33. številka. Ljubljana, v petek 10. februarja 1905. XXX 9 Utaja vsak daa zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter veya po pošti prejeman za avstro-ogrske deiele za vse leto *6 K, aa pol leta is K, m e«trt leta I K 60 h, s« ea mesec 2 k so h. Za Ljubljano s posojanjem aa dem «a m Cto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za ea meseo 2 K. Kdor hodi sam ponj, plaća sa vse leto 22 K, aa pol leta U K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa ea meaee 1 K 90 h. — Za tuje detele toliko Te«, kolikor .nafta poStmima. -ha naročbe brez istodobne vpoši^atve naročnine se ne oaira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se aa o.nanilo tiska enkrat, po 10 h, če ae dvakrat, ia po 8 h, če se ti»ka trikrat ali večkrat. - Doplas saj se iavoiS frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo ia upravnlatvo Je v Knaflovih ulicah St. 6, iu sicer uredništvo ▼ L aadatropja, apravaištro pa t pritličju. — Upravništvu aaj se blagovolijo poSUjati naročnine, reklamama, oznanila, t- j. administrativne stvari. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna1' telefon št. 85. ii Slovenski Narod" telefon St. 34. Slovenske matrike. Koroški nemški klerikalci so Slo venee redno z Tolikim veseljem izkoriščali ia svoje namene, v narodnem csiru pa so bili zmerom ravno tsko tesoosrčni, nestrpni in naduti, kakor nemški nacionalni. Nemški klerikalci do'go časa niso mogli na Koroškem priti do veljave. Sele t zadnjih letih se jim je posrečilo, da ao ai nekoliko opomogli in pridobili nekoliko terena. In da bi Uglje napredovali, da bi Uglje izpod-kopavali druarm nemškim strankam tis, z%to tekmujejo z nemškimi naci-onalai tudi glede zatiranja slovenskih prav J o. T enem oziru so jih že tadi prehiteli. Pokazali so svoje skraino na-iprotje, svoje strupeno sovraštvo do Sioveneev tam, kjer ima duhovščina največ ■. rilike, pokazati svoje mišljenje, na tistem polju administracije, ki je poverjen t upravljanje cerkvenim organom. Duoajska »Reichspost«, ki so jo pomagali ustanoviti tudi slovenski duhovniki, in na katero je naročen vsak f«ro*t, je prva začela boj Dr o ti slovenskim matrikam na Koroškem in nemški koroški duhovniki nadaljujejo ta boj tako brezobzirno, da napadajo ie avoje stanovske tovariše. To se je pokazalo te dni. Meseca novembra je celovški mestni kap'an Jjsip D ibrovc krstil otroka sedaDiega uređn'ka »Mira« in je ta kr»t v slovenskem jeziku vpisal v krst-:..g mat'co. Storil je to na zahte-vanje otrokovega očeta »Reichspost« je h tro napadla tega kapUna in nvstm iupntk m dekan Henrik An gerer je c-lo v kretao matico s«mo zsp-sal n*k-»j ironičnih pripomenj, ki pričajo, kako zoprn mu je slovenski vps Značilno za mišljenje koroške herr>ške r*uh vščme, ki nasprotuje Blorensk»m vpisom v nratrike, je to, da je kaplan J »sip Dobrove omenjenemu slovenskemu vpisu dodal nemški prevod, a vzlio temu so njegovi nemški tovariši zagnali velikanski krik v dunajskih in v domačih klerikalnih listih in nemški naoionaioi jim pridno sekundirajo. Uvaževati je pri tem naslednje okolnoati: Matrike so javne knjige. Župnik jih vodi kot javni uradnik, kateremu je država poverila ta pos-1. Murika je ravno tako javna knjiga, kakor je zemljiška knjiga, in še v večji meri, ker se morajo vsi vpisi izvršiti vpričo strank in pr.č, m ker te dotični vpis podpišejo in s tem potrde Slovenski narod ima torej glede matrik ravno tiste v državnih osnovnih zakonih zajamčene pravice, kakor glede vseh drugih javnih knjig, to je, ima pravico zahtevati, da se za slovenske stranke izvrše vsi vpisi v slovenskem jeziku. Slovenski vpisi v matrike so postulat pravičnosti, 80 posledica ravnopravnosti, ki je zagotovljena vsem narodom v državi. Na Koroškem pa vidimo, da ravno nemška duhovščina najhujše nasprotuje, da bi Slovenci post* h deležni svoj'h pravic glede matrik. Ta duhovščina je šla tako daleč, da javno razglaša: Slovenska tretjina koroškega prebivalstva nima na K roškem nič več pravio, kakor cigan, ki se p tisa od kraja v kraj. Ta boj nemške duhovščine proti slovenskim vpisom v matrike na Koroškem priča, kakega narodnega fanatizma se je navzela ta duhovščina. Kar je že dolgo česa opazovati med italijanskimi duhovniki na Primorskem, zlasti v Trstu, to se je začelo tudi med nemškimi duhovniki na Koroškem, in to se pojavlja in razširja ie tuli med nemškimi dubovn.ki na Štajerskem. A slovenski duhovniki? Tužna nam majka — ti se kianiajo Kahnu in N»wlu. ti samo markirajo, da so slovenski duhovniki, ti samo govore, da so Slovenci, dejanja njihova pa kažejo, da so slej ko prej naoionalni hermafroditje, brezdomovinski hlapci Vatikana. _ Vojna na Daljnem Vztokn. Z mandžurskega bojišča. Dopisnik »N o v e g a Vremen a«, O gmski, poroča iz Huanjšana: Sa-nitarno-statistiški urad priobčuje, da je zadnje tedne zbolelo na raznih bolj nevarnih bolecn h v mandžurski armadi v celem 1500 mož. V času od 13 do 28 januarja je pri prvi in tretji armadi zmrznilo 11 mož. Vsa vojska je preskrbljena s toplimi odejami in a toplo obleko. Hrana je dobra in gorko jed dobivajo celo straže na sprednjih pozicijah po dvakrat na dan. Armada je torej preskrbljena z vsem, nedostaja samo semtertja kuriva in krme. V zadnjem Času razvijajo Japonci ob fronti na vzhodu od Canlinoa, Lama-tuna, b>he in v centru živahno delavnost, g^ade nasipe in okop« in se močno utrjujejo. To dokazuje, da se Japonci boje naše ofenzive zlasti z ozirom na naše uspešne operacije na zapadu, kjer je cela vrsta utrjenih v*ai — H i d j a t a j Faojažnanca, Cjanšantun in Bejtajci —, ki so preje spadale k sprednjim sovražnikovim pozicijam, vkljub besnim japonskim protinapadom ostala v naših rokah. 2. februarja je prešla, kakor je že znano, v naše reke vas čantan henan. Vsi japonski protinapadi, da bi zopet osvojili to za nje izredno važno pozicijo, so bili do sedaj odbiti. Oddelek generala Renenkampfa in dve naši koloni so v smeri Oloar- CanČau porazili sovražne sprednje voje in jih potisnili preko reke Tajci. Ob ostali fronti je vse mirno; samo na sprednjih pozicijah se sliši pokanje pušk in gromenje topov. Boj pri Hejkontaju V boju pri H-jkontaju je največ trpel, kakor se poroča iz Tokija, general Taš i m e, poveljnik 8. japonske divizije. Vfcljub temu je vzdržal do konca ruski naval, dasi je pri tem izgubil 162 častnikov in 5500 mož. Japonski častnik, ki se je te dni vrnil iz Mandžurije, zatrjuje, da so Rusi že 20. januarja jeli pritiskati na japonsko levo krilo in da so se jim mogli Japonci uspešno upirati samo zbeg tega, ker so Rusi morali prodirati preko ne zavarovane ravnice. 23 januvarja je padel sneg in Rusi so prodrli naprej, ne da bi jim mogli Japonci zabraniti Dva dni kasneje po neprestanem ljutem obstreljevanju japonskih pozicij so Rusi s tako silo navalili naJaponoe, da so morali zapustiti sprednje točke svojih utrdb in se umakniti. Zlasti ljut boj je bil za vas Sij-nopilu, katero točko pa bo Japonci obdržali v svojih rokah. Vsi japonski častniki so bili ubiti, ali ranjeni, da je nazadnje moral prevzeti povel|stvo prvi podčastnik — To poroča iz Tokija »Daily Mail«. Iz tega porodila je razvidno, da bo zadnji boji vkljub vsem nasprotnim zatrdilom ve dar le končali neugodno za Japonce, kakor sedaj sami priznavajo. Takisto pa je tudi jasno, da so morah v vseh bojih izgubiti mnogo več kakor 7000 mož, kolikor so priznali, ako so samo v boju pri H -». k o r. t •; u znašale njihovo izgube 5 6 62 mož. Tretje rusko brodovje. Tretje rusko brodovje ni moglo ob določenem času odpluti iz L bave radi stavke ladjedelniških delavcev v Kronštatu in L bavi. Vkljub temu pa se odpravi v kratkem na Daljni Vztok. V tem oziru se piše »Novemu Vremenu« iz pristanišča carja Aleksandra III: Vsa brodovje je že pripravljeno, da se odpravi na daljno pot na bojišče. Ladje bo usidrane v zunanjem pristanišču E »kadra je razvila zastave in pričela kampanjo v noči 22. januarja. Poveljujoči admiral Nebogatov je 28 januarja razvil svojo zastavo na okiopnici »Imperator Nikolaj I«. Ker je vse pristanišče zamrs-neno, bo treba z ledokoli razklati led, kadar odpluje eskadra iz Li-bave. Kakor se danes poroča iz Pe-trograda, odpluje tretje brodovje iz Ltbave v soboto 11. t. m. Sprememba v vrhovnem po-veljsttu v Mandžuriji. Iz Berolina se poroča: Zatrjuje se, da odide veliki knaz Nikola) Nikolajevič dejansko na bojišče. On bo najbrže imel iste pravce, kakor svoje dni admiral Alekse,ev. Z ozirom na to pridobivajo vesti, da se namerava general Kuropatkin odpovedati vrhovnemu poveljstvu, vedno več verjetnosti. Vcjna do popolne ruske zmage. Po poročilih iz Petroorrada ao se v torek v vojnem ministrstvu sestali vsi ruski visoki v* jašk ia diplomatski dostoja nstveniki, da se posvetujejo o vojni. Szlenila se je posebna resolucija, ki se predloži carju. V resoluc ji se naglasa, da je vojna iivljensko vprašanje za Japonsko, a da se vkl.ub temu ne more več dolgo časa vojevati, vsled česar Vera v Odrešenika pri paganskih narodih. K*kor pri politično zatiranih na od h pričakujejo vedno nekoga, ki bo zruš 1 spone ter rešil narod, tako nahajamo pri vseh star h plemenih tero v ( dr« senika. T- ki vera nikakor ci mozaična ali kršćanska posebnost. Ž- pri narodih, ki so ž veli mnogo t'-*oč let pred Kristom, nahajamo namreč mitologično slično prorokovale o prihodu odrešen'ka, kakor i mozaičnem plemenu. Pri vseh se go*f n, kako so se l,ud|e zavedali, da io b li ntkdaj bt.žjemu bitju ljubi in Iragi, da pa so vsled neke pregrehe Upadli božji jezi K-r p% bi bilo pre Krasno, da bi jih bjije bt*e za večno i&vrglo, izmis'i i so si m*to, da jim e b žje bitje obljubilo, da se bo člo-**$ki rod končno osvobodil kazni 0 posledic greha, da bo Bog človeški °d sam odkupil. Pri ž dovakem narodu se je po-sbno živo obran la taka povest o ►dpadu in končni odrešitvi. Pa tudi )ri drugih narodih nahajamo Bledi o ttP0 in hrepenenju po duševnem od-^senizu, za osvoboditev grehov in njegovih p«-s!« d c, čeravno se je v teku časa ta tradicija raznovrstno pomešala In pri vseh teh mitih je slično dvoje: da bo cd ešenik božje narave ter se bo rodil od deviške matere. Tudi skoraj vse take tradicije nam pripovedujejo, da bo odrešenik umrl za človeški greh, kako bo premagal hudobnega duha in kako se bo pro slavil nad smrtjo. Te tradieje so pri vseh starih narodih tako mnogoštevilne, jasne in podobne, da jih je mogoče le tako razlagati, da so ae pri njih ohranile že od prvega početka od roda do roda, ali pa so za odrešenika izvedeli od starega ž dov-skega naroda, ki je v teku časa prišel z vsemi temi rodovi v dotiko. Vendar pa je z* d oje manj verjetno, ker se je slična mita našla celo pri Indijancih v Ameriki. Judi pripovedujejo, da se je bog Višnu desetkrat tčloveč ), da pride končno kot »Kalki« odrt št svoj rod Tadi mita o Budni pripoveduje o včlovečenju najvišjega bitja. Kitajski Konfueij je istotako včlovečeno božanstvo. Podobno se pripoveduje o Zaratustri, ustanovniku vere, ki je zelo razširjena v Perziji in Iadiji. Ta mita namreč pripoveduje, da bo ob korcu sveta izšel iz Ziratustrovega semena od devioe rojeni odrešenik A«tvatereta, ki bo premagal hudobnega boga Ahrimana. Tedaj bodo mrtvi vstali (primeri odpiranje grobov ob Kristusovi smrti!), svet se bo obnovi), ki postane večen ter ne bo na njem več hudobije in sovraštva. Pri K ildejoih je M thra (Ormozd), ki se isto tako rodi od device. Egipčanom je bil mesija sin boginje Izise, nazvan Horus. Preganja ga hudobni bog Typhon, ki ga premaga ter ga vrže v globečine pod zemlto. Toda H rus vstane od smrti, zveze kačo Pytbona ter ga ubije. . Grška mitologija pa pripoveduje c|Prometbeju, ki nam dobro predstavlja padli človeški rod. Promothej je sin boginje Toemide. Najprej je bil na strani Zt vsi v boju proti svojim bra' tom Titanom, Pozneje se spre 8 Zevsom, ko je ta hotel uničiti človeški rod. Promethej ni samo rešil ljudi prgube, teonuč jim je prinesel tudi ' g- ni ter jih poučil, kako morajo ravnati ž njim. Zeva 8e mu je zato ma šČeval ter je zapovedal nebeškemu kovaču Hefajstu in njegovim slugam, da so Proroetheja prikovali na pečino na Kavkazu, kjer mu je orel kljuval jetra (d zore do mraka, od mraka do dne). Toda Promethej je vse muke voljno prenaša), ker je dobil proro kovanje, da ga bo rešil sam sin nje- govega maščevalca Zevsa, ki wra bo ZevBU rodila smrtna žena A km.-na In ta odrešenik je bil Heraklej. Rimljanom je bil Apolon, ki mu je bila naloga, da reši človeški rod. Tudi Apolon je božji sin človeškega pokoljenja. Da reši človeštvo greha, je moral premagati kačo. Podobna pričakovanja nahajamo pri Babilonoib, Kttajeih, Indijanc h pri germanskih plemenih in pri narod .h novega sveta Pri Židih se je smatrala Že od nekdaj dežela Judeja v Palestini, od koder pride odrešenik sveta, o čemer pričajo Tac t Suetonij, Flavj Posebno so bile pri Grkih modrice S bile, ki so vse prorokovale, da pošlje odrešenika bog sam. Pa tudi drugi na rodi bo imeli svoje Sibile, ki so glede tega prorokovanja skoraj popolnoma edine. Frigijska Sibila je prorokovala: »Bog sam je hotel, da njegov sin Bede v krilo devioe, ki ga bo tej devici napovedal angelj« Deifiška Sibila pravi: »Spočet v krilu devioe, se bo rodil brez smrtnega očeta« Britrejska 8 bila pravi: »Videla sem s:na božjega, ki je prišel 8 neba; devica hebrejskega rodu ga bo rodila svetu.« Ako primerjamo vsa ta paganska prorokovanja, nam je pač naša krist janska mita jasna in umljiva. Gospa Angela. (Daue.) Mirko Tkalec j* bil ves popoldan silno nervozen in razburjen Svojemu Šefu je rekel, da ga boli glava, da ima krč v želodcu in da f?a t'ga po zobeb, vsled čes«r mu je šef dovolil, da gre domov. Mirko je seved % pohitel na Tržaško cesto in se začel izpreh«j-ti po B evr^isivem parku. Vse pestunje, hišne in kuh -r c- , kar jih je bilo tam zbranih, bo mu posvečevale največjo pozornost, ali danes ni bil Mirko dovzeten zi zaljubljene poglede in sladke u-m«ve. T ifto je čakal, da vidi gospo Angelo, ne toliko z i radi nje, kakor zaradi samega sebe, da bi že vedel, kaj se je sgodilo, da bi bil že enkrat pomirjen. Ta vznemirjenoat ga je najbolj jezila, tako, da |e ča*ih celo vidihi.il: če bi se ne bil gotpe Angeli nikdar približal, bi bilo same mnogo bolje. Nebo je bilo temno in po četrti uri bo začele pestunje, kuharice in hišne 8 otn oi vred zapuščati park, ker je kazalo, daszaČne deževati. To je M rka zopet raz-jut io da je kakor besen s bvojo pahč oo tolkel po zelenem grmčevju »če sačne deževati, gotovo ne je potrebno, da se vojna nadaljuje do popolne ruske zmage. Pohod generala Miščenka. Is Mukdeua se poroča: Uspešni pohod k 'očkih čet pod poveljstvom generala Miščdnka za hrbet japonske armade je Japonoe tako prestreš 1, da so jeli silno utrjevati Lia spod svetnik je dobil bresimno pismo? Kaj je bilo v pismu povedano?« »Vse, prav vse, in še več, kot je resnica.« »Ia — gospod ivetuik — Vai soprog?« »Ah, Mirko — strašen priior sem doživela. Moj mož me je pretepal in metal ob tla« Angela je pretiravala, ne da bi se tega lave dala. Smehljaje je zrla Mrku v oči; smehljala se je zadovoljstva, da je Dopisi. Iz Cerkelj. N*š kaplan Bešter, prav Janez »ta potuhnjen«, ae je v sredo sopet proslavil v »S ovencu«. Rad bi imtl vedno zadnjo besedo, pa, kakor kaže, ne bo šlo G učitelj Josip Lapajne mu ja trn v peti. N čuda, on je bil med ustanovitelji či talnice, poučuje aedaj pevski zbor brezplačno, nasprotno pa B~štrovih kravarjev še za mesečnih 50 K ni hotel. Laže se ta poštenjakovič, da je hodil g. Lapajne prosit župnega upravitelja, da bi zopet orglal. K laj oa? Navedite dan in priče! Bilo je nasprotno res, da so hodili drogi ljudja Lapajneta prosit, naj še prevzame orglarijo. G >spodu učitelju očita vse mog'Če stvari, a podpisati se ne upa. Ubogi strahopesljiveo! Janez Bešter ne ve, da »kdor seje veter, bode žel vihar«; zato bomo povedali danes nekaj, kar mogoče ne bo ljubo nekdanjemu cerkljanskemu, sedaj dobrovskemu kaplanu Kosu, poleg tega pa ne bo poviševalo du-bovškega stanu. G. kaplan Kos pa naj se zahvali svo|emu tovarišu v Cerkljah, da se gs še spominjamo 1) Nekdanji kaplan Kos ni bil posebno smeren v pijači. Navlekel se ga je prav pošteno, bil je večkrat skrivnostno sladko ginjen. Zgodilo se je, da ni mogel drmov spat, ampak je obležal — čeprav junaške postave — ob cesti, kakor navaden šnopsar. V kra| in pod streho bo ga spravili liberalci, Ker so ga slučajno dobili. Drugi dan ta božji namestnik ni opravil nobene maše, ampak ležal je ves dan in klical Urba — pa ne i i Pšate —; tudi v šolo ni prišel poučevat. Dan imamo še dobro zapisan! Vprašamo: Ali je dobil za tisti dan dispenzo ali spregled, da mu ni bilo treba opraviti maše in kdo mu jo je dal? Mogoče, da je opravil kak drugi dan zato dve maši! . . . Ako se g. Kos čuti s to notico razžaljenega ali če hoče kne-zoškcfi.ski ordinarijat preiskati stvar, je pisec volian drage volje postreči s dnevom, krajem in pričami! T* dogodek so ti »nesramni liberalci« obranili sami zase in bi ne prišel sploh v domačo kakor tudi ne širšo javnost, ko bi bil »ta potuhnjen Janez« malo manj lažnjiv. 2) Vprašamo župnika cerkljanskega, če ve, je li c pravi kaplan K s vse birske maše ali ne? Givori se, da je maše skoro povsod na dolgu, čeprav ni pozabil na biro. Torej knezoško fijski ordinariiat na noge! Daj kmetom pravico! 3) Ali so to Kristusovi namestniki; kakor sta bila 1. 1904 župri upravitelj Kos in kaplan Be šter, ki nista hotela spovedovati na praznik sv. Jožefa. Tukaj je zgled, zakaj vera peša; vera gre namreč po farjih gor, po farjih dol. 4) Ta »potuhnjen J*nez« si tudi tako-ie za zidom kak »špas« s nežnim spolom privošči. Nekdo, ki mu smemo verjeti, nam je pravil: Kaplan Janez, to vam je tiČ, kdo bi si mislil od njega kaj takega, ker vedno v tla gleda; res je, da potuhnjeneo ostane potuh-njeneo 5) Kako sta bila cerkljanska kaplana Kos in Bešter olikana, nam s pričuje to, da sta svojega predpostavljenega župnika imenovala in obkladala s »našim ta starim«. Torej vprašamo strabopesljivaa in potuh oienca Beštra: Ali je to lepo, sgiedno, vredno rimskega duhovnik*; ali ie to katoliško, mogoče klerikalno? Ce ste pošteni, odgovorite na današnja izvajanja, sioer bode svet vedel, s kako karikaturo imamo opraviti. Bešter bode tajil in pravil svojim kra zanj trpela, misleč, da je s tem Mirka še bolj privezala nase. »In pott m T Kaj se je potem zgodilo ?< »Oh — potem sem pa jas govorila! In povedala sem mu naravnost, da hočem biti tako svobodna, kakor je on sam, in da imam tebe rada.« Angela je Mirka zdaj tikala. Mirka je za trenotek obšlo Čuvstvo zadovo'jnosti, a minilo je hitro. »To pa ni bili pametno. Angela, to ni bilo prav. Ti bi ne bila smela ničesar priznati, za ves svet ne. Kaj je rekel tvoj mož?« Angela je pospešila korake. Od Koslerja sem je videla, da se bliža po drevoredu več ljudi in hotela se jim je umakniti. »Angela, povej mi, kaj je rekel tvoj mož ?« »Rekel je, da nas vse pomori, mene in tebe in samega sebe« Mirko je prebledel do laa. Te besede so ga tako prestrašile, kakor da bi svetnik Ivo Grehih že stal pred nj m a nabitim revolverjem v roki in mu veleval: Molite sadnji ošenaš, v eni minuti ste mrtvi. (Dalje prlkj varjem, da to ni res, obkladal bod« pristaše napredne misli s psovkami-a mi mu takoj povemo, da ni trebi salomonske modrosti, in vsak bod« vedel, da so kleriksloi najbolj obte. ženi. V naslednjih dopis h bomo vseli J«neza B-štra Se bolj na »tarčo« in tudi gledali, da mu bode toplo spomladansko solnce raztopilo i« ostalo maslo, kar ga ima na glavi. Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. februarja — „Lega nazionale", itali jansko šolsko društvo, ki ima namen rasnaroditi primorske Slovane ter i tem pripraviti Primorsko za združenji z Italijo, bo sedaj v položaju nadalje-vati svoje delo s podvojenimi silami. V litri je 17 000 otrok, ki sploh n« obiskujejo nobene šole, a namesto di bi dežela poskrbela za šole, prepušča to skrb »Legi«. Dežela bi pač morali ustanoviti hrvatske šile, »Legat ps ustanavlja italijanske. Istrski deželni sbor je, kakor smo že poročali, v zadajem *»s*4»nju dovolil »L*gi«l podpore 10000 K Hrvatje ao priča-' kovali, da ta sklep ne zadobi sankcije. Pričakovali so to za trdno, a učatali so veliko razočaranje. Sklep ja sankcioniran in s tem je boj za eksistenco istrskih Hrvatov stopil v novo fazo. KrT je »L»ga« letos dobili 10000 K, jih lahko dobi vsako leto — kaj bo koneo, si ni Vžko predstavljati, ako Hrvatje ne napno vseh svojih moči. Hrvatje imajo svojo družbo sv. Cirila in Metoda za Istro. Ta ima težko stališče, ker ima malo sredstev. Će ji zdaj Hrvatje iz Kraljevine no priskočijo s znatnimi podporami ni pomoč, sna »Lega« kaj kmalu prti na cilj. — Avstrijska državna policija*, ne uživa menda nikjer posebnega zaupanja in časih se človeku tudi zdi, da ga v resnici ne zasluži. Kaj naj na pr. spodoben državljan reče o naslednjem slučaju: Kskor smo poročali, se je te dni vršila na Dunaju obravnava proti iredentovakemu uradniku tržaškega magistrata Feliksu V i d u s s i j u Zaslišan je bil kot priča cfie'al tržaške državne policije Karol Tu. Ti je odgovarjajo na vprašanja zagovornika dr. B r e i t n e r j a izjavil: da nt ve, da je bil italijanski državljan Orlando iztiran iz Trsta, ker je demonstriral za Avstrijo in pobijal šipe; da ne ve, da se je v komunalnem gledališču v Trstu sgodila velika demonstracija, katere polioija ni motila; da ne ve, da se je pri tej demonstraciji vpilo »Vive Triests italiana«, »Viva 1' Uoivers«a itali-•ni«, in »uella patria di Rossetti, non se parla che italian« Tako je govoril o. kr. policijski clioial Tis kot priča pred sodiščem. Sedaj pa pravi »II Sole« v it. 2157 dto 9. fsbraarja, da je e. kr. policijski cfioial Ti z kot priča izpovedal neresnico in trdi, da je bil Tis pri dotični demonstraciji navsočen v gledališču in sicer v svoji lastnosti kot policijski agent. To je jako zanimivo in silno smo radovedni, kaj poreče na to prisadeti Tiz in c. kr. policijsko ravnateljstvo v Trstu. — Repertoar slov. glada* lif*ca. Danes zvečer prvič v aesom, in sioer na »par«, nanovo vprisor-jena Bizetova opera »Karmen«. — V nedeljo ste dve predstavi: popoldne kot ljudska predstava ob znižanih cenah isvirna narodna igra •Martio Krpan«, zvečer pa noviteta, velika burka: »Rusom na pomoč!« Nova ta burka je dosegla zbog svoje posebne zabavnosti in aktualnega značaja na Češkem velikanski uspeh ter se igra zaporedoma na gledališča »Urama« v Pragi, na gledališčih ▼ Pisni in Brnu ter na skoro vseh čeških potujočih gledališčih. Igra js prirejena popolnoma za naše razmere in prav srečno lokalisovana Glavno vlogo Krakovčana, ki se udeleži rusko-japonske vojne in tamkaj doživi marsikaj čudnega, igra g. V a roviek. Poleg njega ima veliko krm čno vlogo tudi g. Bo leski kot redaktor »Ljubljanskega Zmaja«. Rasen teh dveh je pa še mnogo komičnih ep'zodistov tez je sepo-slcno pri tsj burki vse draasijj pride in kdo ve potem, kdaj bom mogel ž njo govoriti, kdaj izvem, kaj da se je zgodilo.« Ogledoval je oblake kakor star loveo, kadar hoče prorokovati, kako vreme da bo, dasi ni imel pojma, kako se da iz oblakov sklepati na vreme. Zdaj je z »gledal pred »Narodnim domom« večjo družbo gospodov, ki so šli naravnost v B eivreisov park gledat vremensko hišico. Mirko je kar škripal z zobmi, ko jih je zagledal. »Kaj ti filistri niso mogli šs pol mre dominirati,« se je togotil M rko. »Ravno zdaj se tod potikajo, ko mora Angela vsak trenotek priti. Djkler ao tu, se ne morem pridružiti . . .« Od vremenske hiš ce je slišal viharen smeh. »Koga sem pravil? Mi srna dubl'«, je slišal M rko vpiti gospoda s po aebno izdatnim in zvenečim glasom. »Ob L-»nora — danes pridi k Szrjanou gledat, kako mi bo žal, da imam v grlu en sam ror« »Le pojdimo, le pojdimo, H u ga,« ae je čul drug glas, »saj je te ves v redu. Stavo ste dobili.« Mirku se je odvalil kamen od srca, ko je videl, da so domioisti zapustili park in odšli proti mestu. Ravno ko je začelo prav na rahlo rositi, je Mirko zagledal ele gaotno blondinko, ki je prišla od muzeja in počasi korakala proti »Narodnemu domu«. »Angela,« je dihnil. »Torej je vendar prišla, torej res kljubuje vsem nevarnostim, da me vidi?« Mirko je bil propričan, da ga je Angela povabila na ta sestanek, ker ga ljubi tako, da bi zanj vse žrtvovala. Njen prihod je poživil to njegovo mnenje in urno je odkorakal po parku do zadnjih vrat in tam stopil na oesto. Rosilo je že močneje, Tržaška cesta je bila popolnoma prašna. Mirko je 8 trepetajočim srcem čakal, da je prišla Angela mimo zadnjih oken »Narodnega doma«, potem pa ji je šel nasproti, pogumno, kakor bi hotel kljubovati vsemu svetu in če treba prelivati kri za svojega srca kraljico Ia Tržaška cesta je bila po potnoma prazna. Angela ga je te od daleč pozdravila ■ ljubeznivim usmevom. oiobje. — Prihodnji teden v torek in ▼ četrt- k gostuie prvi tenorist zagrebške opere, gosp. Ernesto vit. C * m a r o 11 a. Glede os velike stroške gostovanja so se eene »stopnicam morale nekoliko zvšaii Pnglase sa ■edt-Še sprejema S<*Šarkova trafika v Ljobhani. Pri prvem gostovanju v tort k nastopi umetnik v vlogi Jšanrica v Verdijevem »Truba-durj Um. — Ernesto vitez Camarotta, ki bde prihc dnji tedt-n gost glo^eO'ke op*r-, je goatoval poslednji mesec na češkem gU dalUcu v Plznu in na šeški operi v Bnu, in sioer na prvem v »Trubadurja«, »Ga-valleri)i«in »P ag l i a csi«, na dru gtm pa v »Ž dinji« in v »Car men«. V vsi-h teh vlogah je dosegel i a De uspehe ter ga kr tika soglasno priznava velikim umetnikom. Tako n. pr. pišejo »Plzenske Listja o njegovem »Trubaduriu« sledeče: »Gv spod vitez C amarottac pokaza* se je na našem gledal s^u v vrtu E eo-norinf-m z zaprtim vezirjem, toda odpiral ga je vedno b li in bolj in ko je v adagiu ia v stretti v polnem sijaju rekel: »Tako le snem in to-le i asa a* c je nastala v občiostvu te davno nezaslišana burja največjega priznanja. G as umetnikov je neobi-čame mehak, zveneč in svež in tako izborno obvladan, da Camarotta poja Daizavratnejše lege s presenetljivo lahkoto, s katero si je njegova pevska umetnrgt že pred nekaterimi leti na češki narodni operi v Pragi pridobila velikih uspehov. Gosp. Ca ssirotta je vzor v nastavljanju toaa, v ekoiv sa ji glasu in dihanja in v okusnem, nepresladkem in nepreti-ranera »bel oanto«. N;egov sladko-krasni glas sicer ni janaški »kričač«, ki imponira po svoji vahemenci, toda kako mogočno širno je zadcbil v dramatičnih akcentih poslednjega dejanja. Kaiboij pa se odlikuje z višino, ki je neprimerno mehka in lahka in naravnr st (mamljiva. Zunanjost in nastop gospoda C*marotte sta more-biti še malo preveč nežna, a izredno distmgrana — Manriso v fra V u — toda, kakor se to dobro sklada k njegovemu neobičajno dtlikatnemu pet u, tako da kadar je trebs, tudi frak odleti. — Videti je, da Verdi temu pevsu posebno ugaja. Njegov A fred moral bi biti posebna naslada. — To so morali imeti tam v Zagrebu zavidanja vredne čase, ko jim je vites Camarotta s baritonom N illije^m pel Verdijeve opere.« — Enake navdušene kritike prinašata tudi »Plzenske Nezavisle L»s y« in »P tanak v Obzor«. — Umrli. V Ljubljani je umrla v starosti 52 let ofičečisiana gospa Neža A-mbruater porojena Sega. — V Št. Petru na Krasu je umrla mati znane narodna r< dovine gospa PrančiškaSpilar. Lahka jima z»raljiea! — Plesni vertček pevskega zbore ,,Glasbene Matice". Soditi po splošnem zanimanja, za jutrišnji plesni venČek pevskega zbora »Glasbene Matice1* obeta biti ta zabava ena najštevilnejše obiskanih in najbolj animiranih v letošnjem predpastu. Saj pa tadi pevski zbor »Glasbene Matice" po vsej pravici zaslsži splošnih simpatij, ki jih ima v najširšem občinstvu. Zelen* je, da bi se slavno občinstvo vže naprej preskrbelo z vstopnicami, ki se dobe v trgovini g. Lozarja, ker utegne pri blagajni na večer biti hud naval. Dvorana se odpre ob pol 8. uri, ples se prične točno ob 8. ari s polonezo. Za postrežbe je najskrbnejše preskrbljeno m restavrater »Narod, doma" g. Bogo-viČ zagotavlja, da bode slavno občinstvo glede kakovosti jedi in pijače gotovo zadovoljno. — Slaveeva msskarada. Ker dohajajo odbora še vedno reklamacije za vabila, javlja odbor, da pošta v ▼eč slačajih ni dostavila vabil adresatom, omenjeno pa bodi, da so ne-maskovani vdeleženci tudi brez izkaza vabila kar najboljše došli in je vsakemu prijatelja vesele dražbe vstop dovoljen, a maske morajo imeti vabilo. Sploh pa je za letošnjo »SlavČevo ma-skarade" zanimanje, kakor ne kmalo poprej. Poleg že omenjenih skopim pridejo v j utro ve dežele pravljic tadi »»Ne apolitanci" kateri bodo cel večer skrbeli sa zabavo s svojim »dudelza-komu, dresirano opico in dragimi produkcijami. Tem se pridruži velika sku pina »Turških vezirjev" s svojimi podaniki, »Grški plemeni laži- in skupina »Dervišev". Kakor običajno kodo Ženske maske jako lepo sasto-ptnt, tako da bode pogled na to pisano dražbo jako Čaroben in v resnici pravljičen. — Akademije. Jutri, v soboto avečer <>b 8 uri nadaljuje gosp dr Ivan Robida svoja predavanja o higijeni. O t) delava t« h >Če zrak (zračni tlak, vetrovi, podnebnine. klima, prab in d m! — Po tem predavanju je pmatelaki sestanek Akademije v ho telu »I inja«, kjer predava gosp. dr Robida »o narodnosti in narodnem delu« Gostje dobrodošli! — Kranjska podružnice evetnij. pomožnega društva ze bolne ne pljučih. Pnneesi-nja Sc 6 burg v Š *ep • ku je darovala pt dmŽmci vaoto 100 kron. — Ze Vegov spomenik je darovala uprava reda oesar.oe Marijo Terezije 2000 K. — Stavka v predilnici v Litiji e je »oera| končata. Včera| p ipoidne ob štirih je bilo skhoano zborovanje vseh delavcev, na katerem se je sklenilo, da prično vsi de-lavoi danes zopet delati. Štrajk |e trajal Š»'H dni. — Mestni realki v Idriji je naucuo D»»matrst *o podelilo za »olako leto 1004/1905. pravico javnosti. — V okrejni cestni odbor v Višnji gori |e b>i i*volj**n za načelu k« Ivan Kristan, poštar pri sv Roku, za njegovega namestnika p» Ivan Ko n či na. posestnik v G renii vaai — V Leecah so se pojavile < «po- ; ser je zOoltio na tej bolezni več š larjev, se je ni rala začasno zatvoriti S -ia — Mirenski klerikalni obč. odbomiai so se menda nadejali, da bo toliko županov kolikor odbornikov, ker je vsak zase mislil, da bo on novi žapan. V tem ozira se nam piše iz Mirne: Janez Bule iz Mirne je b'l poprej eden prvih liberalcev, ali zadnji teden pred volitvijo so ga gospodje klerikalci prekrstili v klerikalca. Oni so mu rekli: »Bodi naš, saj boš ti župan !- Pa kako se je na dan volitve ta revež prestrašil, ko ni dobil še enega glasa ne, niti za odbornika. Mi smo ga le gledali, kdaj bo od žalosti padel v omedlevico. Kaj pa Šmitov Tonček iz Mirne? On je pred volitvijo rekel: »Jaz ne vem, kako bo, zdaj ko bom jaz župan, ne bo moja gospa pustila, da bi kmetje z blatnimi čevlji hodili po naših sobah.u Evo ga! Zdaj, hvala Boga, pa smo dobili samo enega župana, ali še ta je majčken. On se je usedel na županski stolec prav z veseljem, županja se je pa usedla na zatožno klop prav z žalostjo. In ta žalost je opravičena. Mati županja je namreč dobila za 14 dni prosti ričet, in priložnost premišljevati, koliko dolg jezik sme po c. kr. postavah imeti. Županja je prav majČkine postave oziroma rasti, ali njen jezik je tako dolg, da presega ves njen životek. Zaradi tega bo zopet v kratkem času sedela na zatožni klopi. Ona se mora spomniti, da gospod Vašič, oskrbnik v Rakovniku, ni toliko potrpežljiv, oziroma mutast, kakor so tiste osebe, ki jih je tudi na dan občinske volitve obrekovala, in jim očitala njih nesreče, češ, te so očitna kazen božja zato, ker so liberalci. Ti pravijo, da ni županja toliko vredna, da bi zaradi nje po sodiščih hodili. Kaj pa vi g. župnik Tone Kocijančič Vi ste se kaj sladko smejali na dan občinske volitve. Mi ne vemo zakaj. Ali zaradi svoje zmage, ali zato, ker vam je za mizo eden poprejšnjih od bornikov pljuval za škornje, ker niste poprej koteli od njega, da je bil škorenj poln. Ali ste ga morda mislili pridobiti na svojo stran? Pa ste se jako zmotili. Ali nas je nekaj mož, nismo vsi v indrah. Tako je I Drago pot nas pustite Vi pri miru, ker vam občinske volitve nič mar niso. Gospod Župnik ! Vaša gospodična je pri Škarjetovib na Mirni rekla, da so vam v Gojzdu v farovž strelali, pa ne vemo zakaj. Najbrž za vaše hvaležnost. Še to vas vprašamo. Kaj vam je bilo v nedeljo 29. m. m., da ste imeli tako pobu j-šljivo pridigo. Kar ste vi pridigovali, naši otroci zdaj prepevajo po vaseh »Samo ti si moja ljuba, pa nobena draga". Kaj ste tako roke raztezali, kakor bi bili v resnici svojo ljubico objemali, in ste rekli: »Saj imam samo tebe rad, nobene drage ne." In ste izrekli besedo, znabiti se tadi va* tiče, da bo na sodni dan ljabček rekel: »Ti hudičeva zapeljivka ti !• Ali ni taka pridiga pohajšljiva? Ako se vi ne poboljšate, mi kmetje ne bodemo več pošiljali svojik mlajših v cerkev, ker je boljše, da so doma. Zapomnite si to, gospod Kocijančič. Ako vam pa to ni zadosti, vam bomo drago pot pa kaj več na znanje dali, saj nam je dosti vaša sestrična Marička razložila o vas, ko je na tepežni dan prosjačila po naši župniji. Res, lepa rodbina to I Več liberalcev. — Obrtno gibanje v Belo-krejinl. PiSe ae nam iz M »like: V nedeljo, dne 5. t m so prijavili štirje obrtni mojstri iz Gradaoa spa--laioći v področje obrtne aadroge sodnega okra|a metliškega, itiri svo|e učene« v oprostitev. Da je ta zadeta vredna javnosti, je to, da so vsi štirje učene* sinovi svojih mojstrov. Torej so ta dan štirje očetje kot obrtni mojstri avoie štiri sinove kot vajence uka oprostili in obrtna sadruga |ih je po dokončani izkušnji in po strokovnem pregledu od njih izdelanih vajenskih isdelkov spoznala za spo sobne ter jih proglasila pomočnikom in jim še isti dan isročda učna izpričevala. I sena teh vrlih obrtnikov m njih sinov a > sledeča: 1 Frane Pilet č, pečar in lonAar is G-«daca in njegov sin Franc; 2 Janez Doltar. ko»ač v G -adaou in njegov sin Janez; 3 Matija B no c, tesar i« G adaca in njegov sin Jolij in 4 M»rtin Skala kolar iz Podzemlja pri G**dacu in oiegov sin Aoton. V tem slučaju se je tudi zbirka vajenskih del pomnožila za dva Upa komada, kar dela vso čast njim, ki so jib izdelali. Da se je po končani oprost tvi napivaio in nazdravljalo mojstrom in njih sinovom pri dobri kapljici rujnega »ino« pri »Kopiniču« do p zne noči, se tudi ne sme pozabiti. To so redki slučaji v obrtnih krog b, da se sin izuči iste obrti kakor oče, kajti oče je Žalibog p 'gosto sam nejevoljen na svojo obrt in ra|še da svojega sina Bog ve kam, kakor pa učit iste obrti, ki je preživela njega in ujegove Z lastnik g Ditmar je lastnik vel kega konjskega drtat ŠČa pri Gradcu ter bo na Blanoi redil svoje plemenite konje-dirkaee. — Uboj« H apca pri St'g°riu v Sov. B atnci, JoMj Pukltn in M»rtin Dvoršak sta v Dolini z gnojnimi vilami ub la mizarja J itfa Javor-nika. — Poskusen samomori V D več« si je 8 0 let atari Ivan Kuke« poskusil prerezati vrat, a se je satro težko poškodoval Prepeljali so ga v tržaško bolnico. Starček ima neozdravljivo bolezen in se je vsled tega hotel n«mrt t». — Peeeko draetvo 9Zerje1 ▼ Rojenu priredi 12 t. m v d?o rani »N«r< doega doma« v Barkov-Ijah veliko veselicu s godbo, petjem, dramatično predat*vo m plesom. — Zaetrapil ee je v Vidmu (Udine) italijanski žuraalist Anton B meioil bivši urednik ultraireden-tovskega tržaškega »Ind'pendenta« in dopisnik protiavstrijskega »Se-oolo«, o katerem smo te dni poročali, da je bil poiicieki vohun in je izdal policiji svoje somiš'jenike, vsled česar se je raskrile afera s bom bami. — Rueki ranjeni eaetniki na Avstniskem. Po naročila so proge velikega kneza Sergija so se po raznih letoviščih ia kopališčih ob Gard skem jezeru na južnem Tirolskem pripravila stanovanja za 1000 ranjenih ruskih častnikov, ki dospo na Tirolsko začetkom meseca sušca. Med temi častniki bo tudi, kakor smo že poročali, portarturški junak, general S t e s e 1 j, ki bo bival, kakor se zatrjuje, v romantičnem mesteca Arko. — Stare ljubezen, če ne gori, pe tli« Smoći je mestoa pu • •olja aretovala neko slrgtasoo Nežo L%vrtčevo radi nočnega postopanja. 2enska je bila nekdaj precej premožna, a je bila na tem grešnem svetu tako zabredla, da ima sedaj na Viču samo malo h šiso in še čez to ima varuha, s katerim skupno stanujeta. Pri vsi svoji nesreči ima pa ie dolge roke, za kar jo varnoatna oblastva vedno nadsorujejo. Smoči je pa svojemu varuhu, s katerim sta se včasih baje rada »gledata* popihala iz skupnega stanovanja v Ljubljano Ko je prišel varuh domov in varovanke ni našel, je takoj uganil, da je te kje »sprav ljena«. Takoj zjutraj pa je prišel na magistrat, kjer jo je res našel »Kie je punkelf« jo je vprašal. »Za pun kel ti bom te povedala.« »Kje je nt, kje so pomaranče, kje jje meso?« • Meso sem pojedla, rit in pomaranče pa dobiš.« In pri ti priliki se je žen- ski vsulo toliko bunk, da jih je imela dovo'j »O'ke . . .« je savpila Ženska, in v tem m m^ntu je občutil varuh že nskaj gork h saušmc, katere je sopet rekontriral z bonkami. Napo sled pa je »topil V veži poleg nabranega občinstva k njej in ji m* pet grozeč c buokami zaaepetal na uh »: •Tib b< d' no. pa pojd z menoj, s*j ti jih bom dav samo še en par, doma bo pa dobro,« s čimer pa Lavričeva nt b-6i delavec Frano L) liuar Orevijarakega mojstra Mihaela Bakovnika na Marije Terezije aesti. P>vod temu je bilo pri srečanju neko pričkanje, nakar je Doioar takoj vpo-rab'1 n c. BaKovmk ima samo dve lahki teUsni poškodbi, pač pa na suknji 13 lukenj. Zahvaliti ee ima Bakovmk le sreči, da je bil konec noža odlomljen, ker sicer bi imel 15 ran na životu, vsled kater h bi bil gotovo 1 • žal v b »Inišmoi. Povod je dala beseda, ko |e D l nar pri srečanju vprašal Bakovnika: »K 1o st« Vi?«, ta mu je pa odgovoril: »Mt sm i go-apodi« in že je imel zasajen not v suknji — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljal < z juzueg* aolrdvora v Ameriko 5 Slovencev in 7 Hrvatov nazaj pa je rrslo 16 Hrvatov. — V H«b je š'o 40 na Weetfalskn 25, v Inomost 16 oa Jesenice pa 17 Hrvatov. — V Tipušico se je od po halo 19 štnj^rak b Slovencev, v Pod-br-fn pa 29 Oflf-ov, nazaj je pa prišlo 29 Ogrov m 25 H-»atov. — Izgubljene In nejdene reči« Noh ooe*eta k je izguoii de nar »ioo z 200 K. — Aloizij Btensje izgubil denarnico s 41 K. — Posest-niea Frančiška Pajsar^eva je našla denarnico z manjšo vsoto denarja. — Hrvatske novice. — Biskup Stro88mayerje poslal hrvaškim listom sledečo zahvalo: „Pro slava moje devetdesetletnice mi je prinesla toliko čestitk, dragocenih dokazov velike ljubavi in spoštovanja, da vsled svoje visoke starosti pri najboljši volji in želji mi ni mogoče, da se vsem po-sebe zahvalim. Vsled tega prosim, da tem potom vsi vsakega spoštovanja najvrednejši Čestitarji prejmejo mojo globokočntečo zahvalo. Vsem in vsakemu vračam ljubav z ljubavjo, spo štovanje 8 spoštovanem, pa se v cenjeno spominjanje a posebno v molitev najtoplejše priporočam."— V saboru je včeraj poročal posl. dr. Egersdor ter o obračunih med Hrvaško in Ogrsko v letih 1899, 1900 in 1901. Obračane je v dolgem in temeljitem govoru kri tikoval posl. dr. Frank. Povedal je, da je imela Hrvaška leta 1899. dohodkov 46.600.000 K, a vendar primanjkljaja 5.400.000 K, ker je morala pri spevati Ogrski za državni dolg, in investicije 20 milijonov. Ta primanjkljaj z vsakim letom raste, tako da je leta 1901 že znašal 9.400.000 K. — Za hrvaško-a rbsko pobratimstvo se je ustanovilo v Cavtata v Dalmaciji društvo „Hrvatski in srpski narodni domu, ki je izdalo ravnokar o tem vprašanja brošaro „Narodna zastava0 ter namerava pod istim imenom začeti izdavati svoj list — Najnovejše novice. — Črnogorsko pristanišče Hvar namerava neki beneški konzorcij razširiti z novimi gradnjami ter se nogaja s Črnogorsko vlado za koncesijo. Ako ie to zgodi, zraste zelo italijanski trgovinski politični vpliv. — Zaprli so v Londonu na prošnjo belgradskega sodišča bivšega srbskega legacijskega tajnika Vlad. I š k o v i ć a zaradi velikega poneverjenja. — Demonstracije za Gorkoga. Pri včerajšnji predstavi Gor-kega drame „Na dna- so bile v dunajskem jubilejnem gledališča hrapne demonstracije v prilog Gorkomu. — 45 milijonov posojila si najme nizozemska vlada. — Prepir ia Garibaldi-jeve kosti. Italijanski zbornici je došla prošnja sina narodnega junaka Garibaldi ja, naj se kosti pokojnega očeta sežgo. Obenem pa je pisala zbornici tadi Garibaldijeva hši, da morajo ostati očetovi zemski estanki nedotaknjeni v dosedanjem groba. — Pobjedonoscev umira? Berolinskim listom se poroča, da veliki raski mogočnež Pobjedonoseev umira. * Nota efere grofice Mon-tignoaa. Že pred četrtletjem je skls nila grofica Montignoso v Florenci intimno ljubavno razmerje s 301etaiaa grofoaa G i a e c i a r d i n i j e m. Dokazano je baje, da jo je grof spremljal tadi o Božiču v Draždane. Dočim pa je do-tedaj bila grofica v svojem raamerja z grofom previdna, Ijabkaje, odkar se je vrnila iz Draždan, popolnoma javno. Skupno delata dolge izlete in tudi v stanovanje hodi baje grofa obiskovat. V njeni toskanski rodbini so vsled tega skrajno vznemirjeni ter menijo, da ni droge pomoči, kakor spraviti pnncezinjo v kak — sanatorij. * Kje je v Evropi nejtep- leje? M"Bto M- i*ga |e o»|toplejši sr»j v E-ropi. V Malagi ie poznajo ostrih vetrov Banano dozorevajo in lonašajo bogat pridelek, kakor nikjer drugje ob Sredozemskem morju. 8(adkorm trs je izgm 1 iz cele E t-rope, ker ne prenaša niti oaiman še zime, le ponekod v Egiptu in v Malagi dobro uspeva. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 10 februarja Poslanska zbornica nadaljuje v današnji seji splošao razpravo o proračunu. Govorili so kršč. soc dr. Scheicher, Vsenemec Lindtner, dr. Ploj, dr Tavčar in grof Dzieduszycki. Seja traa še. Dr. Ploj je v imenu svojega kluba govoril za spravo med Cehi in Nemci in zahtaval, da se tudi na jugu monarh je doseže na pedlagi ravnopravnosti porazumljenje med ^arodi. Dr. Tavčar je vehementno prijel graškega višjesodnega predsednika grofa Gleis-pacha zlasti zaradi imenovanj sodnih uradnikov. Slovenski pos'anci zahtevajo z vso odločnostjo za slovensko ljudstvo slovenskih uradnikov. Dokler se ne razdeli graško nadsodišče, dotlej zahtevajo, da mora biti med višjesod-nimi svetniki primeren odstotek Slovencev. Zdaj dela Gleispach, kar hoče. Znano je, da je vodja justičnega ministrstva dr. Klein dal grofu G lai spachu popolnoma proste roke, proti čemur je govornik z ogorčenjem protestoval. Naslanjaje se na to protekcijo, je gref Gleispach že začel slovenske časnikarje postavljati pred nemške porotnike Dunaj 10. februarja. Danes so bile v parlamentu razne deputacije, ki so se cglasile zastran obrtnega reda. Deputacija privatnih uradnikov je posredovala zastran zavarovanja za starost Gautsch in Bylandt sta deputaciji povedala, da je nova vlada akceptirala tozadevno predlogo in želi, da bi se kmalu reš 1 Varšava 10. februarja. Med štrajkujočimi delavci in vojaštvom je prišlo pri neki tovarni do konflikta Več oseb je bilo ranjenih. Rusko-japonska vojna, Pariz 10. februarja ,New-York Heralda poroča iz Petro-grada, da se je stranka velikih knezov izrekla za m r z Japonsko. London 10 februarja. Japonci so se na nekih mest h približali reki Saho in tam utrdili svoje nove pozic'je. London 10. februarja. Pomorska pota v Vladivostok so izvzemŠi dveh popolnoma zamrznjena. Odprti poti so Japonci žc blokirali. London 10. februarja Japonski je zopet zmanjkalo denarja. Podpredsednik japonske državne banke pojde v Ameriko in na Angleško, da izposluje četrto posojilo. London 10 februarja. Ladji „Rossija" in ,Gr o m oboj" sta popravljeni, ni pa gotovo, če bo-deta še sposobni za boj. Meteorologično poročilo. Vlila« u»d mor>am tM t. flbMlnji mntmi tUk 78« o mam Februar | čas opazovanja Stanje barometra v mm iS Vetrovi Robo 9 9. sv. 749 7 00 al. svak. del- oblač. 10. 7. rj. 748 4 — 55 sr.ovabod del jasno • a pop. 746 0 16 al eovor jasno Srednja vCeraisnja temperatura: OS* oormaio: —OH*. — Padavina ut) avsa. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kursi dan. borze 9. februarja 1906. 4C „ majeva renta..... 4°/# srebrna renta..... 48 6 avstr. kronska renta . . 4°/0 „ alata , . . 49/0 ogrska kronska „ . . . ••/, „ alata m . . . 4° „ posojilo dežele Kranl-ke . 4l/,°/o posojilo mesta SpM . 4Vi°/o n n Zadar . 47a* ■ bos.-herc. žel. pos. 1902 4° " češka del. banka k. o. 4% . • „ ž. o. . 4'/,% ast pisma gal. d. hip. b. 4Vi°/c Pešt kom- k* °* B* 10% pr....... rast. pisma Innerst. hr. „ r ogrske cen. dež. hr. ...... z. pis. ogr. hip. ban. . :'0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... 41 ,° 0 obl. češke in d. banke . 4§ 9 prior. Trst-Poreč lok. sel. 4°/0 prior. doL žel..... S% „ jnž. žel. knp. »/tVi • 41/s°/e avat. pos. za žel. p. o. . •V/. Srečka. Srečke od L 18601/, . . . „ . . 1864 .... tizske ..... zem. kred. I. emisije . *, n. „ ogr. hip. banke . . srbske k frs. 100'— turške..... srečko • . . Basilika Kreditne InomoSke Krakovske Ljubljanske Avst. rud. križa B . . . Ogr. n n » • • • Badolfove B . , . Salcbnrske » . - • Dunajske kom. 9 • . . Južne železnice .... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Živnofltenake n . • Premogokop v Mostu (Brili) Alpinake motan .... Praske žel. tndr. dr. . . . EUma-Muxanyi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbo . • Valna«. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Bovereigna...... Marke........ Laiki bankovci..... RubUi ........ Dolarji........ Denar 10020 100 1R 10020 119-70 9» 05 11880 99-60 100 — 100 101-45 100-15 10015 10160 107-60 10010 10050 100— 100 — 100-75 99*-99-50 319 100-50 187 — 275-I 170 — 3<>9 — SUO'— 274 — 98 — 133 25 22 - 476 — 79*-88- -66--64 — 31— 65'— 76 — 638 — 89 40 654 — 1631-— 676 25 771 60 250*75 679 — 617 50 12472 — 628 — 306 — 658 50 18550 11*35 1912 23-50 23-93 117*40 95 60 253 ih 4*84 Kl age 100*40 100*35 100- 40 119 9» 9825 119 — 101*— 101'— 100* -102-46 100 65 104» 50 101*90 108-50 101- — 101*20 10O-90 101*-101*76 100*— 321 — 101*50 18940 280 — 171 60 318*50 309 50 2»0 — 102 — 134 25 23 10 487 — 84*— 92 — 70* — 66 — 33- -69 -81 — 548 — 90*2« 665*— 1640 -677 25 772 60 251 26 680 — 618 50 2482 -629-20 308 60 561 — 186 — 11*39 19*16 2356 24 01 117 60 96 76 264-25 6- Žitna cene v Budimpešti. Dne 10. februarja 1905. Termin. Pšenica sa april . Pšenica , oktober Rž r >pril . Koruza » maj Ovea , april . . ta 100 kg. K . • 100 B , . . 100 „ „ . . 100 „ , . . 100 . . 19-80 17-42 15*42 14 92 1416 Efektiv. 6 — 10 vin. višje. i P trtim srcem javljamo vsem soroda kom prijateljem in znancem pretuano vest, da je naSa iskreno Ijubljeoa, nepozabna m*>tj, teta in taA- a, g«.spa Frančiška Špilar po dolgi in mučni bolezni, prev dena s sv zanramemi za umirajoče, v 68 letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne ranjnke bode v Bcboto 11. svečana, ob 4. uri popoldne. Preblago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Št. Peter na Krasu, dne 9. februarja lfeOo. Žalujoči ostali. 467 Josip Gestrin javlja v svojom in v imenu svojih otrok Ivana in Viljemine vsem sorodnikom, prijateljem m znai.cem prežaiostno vest o em rti svoje iskreno ljubljene soproge, odnosno matere, gospe ELIZABETE GESTRIN sprevodnikove soproge ki je po kratki, težki boleani, previđena s sv. zakramenti za umtra jofe, danes dne 9 februarja ob ■/« 3 uri popo'dne v 73. letu svoje dobe mirno zaspala v Gospodu. Pi greb bo v soboto dne 11. febr. ob polu 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Ko'odvorsfe h ulicah št. 11 na pokopališče k Sv. Krištofu. Svete zadušne maSe darovale se bodo v župni cerkvi Marijinega oznaner ja. Prosi se tihega sožalja. 468 V L j u bijani, 9. februarja 19 6 IpssV** Talanda cejlonskj čaj. Velefina znamka. 362«-18 i Tužnim srcem naznanjamo vsem 83 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Auistetten, Monakovo. Inomost. Franzeusteste, Solnograd, Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljuk (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. r.iz.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak tz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak z Du n»ja čez Amstetten, Lipsko. Prago (direktni voz I. in 11. razred*), Francove vare, Karlove vari Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Paru Ženevo, Curih, Bregenc', Inomost, Zeli ob Jezeru, Lend-Gastein Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. - Ob 4. ari 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovc*, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobui vlak i Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čes Klein-Reifling, iz Stejra Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in L