330S1

/V- 03m$4i sr

deželnozborske volitve

v vojvodini Kranjski.

Sestavil Osredni volilni odbor Slovenske
Ljudske Stranke.

-♦—s- Ponatis prepovedan.

Predgovor.

VALI

g  p 1 o š n e državnozborske v o-
I lit ve so se vršile meseca maja
1. 1. Z volilnim listkom v roki  je
slovensko ljudstvo jasno pokazalo v od¬
kritem boju svojo politično voljo.

lvazun jednega samega, so vsi slov.
poslanci iz Kranjske v državnem zboru
pristaši Slovenske Ljudske Stranke.

Sedaj pridejo, konec meseca fe¬
bruarja volitve v deželni zbor kranjski.

l

Pri, državnozborskih volitvah za-
početo delo, treba je nadaljevati in za-
vršiti: Deželni zbor kranjski

mora  dobiti večino, ki bo v so¬
glasju z ogromno  večino ljudstva.
Po izidu državnozborskih volitev ni nobe¬
nega dvoma več, da stoji ogromna večina
slovenskega ljudstva na Kranjskem v ta¬
boru Slovenske Ljudske Stranke. Toda
večina sama  pri volitvah ne zado¬
stuje za zmago. Treba marveč, da je
večina organizovana in da se v postav¬
nem okviru, po ■določilih zakona , poslu¬
žuje svoje pravice, odločevati  pri volit¬
vah. Zato treba poznati postavne
predpise o volitvah.  Treba pa
tudi, da večina postopa ne samo po¬
stavno,  temuč tudi previdno,  tak¬
tično umestno in energično.

Koder ni večina  tako organizo¬
vana in podučena — lahko zmaga
manjšina!  Z natančnim poznavanjem
volilnih postav ter modrim in energič¬
nim postopanjem se tudi manjšino
pri volitvah zamore peljati do zmage.

Iz tega se vidi, kako neprecen¬
ljive  važnosti je za poklicane faktorje
natančno poznanje volilnega prava in

3  —

pa tistega taktičnega postopanja, ki za-
more voditi do zmage.

Zato se je sestavil sledeči poduk,
ki vsebuje vse bistvene  točke veljav¬
nega volilnega prava v sistematičnem
redu in poljudni obliki,  zajedno
pa tudi marsikateri praktični mig-
ljej,  kako v volilni borbi postopati.
Poduk je namenjen zaupnikom Slo¬
venske Ljudske Stranke na
Kranjskem  in obsega:

I. volitve v kmetskih občinah,

II. volitve v mestih in trgih.

Poduk za volitve v velikem po¬
sestvu in v trgovski zbornici glede na
razmere ni potreben.

Poduk je baš letos posebne važnosti
ker bodo te volitve odločilne za
ljudstvu prijazno, pravično  pre-
osnovo volilne pravice za deželni
zbor,  žalibog, pojedini  krivdi proti-
Ijudske in nazadnjaške liberalne stranke,
se voli letos — gotovo zadnikrat —
še po starem,  krivičnem volilnem redu.

S posebnim povdarkom opozarjamo
gg. zaupnike, da poduk za državno¬
zborske  volitve, ki smo ga izdali me¬
seca februarja 1907, nima za deželne

1*

4  —

volitve nobene vrednosti. Gg. zaupniki
naj se vpirajo izključno le na ta-le po¬
duk; kajti deželni  poslanci se volijo
po do cela drugačnem  volilnem redu,
nego državni  poslanci.

Konečno še eno. Naravno je, da
tako mala brošurica ne more obsegati
vsega,  kar je v vsakem možnem slu¬
čaju treba vedeti; poduk obsega le
najpotrebnejše,  kar zadostuje v
n o r m a 1 n i b, nekompliciranih okol-
ščinah. Zato se gg. zaupniki pozivljejo,
naj se v vseli dvomnih slučajih obrnejo
do osrednjega volilnega odbora pod
naslovom: Dr. Ivan Šušteršič,

advokat v Ljubljani. Sprejmejo potem
nemudoma  zaželjeni posebni poduk, se¬
veda brezplačno.

V Ljubljani,  januarja meseca 1908.

Osredni volilni odbor
Slovenske Ljudske Stranke.

I.

Poduk za volitve v kmečkih
občinah.

Volilno postopanje se začne s tem,
da se objavi v občini volitveni razpis
deželnega predsedstva, glasom katerega
se volitev poslancev kmečkih občin vrši
dne 21. februarja  1 9 0 8.

Potem (proti koncu meseca januarja)
se bodejo v vsaki občini ra z-položili
pri županstvu  volilski imeniki , in prične
se velevažno reklamacijsko postopanje.

Ni mogoče, zadostno  povdarjati, kako
važno  je, da se naši zaupniki reklama¬
cijskega postopanja z vso odloč¬
nostjo, m ar lj i vos tj o, skrbnostjo
in vstrajnostjo udeležujejo.

Postopanje je skratka sledeče:

Zupan sestavi imenik kmečkih vo-
lilcev, ga razpoloži na javen
upogled  in objavi to primernim po-

— 6  —

tom, zlasti s tem, da zadevni raz- i
glas nabije na občinski tabli, s

Treba torej najstrožje kontrole , kdaj  z
da je zadevni razglas nabit na občinski  i
tabli , ali kakorkoli objavljen. Posebno
stroga  mora kontrola biti tam, kjer je ]
župan ali občinski tajnik pristaš na-  s
sprotne stranke.  Dan za dnevom je treba l
iti gledat na občinsko tablo.

Od dne tega razglasa dalje skozi  i
8 dni  ima vsak volilec pravico rekla- i
mir ati,  to se pravi, zahtevati, da se i
osebe, ki po mnenju reklamanta nimajo •
volilne pravice, iz volilskega imenika
izločijo,  ali pa, da se osebe, ki imajo
po mnenju reklamanta volilno pravico, .
v volilni imenik vpišejo.

Važnost tega se uvidi na prvi pogled.
Kolikokrat se nahajajo po pomoti ne-
v o 1 i 1 c i v volilskih imenikih, na drugi
strani pa so izpuščeni  v o 1 i 1 c i!
Pogostoma se to godi tudi iz zle
volje.  Najdejo se namreč tudi brez¬
vestni župani ali občinski taj-

7  —

- niki, ki namenoma volilce naše
. stranke izpuščajo iz volilskih imenikov,
j  zanašajoč se na to, da ne bode
i  nihče reklam oval.

) Prva naloga zaupnikov je tedaj , raz-
? položeni volilski imenik pravočasno in

- natančno pregledati in potem vložiti po-
\, trebne reklamacije.

Volilski imenik je potem, kedar je
i  reklamacijski rok potekel, pravomočen
■  in nobeno jadikovanje  nič  več
i n e p o m a g a. Kdor ni v volilskem ime-
> raku, nima volilne pravice , naj plačuje
\ na tisoče davka. Kdor se pa nahaja v
* volilskem imeniku kot volilec , ta ima brez-
, pogojno volilno pravico , če tudi sicer ni
opravičen voliti. Tu velja stavek: „Vigi-
lantibus iura u .  Kdor čuva nad svojo
pravico, ta jo ima; kdor pa spi, ta
pravico zgubi.

Osobito je treba tudi paziti na to,
da so imena  volilcev v volilskih
imenikih prav pisana.  Kajti na
podlagi nalašč  ali pomotoma napačno

— 8  —

pisanih imen so se pri raznih volitvah
že godile najhujše sleparije.  Vsaka taka
sleparija pa se zabrani naprej, ako za¬
upniki spolnijo vestno svojo nalogo,
pravočasno in pravilno reklamovati.

1. Kako se reklamujeP

Reklama je se ustmeno ali pis¬
meno  pri županu , tedaj ne pri okraj¬
nem glavarstvu. Kdor ustmeno rekla-
muje, naj natančno pazi, da se njegovo
zahtevanje takoj, natančno  in  pra¬
vilno sprejme na zapisnik, in
naj zadevni zapisnik dobro  pre¬
bere.  Najbolje  je pa, če se reklamuje
pismeno  in sicer tako, da se zadevna
pismena vloga vpričo dveh prič, ki sta
poprej vlogo prečitali, vloži pri županu.
Previdnost zahteva, da reklamant pri¬
drži doslovni prepis svoje reklamacije.
Reklamacija se lahko napravi po spo¬
daj sledečem obrazcu.

— 9  —

2. Kdo ima pravico reklamovati?

Za kmečke volilske imenike sme
reklamovati vsak, ki ima v kmečki
skupini  v zadevnem volilnem okraju
volilno pravico. Ne sme  torej reklamo¬
vati volilec iz drugega volilnega okraja
ali pa volilec druge skupine : na pr. vo¬
lilec mestne  skupine ali velepo¬
sestva  ne more  reklamovati za volilski
imenik kmečke  skupine. Pri tem pa vo¬
lilec nima pravice  samo zase , svojo
lastno volilno pravico  reklamovati, tem¬
več sme reklamovati tudi pravice drugih.
Iz tega sledi, da je koristno, kolikor
mogoče kolektivno  reklamovati (n. pr.
eden za vse skupaj.)

3. Kdo odločuje o reklamacijah?

O reklamacijah odločuje okrajni
glavar.  Zoper odločbo okrajnega gla¬
varja pa je dopustna v treh dneh  pri¬
tožba,  o kateri odločuje deželni
predsednik;  pritožbo je vložiti pri

— 10  —

okrajnem glavarstvu. Vse rekla¬
macije in pritožbe so koleka proste.

V sledečem podajemo obrazec za
pismeno reklamacijo :

Slavno županstvo

v....

Podpisani vlagam zoper tukajšnji
volilski imenik za deželnozborske vo¬
litve v kmečkih občinah sledečo

reklamacijo.

1. ) V volilskem imeniku pogrešam
sledeče osebe, kojim pristoja volilna
pravica, in sicer:

Janez Muha, posestnik v . . . .,
št. . . .

Miha Trobec, posestnik v . . .
št. . . .

Jakob Kenda, posestnik v . . . .,
št. . . .

2. ) Nahajajo se v volilskem ime¬
niku sledeče osebe, ki nimajo volilske

— 11  —

pravice za kmečke občine, in ki so
torej protipostavno v tem imeniku:

Janez Skvarča, iz . . . št. . .
je svoje posestvo že izročil svojemu
sinu in ne plačuje nikakega direktnega
davka.

Jakob Komar, v . . . št. . . ., je
bil kaznovan pred dvema letoma pri so¬
dišču v . , . . zaradi prestopka tatvine.

Janez Kvas, iz . . . ., št.,

je bil pred tremi leti pri deželni sod¬
niji v Ljubljani kaznovan zaradi hudo¬
delstva težke telesne poškodbe.

3.) Ime volilca Janeza Goreč,

iz., št. . . je v imeniku pod

red. št. . . ., napačno vpisano kot
„Gobec“.

Predlagam, da se osebe navedene
pod 1.) sprejmejo v volilski imenik,
osebe pod 2.) iz imenika izločijo, ime
volilca pod 3.) pa pravilno popravi.

V . . . . dne ....  1908,

Ivan Gabrovec,
posestnik v . . . . št. . . .

— 12  —

Da pa je mogoče reklamirati, treba
je vedeti, kdo da ima po naših posta¬
vali volilno pravico za kmečke občine,
to je v kmečki skupini.

Kdo ima volilno pravico v kmečki
skupini?

Podlaga  volilni pravici v kmečki
skupini je občinska  volilna pravica.
Kmetski volilski imeniki se sestavijo
ob roki občinskega  volilskega  ime¬
nika.

V tem pogledu so razločevati ob¬
čine, ki imajo za občinske  volitve
tri volilne razrede, in take, ki imajo
manj  kot  tri volilne razrede. V tistih
občinah, ki imajo tri razrede, volijo
v deželni zbor vsi državljani moškega
spola, ki so spolnili 24. leto in ki vo¬
lijo za občinski zastop v I. ali v II. vo¬
lilnem razredu.  Razun teh pa še vsi
tisti občani, ki plačujejo najmanj 4 gld.
ali 8 K direktnega državnega davka na
leto.

— 13  —

V občinah z manj kot tremi
volilnimi razredi pa imajo deželno-
zborsko volilno pravico tisti po viso¬
kosti letnega državnega direktnega
davka zvrščeni občinski volilci, ki pla¬
čujejo prvi dve tretjini vsega v dotični
občini plačanega direktnega državnega
davka,  in razven  teli še vsi tisti,
ki plačujejo najmanj po 4 gld. ali 8 K
direktnega državnega davka na leto ; samo
ob sebi je umevno, da pridejo tudi tukaj
le avstrijski državljani moš¬
kega  spola, ki so spolnili  24. leto,
v poštev.

Prištevati je pa, razun davkopla¬
čevalcev, k volilcem tudi častne občane
in vse tiste občane, ki imajo po občin¬
skem volilnem redu volilno pravico brez
ozira na to, ali plačujejo davek ali ne,
kakor n. pr. uradniki, učitelji, duhov¬
niki itd.

Direktni državni  davki  so osobito
Zemljiški in hišni  davek, pridob
nina in osebna dohodarina.

— 14  —

Pristaviti je še, da ima volilno pra¬
vico samo tisti , ki v dotični občini stalno
prebiva.  Izključeni  so torej tisti ob¬
činski volilci, ki stanujejo v drugi
občini, in zlasti tudi častni občani, ki
ne prebivajo v dotični občini.

Sploh izključeni  od volilne pravice,
če bi jo tudi sicer vsled svoje davčne
dolžnosti ali iz drugih vzrokov imeli,
so tisti, ki so zaradi katerega¬
koli hudodelstva ali pa zaradi
prestopka tatvine,  nezvestobe (pone-
verjenja) ali udeležbe pri isti, ali pa
zaradi prestopka goljufije sodnijsko kaz¬
novani bili.

Ta posledica pa neha pri hudo¬
delstvih večinoma po preteku petih let
po prestani kazni, pri prestopkih pa
po preteku treh let po prestani kazni

Pri nekaterih hudodelstvih imeno¬
vana posledica preneha že takoj po
prestani kazni, pri drugih pa še le po
preteku desetih let po prestani kazni.
(Poslednje v slučaju, če je bil dotični

- 15  —

obsojen na najmanj pet let ječe.) Pre¬
daleč bi pa vodilo, če bi hoteli vse te
podrobnosti tukaj razlagati. V danem
slučaju se lahko dobi takoj poduk pri
volilnem odboru.

Previdnost  veleva, da se v vsa¬
kem slučaju,  če je kdo imel kako
sodnijsko kazen in pripada k na¬
sprotni  stranki, vloži proti njemu re¬
klamacija.  Pri odločitvi o tej reklamaciji
se bode potem že pokazalo, ali ga zade¬
nejo še zgoraj označene posledice ali ne.

Izključene  so nadalje od volilne pra¬
vice sledeče osebe:

1. ki stojijo pod varuštvom ali ku-
ratelo;

2. ubogi, ki dobivajo podporo iz
javnih ali občinskih sredstev ali pa,
ki so tako podporo dobivali v zadnjem
letu pred volitvijo, ali pa, kateri sploh
živijo od javne milosrdnosti;

3. osebe, o kojih premoženju se je
otvoril konkurz, dokler traja konkurzno
Postopanje.

— 16  —

Dodamo tukaj se, kdo da ima
občinsko volilno pravico, ki je
kakor zgoraj označeno, podlaga de-
želno-zborski volilni pravici.

Občinsko volilno pravico imajo:

1. Tisti občani, ki so avstrijski
državljani ter plačujejo od nepremič¬
nega posestva, od obrti ali od prihodka
v občini vsaj že jedno leto direktni
davek;

2. izmed občanov, naj si že plaču¬
jejo davek ali ne:

a)  duhovni v dušnem pastirstvu:

b)  dvorni, državni, deželni urad¬
niki in uradniki javnih zalog (fondov)f

c)  častniki in vojaški družniki s
častniškim naslovom, ki so stalno v
pokoju ali ki so službo s pridržkom
vojaškega čina opustili;

d)  vojaški družniki (Militarparteien)
brez častniškega naslova, naj bodo v
službi ali v pokoju, potem vojaški

— 17  —

uradniki v službi in pokoju, če ne
spadajo k nobenemu vojaškemu krdelu
(„insoferne diese Personen in den Stand
eines Truppenkorpers nicht gehbren“).

e)  doktorji, ki so dobili doktorstvo
na kakem avstrijskem vseučilišču, in
ranocelci, ki so v Avstriji dobili svoj
diplom;

f)  predstojniki in nadučitelji v ob¬
čini nahajajočih se ljudskih šol ter di¬
rektorji, profesorji in učitelji višjih
učilnic v občini;

g)  pravilno izvoljeni meščani in
tržani, potem častni meščani in častni
občani.

Temu je pristaviti, da se večinoma
priznava ne samo nadučiteljem, temveč
vsem ljudskim učiteljem volilna pravica.

Postopanje po končanem
reklamacijskem postopanju do
dneva volitve.

Po končanem reklamacijskem posto¬
panju postane volilski imenik pravo-

2

— 18

močen, to se pravi, volil bode na dan
volitve samo tisti, ki je pravilno vpisan
kot volilec v volilskem imeniku , drug nihče.

Potem, ko so volilski imeniki pravo-
močni in v zmislu reklamacijskih odločb
urejeni, dobi vsak v volilskem ime¬
niku vpisani volilec dve  o d
okrajnega glavarstva izdani
listini in sicer:

a) volilno legitimacijo ali „Izkaznico“
(legitimacijski list) in

b) glasovnico.

Obe te listini se dostavita vsakemu
volilcu v stanovanje.  Posebej je opomniti

ad a)  Volilna izkaznica (legitimacija),
izdana od okrajnega glavarstva, vse¬
buje zaporedno številko dotičnega vo-
lilskega imenika, kraj , dan in uro pri¬
četka volitve in pa ob kateri uri se bode
glasovanje sklenilo.  Nadalje ime in bi¬
vališče  volilnega opravičenca (volilca).

Stvar zaupnikov je, paziti na to, da
prejme vsak naših volilcev v resnici iz¬
kaznico. Kajti ta list je treba pri volitvi

— 19  —

pokazati in če ga kdo ne pokaže, ga ko¬
misija lahko izključi od glasovanja.  Treba
torej gledati, da izkaznico vsak dobi
in jo tudi dobro shrani , in nikomur ne
da iz rok,  naj jo kdo zahteva pod ka¬
terokoli pretvezo.

Izkaznica se navadno  po posredo¬
vanju občinskega urada dostavi v sta¬
novanje  volilca. če bi kdo najpozneje
3 dni pred dnevom volitve ne dobil še iz¬
kaznice, naj gre sam po njo k okrajnemu
glavarstvu ; če bi pa bilo razglašeno, da
se izkaznice dobe pri županstvu, potem
naj gre k županstvu  po njo. Na
vsak način je polagati največja važnost
na to, da je vsak volilec naše stranke
pred dnevom volitve v posesti pravilne
izkaznice  (legitimacijskega lista );

ad b)  Glasovnica  mora  biti oprem¬
ljena s pečatom tistega okrajnega gla¬
varstva, ki je izdalo izkaznico.

Drugačna  kakor taka  od okrajnega
glavarstva izdana glasovnica je popol¬
noma neveljavna.

2 *

— So¬

če bi kdo glasovnice pomotoma ne
dobil , ali če bi se mu glasovnica zgu¬
bila  ali pokončala , naj se oglasi za
drugo glasovnico pri okrajnem glavar¬
stvu ali županstvu , na dan volitve pa pri
volilnem komisarju , kjer dobi novo
glasovnico.

Zaupniki morajo torej upeljati strogo
kontrolo  in sicer najbolje po zaupnih
možeh v posameznih vaseh o tem, da
vsak volilec sprejme pravilno izkaznico
in glasovnico s pečatom okrajnega gla¬
varstva in skrbeti za to , da noben vo¬
lilec teh listin ne dd iz rok.

Zadnje dni pred volitvijo  zadene
zaupnike sicer nadležna ali neizogibna
naloga, glasovnice naših volilcev izpolniti
z imenom našega kandidata.  Pri tem naj
pazijo, da se vpise v vsako glasovnico
popolnoma natančno in razločno celo
ime, stan in bivališče kandi¬
data tako, kakor bode objavljeno v za¬
devnem volilnem oklicu našega central¬
nega volilnega odbora.

— 21

Ako se v tem oziru pripeti kaka
pomanjkljivost ali pomota,  na¬
stopi nevarnost , da glasovnica postane
neveljavna , zaradi nerazločne oz¬
načbe kandidata. Na primer: Ime
„Ivan Krek“ se lahko ponavlja na
Kranjskem, torej se glasovnica, ki se
glasi samo na ime „Ivan Krek“, ali
tudi „dr. Ivan Krek“ lahko, zlasti ako
je volilna komisija nasprotna,  pro¬
glasi kot neveljavna. Nemogoče  pa je to,
ako se glasovnica glasi na: ,,Z)r. Ivan
Krek , profesor bogoslovja , v Ljubljani.“
Potem je kandidat tako jasno  označen,
da pri vsej zli volji ne more  nihče najti
povoda, proglasiti dotično glasovnico
kot neveljavno.

Posebej pa je treba povdarjati, da
se sme glasovnica spolniti le z iz¬
recnim dovoljenjem dotičnega
v  o 1 i 1 c a. Lastnovol jno postopanje v
tem pogledu lahko spravi v kazen in
z gubo volilne pravice.

— 22  —

Ko se izpolnujejo glasovnice, so vsi
naši volilci točno in odločno opozoriti na
to , da naj se na dan volitve, še takoj
ob pričetku  volitve zglasijo na volišču
in prinesejo seboj izkaznico in izpolnjeno
glasovnico,  — ter da naj ne glasovnice
ne izkaznice iz nobenega vzroka
ne dajo iz rok prej, nego na dan
volitve volilni komisiji , kjer bodejo
izkaznico pokazali,  glasovnico pa
oddali;  tako bode onemogočena vsaka
sleparija od strani nasprotnih agitatorjev.

Navadno ne bode kazalo nič dru-
zega, nego hoditi od hiše  d hiše in
pisati glasovnice ter dajati volilcem zgo-
rajšnji poduk.

Previdnost  zahteva, da se glasovnice
naših volilcev v zadnjem trenutku pred
volitvijo še enkrat revidirajo  in tako
zadobi popolna sigurnost, da
ni noben volilec postal žrtev
kake zmote ali sleparije.

Ponavljamo konečno še enkrat: Vsak
volilec prinesi seboj na volišče izkaznico

— 23  —

in glasovnico. Ne enega , ne druzega
ne sme doma pustiti.

Volitev sama.

Volitev se vrši tajno po listkih.
Vsak volilec ima oddati glasovnico , na
kateri bodi natančno zapisana
tista oseba, katero hoče voliti kot
deželnega poslanca.

Dan, ura in kraj  volitve označen
je natančno v izkaznici.

V vsaki občini , ki šteje po zadnjem
ljudskem štetju več kakor 500 prebi¬
valcev , se bode volilo doma , t. j. v
občini sami na v izkaznici označenem
kraju.

V večjih  občinah sme okrajno gla¬
varstvo določiti več volišč  in do¬
ločiti, v katerih voliščih da volijo vo-
lilci iz jednega ali iz druzega kraja.
To pa se mora v občini pravočasno in
hraju primerno razglasiti. Zaupnike
z adene dolžnost na to paziti  in
Volilce pravočasno in primerno poučiti.

24  —

Občine s 500 ali manj prebi¬
valci pa se navadno zložijo  skupaj s
sosednimi občinami istega sod¬
nega okraja. Kje da take skupaj
zložene občine volijo, to določi deželni
predsednik v sporazumu z deželnim
odborom.

Volilci se zglasijo ob določeni uri
na volišču. Razen razpisa v izkaznici
ne prejme volilec od urada nobenega po¬
vabila.  Zato je stvar zaupnikov  gledati
na to, da volilci sigurno ob pravem
času  pridejo na volišče.

Volitev vodi volilna komisija  v nav¬
zočnosti volilnega komisarja.

Volilni komisar  je lahko vsaka
poljubna oseba, katero okrajno gla¬
varstvo imenuje  volilnim komisarjem.

Volilna komisija pa se sestavi
sledeče:

Občinski z a stop  dotične občine,
v kateri se voli, imenuje dva člana
volilne komisije. Volilni komisar
sam pa tudi dva člana.

— 25

Na ta način določeni štirje člani
komisije v o lij o z absolutno večino gla¬
sov petega  člana volilne komisije. Če
Pa ni mogoče na ta način doseči večine
in sicer tudi ne pri ponovljeni volitvi,
potem imenuje volilni komisar
tudi petega člana volilne ko¬
misije.

Vsi člani volilne komisije morajo
kiti volilci;  nevolilci so izključeni.
Občinski zastop, kakor tudi volilni ko¬
misar morata torej člane komisije vzeti
l z vrste  v o lil  c e v.

Volilna komisija vodi volitev in od¬
ločuje z večino glasov ne glede na to ,
koliko jih glasuje.  ('e  se glasovi enako
r azdele, odločuje glas predsednika vo¬
lilne komisije, ki sicer ne glasuje.
Molilna komisija odločuje o dopustitvi
Vasovanja ali pa o veljavnosti oddanih
glasov v sledečih slučajih:

a)  Če nastane pri glasovanju dvom
0  osebni istoti  volilca;

— 26

b)  če nastane vprašanje o veljavnosti
ali neveljavnosti posameznih oddanih gla¬
sovnic ;

c)  ako kdo ugovarja proti volilni
pravici kake v volilski imenik vpisane
osebe  pri volitvi sami: tak ugovor
paje dopusten samo tako dolgo,
dokler dotična oseba svoje gla¬
sovnice ni oddala in samo v slu¬
čaju,  da se je pri dotični osebi
po pravomočnosti volilskega imenika  pri¬
petil kak slučaj, kateri razveljavi
volilno pravico, n. pr. če je dotični
volilec po pravomočnosti volilskega ime¬
nika  bil pravomočno sodnijsko obsojen
zaradi kakega hudodelstva, ali radi
prestopka tatvine, nezvestobe, ali go¬
ljufije, ali prišel v konkurz itd.

Volilna komisija mora o vsakem
ugovoru takoj sklepati,  predno
1  se še volitev nadaljuje.

Pritožbe zoper odločitev volilne komi¬
sije ni.

— 27  —

Volilni komisar  ima skrbeti za to,
( la se pri volitvi vzdržuje mir in red

da se strogo varujejo določila volil¬
na reda.  Volilni komisar ne sme
dopustiti, da bi volilna komisija preko-
r ačila svoj delokrog.

Od tistega trenutka dalje, ko je
določen pričetek volitve, ne sme vo¬
lilni komisar dovoliti, da bi v volilnem
Prostoru samem kdo volilce nagovoril.

Izkaznica opravičuje vsacega volil ca,
da sme vstopiti v volilni prostor  (v vo¬
lilno dvorano).

Ce bi se ob pričetku volilne
'tre ne zglasilo toliko volilcev,
kolikor jih je treba, da se konstituira
v °lilna komisija, potem prevzame volilni
komisar sam vse pravice in ves delokrog
v olilne komisije.

Potem, ko je volilna komisija se¬
stavljena, prečita predsednik volilne
komisije zbranim volilcem nekatera
določila volilnega zakona in jim raz-
k»Ži način glasovanja s pozivom, da

28  —

naj svoje glasove po svojem proste®
prepričanju brez vsakega samopridnega
ozira oddajo. Nato se prične

oddajanje glasov.

Vsak volilec sme voliti le osebno. Po¬
oblastila so izključena. Kdor ne prid&
sam na volišče , izgubi volilno pravico ,

tudi če je na primer zadržan po bolezn 1
ali kakorkoli.

Preden se prične oddajanje glasom
prepriča se volilna komisija, da je po¬
soda.,  v katero se bodo dajale glasov-
niče (,,urna“) prazna.  Potem oddaj 0
svoje glasovnice člani volilne komisij 0 '
Nato sledijo drugi volilci. Predsednik
volilne komisije prevzame od vsakega
volilca glasovnico, ki bodi skupaj
zganjena tako, da se ne vidi)
koga dotičnik voli.

Vsak volilec mora , ko oddaja svojo
glasovnico , pokazati tudi svojo izkaznico
(legitimacijski list) ; potem ko jo je po-
kazal, naj jo pa zopet spravi , ker j°

29  _

Morebiti potrebuje za ožjo volitev.  Ko¬
misija ima samo pravico, izkaznico po¬
gledati,  ne pa obdržati jo!

Predsednik volilne komisije glasov-
m'co prevzame in vsako posebej položi
v  urno in pazi samo na to, da ne odda
^do več kakor jedno glasovnico. Po-
d>Žiti pa mora glasovnico ravno tako
z ganjeno v posodo, kakor jo je od vo¬
dica sprejel. Dokler se oddajanje
glasov vrši, nima nihče p r a -
v ice pogledati, kaj da je na
glasovnici zapisano,  tako dane
more nihče vedeti, koga da je ta ali
°ui volil. To se pravi: volilna pravica
l e  tajna.

Ge je kdo glasovnico izgubil ali pa,
Ce  se mu je pokvarila, naj se zglasi pri
v °lilnem komisarju, kjer dobi novo gla¬
snico.

Veljavne so pa samo tiste glasovnice,
^itere je izdalo okrajno glavarstvo in
opremilo s svojim pečatom. Glasovnica
f ° r ej, ki ni opremljena s pečatom pri-

— 30  —

stojnega okrajnega glavarstva , nima no¬
bene vrednosti.

Ob določeni uri se volitev sklene-
Toda tisti volilci, ki se o b
sklepu za volitev določenih ut
nahajajo še v volilni dvorani)
smejo kljub preteku volilnih ur še od¬
dati svoje glasove.  Nadaljnim vo'
lilcem je pa uhod v dvoranoo^
tega časa dalje zabranjen. O e
je n. pr. bila volitev določena od 8-
do 12. ure, potem se točno ob 8. prični
a točno ob 12. uri sklene.  Toda tisti
volilci, ki so ob 12. uri še naV'
zoči v volilnem prostoru, smej 0
še vedno svoj glas oddati. ^
volilni prostor se pa po 12. uri ne do¬
pusti nihče več.  Torej ob 12. uri bod°
v tem slučaju volilni komisar zabranii
nadaljnim volilcem vhod in dopusti
samo še navzoče volilce k glasovanja

Ko so tudi ti glasovali,  se  odda'
janje glasov sklene.

— 31  —

Iz predstoječega se razvidi, kolika
v ažnost je pokladati na to, da se vo¬
dici naše stranke še takoj ob pričetku
določene ure zglasijo na volišču.  To je
v ažno iz dveh ozirov.

Prvič  zato da se morejo naši vo¬
dici upoštevati pri sestavi  vo¬
lil  n e ko  mi  s ij  e.

Drugič  pa zaradi tega, ker potem
z aupniki tem lažje kontrolirajo, so li
v si naši volilci že oddali svoje glasove
potem eventuelno še lahko do sklepa
Milnega časa pripeljejo zaostale volilce
^a volišče, pri čemur jim lahko poma¬
gajo vsi tisti volilci, ki so že oddali
Sv oje glasovnice. Poslednji so potem
s ploh na razpolago za agitacijo.

O agitaciji med valitvijo samo  ni
Mik o treba reči. Zaupniki morajo gle¬
dati na to, da vsi naši volilci oddajo
Pravilne glasovnice; skrbeti za to, da
Postali volilci še pravočasno pridejo
^a volišče; paziti na to, da se od no-
^ue strani ne krši zakon; pridobivati

3-2  —

volilce od nasprotne stranke, jih eventu-
el no nagovarjati, da odidejo, ne da bi
oddali svoj glas itd. To vse mora dati
trenutek in je velike važnosti skrbeti
za to, da je zadostno število agilnih
ljudij kot agitatorjev na razpolago.

Potem, ko je oddajanje glasov za¬
ključeno, se vrši

štetje glasov ali skrutiniranje.

Predsednik volilne komisije najprej
pomeša v urni glasovnice, nato jih
vzame vse skupaj ven in prešteje,  kofl-
štatuje koliko glasov je sploh  oddanih
bilo. Potem ko so glasovnice preštete,
odpira en član volilne komisij e
posamezne glasovnice  in jih p°
vpogledu odprte  izroča predsedniku,
ki vsako glasno prebere in izroči tudi
drugim članom komisije na vpogled-
Dva člana komisije zabeležujeta oddane
glasove.

Po končanem skrutiniranju objav 1
predsednik volilne komisije razmerje gl&'
sov , na kar  se podpiše volilni zapisnik.

33  —

volilni spisi zapečatijo in izročijo volil¬
nemu komisarju.

Zaupniki naj prisostvujejo štetju in
r azglasilu razmerja glasov in naj isto
takoj brzojavno naznanijo uredništvu
i, Slovenca “ v Ljubljani,  zato da bode
vodstvo stranke pravočasno obveščeno
o razmerju glasov v posameznih ob¬
činah. Prosimo gospode zaupnike , da naj
tega nikakor in pod nobenim pogojem ne
°puste. Na zahtevanje povrne zadevne
stroške volilni odbor.

Konštatiranje konečnega izida
volitve.

Volilni spisi vseh posameznih občin
enega volilnega okraja pošljejo se ko-
fiečno tistemu okrajnemu glavarstvu, v
kojega okolišu leži glavni volilni kraj ,
h) je tisti kraj, na katerem se ko-
ftečno seštejejo vsi v posa¬
meznih občinah oddani glasovi,
tta podlagi zapisnikov dotičnih
v olilnih komisij, insekonečno

3

— 34  —

zračuni, kdo da je izvoljen.
Glavni volilni kraj (glavno volišče) je
v vsakem kmetskem volilnem okraju
tista občina, katero določi v
to deželni predsednik.

Na glavnem volišču se sestavi
glavna volilna komisija , ki ima nalogo,
dognati skupni volilni izid celega volil¬
nega okraja.

Ta komisija sestaja iz 7 članov,
namreč župana in njega namestnika in
dveh članov občinskega zastopa glav¬
nega volilnega kraja, potem iz treh po
volilnem komisarju imenovanih volilcev,
ki so se volitve udeležili. Teh šest
članov izvoli potem sedmega člana, če
pa ni za nikogar dobiti večine, ga ime¬
nuje vladni komisar. Predsednika glavne
volilne komisije si izvolijo člani ko¬
misije z relativno  večino glasov iz
svoje srede.

Vsak pri volitvi vdeleženi volilec sme ,
ako pokaže izkaznico, stopiti v prostor ,
kjer zboruje glavna volilna komisija.

— 35  —

Glavna volilna komisija sešteje vse
v posameznih občinah dotičnega volil¬
nega okraja za posamezne kandidate
oddane glasove.

Poslancem je izvoljen tisti , ki je v
celem volilnem okraju skupaj dobil nad-
polovično večino oddanih glasov.

Stvar naših zaupnikov je,
da rezultat tega štetja v glav¬
nem volilnem kraju  takoj brzojavno
naznanijo uredništvu „Slovenca“.  Stroške
Povrne volilni odbor.

Ako pa ni nihče izmed kandidatov
dobil pri volitvi nadpolovične večine
oddanih glasov, potem se vrši

Ožja volitev.

Radi možnosti ožje volitve je po¬
zeba, da vsi volilci svoje izkaznice tudi
Se  po volitvi shranijo.  Gospodje za¬
upniki naj strogo na to pazijo,
*n volilce natančno o tem po uče.

Na morebitni razpis ožje volitve mo-
r ajo zaupniki skrbno paziti.

3 *

— 36  —

Glasovnice  za ožjo volitev se dobe
pri volilnem komisarju , ali pa že preje
pri okrajnem glavarstvu, ali obč. uradu
— če se ne dostavijo v hišo.

Ožje volitve se smejo udeležiti tudi
taki volilci , ki se prve volitve niso ude -
ležili.

Pri ožji volitvi so veljavni samo
tisti glasovi , ki so oddani  za j e d n e
tistili dveh oseb, ki sta prišli
v ožjo volitev.  Vsak drug glas jo
neveljaven.  — Zaupniki morajo toraj
strogo paziti, da se v tem pogledu ne
pripeti kaka zmeda. Lahko se n. pi'-
pripeti, da se od nasprotne strani naši
volilci begajo s tem, da se jim reče:
,,Složimo se za ožjo volitev, ne volimo
ne jednega ne drugega protikandidata,
temuč soglasno tretjo osebo“. Stvar za'
upnikov je paziti , da se tak manevef
prepreči.  Ako se razglasi, da se vrs*
ožja volitev med A  in J?, je vsaku
glasovnica, ki se ne glasi na jedno

— 37  —

teh dveh oseb, neveljavna , ravno tako ,
kakor da se ne bi bila oddala.

V slučajh ožje volitve zadene torej
gospode zaupnike  dvojen trud, ker mo¬
rajo skrbeti, da volilci še enkrat pridejo
polnoštevilno na volišče ; pa ne samo to,
gledati morajo, da še nove volilce pri¬
dobijo  ali pa nasprotne odvračajo, kajti
pri ožji volitvi je še bolj kot sicer vsak
posamezni glas največje važnosti.

Iz predstoječega popisa volilnega
postopanja se razvidi, kako velike važ¬
nosti je , da se v vsaki občini vsi volilci
naše stranke brez izjeme volitve udeleži]o.
Preje,  po starem volilnem redu je
bilo to drugače, ko so se volili v
kmetskih občinah samo volilni možje,
koji so potem šele volili poslanca. Ta¬
krat v občinah, kjer so volilci bili
jednoglasno za volilne može naše
stranke, ni bilo potreba večje udeležbe
v olilcev, da so le potem volilni
d ožje  vsi šli poslanca volit. Slično je

— 38

bilo v slučaju, da je bila v občini
močna nasprotna večina, tako da je
bila zmaga naših  volilnih mož popol¬
noma izključena. V tem slučaju so
naši volilci z mirno vestjo doma ostali.
Sedaj je pa stvar popolnoma drugačna.
Vsak posamezen glas im a svojo veliko
vrednost in važnost , in čim več je vo-
lilcev naše stranke v posameznih občinah,
tem bolj je potreba , da vsak brez izjemo
odda svojo glasovnico na volišču , kajti
z velikim številom glasov iz jedne občino
pobijemo nasprotne večine v celi vrsti
drugih občin.  Ravno tako se uvidi iž
tega, kako važno je, da gredo naši
somišljeniki vsi do zadnjega moža tudi
v tistih občinah volit , kjer so v manjšini,
in naj si bode v kaki občini tudi en
sam volilec naše stranke , drugi pa vsi
nasprotni, je vendar njegova dolžnost , da
svoj glas odda, ker pri konečnem skup¬
nem štetju v glavnem volilnem kraja
ravno jeden glas lahko odločuje na jedno
ali drugo stran.

- 39

Pri direktni volitvi pride vsak po¬
samezni volilni glas do veljave.  Toše
ne sme nikdar pozabiti.

Volilno akcijo treba torej organizo-
vati tako, da bode udeležba od strani
volilcev naše stranke tako velika , kakor
je sploh objektivno mogoče.  V to ime
bode kazalo, da se postavijo po vseh
posameznih vaseh  vsake občine za¬
upni možje,  ki bodo imeli nalogo
skrbeti za to, da iz vsake vasi zadnji
mož pride odločilni dan na volišče, ter
prinese seboj izkaznico in pravilno izpol¬
njeno uradno glasovnico.  Gospodje za¬
upniki se prosijo, da naj take volilne
odbore takoj organizujejo.

Seveda je pa ta organizacija lahko
1'azlična po razmerah kraja in drugih
okoliščinah.

Kmetski volilni okraji sestojajo
iz sodnih okrajev.  Vsaka občina,
ležeča v označenem sodnem okraju,
pripada dotičnemu volilnemu okraju.

— 40

Izvzeta so tista mesta in trgi)
ki spadajo v mestno skupino.

V sledečem navajamo  kmetske vo¬
lilne okraje  sč  številom poslancev,
ki sev vsakem teli  okrajev voli.

1. volilni okraj obsega sodna okraja
Ljubljana in Vrhnika  ter voli dva po¬
slanca ;

2. volilni okraj obsega sodna okraja
Kamnik in Brdo  in voli enega poslanca  ;

3. volilni okraj obsega sodne okraje
Kranj , Tržič in Škofjaloka  in voli dva
poslanca ;

4. volilni okraj obsega sodna okraja

Badovljica in Kranjska Gora  in voli
enega poslanca ;

5. volilni okraj obsega sodne okraje
Postojna , Logatec , Senožeče , Lož , II. Bi¬
strica., Cirknica  in voli dva poslanca  ;

6. volilni okraj obsega sodna okraja
Vipava in Idrija  ter voli enega poslanca  ;

7. volilni okraj obsega sodne okraje
Rudolfovo, Kostanjevica in Krško  tel'
voli enega poslanca;

— 41

8. volilni okraj obsega sodne okraje

Trebnje, Višnja Gora , Žužemberk , Mo¬
kronog ,, Litija in Radeče  ter voli tri po¬
slance  ;

9. volilni okraj obsega sodne okraje

Kočevje , Ribnica in Velike Lašče  ter
voli dva poslanca ;

10. volilni okraj obsega sodne okraje

Črnomelj in Metlika  ter voli enega po¬
slanca.

Skupaj tedaj volijo kmetske občine
16 poslancev.

V tistih okrajih, kjer je v.pliti po
Več poslancev, je vsa imena zapisati na
eno in isto glasovnico : toraj bode n. pr.
v občinah, spadajočih v 8. volilni okraj,
Zapisati na vsako glasovnico tri imena ,
ker so trije poslanci tam voliti.

II.

Volitve v mestih in trgih.

Mesta in trgi odpošljejo osem po¬
slancev  v deželni zbor in sicer po sle¬
dečih krajih:

— 42  —

1. Ljubljana dva poslanca;

2. Idrija enega  poslanca:

3. Kranj in Škofjaloka skupaj
enega  poslanca;

4. Tržič, Radovljica in Kamnik
skupaj enega  poslanca;

5. Postojna, Vrhnika in Lož sku¬
paj enega  poslanca;

6. Rudolfovo, Višnjagora, Črno¬
melj, Metlika, Kostanjevica in Krško
skupaj enega  poslanca;

7. Kočevje in Ribnica skupaj
enega  poslanca.

Glede volilne pravice, reklamacij'
skega in nadaljnega volilnega posto¬
panja velja tisto , kakor je opisano glede
volitve v kmetskih občinah.  V v s a k e tu
teli označenih mest in trgov se bodo
razpoložili volilni imeniki, v vsakem
teli mest in trgov se bode posebej
volilo, direktno z listki. Končni izid
se bode proglasil v glavnem  volil'
nem kraju.

— 43  -

Razume se, da je k reklamaciji v
mestni  skupini opravičen le mestni
'olilec dotičnega mestnega  okraja.

Na reklamacije je polagati največjo
važnost , ravno tako tudi na agitacijo za
volitve same.  Naša stranka bode v vseh
mestnih okrajih postavila lastne kandidate,
in torej bode v vseh mestih in trgih
r esna volilna borba.

Za to borbo se pa treba že naprej
pripraviti , zlasti se skrbno udeležbo pri
reklamacijskem postopanju.

Samo glede volilne komisije
je razloček mej mestno in kmet¬
sko skupino.  V mestih in trgih se¬
stoji namreč volilna komisija iz župana
nli od njega imenovanega namestnika,
treh članov občinskega zastopa in iz
treh po volilnem komisarju v to ime¬
novanih volilcev.

Za volilno postopanje v Ljubljani
8 ami  veljajo deloma nebistveno
drugačne določbe, nego v drugih mestih
trgih. Teh posebnih določb pa tukaj

— 44  —

ni treba razlagati, ker bode v Ljub¬
ljani vodil volilno borbo osrednji
volilni odbor neposredno.

Z nekaterimi mesti in trgi so zdru¬
žene tudi vasi  v eno občino.

Sporno pravno vprašanje je, ali te
vasi volijo z mestom ali trgom skupaj
v mestni skupini, ali pa posebej v
kmetski skupini.

Doslej  se je v tem pogledu v
različnih mestih in trgih naše dežele
različno postopalo.

A strogo po zakonu bi se morali 1
splošno cela občina vzeti v mestno sk' 1 '
pino.  To izhaja posebno jasno iz §§ 9-
in 13. vol. reda. —

Važna pripomba.

Povdarjali smo že, da se mora v
glasovnico natančno vpisati ime in na¬
slov kandidata. Drugega  se v glasovnic*
ne sme nič  vpisati. Zlasti postane gl a '
sovnica neveljavna , če se v njo zapis 6
kak pogoj  ali pa naročilo  izvoljencu-

— 45  —

Neveljavna  je tudi glasovnica, v kateri
ni kandidat jasno  označen. Taki neve¬
ljavni glasovi se sploh ne štejejo ,  kakor
da bi jih ne bilo. Toraj : V glasovnice
'pišite natančno ime, stan in naslov
kandidata — druzega pa prav nič.  Tako
se izognete vsaki nevarnosti, da bi se
glas proglasil neveljavnim.

Sklep.

Deželni zbor kranjski sestoji iz 37
elanov in sicer:

1.  virilni glas  presvtl. knezoškofa ljub¬
ljanskega . 1

2. poslancev kmetske skupine . 16

3. „ mestne skupine . 8

4. „ velikega posestva 10

5. „ trgovske zbornice

ljubljanske. 2

skupaj . . 37

Absolutna večina iznaša torej
19 glasov.

— 46  —

Somišljeniki, spravite zadnjega
moža na volišče — potem je zmaga
naša!

Opozarjamo na v dodatku natisnjeni
zakon v varstvo volilne in zbo-'
rovalne svobode. Ta zakon naj vsak
gg. zaupnikov dobro prebere in na¬
tančno upošteva; kajti ta zakon velja
v polnem obsegu tudi za deželno-'
zborske volitve.


....

.

.

.

Q >


9  ^ Q ,

Založil Osredni volilni odbor Slovenske
Ljudske Stranke

Tiskala Zadružna tiskarna v Ljubljani.


dr**

S' 1 *' ^ 6


Zakon z dne 26. prosinca 1907
državnega zakonika št. 18 v varstvo
volilne in zborovalne svobode.

S pritrdilom obeh zbornic državnega
2 Wa ukazujem tako:

§ 1 .

Naslednje določbe je uporabljati samo v
t°liko, v kolikor dejanje nima znakov že po
splošnem kazenskem zakonu kaznjivega in sč
strožjo kaznijo zapretenega dejanja.

I- Določbe v varstvo volilne svobode.

I § 2.

Na varstvo volilne svobode nanašajoče
Se  določbe predmetnega zakona veljajo za
v °litve v poslansko zbornico državnega zbora,
Zfl  volitve v deželne zbore, občinske in okrajne
Vstope ter v vse druge postavno za oskrbo¬
vanje javnih zadev poklicane korporacije in
^stopstva.

2

§ 3 .

Volilno podkupovanje.

Kdor namenoma

1. volilnemu upravičencu ali komu dru¬
gemu ponudi, podeli ali pa obljubi kak d0'
biček v imovini, da bi s tem volilnega upi - #'
vičenca podkupil, da se volilne pravice ne b J
poslužil ali da bi se je poslužil v gotovefl 1
smislu, ali

2. proti obljubi ali pod videžem, da se
bode s tem dal podkupiti, tako da svoje vo'
lilne pravice ne bode izvrševal ali da jo bode
izvrševal v gotovem smislu, za se ali
druzega zahtevlje, sprejme ali si obljubiti d«
kak dobiček v imovini,

se kaznuje radi pregreška s strogim
porom od enega do šestih mesecev. Prejd 1
dobiček ali pa denarna vrednost tega dobiclb 1
zapade v korist občinskega ubožnega zaklad#'

§ 4 .

Javno pogoščanje volilnih upravi¬
čencev.

Kdor na dan volitve v gostilnah ^
krčmah ali na drugih javnih prostorih jedila

3

pijače ali cliuge povžitnine volilnim upravi¬
čencem brezplačno ali proti navideznim cenam
daje ali dajati da, ga je kaznovati, ako ni
podan učin volilnega podkupovanja (§ 3.),
£ redovno kaznijo od desetih do dvesto kron.

§ 5 .

Volilno siljenje.

1. Kdor se kotoma v namenu, da bi vo¬
lilnega upravičenca pripravil do tega, da
svoje volilne pravice ne bi izvrševal, ali pa
da bi jo izvrševal v gotovem smislu, volil¬
nega upravičenca ali njemu blizu stoječe osebe
dejansko loti, ali njim provzroči škodo na
telesu, svobodi, časti ali na premoženju ali
dohodkih, ali jih oškoduje pri izvrševanju
svojega zvanja in opravka, ali jim pa s tem
P>’eti, ali kdor volilnega upravičenca ali kako
njemu blizu stoječo osebo s provzročbo ali s
Pretnjo drugih zanje občutljivih zla v strah
Popravi, se radi pregreška kaznuje s stro¬
gim zaporom od enega do šestih mesecev.

Pri obtoževalnih okolnostih, osobito, ako
Se  je nameravani uspeh dosegel ali ako je
dejanje bilo tako, da je utegnilo volilnemu
npravičencu ali pa njemu blizu stoječi osebi

4

provzročiti jako znatno gmotno škodo, j e
spoznati na strog zapor do enega leta.

2. Istim kaznim zapade, kdor takoj p°
volitvi volilnemu upravičencu ali njemu bliž 11
stoječi osebi na v prvem odstavku označen
način namenoma radi tega silo ali škodo del n
ali ga oškoduje, ker je volilni upravičenec
volil proti smislu, v katerem je vplival nanj
pred volitvijo.

§ 6 .

Razširjanje lažnjivih vestij pri
volitvi.

Kdor namenoma lažnjive vesti o kraj 11
ali času volitve, o odstopu volilnega kandi'
data ali o kaki drugi taki okolnosti, ki
utegnila volilne upravičence odvrniti od i z '
vrševanja volilne pravice ali pa jih napotit 1
k izvrševanju volilne pravice v gotovem smish 1 ’
javno in ob času razširja, ko volilni up m'
vičenci ali del volilnih upravičencev ne ©°'
rejo več o pravem stvarnem položaju doznatt
se radi prestopka kaznuje z zaporom od eiieg' 9
tedna do treh mesecev.

5

§ 7.

Volilna ponaredba.

Kdor namenoma:

1. pri volitvi glasovanje ali izid glaso¬
vanja popači,

2. glasovnico, ki se mu je izročila, da
Vstavi v njo ime volilnega kandidata, izpolni
proti sprejetemu naročilu, ali

3. provzročivši pomoto v svoji volilni
Opravičenosti osobito z uporabo ponarejenih
uli popačenih volilnih izkaznic volilno pravico,
katera mu ne pristoja, ali katera pristoja
komu drugemu, brez sporazuma ž njim iz¬
vršuje,

se radi pregreška kaznuje z zaporom
a li strogim zaporom od enega do šestih me

secev.

§ 8 .

Volilna zabranitev.

Kdor si liotoma:

1. v namenu izvrševanje volilne pravice
P° volilnih upravičencih otežiti ali ubraniti,
sebi ali drugim k volitvi neupravičenim
° 8 sbam udeležbo pri volitvi omogočiti, tuje

6

izkaznice, glasovnice ali druge tuje volilne
izkaznice neopravičeno prilašča ali prisvaja
ali njemu zaupane izkaznice upravičencem
pridržuje ali provzroča, da se take listine
drugi kakor v njih označeni osebi izroče,

2. kdor kotoma v namenu na izvrše'
vanje volilne pravice v gotovem smislu vpli'
vati, volilen svobodno izvrševanje volilne pra-
vice s tem otežuje, da od oblasti za volile* 1
izdano glasovnico samolastno izpolni, ali

3. v namenu, izvrševanje volilne pra'
vice onemogočiti, volilnemu upravičencu od'
dajo glasu zabranjuje,

se radi pregreška kaznuje od enega
tedna do treh mesecev,

§ 9 -

Neopravičeno izvrševanje volilne
pravice.

Kdor namenoma pri volitvi proti obstO'
ječim predpisom

1. volilno pravico koga druzega v d 11 '
govoru z njim izvršuje, ali

2. izvrševanje svoje volilne pravice p°
komur drugem provzroča ali dopušča,

i

7

se radi prestopka kaznuje z zaporom od
enega tedna do treh mesecev.

§ 10.

Volilna preprečba.

Kdor hotoma v namenu ustanovitev vo¬
lilnega uspeha preprečiti, volilni imenik ali
glasovnice popolnoma ali deloma uniči, raz¬
trese ali nerabne napravi, se radi prestopka
kaznuje s strogim zaporom od enega tedna
do šestih mesecev.

§ H.

Prelom volilne tajnosti.

Kdor je namenoma pri tajni volitvi o
glasovanju posameznih upravičencev na ne-
postaven način poizvedel, se radi prestopka
kaznuje z zaporom od enega tedna do treh
Mesecev.

§ 12 .

^abranitev potegovanja za izvolitev.

Kdor se hotoma v namenu, da bi koga
odvrnil, potegovati se za mandat v kako v
§ 2. označeno zastopstvo, ali da bi ga pri¬
pravil, da bi opustil svoje potegovanje, te

8

osebe dejansko loti ali jej prizadene nepo-
stavno poškodbo na telesu, svobodi, časti
ali premoženji ali dohodkih ali kdor jej s
tem žuga, se radi pregreška kaznuje z za¬
porom ali strogim zaporom od enega do šest
mesecev.

§ 13.

Volilna komisija.

Volilnega poverjenika (komisarja), člane
volilne komisije in njih zapisnikarja je sma¬
trati kot uradnike v smislu § 101. kazen¬
skega zakona ter uživajo v izvrševanju svo¬
jega opravka ono varstvo, ki ga kazenski
zakon daje oblastvenim osebam.

§ 14 .

Izguba volilne pravice in izvoljivosti

Obsodba radi v §§ 3., 5., 7., 8. in 10. ozna¬
čenih pregreškov, ako so se storili pri volitvah
za poslansko zbornico državnega zbora aU
za deželne zbore, provzroča izgubo volilne
pravice in izvoljivosti za poslansko zbornico
državnega zbora, za deželne zbore ter
občinske in okrajne zastope za dobo šestih

9

let, počenši od prestane kazni. To se mora
v sodbi izreči.

Po preteku tega časa ugasne tudi iz-
ključba od volilne pravice in izvoljivosti, ki
jo določa § 8. št. 6. volilnega reda za državni
zbor.

II. Varstvo zborovalne svobode.

§ 15 .

Preprečba shodov.

Kdor namenoma sam ali pa v zvezi z
drugimi volilni shod, kateri se je sklical, da
bi se čulo volilne kandidate, ali pa shod, ki
se je sklical v svrho volitvenih razgovorov
ali pa poslušanja poročila poslancev, ali pa
shod, ki spada pod društveni in shodni zakon
in se je pravno pravilno sklical v svrho raz-
niotrivanja javnih zadev, prepreči s tem,
da zabranjuje k udeležbi opravičenim osebam
pristop, ali da neopravičeno vdre k zboro-
v anju ali da navzoče ali za vodstvo in vzdrže¬
vanje redu poklicane osebe izpodriva, ali da
s e formalnim na tok zborovanja nanašajočim
odredbam teh oseb šiloma upira, se radi
prestopka kaznuje z zaporom od enega tedna
do treh mesecev.

10

Pri obteževalnih okolnostih, osobito proti
napeljevalcem in deležnikom preprečbe sboda,
alto se je preprečba započela od več oseb v
dogovorjeni zvezi, je spoznati s strogim za¬
porom do šestih mesecev.

Pri shodih, ki ne spadajo pod društveni
zakon, so sklicatelji k vodstvu in vzdrže¬
vanju redu poklicane osebe, dokler shod
drugih ne izvoli.

§ 16 .

Neupravičena udeležba shodov.

Kdor se shodov, označenih v § 15, in
kateri so v smislu sklica omejeni na volilce
ali pa na točno označeno vrsto volilcev, na
člane kakega društva ali pa na povabljene
udeležence, vedoma neopravičeno udeleži in
shoda vkljub pozivu za vodstvo in vzdrže¬
vanje redu poklicanih oseb ne zapusti, se
kaznuje z denarno globo od deset do dvesto
kron.

Ili. Konečne določbe.

§ 17.

Za postopanje in razsojo radi prestop'
kov, določenih v tem zakonu, so pristojna

11

okrajna sodišča, za kaznovanje javnega po-
goščanja volilnih vpravičencev in neopravi¬
čene udeležbe na shodih (§§ 4. in 16.) pa
politične oblasti.

§ 18.

Določb §§ 3.—12. ter 14.—16. ni upo¬
rabljati na dejanja, ki so se zgodila pred
začetkom veljavnosti tega zakona.

§ 19 .

Član VI. zakona z dne 17. decembra
1862 št. 8 državnega zakonika iz leta 1863
izgubi z začetkom veljavnosti predmetnega
zakona veljavo s tem pridržkom T  da je vo¬
litve, ki so se vršile pred tem časom, ne
glede na to, da je predmetni zakon zadobil
veljavo, presojati po članu VI. začetkom ozna¬
čenega zakona.

§ 20 .

Zajedno z razpisom volitev v poslansko
zbornico državnega zbora ali v deželni zbor
je ta zakon v vseh občinah volilnega okraja
z javno nabitimi listi razglasiti.

Razven tega je bistvena vsebina zakona
na hrbtu volilne izkaznice ponatisniti.