List 19. m v • lecaj LIV. r* i i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu ..Novic". V Ljubljani 8. maja 1896. ^ pripravili, ko bi jih nam Ž6 tudi popr^j dali. Da S6 to «i Politiški oddelek. -i* si w Preosnova Avstrije. Napisali smo bili článek, v katerem smo bili pove lahko zgodi, nam kaže pogled na Ogersko. Srbi imajo zagotovljeno cerkveno avtonomijo, a ko je Ogerska večjo samoupravo določila, pa pometa s to avtonomijo, kot svinja z mehom. moramo, da smo mi za narodno avto- Povedati dali svoje mnenje o federalizmu in narodni avtonomiji.. nomijo v smislu Palackega, ker smo vedno se potegovali Dva slovenska lista sta se spravila nad nas, toda pre- za zjedinjeno Slovenijo. Za centralizem smo le pogojno, pričala nas ništa, niti ovrgla jedne stvari, katere smo dokler se kaj boljšega doseći ne da, ker vemo, da bi navajali. Proti nam se navaja Palacký, toda reči moramo, bila deželna avtonomija za nas Slovence grob da to navajanje prej govori v korist in le dokazuje 5 kako so naši nasprotniki bili v zadregi za argumente Si cer pa naši nasprotniki nam dajo prav tega priznati nocejo. Pravijo, da ne zahtevajo, î samo da se Res je Palacký 1848. leta bil zato, da se Avstrija cela Koroška in Štajerska pridružili nam, temveč samo razdeli v skupine po odnosti in mi le obžalujemo da slovenski deli. To pa po vse nasprotuje vsakemu zgodo- se to ni uresničilo. Ko se je pa začela ustavna doba, je vinskemu pravu. Kdor je za zgodovinsko pravo, kdor je za pa Palacký popolnoma odpovedal se tej misli, bodi si, Češko državno pravo in nerazdeljivost češke kraljevine, da se mu je zdela neizvršljiva, bodi si, da jo je zmatral ta ne more nikdar privoliti v delitev Koroške in Staza Čehe kvarno. Poganjal se je za češko državno pravo jerske, ki sta tudi zgodovinski individualiteti. 0 tem se in o narodni avtonomiji bi pa tu zastonj iskali kake be- pa bode dalo še le govoriti, če se naši češki bratje kedaj sede v njegovih spisih in govorili. odreko zgodovinskemu pravu in se postavijo na stališče To je pač najboljši dokaz, da je Palacký, kakor narodne avtonomije, na kateri je stal 1848. 1. Palacký. se morda nam na ljubo razmere na trezen politik, bil prepričan, da se deželna in narodna Misliti da avtonomija ob jednem ne dasta izvršiti Sprv je bil za jugu uredile po narodnih razmerah na severu pa po pač malo preoptimistično, da ne narodno avtonomijo in tedaj za deželno ni niti besedice zgodovinskem pravu, spregovoril, ni zapisal, potem se je pa potegoval za de- rečemo naravnost najivno. Če Cehi prodrejo s svojim želno avtonomijo in zopet na narodno niti več mislil ni. pravom je dvoje mogoče, ali se upelje tudi drugod Kar se tiče čeških punktacij smo še danes istega večja deželna avtonomija, ali mnenja, kot smo bili prejšnje čase Toda to nima nič drugih deželah vse pri starem ? pa ostane v Avstriji v samo Čehov ne bode več kot opraviti z narodno avtonomijo v smislu, mislih nekateri časnikarji. Sicer pa priporočamo dotič- jednako pogubno. imajo v v državni zbor. Jedno, kakor drugo je za nas Slovence Če se vpelje večja deželna avtonomija nemu člankarju i naj dobro pregleda dotične članke, so koroški in štajerski Slovenci zgubljeni, ako ne ostane pa bode spoznal 5 da smo vedno mi stali na dej an sedanji državni zbor brez Čehov, bodo pa Nemci tlačili t skih razmerah. Naglašali smo, da se naj stvari jednako vse Slovence. Hrvatje se v največ vprašanjih ne udele urede za vso Avstrijo in tem naglašanju vsakdo lahko žujejo ogerskega deželnega zbora in posledica temu je spozna, dotični oni zdravi centralizem, o katerem smo v da Madjari delajo s Slovaki in Srbi, kakor hočejo. Tacih pobijanem članku govorili. Mi smo tudi prepričani, da razmer kot so na Ogerskem si Slovenci ne moremo že- se take uredbe dajo uresničiti jedino, dokler se ne raz- leti, in so pač sedanji odnošaji za nas desetkrát ugodnejši. širi deželna avtonomija. Ko se pa to zgodi, bodo nemški Kar se pa tiče tište posebne narodne avtonomije Štajerci in Korošci že gledali, da bi nas ob take uredbe poleg deželne avtonomije, pa moramo reči, da je popol- 18* noma neizvedljiva. Narodnost se ne da primerjati s cer- nemškonarodni dijaki, katere je zbiral okrog sebe kvijo, ki ima svojo samoupravo. Ravno tako je ne mo remo primerjati z organizacijo stanov i a se poslednje organizacije ne opirajo tesno na drugo politično upravo Narodna avtonomija naj bi se pa samostojno organizo- majhno vala j ko vendar baš narodno vprašanje sega najbolj vse poslovanje drugih uradov. Tako tesno je zvezano z drugo upravo da nikdo loeiti ne mogel. Zato je pa jako napačno mnenje nekaterih optimistov. Schonerer o svojem času. Že to, da so morali dr. Neumayrja voliti za župana, je znamenje, da imajo nemški nacijonalci glavno besedo. Tajna volitev. — Državni zbor je sklenil, da se bode volitev poslancev v peti kuriji tajno vršila. Odklonil je pa z većino predlog, da bi volilne može tudi tajno volili, bilo jako umestno V tej kuriji .volijo delavci, kateri so kar odvisni od gospodarjev in bi torej tajno volilo, da bi se nanje pritiskati ne moglo prav bilo, ko se Ravno tako je obžalovati, da se je odklonil predlog, da bi se volilo ob nedeljah in praznikih. Temu predlogu so se upirali posebno Če se pa trdi, da se mi preveč bojimo, ker so konservativci, češ, da bi s tem se oviralo posvečevanje nedelj. vsake reforme skok v temo, moramo le odgovoriti, da bi Ta izgovor je povse prazen, kajti drugače bi ne bil zagovarjal bil to, da se Avstrija preustroji na zgodovinski podlagi, kakor žele Čehi in Dalmatinci, za Slovence ne skok v temo, temveč skok v propad. volitve ob nedeljah duhovnik dr. Scheicher. Tudi v Belgiji, kjer že dolgo vlada katoliška stranka, se voli ob nedeljah. Povedati pa moramo, da se mi nismo izrekli proti bodo volili. Volitvi ob nedeljah le tišti ugovarjajo, ki se boje, da bi hlapci in delavci prišli volit, ker so prepričani, da ž njih stranko ne tem, da volitev volilnih mož ne bode tajna in narodni avtonomiji sami na sebi, temveč smo da se ne da spraviti z deželno avtonomijo v sklad resnico pisali; prosimo naše nasprotnike, naj trdili, Smo preči- tajo i kar so proti nam napisali in vse dobro premislijo i pa bodo videli, da so kar nakupičili argumentov, ki go- vore za nas. da se bode volilo ob nedeljah, zgubi volilna reforma mnogo na svoji veljavi. Srbija in Ogerska. Minolo soboto opoludne so v Belemgradu zažgali dijaki ogersko zastavo pred spomenikom kneza Mihaela. Dogodek se je izvršil tako naglo, da redar- stvo ni moglo zabraniti. Zvečer so hoteli dijaki napasti ogerski trgovski muzej, toda bili so prisiljeni umakniti se. To je odgovor Srbov na milenijsko razstavo v Budapešti, se ie otvorila en dan pred to demonstracijo Srbi pač ne morejo Politični pregled. pozabiti tlačanstva, katerega morajo njih brati Srbi v Ogerski prestajati pred samovoljnimi Madžari. Ta pojav v Srbiji je pa Volilna reforma je tako rekoč zagotovljena. Prema- pomenljiv posebno za to, ker velja ob ednem kolikor toliko Vidi se, da vpliv avstrijski zgineva v gana je največja težava, da se namreč zagotovi volilna pra- celi Avstro-Ogerski. vica hlapcem. Temu so ugovarjali nekateri poslanci, a na- Srbiji, in kdo drugi je temu kriv, nego oholi Madžar. Stvar posled so se pa le premislili, in samo osem jih je glasovalo bodo hoteli pač olepŠati, a madež ostane. Seveda madžarsko proti volilni pravici hlapcev. Sklenilo se je pa, da mora kdo časopisje pa rohni kar more nad Srbi. šest mesecev bivati v dotičnem kraju, da boie volil v novi kuriji. To so pač sklenili na željo nekaterih fabrikantov. bodo hoteli kacega delavca pripraviti ob volilno pravico Če bodo Rusija. Velikanske priprave se vrše po celej Rusiji za dan 16. t. m , ko bo slovesno kronanje carja v Moskvi. Deputacije iz cele Ruâije bodo pohitele takrat v Moskvo. Pa ga odpustili iz delà, da bode moral delo iskati. Delavci bodo tudi doma bodo vsa večja in manjša mesta slavile to po-morali biti bolj oprezni glede štrajkov, ker ob vsakem štrajku membno slavnost. Kronanja se udeleže tudi zastopstva vnanjih jih mora več iti delà iskat v druge kraje in bodo zgubili vo- držav in celo Vatikan bo poslal lilno pravico. Najbolj čudno bode pa, da marsikdo, ki bode svečanosti svojega za- volil v mestih ali pa kmetskih občinah v skupni kuriji ne bode volil. stopnika in sicer nuncija Agliarda z Dunaja. Zveza balkanskih držav pa Francija in Rusija. Razni listi poročajo, da Turčija in Rusija delati na to, da se Tisočletnica ogerske države praznuje se sedaj v sklene zveza balkanskih držav. naj pristopile Srbija, Iz druge strani se ker nočejo proslavljati tisočletnice prihoda Madjarov, čuje o balkanski zavezi brez Turčije. Lepa ideja, katera se Budimpešti. Te slavnosti se pa ne udeleže nemadjarske narod- Bolgarija, Rumunija, Grška in Turčija. nosti, IIhhhihAHMHNHHMMB svojih zatirateljev v Evropo. Rumunski metropolit je celo pre- bo pa težko uresničila. Mej posameznimi državami so povedal duhovnikom se v svojem pokliču udeleževati teh slav- taka nasprotstva, da jih ni moč z lahka premagati. Ko pač nostij. Nekaj renegatov raznih narodnostij so pač nabrali vsaka država vrgla v stran svoje sebične namene in bi Madjari, da proslavljajo to tisočletnico, da bodo potem trdili, nad vse splošni blagor, bil to šlo, a to se bo težko zgodilo. in da so bile zastopane vse narodnosti ogerske države. Največjo Ta balkanska zveza bi stala pod pokroviteljstvom Rusije neumnost so pa storili hrvatski poslanci. Bili so pri seji, v bi se pridružila rusko-francoski zvezi napram avstro-ogerski- kateri se je s posebnim zakonom uvekovečila ta slavnost. Tako nemško-laški zvezi. Francija. Novo ministerstvo je sestavljeno iz samih so nekako priznali, da je Hrvatska del Ogerske. Mislila se je stvar tudi predložiti saboru, ali gospodje se boje, da ne opozicija kaj ugovarjala. Volitev župana dunajskega se je vršila v sredo. Hanotaux, financ Cochery, kolonij Dechamel, trgovine Lebon, Voljen je za župana Strobacb, prvim podžupanom dr. Lueger, vojske general Billot. Radikalci so kar izven sebe, ker se pri drugim podžupanom pa dr. Neumayr. Poslednji je nemški na- sestavi ministerstva ni nič na nje oziralo. Nameravajo skli- zmernih republikancev. Predsednik in minister poljedelstva ob ednem je Méline, minister notranjih stvari Barthon, vnanji cijonalec. Sprva niso mislili nobenega nemškega nacijonalca eati r adikalni tabor in pretijo celo republičanskemu predsed- voliti, a so poslednji izjavili, da drugače izstopijo iz meščan- niku Faure-u, da ga bodo prisilili, da odstopi. Upajo, da se skega kluba in začno proti krščanskim socijalistom najhujši zmerno ministerstvo kmalu zopet umakne radikalnemu, ki bo boj. na Dunaju ni toliko krščansko, kakor nemškonarodno. Krščanski socijalisti se jih pa precej boje, kajti gibanje vse poskusilo, da odpravi senat. Sedanja vlada ima ne Začel znatno večino v zbornici in nasprotniki bodo lahko torej je agitacijo proti liberalcem Schonerer. Dr. Luegerju se je po- tem lažje in vspešneje nagajali. srečilo dobiti vodstvo protisemitske stranke jedino zaradi tega v roke, ki so bili Schonerer ja s tem uničili, da so ga spravili v ječo. Posebno protisemitski uradniki so skoro vsi bivši 183 V '91 ffert»i*t*i!»đ& đMfri ífcífe ítVtiítutUtiifi «&ei»£tt . itUtldfcđMfc ÍŤ. íÝutiA i1 Ôbrtnija. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. fl# ' _ Javne seje trgovske in obrtniške zbornice dne višale kupné cene. é) Zbornica je priporočala pn vis. a kr. finančnem ministerstvu prošnjo nekega lastnika opekarne za dovolitev znižanje uvozne carine za stroje. Zbornica obrnila se je na glavno ravnateljstvo c. kr. priv. južne železnice na Dunaji in je prosila pri-poročevaje vlogi Vevških papirnic in c. kr. priv. továrně za barveni les na Fužinah, da naj bi se na Zbor- 24. aprila t. 1. so se pod predsedstvom zborničnega postaji v Zalogu ob tovornem skladišču napravila predsednika Ivana Per da na udeležili nastopni zbor- večja rampa in še jeden tir na kolodvoru, nični člani: Ivan Baumgartner, Ivan Dogan, Franc nični tajnik poroča dalje, da se je konsorcij za zgradbo Hren, Anton Klein. Josip Kušar, Alojzij Lenček, lokalne železnice Kranj-Tržič obrnil na zbornico in to Karol Luckmann. Franc Omersa, Tomaž Pavšler, prosil, naj bi njegovo, dne 26. marca t. 1. Nj. pre- v ' « m^ m ^ m ê w ^ Josip Rebek, Filip Supančič in Jernej Zitnik. Zbornični predsednik otvori sejo, pripominja, da so nenavzoči zbornični člani opravičili svojo odsot-nost in imenuje overovateljema zapisnika današnje vzvišenost gosp. c. kr. železniškemu ministru in Nj. prevzišenosti gop. c. kr. finančnemu ministru izročeno prošnjo — podpírala. Konsorcij je stavil nastopno prošnjo : Visoko c. kr. železniško ministerstvo naj seje zbornična člana Franca Hrena in Karola blagovoli: a) Zaželeni železnici v Tržič nakloniti v primeri s stroški isto državno podporo, kakor jo za- gotovilo udežencem zgradbe železnice na Vrhniko; to podporo vzprejeti še v toletni program lokalnih železnic, ki se ima predložiti v dovolitev državnemu zboru; c) na to delati da se more na podlagi načrta, Luckmanna. I. Zapisnik zadnje seje se odobri. II. Zbornični predsednik naznanja, da je pred-sedstvo povodom smrti zborničnega člana in ravnatelja kranjske stavbene družbe gosp. Maksa Kren- ogledanega dne 30. oktobra 1893, še letos pričeti z nerja, tega vdovi imenom zbornice izrazilo svoje zgradbo železnice. Zbornica je že večkrat v svojih najiskreneje sožalje in je položilo venec na rakev. na vjsoko vlado in visoki državni zbor predloženih Vdova prerano umrlega, gospa Emilija Krenner se je prošnjah glede zgradbe druge železnice zveze Trsta zbornici za sočutje najprisrčneje zahvalila. Predsednik z notrajimi deželami povdarjala, kako nujno potrebno se spominja koristnega delovanja umrlega in je pre- je da se najobrtoviteji kraj na Kranjskem, trg Tržič verjen, da ga bodo gospodje v najboljšem spominu zveže z železnico. Za zgradbo te lokalne železnice, ki * • 1 • TT • v i • 1 t v • v i • i i • O naj bi bila 15 km. ohranili. V znamenje sožalja so zbornični člani vstali s sedežev. Predsednik naznanja dalje, da se je danes objavila žalostna vest, da je danes ponoči preminol v Meranu gosp. obratni ravnatelj c. kr. državnih železnic Teodor pl. Scala. Spominja se njegovega de- skemu ministerstvu dolga, so prosile tudi vse na tej progi ležeče občine Tržič, Sv. Ana, Sv. Katarina, Kovor, lovania na Kranjskem in povdarja, da se je ta zmirom toplo zanimal za deželno stolno mesto Ljubljano, ki ga je tudi za častnega člana imenovalo, kakor tudi leznice tudi" s tem pospešiti, da prevzame glavinskih Križe, Naklo in Kranj. S to zadevo se je od 1. 1872. sem opetovano bavil tudi kranjski deželni zbor in je naznanil svoje sklepe in peticije vis. c. kr. trgovin- in je prosil za pospešitev te že-lezniške zadeve. Deželni zbor je tudi sklenil, da hoče dežela Kranjska zgradbo te, za promet to-li važne že- za Kranjsko sploh. Preverjen je, da ga bo zbornica v najboljšem spominu ohranila. nejo navzoči s sedežev. znak sožalja osta- delnic za 50.000 gld. al pari. če interesentje prevza- mejo glavinskih dělnic za 80.000 gld. Tržič je od nekdaj znan kot najobrtoviteji kraj Krajnske in je v Zbornični tajnik poroča : a) Da se namesto umr- tem tržnem kraju več večjih industriskih podjetji in lega zborničnega člana Maksa Krennerja v smislu sicer: jedna bombažna predilnica in tkalnica, dve to- volilnega reda ne more nobeden poklicati v zbor- varni za čevlje, tri fužine za kose, štiri strojarije, nico kot pravi član, ker so se pri zadnji volitvi vsi prav ob meji trga tržiškega je tovarna za lesni klejni veljavni glasovi glasili na imenovanega in se bode papir, pri Sv. Ani pa rudnik za živo srebro. Nadalje torej moglo mesto popolniti šele pri prihodnji volitvi. je v Tržiču in okolici jedna tovarna za furnir, 20 žag, Ces. kr. deželna vlada naznanja, da se je vsled več mlinov. predilnica za loden. Se zgradi ta lo- ukaza vis. c. kr. trgovinskega ministerstva z dne kalna železnica, se ne bodo povzdignila le ta podjetja, 25. febr. 1896, št. 75.940, cdobril računski zaključek temveč bodo brezdvomno tudi nova nastala, ker potem za leto 1894. z izkazanimi prejemki 12.937 gld. 46 kr. bi bili v to vsi pogoji dani. Poleg tu omenjenih pod-in izdatki 9210 gld. 28 kr., torej s konečnim blagaj- jetij, ki dajo vsako leto okrog 1200 vagonov voznega ničnim ostankom 3727 gld. 18 kr. Potrdil se je ob blaga, bi tudi drugi trgovci in obrtniki, katerih je jednem tudi račun o pokojninskem zakladu zborničnih 255, kakor tudi poljedelci mnogo pripomogli k živah- služabnikov s prebitkom 11.500 gl. v efektih, 3681 gl. nemu železniškemu prometu. Železnica bi pa tudi 47 kr. v hranilničnih vlogah in 285 gld. 56 kr. v go- koristila mestu Kranju, kjer so tovini, dalje račun o ustanovnem zakladu s prebitkom dnevi m letni semnji in kjer zelo je živahni tržni dvoje valjičnih gld. v efektih, 106 . gld. 87 kr. v hranilničnih mlinov, jedna tovarna za usnje, jedna pivovarna in 4800 ulogah in 60 kr. v gotovini. kr. deželnemu pred- več drugih trgovcev in obrtnikov. drugih krajih, sedstvu se je vsled naznanila, da je kranjski deželni ležečih ob nameravani železniški progi je več mlinov odbor v interesu uvedbe čevljarstva v Kropi pripravljen in žag, več trgovcev z vinom, lesom, živino in čevlji, v zvezi s trgovsko in obrtniško zbornico prevzeti po- katerim bi tudi železnica prav prišla. Ker bi bil tudi lovico dotičnih stroškov, proračunjenih na 2000 gld., osobni promet živahen, je zbornica mnenja, da bi předložil podrobni načrt glede te pomočne akcije. železnica ne bila le blagodejna prometna žila za tr-C. kr. poštnemu in telegrafskemu ravnateljtvu v Trstu govino, industrijo in obrt, temveč bi se tudi primerno se je na vprašanje poročalo, da je po potresni kata- izplačevala. Železnica bi ne pospeševala samo, kakor strofi potrebščina na stavbinskem in sploh odbranem že omenjeno, obstoječe industrije in ugodno uplivala lesu zelo poskočila, in da so se vsled tega tudi po- na ustanovitev novih industrijskih podjetij, v Tržiču 184 in tega okolici, temveč bi zelo povzdignila promet tudi v drugih ob njej ležečih krajih. Ne bila bi ko-ristna samo za Tržič in Kranj in za kraje ležeče mej tema dvema, temveč za celo Kranjsko in deželno glavno mesto Ljubljano. Že sedaj je živahen mej-sebojni kupčijski promet, ki bi se po otvoritvi železnice vsekako še poživil. Zgradba te železnice bi pa povzdignila tudi promet na državni in južni železnici. Po mnenji zbornicj je zgradba te železnice zelo nujna. Prošnje udeleženih občin in posameznih inte-resentov za železnično zvezo so tem bolj upravičene, ker industrijci vsled predrage voznine po kolih veliko težje zmagujejo konkurenco, kakor konkurentje, ki so ob železnicah. Z zgradbo nameravane lokalne železnice bi se promet olajšal, industrija, obrt in trgovina bi se v napominanih krajih pospešili, davčna moč prebivalstva bi se povzdignila in spolnila bi se dolgo gojena želja dežele Kranjske. Na podlagi navedenega, priporočala je zbornica najtopleje peticijo imenovanega konsorcija pri visokem c. kr. železniškem in finančnem ministerstvu, li) Občini Dol in Dolsko obrnili sta se na c. kr. poštno in telegrafsko ravnatelstvo v Trstu s prošnjo, da bi se uvela še druga poštna zveza s c. kr. poštnim uradom v Dolu. Ta poštni urad ima doslej le jednokratno poštno zvezo z dnevnimi poštni mi vlaki iz Trsta in Dunaja. Ker je v teh dveh občinah 29 večjih in manjših trgovin, 8 mlinov, 2 barveni tovarni in 32 drugih obrtnij in se v okolišu teh občin nahajajo 2 veleposestvi, 2 župnijska urada, 2 občinska urada, 2 ljudsko-šolski vodstvi in 2 krajna šolska sveta in imajo prebivalci živahen promet s c. kr. okrajnim glavarstvom v Kamniku, s c. kr. okrajnim sodiščem, c. kr. davčnim uradom in s c. kr. notarijatom na Brdu in so trgovci in obrtniki v vadni kupčijske zveze z drugimi deželami; ja opravičena želja, da se pri c. kr. poštnem uradu v Dolu uvede druga poštna zveza z nočnimi poštnimi vlaki iz Dunaja iu Trsta. Dol je od Brda, kjer so c. kr. oblastnije, oddaljen le 14 kn in pismo oddáno 1. opoludne pri c. kr. poštnem uradu v Lukovici, pride 2. ob 5. uri popoludne v Dol. Če se na to pisanje takoj odgovori, pride ta odgovor še le 4. opoludne v Lukovico. Ker se vidi zbornici prošnja v interesu prometa ozira vredna, jo je najtopleje pri-poročalo pri c. kr. poštnem in telegrafskem ravnateljstvu v Trstu, i) Na c. kr. deželno vlado se je poro-čalo: 1.) da naj se usliši prošnja mestne občine ko-čevske in naj se letni in živinski semenj, ki je bil za dan 20. marca t. 1. prepovedan vsled koz, vrši v dan 11. aprila t. 1. 2.) Občini Viniški naj se na njeno prošnjo dovoli, da se letni in živinski semenj, katerega letos vsled kos ni bilo dne 27. januvarija, vrši v dan 20. aprila t. 1. j) V smislu zakona z dne 16. januvarja 2895. drž. zak. št. 26 podani poročili na c. kr. okrajni glavarstvi v Kočevji in Logatcu glede zagrošenih raz-prodaj Franca Hiršal-a v Ribnici in Ivan Štritof-a v Staremtrgu, sta se vzeli na znanje, k) Na vprašanje nekega c. kr. okraj nega glavarstva, če zadošča za nastop rokodelskega obrta učno spričevalo, izdano od neopravičenega mojstra, seje zbornica izrekla, da ona misli, da ima z ozirom na § 14. zak. z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39, deželna politična oblast odločiti, če se more spregledati doprinesba učnega spričevala. 1) Prošnja J. S. iz Broda za spregled doprinesbe učnega spričevala za nastop mizarskega obrta se je v smislu ministerskega ukaza z dne 16. septembra 1883, št. 26701, pri c. kr. deželni vladi priporočala, ker je pro- sitelj dokazal, da je pri mizarstvu skoraj 8 let za po- močnika délai, m) Prošnja J. B. iz Češnjice, za spregled doprinesbe sposobnostnega dokazila za nastop mesarskega obrta, se je pri c. kr. deželni vladi pri-poročal, ker je prositelj dokazal, da delà pri tem obrtu že 25 let. n) Prošnja F. D. iz Ježice za spregled doprinesbe učnega spričevala za nastop mesarskega obrta pri c. kr. deželni vladi z ozirom na ukaz trgo-vinskega ministerstva z dne 16. septembra 1883, št. 26701 in 14. januvarija 1884. št. 46987 iz 1. 1883 priporočala, ker je prositelj dokazal da delà že 14 let pri mesarstvu. o) Prošnja M. St. iz Reichenau-a, da bi se ji dovolilo domač kruh peči, se je priporočala z ozirom na odstavek 8. § 14. obrtnega reda z dne 14. marca 1883, drž. zak. št' 39 in ukaz trgovinskega ministerstva z dne 16. septembra 1883, štev. 2ć701. p) V zmislu zakona z dne 26. decembra 1893, drž. zak. št. 193 in deželnovladndg\ razglasa z dne 28. decembra 1894, št. 16569, dež. zak. št. 3 iz 1895. 1., se je glede p:>delitve dopustil za zidirski in tesarski obrt poročalo na c. kr. okrajna glavarstva in sicer: 1.) Na c. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku, da naj se podeli Alojziju Iskra iz Zluš zidarsko dopustilo za politiški okraj kamniški. 2.) Na c. kr. okrajno glavarstvo v Kranj i, di naj se podali Janezti Robleku iz Tenetiš dopustilo za tesarski obrt za sodni okraj tržiški in občine Preddvor in Predaslje, Mitevžu Ber-nikn iz Ševelj in Juriju Tavčarju iz* Poljan pa zi* darski dopustili za sodni okraj škDfjelo.ški. 3.) Na c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem, da naj se podeli Antonu Pižmahtu iz Št. Ruperta in Franců Ur-biču iz Drage tesarstvo dopustilo za sodni okraj mo-kronoški, Jožefu Ligorcu iz Překop tesařsko dopustilo za politiški okraj krški, Jerneju Premrutu iz Ver-bovcev pa zidarsko dopustilo pa, za sodni okraj ko-stanjeviški. 4) Na c. kr. deželno vlado se je o rekurzu J. Z. iz Rizdrtega poročalo, da se je rekurent izkazal z naj manj štiriletno praktično uporabo pri tesarskem obrtu. Ker je dosegel za ta obrt postavno propisano praktično sposobnost in se je sboriiica preverila, da rekurent more samostojno izvrše vati tesarski obrt, se je za to izrekla, da naj se mu podeli tesařsko dopustilo za sodné okraje Kostanjevica, Mokronog in Radeče, ker v teh sodnih okrajih le po jeden tesar izvršuje obrt in ni pokrita krajevna potrebščina. 5.) Na c. kr, okrajno glavarstvo v Ljubljani, da je po-deliti zidarsko dopustilo Dominiku Pinosu za sodni okraj ljubljanske okolice, Franců Stenovniku iz Vna-njih Goric za občine Brezovica, Dobrova; Log, Preserje, Studenec in Vič, Gregoriju Stanovniku iz Lubgojne za sodni okraj vrhniški in Jožefu Starcu iz Velikih Lipljenj za občine Grosuplje, Lipljene, Išjsavas, Iškaloka, Pijavagorica, Račna, Rudnik, Slivnica, Šmarje, Št. Jurji, Studenec, Tomišelj in Želimlje ; nadalje, da naj se poděli tesařsko dopustilo Zrbanu Čemašarju iz Hrastija za občina Dobrova, Ježica, M. D. v Polji, Moste in Šmartno, Andrejů Terčeku iz Bevk in Janezu Kobalu iz Zaplane za sodni okraj vrhniški. 6.) Na c. kr. okrajno glavarstvo v Litiji, da naj se podeli zidarsko dopustilo Antonu Križmanu iz Žalne za sodni okraj zatiški in Evgenu Venchiarutti-ju iz Zagorja za sodni okraj litijski in potem Jožefu Pipanu iz Dol tesařsko dopustilo za sodni okraj litijski. V jednem slučaju se zbornica z ozirom na postavna določila ni mogla izreči za podelitev zidarskega in v drugem slučaju ne za podelitev tesarskega dopustila, ker prositelj a nista zadostno dokazala 4letne praktične uporabe pri zi-darskem, oziroma tesarskem obrtu. 7.) Na c. kr. okrajno glavarstvo v Nove mm es tu, da naj se Janezu No- I 185 seju iz Velikega Kořena pođeli ziđarsko dopustila za knjige. sodni okraj žužemperški. 8.) Na c. kr. okrajno gla- šolski hiši. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v varstvo s Postoj ini se je na prošnjo Lovrenca Fur-lana iz Studenega poručalo, da naj se temu podeli zidarsko dopustilo za sodni okraj postojinski. 9.) poročilih na c. kr. okrajno glavarstvo v Radoljici se je zbornica izrekla, da naj te godeli zidarvko dopu- Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo v podkov8tvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih stilo Janezu Sodja iz Jereke za občine Boh. Bistrica boleznij, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih in Srednjavas, Zanezu Svetina iz Grabč za občino jn mescvnih, zatorej naj bi skrbela županstva, da do- Zg. Gorje in Matevžu Z vabu iz Mlinega za občine Zg. Gorje > Srednjavas, Bohinjska Bistrica in Bled. Zbornica je vzela odobruje to poročilo na znanje. (Dalje sledi.) bode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in živinskega in mesovnega oglednika. Ivan Murnik * predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske. Obrtnijske raznoterosti. Dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški začasni vodja podkovske šole. » Berilij imenuje se nova kovina, katera ima morda še veliko prihodnost. Berilij bela kovina in nekaj lažja kakor aluminij. Da se kovati, valjati in politirati. Na zraku ne zarjavi. Elektriko vodi tako močno kakor srebro, torej bolje, kakor baker. Sedaj velja funt te kovine 216 goldinarjev. se iznajde kak cenejSi način pripravljanja, bode v električni obrtniji gotovo se zelo porabljal. Petrolejski sodi se osnažijo. Prazni sodi se naj izžgo s slamnimi zvezki, in sicer s tem, da se mečejo užgani Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile doe 26. in 27. junija t. 1., in sicer 26. decembra 8kušoja iz podkov8tva za kovače, kateri niso obiskavali podkovske šole, 27. junija pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine zvezki slame in tako petrolej užge. S tem da se pokrov, bolj me8a- Kovači, kateri hočejo delati to skušnjo, ali manj zapre, se izžganje uravnava, previdnostij je potreba, se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne in naj ju- da se sod ne užge. Ko se je sod izžgal, se naj sod z vodo nijaa t. izpere, pa zgine ves duh. Vodstvo podkovske šole v Ljubljani f*i »*i f*i f Kmetijstvo. ........................................ £ dne maja 1896. Dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški. Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dne julija 1896. leta. poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi vzprejet biti v podkovsko šolo, mora se izkazati : učil za kovaškega pomoćnika; . z domovinskim listom y 3. s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega vedenja, in . da zna brati in pisati slovenski. Kmetijske raznoterosti. Kmetijska enketa. Kmetijski odsek zbornice poslancev je sklenil, da se skliče kmetijska enketa. Enketa bode dvojna. Vlada priredi pismeno enketo, zbornica poslancev pa ustno. Namen enketi bode od ljudij, se pečajo s kmetijstvom ali sploh poznajo kmetijske razmere, izvedeti, kaj propadu s spričevalom, da se je pri kakem kovači iz- preprečiti. kmetskega stanu m kako se dal krivo propad Poljedelski odsek zbornice poslancev je pozval vlado, naj preosnuje bakterijologiëni zavod na Dunaju tako, da bode ustrezal potřebám kmetijstva, naj delà na to, da ljudje ne bodo jedli mesa in mleka tuberkulozne živine in pa osnuje ševališče za živinske kužne bolezni. posku- Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendij oziroma 50 forintov. Pro8ilci za štipendije imajo predložiti: po 60 i ubožni list 7 at âtàbt »ti řfiířjf, /tiíft rhf^ift^jf^jft^^^ M Poučni in zabavni del. pomoćnike 2. 8pričevalo o poštenem vedenji, in potrdilo, da so dělali uže dve leti za kovaške temi 8pričevali imajo poslati řrošnje z vsaj do 15. junija glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Šola traja do konca decembra 1896 leta. Kdor dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v moder in gostoljuben člověk, ki rad dobro je in pije. satelj Varšavski spomini iz 1830. leta. (Ruski spisal N. P. Makarov.) IX. (Dalje.) Druga oseba, o kateri bodem pripovedoval, je pi- Kirgiz-Kajsaka in Matuški Madam", pokojni V. » Ušakov. Služil je tedaj v Varšavi in je bil znan kot tej šoli brezplačen > vsak učenec si ima za šolski čas Bil je dober gospodar in je odlično znal pripravljati skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske razne likerje in druge pijače, katerih je imel vedno ve 186 liko zalogo v mnogobrojnih steklenicah. Slednji dan je pilo pri njem nekaj tovarišev. Baš tedaj so premestili k litovskemu polku nekega majorja. To je bil dobri dečak, pošten, vesel in brez-skrben. Bil je jako malomaren in pijanec prve vrste. Ko je dobil plačo, bilo ga ni pri polku štiri tedne. Ko je pognal vso svojo plačo, ga je glad prignal iz hiše, in* vedno je obědoval pri gostoljubnem Ušakovem, in okori-ščeval se je njegovih pijač, njegovih svetov in družbe. Bil je ta major strašno umazan, hodil je pogosto neobrit, nepočesán, neumit in v zamazaní in včasih celo pod pazduho raztrgani obleki. Nekoč je pri pisatelju Kirgiz-Kajsaka kosilo kacih osem ljudij, mej njimi tudi major. Popili so mnogo li-kerjev, vina in drugih pijač. Ko so vstali izza mize, so « s bili vsi jako veseli, še bolj pa vinjeni. Ušakov je rekel majorjú : — Zakaj se ne ženiš, prijatelj moj. Ko bi bil oženjen, bilo bi ti bolje nego ko si samec. Bil bi čistější in sitejši. — Kdo me bode pa vzel ? — odgovoril je major jecljajoč in vzdihnil. „Kdor išče, ta najde" je zapisano v svetem pismu, in tudi ti bodeš našel ženo, vzemi jo, kadar kako lepo dobiš. Čemu se ne ženiš? "W ' 0 . — * — A kaj? Zares bi se ženil, ko bi dobil nevesto. — No, če hočeš, najdem ti nevesto, hočeš takoj ? Jaz vem, ne le za jedno, temveč še za več. — Zares, so li lepe? — Mlade in lepe? — Res ? Kdo so pa ? — Hčere grofinje Šatkovske. — Grofinjine hčere! Kam si posegel. Mari bi me vzela katera teh hčera! — Jaz mislim, da te vsaka vzame. Če hočeš, takoj grem jo za te snubit. Dobro. Pojdi. Kar bode, to bode. No, prijatelj Va- % , silij! Jako me razveseliš, ako bode kaj. — Gospoda, — rekel je Ušakov in obrnil se k svojim gostom. Ste li slišali. Naš tovariš bi se rad ženil in jaz sem prevzel nalogo, da zasnubim jedno hčer grofinje Šatkovske. Mi li hočete pomagati v tem dobrem delu. — Hočemo, hočemo ! Dobro major, dobro Ušakov ! — razlegalo se je od vseh stranij. — Poslušajte, gospoda ! — nadaljeval je Ušakov. — Predno jaz pripravim za poroko našega tovariša, naj pojde kdo v Mosovo ulico k grofinji Šatkovski in jej naznani, da pridemo k njej čez jedno uro jaz z ženinom in vso družbo. Grofinja naj gre v bližnjo katoliško cerkev in naznani katoliškemu duhovniku, da bode vse pripravljeno za takojšnjo poroko. Prva leta po vojni so se zakoni častnikov jako lahko sklepali, ni bilo treba niti dovoljenja načelstva. Jeden gostov je odšel, da opravi, kar je Ušakov naročil, in Ušakov je takoj začel se baviti z majorjem. Pripravi! ga je, da se je obril, umil in se počes&l. Ukazal je popraviti in osnažiti njegovo obleko, dal mu je čisto, fino perilo in ko je vse to bilo končano, pripeljali so tri vozove (male, s štirimi sedeži, z dvěma konjema), v katerih se je odpeljala vsa družba v Mostovo ulico. — Je li doma grofinja Šatkovska? vprašal je Ušakov, ko je přišel v predsobo. — Doma, odgovorila je postrežnica. — Ima li mnogo hčera grofinja? — vprašal je ženin polglasno in v predsobi se snažil pred zrcalom. — Deset, odgovoril je Ušakov. — In so vse li za možitev ? — Vse razen jedne, — mlade so in druga lepša od druge. — Kaka sreča. Za tem razgovorom je vsa družba šla v veliko sprejemno sobo, kjer je na divanu sedela grofinja Šatkovska, ženska kacih petintridesetih let in še jako lepa. Po straneh je na naslonjačih sedelo deset hčera, gizda- linsko razkritih, t. j. extrêmement de'collettet es. Kar je glavno, vse so bile skoro jednake starosti, od sedemnaj-stih do dvajsetih let. Gotovo so se rodile kot dvojčki. Gosti so šli notri v parih. Najnaprej je šel Ušakov z majorjem. Grofinja je bila že obveščena in bila je pripravljena igrati vlogo, kakor se spodobi njenemu stanu. — Grofinja! Dovolite, da vam predstavim svojega druga, gospoda D. D., a vaša světlost, potrudite se, predstaviti mu vaše hčere, rekel je Ušakov, ko je pripeljal k njej majorja. — Z velikim veseljem, odgovorila je grofinja, lahko se poklonila z glavo in podala ženinu roko. Ženin je prijel njeno roko in jo poljubil. Grofinja je bila malo v zadregi, in gosti bi se bili kmalu jeli smejati. Vendar je vse srečno se izšlo. — Marička! pojdi sem, rekla je grofinja. Na ta materinski klic je vstala z naslonjača visoka črnooka črnolaska in šla k materi, potem se je pa obrnila k ženinu, se mu priklonila in vrnila se na svoje prejšnje mesto. — To je moja starša hči — rekla je grofinja. Za Maričko je prišla na vrsto Jagus, druga hči, rumenolasa, srednje velikosti, bujnimi prsi in lepimi temnomodrimi očmi. Za Jaguso so sledile: Karlina, Ivana, Ludvika, Juza, Teksula, Josja in Tereza. Major je kar debelo gledal, ko se mu je predstavilo toliko lepih devic, tajal se je od ognja toliko lepih očij, ki so se vanj upirale brez najmanjše boječnosti, temveč nasprotno ... Ko se je predstavljenje mladih grofic končalo, je majorja Ušakov prijel za roko in ga peljal v stran ter vprašal: — Katera hči grofinje ti najbolj ugaja? — Vse mi ugajajo. ftfe ^ I — Vseh ne moreš vzeti. Izberi katero hočeš, takoj jo za te zasnubim in že naprej sem prepričan, da dovo- lita mati in ona. — Vse so lepe; kako češ izbrati. — Oh, bratec, kako si neodločen? Hočeš li staršo, črno lasko ? Prosim ... Ne, ali hočeš rudečo, polno, kakor 18? žemlja. Ne .. . Morda ti je ljubša rumenolaska. Kako lepe in prijazne oči ima. Kakšna pleča. Dobro pojdi tej rumenolaski. Ta je Jagusa. Fante nima slabega okusa. To je jedna najlepših žensk v Varšavi. (Konec sledi.) Poučni in zabavni drobiž. Čudoviti otroci. Pripoveduje se, da Plinj miajši že s 14 letoui pisal grško tragedijo. Slavni arabski zdravnik in modroslovec Aviccena je v desetem letu že pisal znanstvena delà, in je z osemnajstim letom že končal svojo enciklopedijo. Pico Miran lolo je s 14 letom obiskoval kolonjsko vseuci- sto lišče. Poleg gršČine in latinščine je tudi že govoril kajdejščino, hebrejščino in arabšciuo, s 23 letom je zagovarjal svojih ter proti vsem učenjakom sveta. — Melanckhus je z dva-najstim letom obiskoval heidelberško vseučilišče, s 17 letom je bil že magister, z 21 letom profesor grščine v Wittenbergu. Henrik Stephans je že kot deček Calvinov katekizem iz-vrstno přeložil v grščino. — Tasso je s 13 letom zacel pravoslavne studije na vseučilišču v Padui, s 17 letom je pri- Modroslovec Gossendo občil svojo epično pesem Rinaldo. že s šestnajstim letom dobil stolico retorike v Aixu. Baratier je s tremi leti govoril in s štirimi pisal nemščino in francoščino, s petimi leti je znal latinščino, z osmimi leti gr- šČino, hebrejščino, kajdejščino in arabščino. 14 leti je po- stal magister in v 20 letu je umrl. letu Heinecke je v prvém se že naučil vse zgodbe iz prve Mojzesove knjige, v 14 mesecih je znal že vse sveto pismo, v 4 letu je znal že semljepis, v 5 letu, je imel latinsko nagovor na danskega kralja. V tem letu je še umrl. Braun je znal v drugem letu v ze glavne zgodbe in sveto zgodovino, s 13 letom je dovršil pra-voznanske študije in se odLikoval kot dober risar. Sežiganje mrličev. V dobi od leta 1878. do 1893. sežgali so v Nemčiji 1467 mrličev; na Angleškem 488, na Francoskem 14.872, na Švédském 292, v Italiji (v dobi od 1876. do 1893. leta) 2402, Švicarskem 172. V vsej Evropi sežgali so torej v navadnih letih 19.693 mrličev, v Ameriki pa v istem času samo 2753. Vezuv zopet bluje. Pota nanj je vse zalila lava. Škode do sedaj lava še ni napravila, ali voditelji tujcev na Vezuv sedaj ne zaslužijo ničesa, kajti, dokler se lava ne ohladi, ne more nikdo na Vezuv. Nekateri sodijo, da je bluvanje Vezuvovo v zvezi s tem, da je bil mesec v obližju solnca. Novice. Novi župan ljubljanski. Namesto odstopivšega Petra Grasselli je od 1882 županoval stolnemu mestu i. dr. Vroča želja vseh pač je bila, da bi se ustanovljeni „Go-renjski Sokol" lepo razcvital v čast, ponos in bodrenje naroda slovenskega. Potresni vlak, ki je vozil lánsko poletje mej Ljub- ljano in Lescami, pričel je tudi letos s majem voziti. Iz Ljulbljane odhaja zvečer ob 3/4 8 uri in prihaja zjutraj ob 8. uri v Ljubljano. Iz Lesc odhaja ob 1;2 10. uri zvečer. uri zjutraj in prihaja ob Notranjski lokalni vlak mej Št. Petrom in Ljubljano je pričel s 1. majem voziti Iz Ljubljane odhaja zvečer ob uri 35 min. in prihaja v Št. Peter ob 10. uri 5 min. Št. Petra odhaja ob Ljubljano ob . uri 30 min. zjutraj in prihaja v uri 45 min. zjutraj. Mestna hranilnica v Radovljici. C. kr. deželna vlada je v i menu ministerstva za notranje stvari potrdila pravila mestne hranilnice v Eadovljici. i * Slovensko pevsko društvo v Ptuju priredi svoj letošnji veliki pevski zbor v „Narodnem Domu" v Brežicah v nedeljo dne 16. avgusta. Za ta pevski zbor so se določile naslednje pesmi : moški zbori: 1.) „Vojaci na potu, u A. Nedved ; 2.) „Pastir," Ferdo Juvanc; . Zajc in 4.) „Večer na Savi, 5.) „Naše gore, A. Foerster, 3) n Iv. zbor: svečena gospe dr. Tavčar-jevi, Fr. Iv in 6.) Živila Hrvatska, Zajc ; u mesani n Romanca u po- rn r Vilhar. Pesmi „Pastir" Romanca" sta novi in od odbora Slov. pevskega društva s častnima dariloma nagrajeni. Dobrodelne predstave v korist Josefinumu v Ljubljani. Vspored slovenskima dobrodelnima predstavama, bota v soboto dne in nedeljo dne 10. maja pod pokro- viteljstvom gospe Olge bar. Heinove, poroj. grofice Apraksinove v deželnem gledališču in katerih čisti dohodek přejme ljubljansko zavetišče Josefinum, je nastopni : I. oddelek: 1.) B. Smetana, 2) ouvertura operi Prodana nevesta*', izvaja orkester. Prolog, zložil in govori g. Engelbert Gangl. 3 ) Ziva podoba, alegorija „Umetnost se poklanja dobrodelnosti". 4.) Anton Dvořák, slovanski ples, op. 46, št. 3, izvaja orkester. 5.) Na ženitovanjskem potovanju, veseloigra v 1 dejanju. II. oddelek : 6.) Ant Dvořák, slovanski ples, op. 46, št. 1, izvaja orkester. 7.) Turjaška Rozamunda, živa podoba, prirejena po Prešernovi pesmi in po motivih Karpellusove slike, zvršene za ilustrirano izdajo Prešernovih pesmij firme Ign. Kleinmavr Fed. Bamberg. Pred živo podobo deklamuje pesem gosp. Miljutin Zarnik. 8.) Ob vrbskem jezeru, spevoigra v 1 dejanju, spisal in uglasbil Tomaž Košat. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pehotnega polka št. 27. Živi podobi postavita Alojzij Gangl in Miljutin Zarnik. Kostume za ti podobi je po kr. hrvatsko narodno gledališče. Režiser Inemann, dirigent spevoigri pa g. Fr. Gerbič. sodilo brezplačno igrama je Pri predstavi sodelujejo dame in gospodje iz najboljših krogov ljubljansk'h. Zanimanje za predstavi je splošno, ker se obeta izreden zabaven in umetnišk užitek. Vstopnice prodaja gosp. Šešark v Šelenburgovih ulicah Začetek predstavama je vselej ob i /28. uri zvečer. Naslednikom umrlega obratnega ravnatelja Ijubljanskemu je občinski svet v svoji sinočni seji skoro edno- pl. Scala je imenovan svetnik generalnega ravnateljstva avstr. glasno volil za župana ljubljanskega ravnatelja Ivana Hribar ja. rij a Občinski svet ljubljanski je v svoji maja volil odseke in odbral zopet za podžupana dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniškega. deželnega poslanca, državnih železnic in obratnega ravnatelja namestnik gospod Ludovik Proske Napad iz ljubosumnosti. Metlarski pomočnik A. Berti je z nožem napal deklo Alojzijo Žagar in jo precej ranil. Služila sta oba pri enem gospodarju, Berti se je zaljubil v seji dne prima Gorenjski Sokol« je imel mnogoštevilno "biskan deklino ustanovni občni zbor dne maja v Kranj ustanovnemu ga pa ni marala. Roparski napad. Dne 21. aprila t. 1. pridružila zboru je poslal Ljubljanski Sokol deputacijo 10 clanov s sta- sta se delavcu Pavlu Zalokarju, ko je zvečer ob v 2 10 uri rosto g. dr. Tavčarjem na čelu rosto Občni zbor je volil za sta- odhajal iz gostilne pri Petranu na Bledu in se napotil domov Avg, Drukarja, not. kandidata v Kranju. Društvo že v Gorj dva neznanca, ki sta ga mej potoma napal mu šteje nad 50 članov, ki se prav pridno že urijo v telovadbi. -vzela 15 gld. denarja in nekaj blaga, katero je imel s seboj Pri popoludanski prosti zabavi je bilo več izpodbujevalnih na- in ga pahnila v neki prepad. Zalokar je precej poškodovan. pitnic. Govorili so posl. Koblar, Globočnik, dr. Tavčar, Hribar Spremljevalcev ni poznal. 188 — Nesreća v kamnolomu v Podpeči ob Ljublja-nici pripetila se je dne 4. maja. Utrgala se je nepričakovano skala, katero so izpodkopavali in ubila delavca Mat. Jamnika. Druzega je malo ranilo, ostali so se pravočasno umaknili. — Pazite na otroke ! V Loki pri Zidanemmostu je pal dne 29. aprila v grajščinsko nepokrito apneDO jamo neki otrok in utonil. — Nekemu posestniku v Studeneih, fare Svi-benjske, v radeškem okraju je isti dan zgorela hiša in v njej dva otroka, ki sta najbrže tudi sama zažgala. Ni jih bilo moč rešiti. — Ukrep mestnega magistrata gledé signalizije o požarih. Dotični razglas slove : Podpisani magistrat javno naznanja, da se bodo nastali požari od zdaj naprej zopet po Strelih iz topov na Ljubljanskem gradu signalizirali, in sicer : požari v mestu z 2 streloma, požari v okolici pa z 1 strelom. — Signalicija z udarci na zvon v stolpn Ljubljaoskega gradů ostane nespremenjena. Minoli teden v četrtek je bil umorjen perzijski šah (kralj* kraljev) Nassreddin. Na neki božji pot ga je napal nekdo in umořil. Morilec perzijskega vladarja pripada verski sekti Babis, ki je nastala ob začetku vlade sedanjega šaha. Ustanovitelj te sekte je bil neki mohamedanski učenjak Bab-eddin, ki je trdil, da je prorokov potomec. Spisal je nauke svoje vere v arabščini, tajil koran, priporočal skupnost posestev in popolno emancipacijo žensk. Učil je pa tudi, da kdor bode za njegovo vero, ne umrje, % temveč v drugem kraju zopet oživi. Ta mož jé našel takoj mnogo privržencev, posebno mej učenjaki države. Posebno so pa ženske bile vnete za novo vero. Veliki vezir umorjenega šaha Nizas je dal ustre-liti Bab-eddina, ker ni hotel preklicati svojega nauka. Obsojenca so v Tabrisu postavili k zidu in oddelek vojakov je streljal nanj. Vojaki ga pa menda niso marali ustreliti in ga ni noben zadel. V dimu smodnika se je splazil skozi neki zid na drugo stran. Toda našli so ga na drugi strani zidu in potem zares ustřelili. Kmalu potem so se privrženci nove vere izpuntali. Zaseli so več krajev in le z veliko težavo so jih ukrotili vojaki. Ko je leta 1852. potoval šah na neki grad z gardo 500 mož, prišli so trije možje in je jeden s samokresom ustřelil nanj. Šah je pa hitro skočil s konja in se skril pod njega le lahko ranjen. Garda je mislila, da je ubit in ni preganjala morilcev. Mislila je, da ga je ustřelil kak princ, ki bi rad přišel na prestol. Zaradi mrtveca se pa ne kaže živemu zameriti. Le neki tujec je opazil, da je šah še živ in je prijel napadovalca. Začel se je boj. Napadovalec je tujca ranil z nožem. Sedaj so še drugi přijeli morilca in šah je bil rešen. Kakor se je pokazalo, je bil morilec Babove vere. Njegov samokres in municija je pa bila tako slaba, da je le čudno, da je zadel. Šah se je takoj Ijudem po-kazal, da se ne razširi govorica o njegovi smrti. Jeden princ mu je častital, da ga je tako srečno Bog řešil, in on mu je odgovoril: Prav Bog me je rešil, vsaj vsi so me bili zapustili. Šah je tedaj začel privržence te vere grozno preganjati. Kdor ni hotel svoje vere zatajiti, je bil usmrten. Na grozne načine so ljudi morili Več je pa bilo tudi pa nedolžnem usmrtenih. Kdor je bil na koga jezen, ga je ovadil, da je privrženec nove vere, in usmrtili so ga. Nobeno ugovarjanje ni nič pomagalo. Vsa ta preganjanja pa nove vere niso zatrla, temve& le razširila. Res da so očitno zatajili vero, a skrivaj se je pa drže. Sedaj je že na milijone privržencev te vere. Od 1852. leta so že trikrat napali šaha. Dvakrat se je srečno rešil, poslednjič 1873. leta, ko ga je nekdo hotel z bodalom zabosti. Letos se je pa posrečilo jim nasprot-nika uničiti. Vzgoja šahova v mladih letih je bila jako po-mankljiva. Le malokdaj je smel videti svojega očeta. Če tudi je bil najstarši sin in je imel pravico do prestola, vendar so ga vsi bratje prezirali. 0 njegovih grozovitostih se marsikaj pripoveduje. Tako je šah bil najel morilce, da so umorili princa he-ratskega Junufa. Ko je izvedel o smrti nesrečnega princa, je rekel smehljaje se: „Princu pač to delo ni bilo prav po volji". Najrajši je šah prebival na svojem lovskem gradu Dovhan-te'pe'. Ta grad je v sredi planjave na neki 400* metrov visoki skalini, kamor ni mogoče z vozom. Okrog grada na skali je lep vrt. Od tod je hodil po letu streljat divje koze, gazele in zajce, po zimi pa tudi panterje, leoparde in tigre. Pri tem gradu je bil tudi šahov zverinjak. Šah je grozno rad imel svoje živali. Leta 1875. je imela levinja, katero je šah posebno rad imel, mlade. Bilo je v janu-variju po zimi. Teherana zaradi verskih slovesnosti ta mesec ni mogel zapustiti. Hotel je pošiljati sele v ta grad, da bi mu vsako uro poročali, kako je levinji. To zaradi velicega snega ni bilo mogoče. Naročil je nekemu uradniku, naj zgradi do grada brzojav. Sredi zime so zgradili brzojav in čez nekaj dni, je šah že dobil brzojavno poročilo, da je vzlic neugodnosti zime brzojav dodělán. Konec telegrama se je glasil : Zverine so zdrave. Šah je bil nevoljen, da se telegraf ni še hitreje dodělal. Posebno ga je pa zjezil konec telegrama. Levica s ni zverina, temveč nesramnež,1, ki jo tako imenuje. a ,, Uradnik ni dobil za gorečnost nobene nagrade, temvefr še iz službe so ga odpustili. Ljudem šah ni dosti zaupal. Noben tujec razen Evropcev ni smel tako blizu njega, da bi ga mogel ustreliti. Če se mu je kdo preveč približal, ga je kar dal pretepsti. Posebno veselje je imel, če je njegov višji dvornik kacega služabnika tepel. Přišel je gotovo blizu in ga *na- govarjal, naj ga le hudo bije. Naposled ga je pa še sam z nogo brcnil. Šah je trikrat bil obiskal Evropo. Prvikrat je přišel na Dunaj 1873. leta. Velike sitnosti so imeli ž njim dvorniki, ki so mu bili prideljeni. Šah ni imel niti pojma o evropskih napravah. Hotel je, da bi vlak v Střela. Ko je iniaolo soboto se vadilo moštvo vsakem kraju stal, kadar se njemu poljubi in zopet odšel, j^najste stotnije druzega ogerskega deželnobrambenega polka na vojaškem vežbališču v Jassberenyju, je střela udarila v oddelek vojakov. Dva sta bila takoj mrtva, več je pa po-škodovanih. Napad odvetnika. Odvetnik dr. Avgust Danke je kadar se njemu poljubi. Tako so imeli grozne težave njim predno se je še pripeljal na Dunaj. Cesar mu je odkazal za stanovanje svoje gradove Laksemburg in Schonbrun. Tu so on in njegovi ljudje vse pomazali. Ovce so klali v najlepših sobah, tudi salona od stranišča niso dosti ločili. Jedenkrát je bil nevoljen in vso posodo pobil, iz katere je jedel Grozno je ravnal s svojimi ljudmi, pa tudi s tem, ki so mu bili dodeljeni. Zato so avstrijski dvorniki ce- sarja prosili, da bi jih odvezal od službe pri šahu. Konje je nastavil po parku. v Hajdu-Dorogu na Ogerskem vodil neko Pappa. pravdo za Racunal je dobro, naposled pa pravdo zgubil kmeta Kmet je přišel na beraško palico. V jezi je streljal na odvetnika in kroglja je odvetniku prebila stegno. Kronanje ruskega carja. Dokler bode bival ob kronanju car v Moskvi, bodo slednji dan na državne stroške pogostili 7000 ubogih. Na dan kronanja pogoste jih 10.000. Tihotapci so ga ubili Nadzornik finančně straže v Lubovici v Bukovini Zurili je zvedel, da se pripravlj Nekoć so šaha povabili k dirki, a je odgovoril, da več tihotapcev z blagom iz Rusij Da jih ložje zasacil se ne gre. To ve, da kak konj hitreje teče, nego drugi. Kateri i ga pa ne zanima. Nekoč je pozvedoval, kako je napravil in ubili. obleko. Tihotapci so ga pa hitro spoznali časniki pišejo o njem. Ko so mu povedali, da ne baš Princezinja guverner Angleška kraljica je ime- laskavo, je rekel, če bi ne mogli kacih deset časnikarjev Londonu čemu vse obesiti. Jednako je ravnal v druzih krajih. je ogledal kaznilnico. Razumeti ni mogel, tako čedno. Dal si je tudi vešala pokazati. Načelniku kaznilnice je rekel, če bi ne hotel jednega člověka obesiti, da bo on videl, kako v Londonu obešajo. Ko na- novala princezinjo vdovo Henrika Batenberškega kot naslednico svojega soproga guvernerjem otoka Whigh. Hiša razdejana. V sredi mesta v Cincinatyju se je oseb dni razletela pl cev in jedno hišo razneslo. Sest riti, odšel. mrtvih, 18 ranjenih. Mej predsedovanjem umri. Angleški polkovnik North je umri, ko je ravno na nekein shodu predsedoval. Ustřelil se je v Korneuburgu računski narednik železniškega polka Josip Zastera iz Pardubice, ker so bili zasleđili, da je mnogo poneveril. Boj s tihotapci. V Mječni Strani pri Kotoru je bil hud boj mej tihotapci in finančními stražniki in žandarji Perziji je šah vpeljal razne evropske naprave, na drugi strani. Dva žandarja sta ustreljena, dva finančna čelnik ni hotel, je rekel, naj pa obesi jednega njegovih Ijudij. Načelnik mu je dopovedoval, da tega ne sme sto- a šah tega ni mogel razumeti in je jako nevoljen pošto i brzojav in časopisje. Nastavil je posebnega mi- stražnika poškodovana. Tihotapci so šli čez črnogorsko mejo nistra za časopisje, ki pred vsem pazi, da kak list šaha ne razžali i kar tudi ne bilo varno. 0 tiskovni svobodi seveda v Perziji ni govoriti. Letos bi bil šah imel slaviti svojo petdesetletnico. Imel je 20 poročenih in kacih 500 neporočenih žen, Patrona razletela. Pragi te dni dal na ta- mošnje šine nekdo puškino patrono. Razletela se je, a nikdo ni poškodovan. Usmrten. Dne 21. aprila so v Bosenski Raci s usmrtili roparja Dragomira Stokiča. Stokič je bil vláni přišel s šestimi tovariši iz Srbije in v Veledinu ubil kmeta Julija katerimi pa ni posebno lepo ravnal. Priljubljen v deželi Vrziča in njegovo ženo. Denarja niso bili dobili dosti, ker se ni bil, za to pa pač málokdo žaluje za njim. • » Prestol perzijski je sedaj zasel njegov 43letni sin Muzzaffer-Edin, katerega ste Anglija in Rusija že 1. 1858 priznali za prestolonaslednika. Prvi šahov sin ni imel pravice do prestola, ker je sin neke sužnje, ki s šahom ni bila poročena. Ta prememba se je završila povsem je zet z ženo bil zaprl v sosedno sobo, v katero roparji niso mogli udreti. Stokiča so se přijeli na bosenskih tleh in bil je obsojen na smrt. Veliki župan Ughvaru na Ogerskem je veliki župan grof Josip Fores mnogo poneveril in osleparil. se je proti njemu preiskava. Začela mirno. Prepir mej socijalistom in protisemitom. Te dni so našli na ulici na Dunaju ležati svilnega likarja Franca Barta. Bil je večkrat z nožem ranjen. Kdo ga je, ne ve povedati. Ko zvečer šel domu iz gostilne, ga spremil neki neznan člověk, s katerim sta govorila o protisemitizmu in socijalnem demokratizmu. Pogovor mej njima je bil živahen. Kakor je pri pijancih že navada, vsak je hotel prav imeti. Naposled sta se do hudega skregala in stepla. Neznanec ga je osuval z nožem. Samomor dijaka. Na Dunaju se je ustřelil slušatelj modroslovja Eduvard Smutný iz Tešina. Povod samomoru ni znan. i__■ p— i 'I Samomor mlađega dekleta. Na Dunaju se našli te dni mrtvo devetnajstletno deklo Terezijo Knobel. Služila je pri nekem lekarnarju in ukradla strupa. Dan pred samomorom si je sežg skore vso svojo obleko. Uzrok samomoru baje Izvrstni (Kardenschleifer) kateri je posebno izurjen pri (3) H Deckelkarden patent Ashworth u išče se po prav Le na tište se bo ugodnimi pogoji. ozir jemalo, kateri so kakega slovanskega jezika zmožni. Vprašanja na] se pošiljajo na uredništvo Novic" pod naslovom D. Kr. 200. aesrečna ljubezen 190 Loterijske srećke. Tržne cene. V Brnu dne aprila t. 1.: 84, 54, 21, 55, 32 Na Dunaji dne 2. aprila t. 1.: 14, 54, 64, 8, 76 V Gradci dne 2. aprila t. 58, 12, 34, 53, 82 V Ljubljani dne 29. aprila 1896. Pšenica gld. rž gld. 7*50 kr., ječmen gld. 6 40 kr., oves gld. kr., ajda gld. 7*40 kr., proso gld. 6*50 kr., turšica gld. 5 20 kr, leča gld. 11 kr., grah gld. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr., fižol gld. 11- kr. Krasni uzorci pošiljajo zastonj in poštnine prosto za- sebne naročnike. Zelo obširne uzorčne knjige, kakor ni bilo, dobe krojači nefrankovane. Blago obleke. Peruvien blago dosking visokočastito duhovščino, predpisano uradniške uniforme, brambe, telovadce, livreje, sukno veterance, požarne biljarde in igralne mize, prevlake vozove. Največja zaloga štajerskega, koroškega tirolskega loiJna gospe gospode prvotnih tovar- niških cenah in v takih izbirab,, da jih 20kratna konkurenca ne zamore nadomestiti. Največja izbera ogrinal za dame najmodnejših barvah, perilno blago, potne pléde od 4 do 14 gld. Krojaške potrebščine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Vredno, pošteno, trpežno, čisto volněno sukneno blago in ne cene cunje, ki niti niso vredne krojaškega delà, priporoča: JAN. STIKAROFSKY Brnu (središče avstriji ke suknene trgovine). Največja zaloga sukna Pošilja diiosti y2 milijona goldinarje.v povzetji. Svarilo ! Agentj vredno blago parijam v okom pride, javim blaga krošnarji radi prodajajo svoje malo- imenom „Stikarofsky ta kim tem ljudem sploh svojega pro daj am mej narodni zavod (3) za zdravljenje brez lekov in operacij v Lipsiji. Ustanovljen 10. oktobra 188?. leta, razširjen leta 1892. Svet m pojasnila vse bolezni 9 tudi pismeno, kolikor mogoče. V zalogi Louis Kuhne, Lipsija, Flossplatz 24, je izšlo in je za dobiti od založnika proti pošiljatvi denarja ali po poštnem povzetji, kakor tudi skozi vse knjigarnice: Louis Kuhne, Novo zdravilstvo. Učna knjiga in svetovalec za zdrave in bolne, 18. nemški natis (45.000) 486 strani, 8° 1896. Cena 4 marke, vez. 5 mark. Izšlo je v 15 jezicih. Louis Kuhne, Ali sem zdrav ali bolan? En poskus in svetovalec za vsacega. IH. nemški natis 1896. Cena 50 vinarjev. Izšlo v 9 jezicih. ' Louis Kuhne, Otrodja vzgója. Varstveni klic na vse sta-riše, učenike in izgojitelje Cena 50 vinarjev. Louis Kuhne, Kolera, driska in enake bolezni, njih izvir, zdravljenje brez leka in ozdravljenje. Cena 50 vinarjev. Louis Knhne, Preiskavanje znamnjev na obrazu. Učna knjiga novega načina preiskavanja, lastna iznajdba. S veliko podobami. Cena 6 mark, eleg. vezano 7 mark. Louis Kuhne, Naznanila ozdravljenja iz svoje skušnje. Brez zdravil in operacij s pojasnilom, 25. natis. Zastonj. C. in kr. privilegováni Taisti so za gostilne in đomačo porabo neizogibno potrebni in imajo to prednost, da pivo brez umetnega (lovažan ja ogjji- M kove kisline ostane cele tedne sveže in okusno. Njihova uporaba je jako priprosta. Poskusi teh preskušenih aparatov so dokazali 5 da se pivo od začetka, do zadnjega kozarca enako dobro, peneče in čisto ohrani. Cenike z navodilom pošilja izdelovatelj : (22 Albin chtschin star. v Ljubljani Gledališke ulice št. 8. * I Priznalno pismo: (10) Poslani mi aparat za ohranjenje piva sem poskusil in moram priznati, kot izvrstno in potrebno za vsa Kega kdor ima pivotoč, kjer je v resnici čez 8 dni piva lepša in boljša kot prvi dan, ko se jo hrani v aparat liv moram takega le pridoročati. Pos tojna 9 aprila 1896. velespoštovanjem G. Pikel Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba Blasnikovi nasledniki