcev, ki so posetili to jubilejno skupščino in ki so posvetiH svoje sile delu za napredek učiteljske organizacije.
Med burnim aplavzom zborovalcev se je še prav posebej spomnil tov. Eng. Gangla, ki je sestavil prva pravila današnje jugoslovenske učiteljske organizacije in tov. Čed. To« doroviča, ki je bil prvi predsednik UJU in ie sestavil resolucijo prvega kongresa UJU. Zahvalil se je obema za njihovo dolgoletno delo ter ju prosil, naj ostaneta zvesta orga» nizaciji tudi v bodoče. Nato se je spominjal pokojnih učiteljev, ki so posvetili svoje delo napredku učiteljske organizacije, Filipovič?, Davorina Trstenjaka, Sokoloviča in drugih.
Po teh pozdravnih besedah je imel pred« sednik daljši slavnosti govor v katerem je naglašal, da ima učitelj predvsem pravico do življenja in da mu mora organizacija s svo» jim programom pri tem iti najbolj na roko. Naloga učiteljske organizacije bo v bodoče, izpopolniti stanovsko zavest ter posvetiti še prav posebno pozornost učiteljskim gospo» darskim institucijam.
Uspeh, ki ga je doseglo jugoslovensko učiteljstvo z organizacijo prve prostovoljne šolske razstave, je pokazal, koliko idealizma in moči leži v organizaciji jugoslovenskega učiteljstva. Na razstavo morejo biti ponosni tako učitelji kakor učenci, ker kaže, da jc naša šola moderna, da gre naprej in navzgor.
Predsednik je ob tej priliki še prav po» sebej pohvalil delovanje ljubljanskega pover» jeništva in njegovih članov, ki so v največji meri pripomogli do tako sijajne šolske raz» stave. Zahvalil pa se je tudi referentu mini» strstva prosvete g. Pavlu Fleretu, ki je raz» stavo organiziral.
Izvajal je v podrobnem sledeče:
OTVORITVENI GOVOR PREDSEDNIKA UJU TOV. VLADE PETROVIČA.
Doletela me je redka in prijetna dolž» nost, da vas morem ob desetletnici našega udruženja pozdraviti. Moje veselje je še to» liko večje, ko vidim, da pri vas še ni izginilo znano učiteljsko navdušenje, da ni niti malo popustila ljubezen do organizacije, ki je prestala med temi 10 leti mnogo težkih momen» tov in imela mnogo skrbi za obrambo svojih pravic v delu za dobrobit šole in učiteljstva. Vesel sem, ko vidim vaše veliko zanimanje za naše skupne zadeve. Verujem, da bo skup» no delo in sloga pripomogla doseči izboljša» nje našega položaja in dvigniti zapostavljc nega učitelja na ono mesto, ki mu pripada po
njegovem delu in po dodeljeni vlogi in jav» nem življ.epju. Zahvaljujem se vam za tako veliko udeležbo in vas pozdravljam z: dobro došli!
Ko se danes zbiramo, da govorimo o delu Udruženja in stanu, ko želimo postaviti tudi organizacijo na drugo podlago, je naša prva dolžnost, da se spomnimo svojega položaja in svojih potreb. Vidite gospoda, kako je vseh 10 let šlo mimo nas; vidite, da se v 10 letih no« vega dela ni posvečalo zadostne pažnje uči« teljstvu. Naš materijalni položaj je ostal tak, kakršen je bil, a potrebe in življenje zalite« vajo nepobitno povečanje naših prejemkov.
Več zakonov in pravilnikov, programov in uredb, ki se nanašajo na osnovni pouk, «je bilo sprejetih v relativno kratkem času. Z novim zakonom je brez ozira na posamezna mišljenja, kakor tudi na mišljenje nase orga» nizacije, postavljen temelj enotne osnovne šole, postavljen je cilj, ki si ga je naša orga» nizacija želela vseh 10 let svojega obstanka. Vsi nedostatki kakega zakona se dajo lahko in hitro popraviti; praksa zakona je v naših rokah in ko ga bomo izvajali, bomo- pokazali na vse ono, kar zavira napredek prosvete in uverjeni smo, da se bo naš glas slišalo in tudi upoštevalo. Verujemo, da bi sodelovanje na-še organizacije pripomoglo razjasniti mnoga vprašanja. Naše sodelovanje pri izdelavi pra» vilnika, učnega načrta, zakona in mnogih dru» gih odredb, bi bilo zelo koristno, ker bi naša organizacija posvetila temu delu dobro voljo, mnogo izkušenj in polno ljubavi. Deset let je, odkar mi pretresamo zakon o narodnih šolah, deset let je, odkar proučujemo vse tudi naj« kompliciranejše probleme šole in učiteljstva, deset let je, odkar naše Udruženje z dobro voljo, ljubeznijo in vdanostjo proučuje vse probleme narodne vzgoje, šolanja in proble» me šolskega pouka, zato po pravici lahko mi» slimo, da je naše sodelovanje pri teh kapital» nih zadevah usluga za stabiliziranje naših šolskih vprašanj in na ta način priznanje vdanemu delu velike organizacije, ki je že leta 1920. z ustanovitvijo Udruženja jugoslo» venskega učiteljstva zadostno podčrtala svoje cilje in in smer svojega dela. Pa se ravno zaradi tega nadejamo, da bi merodajni čini» telji hoteli in mogli uvideti, kako važno je, da se pri vprašanjih osnovnega pouka in uči» teljstva čuje glas organiziranega učiteljstva, glas, ki ga ne kaže zameta vati tedaj, ko se hočejo reševati problemi, ki jih je naša or» ganizacija proučila in jih dobra pozna. Ako se organizaciji to krati, nastanejo nepotrebni pretresi in se dela krivica gotovi vrsti ljudi, ki dajo vse, kar morejo dati.
Dragi tovariši in tovarišice, ako pogledamo za deset let nazaj, v čase, ko sta veliko navdušenje in ljubezen ustvarjali naše udru« ženje, ako se spominjamo vseh onih momen» tov, ki so nas združili v celoto, h kateri pri» hajajo vsak dan vse več in več tudi oni to» variši, ki so iz bilo kojih razlogov zamudili pristop k tej organizaciji takoj, tedaj moram ob ¡tej priliki izraziti zahvalo in priznanje vsem našim tovarišem in voditeljem, ki so tako vdano delovali za ustvaritev tega jugo» slovenskega učiteljskega centra in ki so v to delo vzidali tudi svoje najboljše želje in svo» jo največjo ljubav in svoje najboljše dni dela in odločnosti. Tudi organizacija je ho» dila po težki poti ustvarjanja in dviganja stanu in šole. Nikoli ni organizacija klonila v tem delu, nikoli ni pokazalo naše učitelj» stvo malodušnosti. Če še tako slabo taksirano in kakorkoli tretirano, ono ni niti za trenu» tek pozabljalo na prosvetne ideale in cilje svoje organizacije. Učiteljstvo je mnogo pre» stalo, čakalo, upalo in verovalo, da bo prišel dan priznanja samostojnosti narodne šole, njenega boljšega življenja in njenih boljših dni in s tem skupno je pričakovalo procvit življenja stanu, ki stoji na čelu našega pro» svetnega življenja med narodom.
Ne želim motiti prijetnosti, ki jo čutimo v teh dneh, ki nas silijo k razmišljanju o na» šem desetletnem delu in o tem kaj je naše udruženje naredilo dobrega za družbo in dr» žavo, moram se pa iz pijetete spomniti vseh onih, ki danes niso več med živimi, so pa v temelje našega udruženja vzidali veselje in svojo ljubezen, moram se spomniti onih na» ših pomrlih velikanov, ki niso ob ustanovitvi našega udruženja vprašali, kdo je Srb, Hrvat ali Slovenec in tudi ne poizvedovali kake vere je kdo, marveč so gledali v vsakem človeku tovariša, učitelja, prijatelja, Jugoslovena, v prvi vrsti moram imenovati ime pokojnika, ki bo blestelo v naših vrstah dokler bo Udru» ženje obstojalo in to je Davorin Trstenjak.
Ko se spominjam onih, ki so nas za več» no zapustili, se moram ob tej priliki zahvaliti vsem onim živim tovarišem, ki so ustanav» ljali naše udruženje. Hvala jim!
Ob svitu novih dni naše organizacije mo» ramo imeti tudi svoj program in svoje name» ne. Uprava, ki pride za nami in ki jo bomo podpirali z večjo iskrenostjo nego dosedaj, naj postavi v svoj program samo tri točke, izvede naj jih do konca in naredila je dosti. Briga naj se za materijalni položaj učitelj« stva, skrbi naj, da se učiteljstvo ekonomsko dvigne, ustvari naj mu institucije, po katerih bo vsak član čutil, da je v organizaciji, ki se stalno briga zanj in za njegovo rodbino in takoj bo šlo vse na bolje; zaupajmo sami sebi. Nazadnje mora organizacija poduzeti potom svojih društev največjo akcijo za na» rodno izobražanje. To je tudi njena dolžnost. Nljeno delo na tem polju mora biti kronano z uspehom in priznanjem. Nadejam se, da bo bodočih 10 let prineslo učiteljstvu na tem po» lju dosti posla in pa tudi dosti uspehov. Na» dejam se, da bo naše učiteljstvo tej zahtevi odgovarjalo, kakor vedno v polni meri. Na» dejam se tudi, da bo novih 10 let dela pri»
neslo učiteljstvu boljše dni in boljše razmere in v tej nadi je moja edina želja, da bodete vsi pri tem delu vztrajni, složni, da vsi ve» rujete v one, ki jih postavite na čelo udru» ženja, da bodo hoteli in mogli delati za dobro stanu in šole, samo če bodete tudi vi vedno razumeli, da se mora delati v soglasju in z vašo ¡pomočjo. Brez tega ni uspeha, brez tega se ne dospe do cilja.
POZDRAVNI BRZOJAV NJ. VEL. ) KRALJU.
Za tem je predsednik tov. Petrovič re» kel: Najmilejša nam je in prva dolžnost, .da iz našega jubilejnega kongresa pozdravimo velikega Jugoslovena, našega viteškega in modrega kralja.
V	tem trenotku je nastalo dolgotrajno navdušeno odobravanje. Ko se je to poleglo, je tov. Petrovič nadaljeval:
V	zahvalnost, da je Nj Vel. kralj poslal na naš kongres svojega odposlanca polkov» nika g. Dragomira Sariča, se moramo sponi» niti preteklosti, ko je Nj. Vel. kralj delil usodo s svojim narodom, tedaj je v najtežjih trenutkih rekel:
»Učitelji, to so moji dobri tovariši v vojni. Nadejam se, da bodo oni ravno tako dobri v mirni dobi pri izobraževanju na» roda.«
Nato je tov. Petrovič prečital sledeči po» zdravni brzojav Nj. Vel. kralju:
Jugoslovensko učiteljstvo, zbrano na kongresu v Beogradu, da proslavi desetlet« nico ustanovitve svojega Udruženja, se v prvi vrsti spominja svojega vzvišenega vladarja in mu v največji ponižnosti pošilja svoje po« zdrave, izraze svoje vdanosti in želje za dol« go življenje in popolen uspeh za vzpostavitev lepe nam Jugoslavije. — Predsednik Udruže» nja jugolovenskega učiteljstva, Vlada K. Pe» trovič.
POZDRAVNI BRZOJAV .MINISTRSKE« MU PREDSEDNIKU IN MINISTRU PRO« (SVETE.
Predsedniku ministrskega sveta g. Petru Zivkoviču je bila poslana naslednja brzo» javka: Jugoslovensko učiteljstvo se sporni« nja na svojem kongresu ob proslavi desetlet« niče prvega sodelavca Nj. Vel. kralja in mu pošilja iskrene pozdrave in želje za uspešno delo v prepričanju, da se bo za učiteljstvo brigal tako, kot ono zasluži.	(
Brzojav prosvetnemu ministru se glasi: Učiteljstvo Jugoslavije vas s svojega kongres sa ob proslavi desetletnice ustanovitve Udru« ženja jugoslovenskega učiteljstva, pozdravlja lqot šefa prosvete z željo, da rodijo Vaši na« pori plod, ki bo v dobrobit naroda.
POZDRAVI ZASTOPNIKOV pBLASTI IN KORPORACIJ.
Sledili so pozdravi zastopnikov in korpo« racij, ki so tolmačili mišljenje javnosti na» pram učiteljstvu.
NAGOVOR ZASTOPNIKA G. MINISTRA PROSVETE NAČ. OSN. NASTAVE G. l DRAG. DORDEVIČA.
V	imenu ministra prosvete je govoril g. Dragoslav Dordevič, načelnik osnovne na» stave sledeče:
V	(tem svečanem trenutku je treba pose» bej poudariti dejstvo, da je obstojalo v minu» lih desetih letih v naši državi padanje in dvi» ganje, tavanje in vračanje na pravo pot, am» pak naše nacionalno učiteljstvo je razumelo poiskati si zdravo orientacijo od prvega dne življenja v skupni državi. Grešili so celo lju» dje z dobrimi nameni, tem bolj pa nerazumni in oni, ki pod bremenom nasledstva niso razumeli najti pravega načina niti tedaj, ko so verovali, da se borijo za svoje najožje in» terese. Toda naši učitelji, zavedajoč se svoje velike naloge v lastni nacionalni državi, niso, to podčrtavam, niti za trenutek kolebali, ne» go so se, kljub 'vsem težkočam in skušnjam, moško oprijeli prapora integralnega jugoslo» venskega bratstva in edinstva, se zbrali pod njim v močne vrste in ¡korakali skozi vse burje in krize, ki smo jih prebili v teku teh mučnih deset let in se junaško prebili do da» našnjega dne, do proslave desetletnice svoje» ga plodonosnega dela, kakor ¡za kralja in do» movino, tako tudi za |mesto in ulogo, ki jim pripada v državi in družbi.
In ravno zaradi tega, ker je naše nacio» nalno učiteljstvo razumelo ostati neomajeno pri izvrševanju svojih dolžnosti tudi tedaj, ko so se mnogi omajali in klonili v svoji lepi veri v naše skupne ideale, 'pričakuje domo» vina od njih po vsej pravici, da ostanejo na isti liniji tudi danes, ko so se razmere pomi» rile, ¡ko (je Iz močno, modro in junaško gesto rešitelja domovine Nj. Vel. kralja celotna zdihujoča generacija zadržana, da se oddah» ne, da se zave in da najde svoje izgubljeno ravnotežje ter da ¡pohiti v edino mogoči sme» ri, ki nam bo ustvarila bodočnost ravno tako srečno, kot nam je bila preteklost sijajna, ona preteklost, ki je dovedla do ustvaritve močne jugoslovenske države.
Vi gospoda živite med narodom in z na» rodom; vi /sklanjate 'vsak dan glavo na nje» gova prsa in slušate bitje njegovega srca; vi ste prvi, ki veste, kaj se vrši v tem srcu; vi ste prvi, /ki čutite kaj ga ¡boli, kaj ga ve» seli, kaj žalosti. Zato je na vas, da ste mu prvi zdravniki, ko to srce krvavi, prvi to» Iažniki, ko pritiska žalost nanj, prvi bodrilci, ko zavlada dvom v tem srcu in prvi razvese» ljeni, ko je to srce od veselja razigrano. Vi, vi ste 'prvi, ki skrbite za narodovo telo in tudi prvi dušebrižniki in ne dopuščajte, da se zaje črv dvoma v dušo in srce naroda, dr» žave, bratov in samega sebe. Stojte med na»
ROČNI KATALOG za šolsko leto 1930./31. je izšel in stane v platno vezan 16 Din.
rodom in onimi, ki ga hočejo zavesti; odpo* dite od njega one, ki mu hočejo obrniti na drugo stran oči in srce; napodite z njegovega doma one, ki prihajajo k njemu z Judeževim poljubom in pod krinko ljubezni in brige, za njim pa sejejo razdor med rodnimi bratiod* podite jih, kakor je odpodil največji učitelj človeštva in največji mučenik za njegovo re* šitev trgovce iz hrama božjega.
Naučite narod, da edino z vero v Boga in v svojega kralja, tla z ljubeznijo v srcu za svojega brata in svojo domovino more oditi najdalje, biti najsrečnejši in zapustiti svojim sinovom najbogatejšo dediščino. »Tuja pomoč je drago odplačilo« in naj jo ne išče, ko mu ta ni potrebna in od onih, ki mu je ne mo< rejo dati. Naučite ga, da združuje svoje vrste okoli svojega 'kralja in okoli svoje jugoslo* venske zastave, pripravljajte ga za življenje in učite ga o bratski ljubezni in krščanskem odpuščanju, če je bil žaljen. Ne učite ga mržnje napram nikomur, pač pa ga učite, da bo podnevi in ponoči pripravljen položiti tudi svoje življenje za to grudo zemlje, za svoje ime, za svoje mesto pod solncem. Pri* pravite ga. »da jednoga dana imadne sa čitn pred Miloša iziči,« ako nam (ponovno vsilijo, da se ogledamo na junaškem megdanu.
A onim, če taki še eksistirajo, ki ne ves rujejo v* to državo, povejte sledeče naročilo najboljših njenih sinov:
Mi te države nismo podedovali od očeta, niti je nismo izprosili od Boga, nego smo jo krvavo izvojevali v neenaki borbi. In kakor smo jo ustvarili, tako jo hočemo varovati in obvarovati: v krvavi borbi in neprizanesljivi napram vsakomur, ki nanjo poseže! Da njo, našo enotno jugoslovensko državo, v takih mejah in tako urejeno ubranimo in če bo po* trebno bomo ponovno zadivili svet s svojim delom! Tujega nočemo, mi smo sneti s križa, oprostili tudi svojim sovražnikom, kot pravi kristjani želimo dobro tudi onim, ki nam niso naredili nič dobrega, ampak če bo treba bra* niti domovino, ne bomo vprašali koliko je sovražnikov, ampak kje so sovražniki, da jih potolčemo!
Zato gospodje, tudi vam priporočam: va* ša patriotska in zakonska dolžnost je, kakor sem pred nekaj dnevi rekel, da postanete prvoboritelji pri ustvarjanju najčistejšega jugoslovenskega nacionalizma, ki pomenja eno in edinstveno nacionalno zavest, eno in edinstveno jugoslovensko voljo. Ker, ne pozabite, prava moč države ne obstoja v veli* čini njenih mednarodnih mej, niti v številu njenega prebivalstva, marveč v veličini njene nacionalne duše, v edinstvenosti njenih nacio* nalnih idej in 'v moči njene edinstvene na* cionalne volje. Primer male, ampak nepremag* Ijive Srbije in prostane, ampak duhovno raz? bite Avstrije vam je najboljši dokaz >za ;to.
Z geslom: vse za kralja in domovino, ostanite to kar ste. Kdor noče ali ne more ostati na tem potu in vzdržati v tej vlogi, bo — to rečem v zastopstvu gospoda ministra prosvete — odstranjen iz vaših vrst. Narob_e pa, oni, ki vzdržijo do konca v svoji težki misijonarski ulogi, zaslužijo vsako moralno in materijalno priznanje najmerodajnejših v tej državi.
GOVOR G. DR. STOJADINOV1ČA.
V	imenu beograjske občine je pozdravil učiteljstvo g', dr. \Stojadinovič. Njegov go* vor je bil zelo prisrčno pozdravljen od vsega učiteljstva. Govoril je:
V	imenu naše skupne prestolnice vas srčno pozdravljam z vsemi lepimi željami, ki vas spremljajo od strani vseh Beograjčanov, pri težkem in velikem nacionalnem delu.
Veliki jubilejni dan, desetletnica vašega neumornega in napornega dela, s katerim ste krepili temelje našega edinstva in vanje sadili svojo kri in dušo, ta .pomembni dan za* služi polno hvalo in priznanja ne le od strani Beograjčanov, marveč od strani cele nacijc, ki vas spremlja na vaši težki in trnjevi poti.
Vloga učiteljstva je zelo velika. Prišla je do izraza v teh pomembnih dneh vaše glavne skupščine v Beogradu. Tri važne momente je treba razlikovati pri delu vašega kongresa.
Prvo, moment poudarjanja potrebe vaše močne organizacije, ki je osnovana pred* vsem na potrebi čuvanja narodnega edinstva. Drugi moment, potreba vaše stanovske orga* nizacije, ki teži za tem, da se položaj učitelj* stva popravi do one stopnje na kakršni bi mogel učitelj živeti kot kulturen človek, ker mi vsi skupno z vami verujemo, da samo uči* te!j. ki je nacionalno zaveden, svoji dolžnosti vdan in materijalno preskrbljen, more biti sposoben za vršitev isvoje velike in delikatne dolžnosti. (Aplavz in klici: živio!) Tretji mo* ment je vestna težnja za sodobno reformo pouka sploh.
V	tem faktu naglaševanja 'potrebe za izboljšanje vašega materijalnega položaja ne vidimo izraza sebičnih čuvstev (ploskanje), pač pa priznamo resnico, da so učitelji častni in pošteni ljudje, ki težijo za tem, fla z iz* bolj šan jem materijalnega položaja usposo* bijo sebe za intenzivnejše izvrševanje tako važne nacionalne naloge (aplavz). Zaradi tega se ne sme gledati enostransko na poudarja* nje vaših zahtev, ki težijo za izboljšanjem vašega v resnici zapostavljenega učiteljskega položaja.
V	nadaljnjem govoru je g. dr. Stojadi* novic poudarjal značaj novega šolskega za* kona in reforme, ki jih ta zakon povzroča in konča svoj govor sledeče:
Bratje in sestre!
Manifest našega prevzvišenega kralja (klici: živio kralj!), našega kralja, ki je tudi tokrat, kot vedno v težkih dneh naše zgodo* vine imel pogum, poleg tega vedno prežet s čisto nacionalnimi težnjami, da preseče ono kar je oviralo nacionalno edinstvo in ustvaril s tem ono bazo razvitka, za katero ste vi že
pred 10 leti pledirali. Njegovo Veličanstvo kralj je še posebej poudaril v svojem mani* festu, da se morajo iskati nove metode in delati nova pota, da bi se prišlo do nacional* ne in kulturne moči naroda. Kot privrženec teh metod in tega dela, vas v imenu beograj* ske občine pozdravljam z vsemi najlepšimi željami, ki vas spremljajo. (Dolgotrajen aplavz in živio*klici!)
PREDSEDNIK PROFESORSKEGA UDRU* ŽENJA DR. NED. DIVAC.
je pozdravil kongres v imenu profesorskega Udruženja, ki najbolj pozna delo učiteljstva. Poudaril je: »Vi ste vložili velliko v prilog zdravejšega življenja naroda in vendar se ni to delo nikdar in se tudi sedaj ne ceni tako, kakor ste to zaslužili. Vprašati se moramo, od kje to prihaja, da se prosvetno delo ne ceni tako, kakor se je to cenilo v predvojni Srbiji? Našel sem vzrok in način, ki mi to razjasnjuje. Prišli smo v novo perijodo, ko se presoja vse materialistično. Danes ni več čuta! Danes se ceni železnico, parobrode, de* nar, toda duhovnih in moralnih vrednosti se ne ceni. Po vojni teče vse samo za matcrijal* nimi tekovinami. Nihče neče videti dela, ki ga nosi učitelj narodne Šole. Naše delo je od poslednje vrednosti, a to delo je vendar osnova vsemu, da sploh postoja še red in država. Čas bi bil, da bi vsaj oni, ki so naj* bolj pozvani, da čuvajo vse v državi, uvideli, čuvaili in razumeli to delo. (Buren aplavz).
Ako se porušijo hiše in mostovi, se dajo popraviti v kratkem času, toda ako duhovno delo naroda odpove, se ne da popraviti tako hitro in dobro, često se nikdar ne da to več popraviti. S priznanjem za Vaše uspehe Vas pozdravljam in želim, da vztrajate vkljub vsem težkočam in v zgodovini bo zapisano vaše delo, ki ga ne izbriše nihče.
DRUGI POZDRAVI.
Nato je pozdravil v imenu Narodne Od* brane g. Velibor Jonič, katerega poudarek v govoru smo že prej naglasili.
Tudi iz govora predsednice PRK ge. Le* posave Petkovič smo poudarili temeljno mi* sel že prej.
ČASTNO ČLANSTVO RUSKIH PEDAGO* GOV PREDSEDNIKU UJU VLADI PE* TROVIČU.
V imenu ruskih pedagogov je pozdravil g. Vladimir Gril, predsednik Udruženja rus* kih pedagogov. Zahvalil se je UJU za podpo* ro ter izročil predsedniku UJU tov. Vladi Petroviču diplomo častnega članstva za nje* gove velike zasluge za zbiližanje ruskih in ju* goslovenskih pedagogov v Jugoslaviji in za podporo UJU Rusom.
BRZOJAVNI POZDRAV I. PODSTARO* STE SKJ ENGELBERTA GANGLA. ,
Brzojavno je čestital UJU k jubilejnemu kongresu prvi podstarosta Sokola kraljevine Jugoslavije tov. Engelbert Gangl. Brzojavna čestitka Sokolstva je izzvala :med navzočimi viharne ovacije Sokolstvu in kraljevskemu domu.
IMPOZANTNA POVORKA K RAZSTAVI.
v kateri je bilo nad 4000 učiteljev in učiteljic iz vseh pokrajin naše države je nato odšla k otvoritvi razstave. Povorka je krenila po beograjskih ulicah, povsod živahno aklami* rana, do saborne šole, kjer je bila nameščena državna šolska razstava.
OTVORITEV RAZSTAVE UJU.
Z besedami: »G. podpredsednik! Izročam Vam razstavo, ki je gotova,« je predal vodja razstave referent ministrstva prosvete tov. Pavle Flere razstavo podpredsedniku UJU tov. Vujancu.
Navzoči so bili zastopnik Nj. Vel. kralja podpolkovnik g. Sarič, zastopnik ministrstva prosvete načelnik za osn. nast. g. D. Dorde* vič, podžupan občine Beograda g. dr. Stoja* dinovič i. dr.
Nato je govorili o pomenu in podrobno* stih razstave podpredsednik UJU tov. Vuja* r.ac, ki je naprosil zastopnika ministra pro* svete, da otvori razstavo.
Načelnik za osn. nast. g. D. Dordevič je otvoril s kratkim nagovorom razstavo v ka* terem je posebej poudaril, da izreka prizna* nje učiteljstvu Dravske in Savske banovine, ki se je posebno odlikovalo s sodelovanjem pri razstavi
Nato je bila razstava otvorjena samo za omenjene goste in predstavnike najvišjih oblasti, ki so si ogledali obširno in nad vse zanimivo in poučno razstavo. V posameznih oddellkih so bili gostom predstavljeni aran* žerji razstave, med drugimi tov. Mlekuž, Rup* nik in tov. Levčeva iz Ljubljane, tov. Vanič iz Krškega, tov. Prinčič in soproga z Viča in tov. Skaia iz Maribora.
(Podrobno poročilo o razstavi in konec poročila o kongresu v prihodnji številki.)
Obleke kemično čisti, barva, plisira 1R lika tovarna JOS. REICH,
OBLACIINICA ZA SLOVENIJO -«ki
LJUBLJANA, MikloSiieva cesta 7
priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn. Državni nameftenti «obe b'ago tudi na obroke proti predložitvi legitimacij.
Obupno materijalno stanje učiteljstva in prosvetno delo
med narodom.
Živim na kmetih in imam priliko slišati glas naroda in spoznavati njegov duh. Učitelj* stva se poloteva obup in resignacija. Slišim njega obupni klic, glas vpijočega v puščavi: Šolsko leto se bliža, ž njim delo dušljivo, na* porno v šoli, pa narodno kulturno izven šole, ki zahteva poleg sebe še občutne gmotne žrtve. ,	,
Po 4. julij u t. 1. se bo vodil o delovanju ucitelja(ice) izven šole še posebno strog ra* cun. Saj pa je tudi res poleg duhovnika po* deželski učitelj povečini edina opora narod* no*prosvetnega napredka in poglabljanja do* moljubja in okrepitve zdrave državljanske misli Jugoslavije.
Pa kako naj se učitelj(ica) giblje pri naj* boljši volji v navedeni smeri, ko pa mu je duševni polet okrnjen po neznosni gmotni mizeriji. S tisoč dinarji mesečno naj učitelj* začetnik zmaguje plačevanje drage pa pičle hrane po gostilnah, se dostojno oblači, bo naročnik revij, član drušetv, kojim naj bo po* žrtvovalni iniciator ob raznih prireditvah itd. Od kosila do večerje je dolgo presledje in vendar si učitelj*začetnik niti suhega kru* la ne more in ne sme privoščiti za malo ju* žino. In tako naj dela z gorečnostjo tudi iz* ven šole. Od katerega stanu se še to za* hteva?
In danes ima tisoč dinarjev mesečno že pogodbena poštarica z osnovnošolsko iz* obrazbo in 6mesečnim poštnim tečajem. Pre* tekle dni sem čital v »Slovencu«: »Odda se služba organista, mesečna plača 1400 Din, prosto stanovanje in kurivo. Prednost imajo absolventi orglarske šole.« — Torej, kje pa so še postranski zaslužki orglarja. Organist lahko prezirljivo gleda na učitelja.
Učitelj mora študirati 9 dolgih let, pa se še daljnji 2 leti pripravlja na usposobljenost* ni izpit in je po prejemkih pod organistom, da ne rečem mežnarjem! Ali ni to ironija življenja. In sedaj ima težkoče še s stanarino in kurivom, ki mu jo oporekajo od vseh sira* ni; tako se je porodila nekaka napetost med občinarji in šolo.
Vem, vse to je že vztrajno agilno pover* jeništvo pojasnilo na pravem mestu, pa zdi se, da se prav ne upoštevajo in se ne polaga prave važnosti. Treba se bo z enakimi po* jasnili obrniti na z nami čuteče korporacije, oziroma Saveze, da storijo korake v odpo* moč. N. pr. »Savez Sokola«, »Kolo jugoslov. sester«, »Rdeči križ«, društvo »Narodna od* brana« v Mariboru (osrednji odbor) itd., ki so gotovo zainteresirani na delu učiteljstva.
Obdravski U-itelj.
Obrambni vestnlk.
—ob Proti »Učiteljski gospodarski pošlo* vainici«. »Trgovski List« prinaša sledeči čla* nek v 99. številki od 26. avgusta t. 1.:
Težave trgovcev s šolskimi potrebščinami.
Trgovci s šolskimi potrebščinami, včla* njeni pri gremiju trgovcev v Ljubljani, so v zaščito svojih interesov poslali kr. banski upravi dopis, v katerem pravijo med drugim:
Letno se morajo boriti naši trgovci s šol* skimi potrebščinami proti učnemu osebju in njihovim organizacijam zaradi nedopustnega vabljenja šolskih upraviteljstev, učiteljstva, neposredno tudi učencev in njihovih staršev, k nakupu šolskih potrebščin le pri njihovih, oziroma njim najbolj odgovarjajočih tvrdkah.
LetnO izdaja g. šef prosvetnega oddelka stroge odloke, ki pod kaznijo prepovedujejo tako in podobno vmešavanje učiteljstva v trgovino, vendar se kršitve teh odredb vedno ponavljajo.
Prvotno je zahtevalo učno osebje od učencev denar ter nabavljalo vse potrebščine za pouk samo tam, kjer je bilo njim po volji, v višjih šolah celo v inozemstvu. Ko je trgov* stvo doseglo izdajo prepovedi takega pošto* panja, so se učitelji iznenada preorijentirali tako, da pač drugo leto niso sprejemali de* narja, ampak so naročili učencem, naj gredo v »Učiteljsko knjigarno«, kjer je iza nje že vse po razredih zavito in pripravljeno, ter naj oddajo tam naprej označeni znesek.
Da so naši trgovci takrat utrpeli veliko škodo, je pač jasno.
Med tem časom je začela poslovati — pravi nadalje predstavka trgovcev — tako* zvana »Kr. zaloga šolskih knjig«, ki je začela razpošiljati šolam kar naenkrat tudi druge šolske potrebščine franko, česar naši trgovci niso zmogli, ker niso imeli od države ugodno* sti proste frankature, kakor njihov konkurent.
Tako je neki šolski upravitelj izdal na šole oklic, da se naj šolske potrebščine na* bavljajo le preko njega, dočim je on od tr* govcev zahteval, da mu dado najmanj 3% ra* bata v obče koristne namene.
Tudi to se je kot inedopustno ustavilo.
Trgovci so bili v svojem optimizmu mne* nja, da se bo položaj v tem oziru izboljšal, pa se je ustanovila v Mariboru U. G. P. ( »Učiteljska gospodarska posloval* niča«),
ki prodaja v prid »Učiteljskemu domu«.
Blaga sicer ta poslovalnica ne bo imela, priporočala pa bode le tiste trgovce, ki ji bo* do dali najvišje procente v zahvalo za uslugo, da bo dovajala k njim konsumente.
Učiteljstvo po odloku g. vel. župana O. br. 1945 ex 1927. z dne 20. septembra 1927. ne sme omenjati v šoli ali celo določati to ali ono trgovino, marveč se mora skrbno ogibati vsake agitacije za to ali ono tvrdko. Kako se pa to izvaja, je razvidno najbolje iz notic v »Učiteljskem Tovarišu« št. 4. in 5. ex 1930.
Sekcija s papirjem, šolskimi in pisarni* škimi potrebščinami gremija trgovcev v Ljub* ljani ugotavlja v svojem dopisu na kr. bansko upravo:
Da je učiteljsko zborovanje v Novem mestu, navzlic vsem prepovedim g. šefa pro* svetnega oddelka in g. vel. župana, sklenilo in odobrilo nezakonito vabljenje odjemalcev šolskih potrebščin potom lista svoje organi* zacije le k UGP, pri čemer nalaga vsemu učiteljstvu z obljubo odstotkov nekako mo* ralno obveznost.
Da sega UGP vsled neumestnega pošto* panja (ker favorizira le gotove pogodbene tvrdke) in postopanja v reklami (ker izrablja službeno in organizacijsko moč z obljubo pro* centov v škodo ostale konkurence — legalnih trgovcev*davkoplačevalcev) v zakon o pobi* janju nelojalne konkurence. Jasno je, da taka propaganda povzroča predstvo v konkurenci UGP na škodo naše trgovine.
Oglasi obetajo UJU za okrepitev organi* zacije celih 25%, ki je najvišja dovoljena me* ra čistega dobička, katerega reelni trgovec pri današnji ostri konkurenci in pičlem po* slovnem prometu absolutno in pod nobenim pogojem ne more doseči. Na drugi strani se pripominja, da računa davčna oblast pri od* meri čistega dohodka naše stroke 8 do 10%.
Če upoštevamo tem 25 % še neizogibno re* žijo (stanarino, razsvetljavo, inventar in nje* govo obrabo, eventuelne mesečne plače, ozi* roma nagrade vodstva in zaposlencev, pisar* niške potrebščine itd.) je jasno dokazano, da bo UGP delala z nedovoljenimi odstotki zaslužka, kateri bodo prevaljeni v veliki meri na učence in bedne starše. Kje so odstotki za Učiteljski dom, pridejo ti še posebej? Če bo UGP skušala gornje mere spodbiti, ni li to potem prevara interesentov?
Predstavka sekcije trgovcev s papirjem konča s prošnjo za zaščito papirne trgovine pred gori navedenimi nedopustnostmi
Na kr. banski upravi je, da zadevo kon* čno uredi.
Tako »Trgovski List«! Ker se je zadava spravila v javnost, bomo primorani tudi jav* no o njej govoriti v prihodnji številki, ker so v njej nedokazana, pavšalna podtikanja, na katera učiteljstvo ne more molčati.
—ob Neupravičeno zapostavljanje višje narodne šole. V mnogih slučajih se v šolskih poslopjih, ki so zidana za narodno šolo, utes* njuje narodna šola, ki je obvezna in se raz* širja s tem meščanska šola. Zahtevajo se šolski prostori za meščansko šolo in to na škodo narodne šole, ki se mora utesnjevati često v že itak nezadostnih učnih prostorih. Sedaj se je pričela še javna agitacija proti višji narodni šoli, ki se jo hoče podcenjevati. Na drugem mestu prinašamo dopis, s katerim se kratkomalo pavšalno obdolžuje učiteljstvo narodnih šol, da vpliva na starše glede vpisa v meščansko šolo. Da je nasprotno res naj dokazujeta sledeča dopisa iz dnevnih listov: »Vojnik. Sklepno vpisovanje učencev v 1. do 4. razred meščanske šole v Vojniku bo od 31. avgusta do 3. septembra v šoli od 8. do 12. Glede na to, da zahteva danes življenje od človeka večje duševne gibčnosti in dotok otrok v meščanske šole povsod narašča, sve* tujemo strašem, katerih otroci dovrše četrto leto osnovne šole z uspehom in so dovolj te* lesno razviti, da jih takoj vpišejo v meščan* sko šolo in ne čakajo, da dovršijo še nadalj* nje razrede osnovne šole, zakaj učni načrt prvega razreda meščanske šole obsega v muo* gem utrditev znanja, pridobljenega v osnovni šoli. Na novo pridejo le predmeti: geometri* ja, nemščina, risanje, ročna dela, higijena in gospodinjstvo, tako da učencem IV. razreda osnovne šole ni težko izhajati. Nespametno pa je pustiti otroke ponavljati z uspehom do* vršeno IV. ali V. šolsko leto, kjer je meščan* ska šola.« — »Vpisovanje v državno mešžan* sko šolo v Zgornji Šiški se bo vršilo v nede* ljo 3. tega meseca od 9. do 12. ure dopoldne v zdravniški sobi poleg glavnega vhoda. Učencem, ki ne vstopijo v srednjo šolo, se priporoča, da se vpišejo v meščansko šolo že iz četrtega razreda osnovne šole, ker se na osnovi tozadevnih predpisov sprejemajo v I. razred meščanske šole brez izjeme vsi učenci, ki so dovršili četrti razred osnovne šole. Ti učenci pridobe eno leto, ker jim peti razred osnovne šole ne pridobi nikakih več* jih pravic.« — To so objave v dnevnih listih. Ker je osnovna in višja narodna šola obvezna je naravno, da se na njeno škodo in v zgrad* bah, zidanih za njo, ne sme širiti neobvezno šolstvo ter je umestno, da se v tem slučaju zaščiti v polnem obsegu osnovno šolstvo, ka* kor to določa zakon. Ker se že sedaj na mno* gih narodnih šolah ne more vršiti pouk po ■zakonitih določilih, bomo posvečali temu vprašanju in neoviranemu razvoju narodne šole vso pozornost. Želimo razvoja in na* predka meščanske šole, a s tem ne sme biti oviran razvoj obvezne narodne šole.
Stanovska organizacija UJU
Iz poverj«ni£tva UJU.
ZAHVALA.
Razstava UJU v Beograda je bila sijajna manifestacija notranjega šolskega in prosvet» nega dela učiteljstva posebno Dravske ba» novine.
Ponosni smo bili, ko smo ogledovali iz» delke in navdala nas je trdna vera, da se nam ni bati bodočnosti. Ne zaostajamo niti v drža» vi in tudi napram inozemstvu se nam ni treba sramovati, ker tudi za tamošnjimi novostmi šolskega in prosvetnega dela ne zaostajamo.
V	tem trenotku ponosa si štejemo v pri» jetno dolžnost, da imenom poverjeništva iz» rečemo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli do tako lepega uspeha.
Iskreno se zahvaljujemo predvsem vse» mu učiteljstvu, ki je poslalo izdelke za raz» stavo. Zahvaljujemo se šolskim upraviteljem, ki so vzpodbujali in sami sodelovali pri tem delu ter enako gg. nadzornikom, ki so podpi» rali to delo.
Posebno zahvalo pa smo dolžni osrednje» mil odboru za razstavo pri pov. UJU, ki je iz veliko požrtvovalnostjo vodil zbiranje in pri» prave za razstavo ter še posebe članom tov. Mlekužu, tov. >Iv. Vaniču, tov. A. Levčevi, tov. Prinčiču in ¡njegovi .soprogi, tov. I. Rupni» ku, ki so za poverjeništvo z neutrudljivo mar» Ijivostjo sodelovali pri ureditvi razstave v Beogradu.
Priznanje, ki smo ga dobili v Beogradu, naj bo tudi njim zadoščenje za delo in trud ter bodrilo za naprej.
Poverjeništvo UJU Ljubljana. 2. sept. 1930. Pov. Andrej Skulj, s. r. Tajnik Jos. Kobal. s. r.
ČLANI ODSEKOV PRI POVERJENŠTVU UJU.
1.	Gospodarski svet: Skulj Andrej, Hren Anton. Grum Rado, Hreščak Alojzij, Koci» jančič Ivan, Baebler Leopold in Štravs Karel.
2.	Šolskoupravni odsek: Nominira ožji sosvet.
3.	Odsek za nadaljevalno šolstvo: Idejni delavci: Skulj Andrej, Grčar Viktor, Musek Ljudevit, Verk Miloš, 4 zastopnike izvoli ob» čestvo kmetski in. 4 gospodinjskih nadalje» valnih šol. Za sekcijo obrtnega in trgovskega nadaljevalnega šolstva se člani po potrebi kooptirajo.
4.	Odsek za narodno izobraževanje: No» minira ožji sosvet.
5.	Odsek za obmejno šolstvo in kontrak» tualce: Ribičič Josip, Bensa Andrej, Venturini Franc, Berce Anton. Hartman Amalija. Peter» nel Ludovik, Gallob Rudolf, Vauda Mirko.
6.	Pevski odsek: Supančič Drago, Kovač Marija, Lumbar Gabro, Rupnik Vinko, Tau» čar Ljudevit, Mihelič Josipina, Rak Zora, Se» lan Marija.
7.	Odsek za zbiranje zgodovinskega gra» diva osnovnega šolstva: Nominira ožji so» svet.
8.	Razsodišče: Mavric Karel, Požaj; Via» dimir. Grčar Viktor, Poiak Janko, Vode An» gela. Namestniki: Pinterič Drago, Kopač Leo» pold Pieskovič Rudolf, Kržišnik Alojzij, Cel» nar Ana.
9.	Urejevanje »Učiteljskega Tovariša«:
Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik, člani vodstva poverjeništva in v Ljubljani stanujoči člani ožjega sosveta.
10.	Urejevanje »Popotnika«: Matija Sen» kovič, oblastni šolski nadzornik v pokoju v Mariboru.
11.	Urednik »Našega roda«: Josip Ribičič, učitelj v Ljubljani.
12.	Urednika »Prosvete«: Nominira ožji sosvet.
13.	Mladinska Matica: Fortunat Lužar, Ju» lij Slapšak, Vilko Mazi, Rudolf Mencin, Rado Grum.
Opomba: Za odseke, katerih člani še niso nominirani, naj sporoče okrajna društva mo» rebitne svoje želje najkasneje do 13. sep» tembra t. 1.
PRAVILNIK ZA STANOVSKO RAZSO»
DIŠČE POVERJENIŠTVA UJU — LJUB* LJANA. i
V	smislu čl. 35. pravil, UJU in § 76, po» slovnika predlaga šolski upravni odsek glede častnega razsodišča sledeči poslovnik:
§ 1. Častno razsodišče tvori 5 (pet) od delegacije za funkcijsko dobo ožjega sosveta izvoljenih članov ter enako število'namestnic kov. Poverjenik, oziroma njegov pooblašče» nec mu prisostvuje s pravicami kot jih ima pri odsekih.
§ 2. Shaja se po potrebi, a na poziv pover* jeništva.
§ 3. Člani razsodišča izvolijo iz svoje sre= de predsednika, njegovega namestnika in po» slovodjo.
§ 4. V razsodišču ne more biti nobena od strank, ki sta v sporu.
§ 5. Stranki v sporu določita po enega iz» vedenca, ki pismeno pojasnita spor in staKfc šče svojih društev ali posameznih članov, iz» razita o zadevi svoje mnenje in podasta ob» razložene predloge.
§ 6. Razsodišče je sklepčno le ob navzoč» nosti vseh članov, oziroma namestnikov.
§ 7. Razsodišče spor še samo podrobneje razišče in po lastnem preudarku povabi za razjasnitev spora eventuelno potrebne priče in eksperte. — Po potrebi se povabi pravnega zastopnika.
§ 8. Ko si razsodišče o sporu ustvari jasno sliko, razpravlja o njem v tajni seji in izreče razsodbo, ki je za obe strani brezpogojno ob»
vezna. Razsodba se pismeno objavi stranka» ma in poverjeništvu.
§ 9. Glasuje se z nadpolovično večino glasov, ob enakosti le teh pa odloča predsed» nikov glas.
§ 10. Rešitev sporov je smatrati nujnim.
§ 11. Stroške postopanja nosi poverje» ništvo
Ta pravilnik, ki je sprejet za poverjeni» štvo, naj si osvoje tudi okrajna učiteljska društva.
V zmislu sklepa pokrajinske skupščine in na osnovi gornjega pravilnika poziva poverje» ništvo vse prizadete stranke, da predlože po» verjeništvu vse zadeve, ki spadajo in naj pridejo pred stanovsko razsodišče poverjeni» štva, druge zadeve obravnavajo društva pred svojimi razsodišči.
Sklep pokrajinske skupščine o tej zadevi je bil objavljen v vfr.foji številki »Učiteljskega Tovariša«.
— Učiteljska društva, ki so lansko po» slovno leto še niso v celoti poravnala svojih obveznosti napram glavni upravi, naprošam, da store to najkasneje do 30. septembra t. 1.
in nakažejo zaostanke s prispevki za septem» ber vred glavni blagajni. V nasprotnem slu» čaju bo treba izvajati sklep letošnje pokra» jinske skupščine v Novem mestu, ki zahteva 1% zamudnih obresti od dneva zapadlosti plačila in po 3 mesecih ukinitev pošiljanja stanovskih listov (julij, avgust, september). Še enkrat prosim. — Rado Grum, glavni blagajnik.
Iz društev:
Vabila:
= ORMOŠKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO ne bo zborovalo 13. septembra, ampak 4. oktobra t. 1.
Pevski zbor UJU učiteljstva.
—pev. Pevski zbor UJU v Ljubljani.
Pevski zbor UJU priredi v marcu leta 1931. pevsko turnejo po Rumuniji. 'Priprave so že v teku. članstvo prosimo, da se brezpogojno udeleži vseh pevskih tečajev. Na svidenje 6. septembra ob 20. uri v Glasbeni Matici, vsi in vse. — Odbor.
—pev. Pevski zbor UJU v Ljubljani.
Članstvu pevskega zbora UJU sporočamo, da se pevski tečaj z ozirom na začetek šolskega leta ne prične kakor objavljeno že 6. septem» bra zjutraj ob 9. uri, ampak šele zvečer ob 20. uri v Glasbeni Matici in traja 7. in 8. sep» tembra. — Odbor. 1
Osebne zadeve.
—i Napredovali so v II./3. skupino: Iva-nuša Angela, učiteljica v Fikšincih, Zvan An» drej, učitelj v Komendi, Budinek Pavla, uči» teljica v Kranjski gori, Petrič Marija, učite» ljica v Prečni, Bencina Olga, učiteljica v Pol» hovem gradcu, Frece Valentin, učitelj v Ko» privnici; Furlani Ladislav, učitelj v Gor. Je» zeru, Leskovec Amalija, učiteljica na Krki, Hribernik Eduard, učitelj v Žirih. — V II./4. skupino: Gregorič Eduard, učitelj v Ščavnici, Smodič Anton, učitelj v Hajciini, Voglar Via» dimir, učitelj v Konjicah, Vcrovšek Marija, učiteljica v Melincih.
—i Napredovanja. V »Službenih Novi» nah« kraljevine Jugoslavije so bila objavljena nastopna napredovanja učiteljev: V Il./l. sku» pino: Štritof Antonija, učiteljica na Viču; Podgornik Josipina, učiteljica v Rovtah; Ku» har Janko, učitelj v Črni; Vavpotič Franja. učiteljica v Hočah; Prelog Matilda, učiteljica v Murski Soboti; Gregorič»Mandelj Angela, učiteljica v .Zgornji Šiški; Novak Franja, uči» teljica v Polju; Rainer Josip, učitelj v Zgor. Polskavi; Ločičnik Amalija, učiteljica v Slov. Bistrici; Okorn Regina, učiteljica v Radečah. — V 1I./2. skupino: Kutni=Tomažič Mara, učiteljica v Mariboru; Černut Ljudmila, uči» telj ica na Jesenicah; Rakovšček Marija uči» telj ica v Braslovčah; Lorber Olga, učiteljica na II. .dekliški meščanski šoli v Mariboru; Est» Delak Marija, učiteljica v Zgor. Šiški; Celar Marija, učiteljica v Kamni gorici; Neudl» Trampuš Matilda, učiteljica v Dravogradu; Prezelj Marija, učiteljica v Sostrem; Jalen Ja» nez, veroučitelj v Mostah; KerbIer=Cesar An» tonija; Ravter Amalija, učiteljica v Šoštanju; Černovšek»Tomažič Marija, učiteljica v Ho» ¿ah; DragaiisSlanovec Ljudmila, učiteljica v Ljubljani; Dujc Mirko, učitelj v Šmartnem ob Paki. — V II./4. skupino: Chrištof Drago» tin, učitelj v Ribnici.
SploSne vesti.
—	Pov. UJU Ljubljana je z ozirom na nastali položaj v organizaciji poslalo na po» vratku s kongresa iz Zagreba dne 23. avgusta 1930. sledečo brzojavko: »izvršnemu odboru UJU v Beogradu. Ne priznavamo izvolitve novega odbora in ne konstituiranja. Priznava» mo stari odbor. — UJU poverjeništvo Ljub» Ijana: Andrej Skulj.«
—	Konstituiranje odbora UJU. Prejeli smo v objavo sledeči dopis: Uglednom Izvrš» nom odboru Udruženja . Jugoslavenskoga Učiteljstva u Beogradu. iNo zaključku uprave povjereništva UJU Zagreb, i solidarišuči se sa stanovištem povjereništava Ljubljana, Split i Zagreb na minuloj X. glavnoj skup»
štini Udruženja u Beogradu, molim, da me ne smatrate potpredsjednikom UJU sve do» tle, dok se nastali spor u Udruženju ne riješi sporazumom sviju strana. — U Zagrebu, 27. augusta 1930. — Drugarski Vas 'poštuje i po» zdravlja — Jelisava Vavra, v. r.
—	Ostavka na mesto v Izvršnem odboru UJU. Tov. Pavle Flere je z ozirom na nastali položaj podal dne 23. avgusta 1930. pismeno ostavko na mesto v novem izvršnem odboru UJU in mesta ne sprejme, dokler se razmere ne urede.
—	Konstituiranje glavnega odbora UJU na podlagi novih volitev na kongresu. »Na» rodna Prosveta« od 31. avgusta t. i. poroča, da se je konstituiral glavni odbor UJU sle» deče: Predsednik g. Milan Rabrenovič, 1. pod» predsednica gdč. Jelisaveta Vavra, II. pod» predsednik g. Milorad Vujanac, tajnika gg. Milan Mihajlovič in Damjan Rašič, urednika »Narodne Prosvete« gg. Milan V, Popovič in Dušan M. Priča, urednik »Učitelja« g. Vujica Petkovič. Volitev vseh funkcijonarjev se je izvršila soglasno. — Tako »Narodna Pro» sveta«. Beograjski listi so pa poročali, da je bilo na seji od 37 članov navzočih le 19, to» rej jih je manjkalo 18, in sicer vseh zastopni» kov vnanjih poverjeništev. Kakor doznavamo se je za zadevo interesiralo tudi ministrstvo, ki je pozvalo na referat razne učiteljske oseb» nosti iz Beograda, da so poročali o položaju. Tudi zastopnikom zagrebškega poverjeništva UJU je bila dana prilika, da so obrazložili položaj na merodajnem mestu. Kakor čuje» mo, se dela na to, da se čimprej sestanejo merodajni zastopniki vseh poverjeništev, da definitivno urede zadevo.	\
—	Pojasnilo k poročilom o kongresu UJU.
Z ozironr na časopisne vesti, da je pov. UJU Ljubljana odšlo s kongresa zaradi levičarsko sestavljene liste, izjavljamo, da to ne odgo» varja istini. Pov. UJU Ljubljana je zahteva» lo, da se ne voli po novih pravilih, dokler niso odobrena nova pravila in da ostane do potrditve novih pravil stari odbor v funkciji, ki je bil lani v Zagrebu pravilno izvoljen za tri leta. O kakem političnem pretehtavanju osebnosti ni bilo govora. ■— Poverjeništvo UJU Ljubljana.
—	Kaj je s poboljšanjem materijalnega položaja učiteljstvu? »Narodna Prosveta« od 31. avgusta t. 3. prinaša na uvodnem ¡mestu sledeče poročilo: »Predsednik našega Udruže» nja g. Milan Rabrenovič je bil 28. pr. m. spre» jet od g. ministra prosvete in mu je dal po» jasnila o stanju v našem Udruženju, o prili» kah in potrebah UJU. Ob tej priliki se je govorilo tudi o poboljšanju materijalnega sta» nja učiteljstva. Na podlagi objašnjenja in za» gotovila g. ministra, da se bo učiteljske želje in potrebe v tem pogledu upoštevalo in ima učiteljstvo v najkrajšem času pričakovati povoljne rešitve tega vprašanja.
—	Nov kurz v naši državni prosvetni po» iitiki napram nemškim narodnim manjšinam. Te dni objavljajo listi oficijozno poročilo o novem stališču, ki ga bo vlada zavzela na» pram našim nemškim narodnim manjšinam. To poročilo znači tolmačenje in delno izpre» menitev izdanih (Zakonitih določb, ki jih vse» bujejo šolski zakoni. Stališče, ki bi ga zavzela vlada, naj bi bilo sledeče: »Lojalno držanje nemških narodnih manjšin v naši državi je omogočilo vladi generala Petra Zivkoviča naj» večjo obzirnost do kulturnih, prosvetnih in socialnih potreb naših državljanov nemške narodnosti. Z uveljavljcnjem načela največje tolerance inozemskih elementov v naši na» rodni državi, ki so tudi z dejanji dokumen» tirali svojo državljansko pripadnost, bo omo» gočen neoviran kulturni razvoj nemške na» rodne manjšine. Ukrepi, ki jih izvaja vlada generala Zivkoviča sedaj in ki jih namerava še izvesti napram nemškim manjšinam, pred» stavljajo važen dogodek v odncSaju naše dr» zave do narodnih manjšin, zlasti do nemške narodne manjšine. — Izenačenje v vseh dr» zaviijanskih pravicah je načelo, ki se strogo izvaja s strani sedanjega režima ne samo na» pram našim lojainim državijanom, marveč tudi napram vsem lojalnim inorodnim ele» mentom. To bo nedvomno služilo za še večjo poglobitev prijateljskih odnošajev med našo kraljevino in Nemčijo ter bodo odstranjeni vsi vzroki onih malih in drobnih sporov, ki so poprej, zilasti v dobi zadnjih parlamentar» nih režimov, nastali baš v tretiranju nemške narodne manjšine v Jugoslaviji. — Po mero» dajnih informacijah vašega dopisnika bo vla» da generala Zivkoviča v nasprotstvu z dose» danjo prakso uvedla z novimi reformami v narodnem in kulturnem življenju nemških narodnih manjšin načelo toleriranja in prizna» vanja nemške narodnosti na ta način, da bo» do o teh vprašanjih odločali roditelji. V ko» iikor bi prišlo ,v Vprašanju narodnosti do spora med šolskimi oblastmi in roditelji, bo o tem odločala komisija, v kateri bosta dva zastopnika šolske oblasti in dva zastopnika manjšinskih roditeljev. Predvideno je tudi osnovanje analfabetskih tečajev z nemškim učnim jezikom, toda pod pogojem, da se, vrši istočasno tudi pouk v narodnem jeziku. Gle» de osnovnih šol je predvideno, da se vrši pouk na nemških manjšinskih šolah do vključno drugega razreda samo v nemškem jeziku, od tretjega razreda dalje pa se uvaja kot obvezen tudi pouk narodnega jezika. Da sc bo doseglo izenačenje obeh jezikov v viš» jih razredih, se bo pouk pospešil. — Nadalje je vlada generala Petra Zivkoviča sklenila, da se nemški kulturni organizaciji »Schwaebi» scher Kulturbund«, čegar delovanje je bilo vse do sedaj prepovedano, zopet dovoili na» daljnje delovanje pod pogojem, da se bo ta nemška kulturna manjšinska organizacija ba» vila samo s kulturnimi vprašanji ter sc iz»
ognila vsake politike in sploh vsega, kar bi se moglo smatrati za prekoračenje programa po pravilih, ki so ¡od oblasti potrjene. V nizu teh reform je predvideno tudi dovoljenje za osnovanje privatnega učiteljišča nemške na» rodne manjšine s pravico javnosti. — Ti ukre» pi vlade generala Petra Zivkoviča bodo na» & leteli nedvomno na izredno odobravanje ne fS samo pri naših narodnih manjšinah, nego ' tudi v Nemčiji.«
MIROSLAVA LEITGEB
wmmmmm ljubljana, Jurčičev trg štev. 3.
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtisk
—	Želje dnevnega časopisja ob pričetku šolskega leta. Nedeljski »Slovenec« prinaša članek pod naslovom »Ob začetku šolskega leta«, ki zadeva osnovno šolo. Ker ga marši» kdo ni čital in ker je za nas zelo aktualen ga ponatiskujemo ter dajemo učiteljstvu v razmišljanje. Članek se glasi: »Te dni začno osnovne, meščanske in srednje šole s po» ukom. Zopet pošiljajo starši svoje otroke s skrbjo in nadami v varstvo učiteljev, ki naj jim podajajo znanja, pomagajo naj, pa tudi pri vzgoji. Poudariti moramo, da je vzgojna stran mnogo važnejši del šolanja kot pa vte» pavanje v glavo raznih znanosti in vednosti, Zato bi bilo potrebno, da se vzgoji naše mla^ dine posveča vsa pažnja. Posebno v naših srednjih šolah, kjer se poučuje mladina obeh spolov skupaj, je še posebno potrebno, po» udariti vzgojne momente, ki naj določijo na» ši mladini prave smernice za življenje. Saj vemo, da je že večkrat zlasti na srednjih šo» lah prišlo med mladino obeh spolov do ne» ljubih dejanj, ki so spravila skrbne starše v velike neprilike. Posebna skrb učiteljstva bi morala zaradi tega biti, da strogo nadzoruje učence v šoli, pa tudi izven nje. Dobro bi pa bilo, da bi se tudi srednje šole razdelile po spoilu vsaj v mestih, kjer je po več šol iste vrste. — Kakor je vse hvale vredno, da smo dobili oporo v zakonih, vendar moramo z ob» žalovanjem ugotoviti, da še ni urejena razmestitev učiteljstva, s čimer bo trpel zlasti za» četek pouka na šolah. Tako se bodo zopet dogajali slučaji, da bo na nekaterih šolah pre» več učiteljstva, drugod se pa pouk ne bo mo» gel začeti, ker ne bo učiteljstvo pravočasno na svojih mestih. Sicer je v zakonu določen rok, do katerega naj bi se razmestitve izvr» šile, vendar ga ni mogoče držati, ker je res nemogoče izvršiti v ministrstvu ogromno delo v kratkem času. Tu bi bilo na mestu, da bi imele banske uprave pravico premeščenja, saj mora ministrstvo itak delati po predlogih banskih uprav, ki poznajo potrebe in zahteve šolstva. S pošiljanjem predlogov v ministrstva se pa samo zavlačuje delo in ovira nor» malen početek šolstva. — Še druga stvar je, ki nam je na srcu. To so naše meščanske šole. ČudVfi» se nam zdi, da zakona za te šole ni. V zakonu o narodnih šolah poznamo dve vr» sti šol: osnovna šola in višja narodna šola. Ni nam znano, v kakšnem odnosu je višja narodna šola z meščansko šolo, ker o tem v zakonu ni ničesar določenega. Znano nam pa je, da so nekateri upravitelji ob koncu lan» skega šolskega leta vpisovali v višjo narodno šolo in učencem ter staršem pripovedovali, da sta višja narodna in meščanska šola enako» vredni šoli. S tem so zavedli mnoge starše v zmoto. Zato bi bilo v interesu našega šolstva, da se to vprašanje reši. Pri nas so se meščan^ ske šole lepo razvijale, absolventi teh so se posebno izkazali v svobodnih poklicih, pa tudi v strokovnih šolah so navadno z dobrim uspehom lahko nadaljevali študije. Zaradi tega bi bilo res škoda, ako bi se uničile. Zdi se nam tudi umestno pripomniti da bi bilo predvsem v interesu gmotne strani šolstva, da bi sc v krajih, kjer so meščanske šole, ne otvarjale višje narodne šole. Meščanska šola naj bi bila pa obvezna za učence, ki jo ob» iskujejo, kakor je bilo to določeno po starem avstrijskem zakonu o osnovni < šoli. — To smo želeli ob začetku šolskega leta v procvit našega šolstva, za katero narod mnogo žrt= vuje.«
—	Nemorala. Tovariš pride na šolo k šolskemu upravitelju in si ogleduje šolsko poslopje in upraviteljevo stanovanje, ako bi mu konveniralo, da podvzame korake za ime» novanje v dotični kraj, ker ima tam v bližini privatno posestvo. Seveda dotično upravitelj» sko mesto ni ne prosto in tudi sedaj name» ščeni upravitelj ne misli prositi proč in tudi ni povoda za njegovo premestitev. Prijazni ljudje so pa že vedeli navesti kraj, kamor naj bi bil premeščen. Najmilejši izraz, ki ga moramo porabiti za tak slučaj je — predrz» nost in zasluži vsakdo, ki se poslužuje takih metod za nameščanje, da se mu pokažejo — vrata.
—	Vabilo na XLI. redno veliko skupščino »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« v
ponedeljek, dne 8. septembra 1930. ob 11. uri dopoldne v Ribnici, v telovadnici meščanske šole. SpOred: 1. Nagovor predsednika. 2. Taj» nikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Volitev članov v družbeno vodstvo (5 članov). 6. Volitev nad» zorništva (5 članov). 7. Volitev razsodišča (5 članov). 8. Proračun za 1930. leto 9. Slučaj» nosti. — Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Me» toda v Ljubljani«.
—- Novo mesto. Ponoči 28. avgusta je umrl po kratki bolezni (močna angina in oslabljenje srca) tovariš v naši pisarni gosp. Anton Lenarčič, ki je došel iz Logatca tu sem pred 4 meseci. Pogreb je bil v soboto ob 17. uri. Naše sožalje!
Naročite Ročni katalog za šol. L 1930./31., ki vsebuje vse najvažnejše odredbe in stane v platno vezan 16 Din.

—g Članom Učit. Samopomoči. V teh
dneh dobite položnice za tri smrtne slučaje. Umrli so sledeči člani: Ema Raunacher, Ljub« ljana, Fran Kocbek, Gornjigrad in Marija 2ivko, Pobrežje pri Mariboru (217. do 2l9' smrtni slučaj). Članski prispevek znaša člana <16 Din, za zakonske pare 31 ©»»• . pozabite na zaostanke ki so v 'počitnicah močno narasli! Zamudnikom je poslala aru« štvena uprava v 'teh dneh pismene opomine s položnicami. Ne odlašajte z nakazili, — ¿a zadnje tri smrtne slučaje so prejeli dedtci iz društvene blagajne znesek 37.335 Din. — Učit. Samopomoč ima koncem avgusta t. 1. 2502 člana, posmrtnina znaša 12.510 Um.
_ Usposobljenostni (praktični) izpiti se
bodo vršili na državnem moškem učiteljišču v Mariboru dne 25. septembra ob 8. uri zju« traj, Pravilno opremljene prošnje naj prispo uradnim potom v roke komisije vsaj do dne 20. septembra t. 1. Vse drugo na oznanilni deski državnega moškega učiteljišča. (Prim. »Učiteljski Tovariš« z dne 14. avgusta 1930.).
—	Zahvala. Mesto cvetja na Kocbekov grob sta poslala g. Joško Bizjak, šolski upra« vietlj v Celju in njegova soproga gospa Fina 200 Din za uboge gornjegrajske šolske otro« ke. Za ta velikodušni dar se jima iskreno zahvaljuje šolski upravitelj Jos. Korban.
—	Poroka." Dne 16. avgusta se je poročil v Škofji Loki g. inž. Tone Komel iz Celja z učiteljico gdč. Elo Blaznikovo iz Škofje Loke. Mlademu paru želimo obilo sreče!
—	Poročila sta se v stolni cerkvi v Ma« riboru gospodična Cuček Helena, učiteljica v Grlincih in gospod Prebevšek Slavko, stavbni inženjer v Mariboru. Bilo srečno!
—	Učiteljski pevski zbor napravi turnejo po Romuniji. Ob priliki kongresa UJU je predsednik Učiteljskega pevskega zbora iz Ljubljane tov. Drago Zupančič prišel v stik z osebjem romunskega poslaništva in se z njim dogovoril o veliki turneji slovenskega Učiteljskega pevskega zbora po Romuniji. Določil se je termin in koncerti. Najprej se bo priredil koncert v prestolici, nato pa v vseh večjih krajih Romunije.
—	Učiteljska tiskarna je založila »Uvere« nje o priznani stalnosti, ki se rabi kot priloga k prošnjam za poviške. Stane 50 p.
Nabirateljem naročnikov za „Naš Rod"
Na pokrajinski skupščini v Novem mea stu se je izkazalo, da so poverjeniki za nabi= ranje naročnikov, kakor tudi naročniki sami za združitev »Našega roda« z »Mladinsko Ma» tico«. Zaradi tega se je sklenilo ustreči tej želji in sprejemati naročnike za »Naš rod« in za knjige »Mladinske Matice« skupno.
Izdatki, ki sta jih imeli obe publikaciji lansko leto, pa so pokazali, da je bila naroč* nina za eno kakor za drugo publikacijo tako nizka, da nižja ne more biti, ako se hočemo izogniti nepopravljivi krizi. Zaradi tega tudi letos ne moremo iti pod ceno, ki je itak mu nimalna in po kateri ne izhaja nobena publi« kacija izven naših vrst. Po vsestranskem prekalkuliranju je tedaj zmagalo naziranje, da se obe publikaciji združita in prispevki za nju razdelita na enake mesečne obroke. Tako
dobimo ceno 2'50 Din mesečnih prispevkov za »Naš rod« ter za knjige »Mladinske Mas tiče« skupaj.
Prosimo naše poverjenike za nabiranje naročnikov, da vzamejo ta sklep na znanje, se mu podvržejo, ker je bil drugačen nemo« goč, in začno nabirati naročnike za »Naš rod« in za knjige »Mladinske Matice« proti vplačilu mesečnih prispevkov a 2*50 Din.
»Naš rod« bo izšel v 9. številkah (do maja), junija pa dobe naročniki knjige »Mla« dinske Matice«.
Ako se priglasi večje število naročnikov, bo izhajal »Naš rod« na 40 straneh. Prva šte« vilka izide koncem septembra.
Tehnična navodila i glede odpošiljanja denarja itd., objavimo v prihodnji številki »Učit. Tovariša«.
—	»Ročni katalog« za leto 1930./31. je iz«
šel in ga ne pozabite naročiti skupno z dru« gimi šolskimi tiskovinami in šolskimi potreb« ščinami. Preurejen je po novih zakonih, ki so izšli v zadnjem času. Posebno bodo upravite« lje zanimala navodila za sestavo in opremo šolskih računov.
—	Tiskovino »Uverenje« o priznani stal« nosti v državni službi, ki se rabi kot .priloga k prošnjam za 4. skupino in 2. stopnjo, je za« ložila Učiteljska tiskarna in stane 0'50 Din. Naročajte gornjo tiskovino!
—	Državoznanstvo. Dr. Fran Ogrin (Kamnik) je izdal in založil Dopolnilo k »Dr« žavoznanstvu«. To obsega pregled nove dr« žavne organizacije in novih zakonskih pred» pisov, izdanih do konca julija t. 1. (20 strani). Razpored v Dopolnilu je isti, kakor v prvot; ni knjigi, tako da se morejo najti takoj vse nove zakonske določbe glede tiotične stvari.
Prvotna knjiga in Dopolnilo se moreta dati — zaradi enakega formata — skupno vezati, sicer pa se vlepi slednje v prvo. Cena prvotni knjigi (broširani) je znižana na 20 Din, skup« no z Dopolnilom pa stane 26 Din, samo Do« polnilo 12 Din (brez poštnine). 'Ker je prvot« na knjiga v nekaterih delih že zaostaila, je rabljiva le z Dopolnilom, potrebna pa vsako« mur in primerna kot pomožna knjiga v šo« lah. Dobi se pri banovinski zalogi šolskih knjig, v knjigarnah in pri pisatelju.
Listnica uredništva.
—lu Zaradi obširnosti in važnosti poro« čila o kongresu so ostali za prihodnjo števil« ko sledeči članki: Apel na tovariše po gasil« skem kongresu. — Potrebe obrtno«nadaljeval« nega šolstva. — Risarski tečaj (II. del) za učit. obrtno«nadaljevalnih šol v Ljubljani. —
Nekaj o naši domači radio«industriji. — Te« čaj škole rada u Krku. — Izza kongresa UJU (Listek). — Poslovnik šolsko«upravnega od« seka pov. UJU. — Glasbena revija »Zbori«. — Kern Ivan, 751etnik. — Pomen in važnost pevskega zbora UJU. — 201etnica mature.
—lu Po členu 29. zakona o narodnih šolah
pripada /učiteljem v trgih .mesečno 200 Din stanarine. Kurivo dobi le upravitelj šole, ako stanuje v šoli ¡čl. 23.; kar velja za trge. Pro« sim cenjeni naslov, da se 'mi pojasni, oziroma naznani pravo v »Učiteljskem Tovarišu« v naslednjem: V trgu P. je v šolskem poslopju naturalno stanovanje na razpolago, to je, da bi zamogel stanovati v šoli — pa ne stanujem, ker stanujem v svoji lastni hiši. Stanovanje v šoli sem *lo nadalje prepustil v rabo prejš« njemu, upokojenemu upravitelju šole. Pro« sim, ali pripada meni kot sedanjemu uprdvi« telju šole v tem slučaju — ker ne istanujem v šoli — bi pa zamogel stanovati v šoli, ku« rivo —idrva in v kateri množini? — Odgovor: Po sedanjih izgledih ne sme upravičenec dati naturalno stanovanje v najem in ga ne sme odstopiti drugim, a ,mora stanovati v njem. Ako odkloni naturalno stanovanje iz katerih« koli razlogov, nima pravice na stanarino. Upraviteljem podeželskih šol, ki ne stanujejo v šoli, ine pripada poljubna količina kuriva, ampak le predpisana. Predpis bo vseboval pravilnik.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
18 Din likanje moške, damske obleke.
Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja gandc robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana
Stari trg 19.
rr Kopito najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik
LJubljana, Stari trg 9.
ŠIVALNI STROJI
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tvornice. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI „ADLER" Kolesa iz prvih tvornic, Dtirkopp, Styria, Nero ,Kayser. — Pletilnl stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev- Daje se tudi na obroke učiteljem izjemoma s 5 % po-viškom; pri takojšnjem plačilu pa s 5 % popustom normalne cene. Ceniki franko in zastonj.
IVAN JAX IN SIN
T, J U B F. J % X A
Preden potujete
obrnite se na oficielno potovalno pisarno
_ ..Putnik"
v Ljubljani, Dunajska cesta 1 (Pal.Ljub. Kred. banke)
za informacije, potne načrte in proračune, vozne listke
(brez doplačila) itd.
Podružnica nas roti kolodvora v hotelu Miklič
Odprta ob nedeljah in praznikih od do 8. ure*zjutraj Telefon št. 2472 in 2737. — — — Brzojavi Putnik Ljubljana
Najboljše kupite!
WWVIWUIWWWWWVUWWWWiliUJWWWWWWWWWWWUlWZ
Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, šifone, grlote, čipke, vezenine, g*umbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine samo
Josip Peteline, Ljubljana
8b
blizu Prešernovega spomenika, ob vodi.
Avgust Agnola j pOZOf jovcj f
■7ol„„, afoH« r^r^la,,!. f / * VllVI IU1VI •
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Luksuzni predmeti.
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478.
Za lovsko sezijo nudi puškar-na F. K. Kaiser, Ljubljana : Nove vrste lovske patrone znamke „R" basane z nemškim Hasloch brezdimnim smodnikom in v zalogi bodo ,Geco" patroni z nemškim Rohtweilskim smodnikom.

I)E,\AR »ALO/ITE NAJBOLJE IN WA JVAISNEJE PRI DOMAČEM ZAVODU
Vloge na knjižice in tekočI račun obrestuje po 6% brez odpovedi, pri trimesečni ■ odpovedi po 7V2 %>, brez odbitka davka na rente. — Stanje vlog okroglo aO,000.000 Din. 8
MM&T%Kl MBANILNi iN DOSOJil-ftll DOM	Reiervenad OO.OOODin. Jamstvo za vloge presega večkiitno vTednosT^g7-VTolne ■
S I» S Ik	■ H	i ■ Eais i Ni fc II« *	tm ^^ m i rn ■ Vi ■ \totr ^¿r | B	knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. ■
J Račun poštne hranilnice štev. 14 257 reg. zadruga Z ntom. zav. Brzojavke: »Kmetski dom". / Telefon 2847	urwnl" A	-	—	—	* ' **-*- '-
| V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1. + ♦ PODRUŽNICI V KAMNIKU IN V MARIBORU
j^SP POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin 'in ^^ vrednostnih papirjev ter dovoljuje ki edite v tek. rač pod najugodnejšimi pogoji.
Blegaioijte me: Ob delmanh od B do 12 '/a in od 3 da 4 V^. le ob tobolab io deeiih pred paniki od Bde I
:
-I


Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!
«■na

Olje proti prahu, pisalna kreda, morske gobe, slikarske potrebščine nabavite ugodno pri firmi	• [ENTRALA V LJUBLJANI MEDIC'ZANKL	LASTNIH FRANJO MEDIC o	Domači proizvodi: Laneno olje, firnež, od najbolj preprostih do najfinejših lakov, emajlno-lakastih in oljnatih barv vseh vrst in nijanc. Kemično čiste, prstene in olepšane suhe barve, steklarski klej, čopiče i'd.
			
TO VA It NE LJUBI..	A N A - MEDVODE — DOMŽALE. PODKIIZNICE IN	SKLADIŠČA V	M A I« 1 K O K U IN N O V E M SADU
Knjigarna Učiteljske tiskarne
v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6 naznanja
ofworifew
preurejenih poslovni prostorov in se priporoča vsemu učiteljftvu za obisk
Telefon štev. 33-97 — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani štev. 10.761
Ugodnosti
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni Čevlji	100 Din
Moški snežni Čevlji .	110 Din
IS
Ititiil tni 21 + Stritirltva olUi]
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRO it. 15
DEŽNIKI
Nt mulo. Na veliko.
U$ta*09lJ«M leta 1S39. T.šlšftn it«». »28%
L
Oblaiilnica „ILIRIJA" vodi!
t
čevlie.
Da adovoljimo željam naših «lr>nk, ■mo ustanovili novi oddelek z»
Poleg vseh oblačilnih artiklov boste lahko dobili pri nas damske. moAke in otro&ke čevlje prvovrstnih kvalitet
*
na obroke.
Oblaiilnica „Ilirija"
LJUBLJANA, Mestni trg 17/1. Telefon 28-25.
m..............
PiPiiiiiiiiiiiii
¿••••i
OBLEKE. PEKILO, POVRŠNIKE. KLOBUKE, j ČEVLJE, NOGAVICE, KKAV4TE itd.

nudi ugodno v veliki izbiri KONFEKCIJSKA HODNA TRGOVINA
JAKOB LAH ¡iftR'8S?.
«••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••el
MANUFAKTURNA IN KONFEKCIJSKA TRGOVINA
VElIKfl ZALOGA MEHI «J
IVAN IVI AS TNAK CELJE, KRALJA PETRA CESTA 15.
Fine moške suknene obleke že za 340 Din Lepe suknene deške obleke že za 135 Din
%
't "
«T £ £ ?

Vsem šolam in krajnim šol. svetom oferiram
amerikansko prašno olje
brez dufca, znamke HYGIEN , oljnati karbollnej in karbolno kislino
po najnižjih cenah in vsako količino
Avgust Žlahtič
■■■■ razpečevalec amerikanskih mineralnih produktov ■■■■
Maribor, Grajski trg Stev.t.
KARO
industrija Čevljev
Samo dobre kvalitete! za promenado za cesto za močno rabo za turistiko za lov
za smučanje.
MARIBOR
KoroSka cesta 19.
♦
Cenjeno učiteljstvo uživa še vedno že znane plačilne ■ ugodnosti. Zahtevajte cenik!
...............M.M.......................M....M...I
Vaše potrebščine krijete najceneje v manufakturni trgovini
„PRi SOLNCU
c
E L JE
Glavni trg 9
Prodaja tudi na obroke! Za obilen obisk
se priporoča
ALOJZ DROFEUK
■
■ :
S 1
■ .
i i
M
I i
Telefonska štev. 2412
Štev. pošt hran. 11.165

r. z. z o. z
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi živlienskih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8. do 12.
...M.......................M.
Priporočamo tvrdke, ki inserirajo v našem glasilu!
0202015353234853482323235323489153234848232348485323484823530153235353020001534848484802000200010101020000025348535348484853234853234853232348235348482391485323232348532353