Dragica Fabjan Andritsakos
Homerski motivi v Kavafisovi pesmi »Priamova pot ponoči«
UVOD
V opusu sodobnega grškega pesnika Konstantina P. Kavafisa je deset pesmi, katerih tema je starogrška mitologija:1
1.	»Priamova pot ponoči«, gr. npid^ou vuKTonopia (1893)
2.	»Ojdip«, gr. OiSinou; (1895, 1896)
3.	»Ahilova konja«, gr. Ta AXo"ya tou AxiXXew; (1896, 1897)
4.	»Sarpedonov pokop«, gr. H Kr|Ssia tou ZapnsSovo; (1892, 1898, 1908)
5.	»Ko je čuvaj zagledal luč«, gr 'OTav o siSs to (1900)
6.	»Prekinitev«, gr. AiaKon| (1900, 1901)
7.	»Trojanci«, gr. Tpws; (1900, 1905)
8.	»Nezvestoba«, gr. AmaTia, 60 (1903)
9.	»Sarpedonov pokop«, gr. H Kr|Ssia tou ZapnsSovo; (1892; 1898)
10.	»Itaka«, gr. I0dKr| (1910, 1911)
Mitološke teme so značilne za srednje obdobje Kavafisovega ustvarjanja. Temu sledi t. i. zgodovinsko ali psevdozgodovinsko obdobje, ko v njegovi poeziji prevladujejo motivi iz grško - rimske in bizantinske zgodovine.2
V vseh desetih navedenih pesmih gre za literarno predelavo mitov, ki se od epa najbolj odmika v pesmih »Ojdip« in »Itaka«. Pesmi »Ahilova konja« in »Sarpedonov pokop« se tesneje opirata na izvirni motiv, medtem ko bi »Priamov nočni pohod« lahko uvrstili nekje vmes med obema skrajnima
1	Prva letnica spodaj navedenih pesmi označuje leto nastanka, druga (kjer je navedena) leto predelave in tretja leto objave. Pesem »Sarpedonov pokop« obstaja v katharevousi in dimotiki; prva je bila objavljena l. 1898, druga pa napisana in objavljena l. 1908. Za|piSr|c; navaja, da je bila verzija v katharevousi napisana l. 1892, kar bi pomenilo, da gre za njegovo najstarejšo pesem v sklopu pesmi s homersko tematiko. Za|piSr|c;, MiKpa KafiafiKa B', 260.
2	Gl. MapwviTr|c;, MsAsr^para, 63, ki Kavafisovo pesniško ustvarjalnost shematično razdeli na tri obdobja: 1884-1984 romantično obdobje, 1894-1900 vpliv simbolizma, 1900-1933 realizem.
32
Dragica Fabjan Andritsakos
pristopoma uporabe mita v književnosti.
Osrednja tema teh pesmi je žalovanje za umrlimi junaki trojanske vojne, v dveh od njih pa se dotika tudi vprašanja pokopa trupla junaka. Ena pesem je bila napisana za Sarpedona (»Sarpedonov pokop«), ena za Patrokla (»Ahilova konja«), dve se posredno in neposredno navezujeta na Hektorja (»Priamova pot ponoči« in »Trojanci«) in ena na Ahila (»Nezvestoba«). Ozadje prvih štirih pesmi so dogodki, o katerih pripoveduje Iliada, in so uravnoteženo razporejeni na trojansko in grško stran: med Trojanci nastopata Hektor in trojanski zaveznik, Likijec Sarpedon, na grški strani pa Patroklos in Ahil. Ahilova smrt, ki je Iliada ne obravnava, je tema Kavafisove pesmi »Nezvestoba«. Slednja se opira na napoved, ki jo preberemo v fragmentu izgubljene Ajshilove tragedije,3 navaja pa jo Platon ob koncu druge knjige Države.4
V nadaljevanju bomo iskali homerske motive v pesmi »Priamova pot ponoči« ter njihovo zavezanost prvotnemu mitu oz. odmik od njega in se pri tem dotaknili tudi vprašanja, ali je Kavafis pri obdelavi mita izhajal iz starogrškega izvirnika ali iz prevoda v moderno grščino.
PESEM »PRIAMOVA POT PONOČI« (nPIAMOY NYKTOnOPIA)
Pesem »Priamova pot ponoči« je nastala l. 1893, objavljena pa je bila šele l. 1968, torej kar 35 let po pesnikovi smrti. Ohranjena je v dveh rokopisih: v izvirnem rokopisu ter v kasnejši predelani različici. Vsebinsko se navezuje na 24. spev Iliade.5 Kavafis v pesmi predela le en prizor iz celotnega speva: motiv Priama, ki, vznemirjen in užaloščen zaradi Hektorjeve smrti, hiti k Ahilu in mu nese darove, da bi dobil sinovo truplo.
sv Tfl 'IAiu k' o'i|io-yr|.
•H Yn
Tfi; Tpoia^ sv an£\nia|w niKp« Kai Seei
tov |i£-yav"EKTopa tov npia|iiSr|v KAaiei.
'O Gpfvo^ (3o£po^, Papu^ r|XE'.	5
Ssv |isv£i sv Tfl Tpoia rovGouaa,
TouEKTopoi; T^v |ivr||ir|v d|i£\ouaa.
3	TrGF F 350.
4	Gl. Platon, Država 383a-b. V navedenem odlomku se Ahilova mati Tetida pritožuje, ker ji je bil na poročni gostiji Apolon obljubil dolgo in srečno življenje za njenega sina, ki ga je slednjič sam pogubil pred Trojo. Platonovo kritiko Homerja in Ajshila, češ da prikazujeta bogove kot goljufe in lažnivce, citira Kavafis na začetku pesmi »Nezvestoba«. To bi lahko pomenilo, da je dejansko v izvirniku bral starogrške pisce. Več o Platonu v njegovi poeziji gl. Za|dpou, Kaftafnc Kai nAarnv.
5	Gl. Pontani, »K\aaiKd Kai Pu(avTivd«, 167-170.
HOMERSKI MOTIVI V KAVAFISOVI PESMI »PRIAMOVA POT PONOČI«	33
AAA' Eivai |idtaioi;, av«9EA^i;
noAu<;	10
Gpfjvoi; sv tc6Aei taAam«pr||Evr|-^ Sua|i£v^i; KW9£U£i Ei|iap|iEvr.
T' avw9E\f o npia^o^ |iia«v, Xpuaov
s^a^Ei sk tou Graaupou- npoa0ETEi	15
AiPnTai;, Tan^Ta^, Kai xAaivai;- k' eti
XiTwva^, TpinoSa^, tcetcauv aupov
Xa|iTCpov, Kai o,ti aAAo np6a90p0v eIkA^ei, K' sni TOU ap|aT6^ TOU Ta atoipdZEi. 20
@EAei |ie Autpa, ano tov Tpo|Epov £X0p6v
tou tekvou tou to aw|ia v' avaKtr|ar|, Kai |E aETCT^v K^SEiav va ti|ir|ar|.
Oeu^ei sv tfi vukti tfi aryrAfl.	25
AaAEi
oArya. M6v|v aKE^iv tupa exei Taxu, taxu to ap|ia tou va tpExr|.
'EKTEivETai o 5p6|o^ (o9Ep6^.
0'lKTpW^	30
o avE|o^ oSupEtai k' o'i|wZei. K6pa^ anaiaio^ |iaKp60Ev Kpu(Ei. 'ESu, KUV6^ aKouET' UAaKr|-
EKEi,
^iGupo^ Aa-yui; nEpva Taxunou^. 35 'O paaiAEu^ KEvta, KEvta tou^ innou^.
Tf^ roSidSoi; s^unvouv aKiai Aaiai,
Kai anopouv npo^ Ti sv t6ar| pia
rota o AapSaviSr|<; npo^ Ta nAoia	40
Ap^Eiuv 9oviKwv, Kai Axai«v aKaiuv.
AAAd o PaaiAEu^ auta SEv Ta npoaExEi-90dvEi to ap|a tou taxu, taxu va tpEXEi.6
6 Izvirnik je naveden po: Kapd^r^, Anavra Ta norf^ara, 316-317.
34
Dragica Fabjan Andritsakos
V	jok in tarnanje se Ilion odeva.
Preveva Trojo strah in bridko obupuje, za Priamidom Hektorjem grenko žaluje.
Odmev da težo objokovanju.	5
Žalovanju
vdane duše ni v Troji, ki ne bi vzdihovala in Priamidu Hektorju spomina ne izkazala.
A tako veliko žalovanje
zaman je:	10
mesto je trpeče, sovražna usoda nič ne reče.
Sovraži Priam, kar nič ne zaleže,
zaklad odveže, zlato vzame, vrče in pregrinjala,	15
doda odeje in ogrinjala.
Na kupu halje so, trinožniki in plašči dragoceni
in kar oceni, da primerno je še podariti, da na voz svoj naložiti.	20
Za strašnega sovražnika darove nosi.
Prosi,
da truplo sina bi nazaj dobil, s slovesnim ga pogrebom počastil.
Na pot se odpravi v temi	25
nemi.
Le eno misli, ne da bi kaj dosti rekel, da voz njegov bi hitro, hitro tekel.
Pot odpira se mrakobna,
tesnobna	30
je vetra tožba, stokanje otožno, v daljavi krokar kraka grozno.
Lajež psa zaslišiš tukaj, onkraj
kot šepet bežijo zajca hitre noge,	35
ženejo, ženejo konje kraljeve ostroge.
V	ravnini strašne sence se zbudijo.
Strmijo,
HOMERSKI MOTIVI V KAVAFISOVI PESMI »PRIAMOVA POT PONOČI«
35
kako da proti ladjam na vso silo
divja Dardanida vozilo.	40
Na ladjah so Argejci klavci,
Ahajci ubijalci. A kralj temu pozornosti ne daje: dovolj, da voz njegov hiti, hiti divjaje.7
Pesem sestavlja 44 enajstzložnih verzov z rimo.8 Pontani navaja, da je v pesmi mogoče opaziti nekakšno »igro zvoka«,9 ki jo ustvarja rima.
Vendar pa ni le rima tista, ki ustvarja sozvočje verza in vsebine, pač pa nagli menjujoči se jambi, ki ponazarjajo dir Priamovih konj in voza, kar je tudi neposredno navedeno v zadnjem verzu: »^Gavsi to ap^a tou Ta^u, Ta^u va Tps^Ei« (»dovolj, da voz njegov hiti, hiti divjaje«).
Motivika pesmi in njen odnos do Iliade
Iz celotnega 24. speva Iliade je izvzet trenutek, ko se Priam odloči oditi po Hektorja in hiti proti Ahilovemu šotoru. Čeprav se torej pesem navezuje le na en del omenjenega speva (širše gledano na verze 159-338), pa moramo za razumevanje poante Kavafisove pesmi poznati tudi druge dele epa. Sklepni spev Iliade se namreč osredotoča na dogodke po smrti Hektorja, ki je še vedno nepokopan in prepuščen Ahilovi maščevalnosti. Ahilov bes in surovost prekrivata njegova globlja čustva: spomin na umrlega prijatelja Patrokla je še svež in boleč, žaluje podobno kot Priam za mrtvim sinom. V tej točki se Ahil in Priam povežeta in sporazumeta, Hektor pa je, enako kot Patroklos, deležen pogreba in pogrebnih časti.
Človečnost, ki preseže boj in maščevanje ter združi obe strani v boju, žalosti in izkazovanju poslednjih časti, je motiv, ki ga Kavafis postavi v ospredje. Pri tem se v nekaterih točkah bistveno oddalji od prvotnega mita oz. ga preoblikuje z drugačnimi poudarki. Najbolj očitna razlika med izvirnim epom in Kavafisovim pristopom je v tem, da so tu bogovi povsem izključeni iz dogajanja in ljudje sami sprejemajo odločitve ter jih tudi izpeljejo, medtem ko v 24. spevu Iliade bogovi zato, da bi Priam dobil Hektorjevo truplo in ga pokopal, odločilno posežejo v tok dogajanja.
Že na samem začetku speva Apolon s ščitom obvaruje Hektorjevo truplo pred Ahilovo skrunitvijo.10 V nadaljevanju Hera in Pozejdon ugovarjata predlogu, da bi Argeifont ukradel Hektorjevo truplo.11 Vmes poseže Zevs
7	Prevod Dragica Fabjan Andritsakos.
8	Rima je značilna zlasti za zgodnje Kavafisove pesmi, najdemo pa jo tudi v poznejših, npr. v pesmi »Mesto« (no\n) iz l. 1910.
9	Pontani, »K\aaiKa Kai Pu(avTiva«, 169.
10	Hom., Il. 24.18-21.
11	Prav tam, 55 in sl.
36
Dragica Fabjan Andritsakos
in pošlje Irido najprej po Tetido, da bi Ahila prepričala, naj sprejme Priama ter mu izroči Hektorja,12 zatem pa še k Priamu z naročilom, naj se odpravi k ahajskim ladjam in odkupi sina.13 Priam s Hermesovo zaščito slednjič prispe k Ahilu, mu izroči darove ter sprejme Hektorjevo truplo. Tako ljudje izpolnijo modri Zevsov načrt.
V zadnjem spevu Homerjeve Iliade Priamova družina žaluje in z njo vsa Troja. Irida prinese Priamu Zevsovo naročilo in z njim tudi obljubo, da ga bo Hermes varoval na poti, zato naj ga ne bo strah.14 Priam pokliče k sebi Hekabo in ji pove za naročilo. Hekaba sprva skuša moža odvrniti od poti, kasneje pa, ko je Priam že tik pred odhodom, prinese vino, skupaj opravita pitno daritev in prosita Zevsa za zaščito in srečen povratek.15 Priam naroči sinovom, naj mu pripravijo voz z darovi. Sorodstvo ga spremlja vse do mestnih vrat, od koder gre z njim na pot kočijaž Idaj. Slednjič ju uzre Zevs in jima naglo pošlje Hermesa.16
Pri Homerju Priam ni izpostavljen nevarnosti, saj ga varujejo ljudje in bogovi. Nasprotno pa pri Kavafisu ne srečamo ne žene, ne sinov, kočijaža ali Hermesa, pač pa Priam odide popolnoma sam v temni noči. Ne zmoti ga mračna pot, veter, ki brije, glas krokarja, ne pes, ki v tuli v noči, ne prikazni. Dirja skozi noč cilju naproti. Troja, žalujoči Trojanci, prostor, skozi katerega potuje, so nekakšno daljno ozadje podobe, kjer so v ospredju dirjajoči voz, otovorjen z darovi, ter Priam, ki misli le na Hektorja. V vsej pesmi se zato pojavljata le ti dve osebni imeni. Kavafisov Priam je povsem drugačen od Homerjevega. Njegov drzni pogum razumemo, če poznamo epskega junaka: Kavafisov Priam se nam izriše šele potem, ko pozorno preberemo zadnji spev Iliade.
Homer v izvirniku ali prevod kot vir za »Priamova pot ponoči«?
Ob Kavafisovih pesmih s homersko tematiko se nam zastavlja vprašanje, ali je imel pred seboj Homerja v izvirniku ali prevod v novo grščino. V njegovi bogati zasebni knjižnici najdemo poleg Teubnerjeve izdaje Iliade, ki je izšla v štirih zvezkih (1868-1869, izd. Dindorf) in vsebuje vrsto Kavafisovih opomb, tudi naslednje prevode:
- v moderno grščino:
a)	šolska izdaja Iliade v štirih zvezkih (Aleksandrija 1888);
b)	prevod prvega speva Iliade iz. l. 1870 (prevajalec A0avaatoq XpiatonouXoq);
c)	prevod Iliade iz l. 1904 (prevajalec AXs^av6poq naWr|0, z vrsto podčrtanimi odlomki;
12	Prav tam, 77 in sl.
13	Prav tam, 144 in sl.
14	Prav tam, 180 in sl.
15	Prav tam, 283 in sl.
16	Prav tam, 331 in sl.
HOMERSKI MOTIVI V KAVAFISOVI PESMI »PRIAMOVA POT PONOČI«
37
- angleški prozni prevod lliade iz l. 1896 (prevajalec Theodore Alois Buckley)
Naletimo tudi na študijo avtorja Matthewa Arnolda, »On Translating Homer: Last Words«, ki je bila izdana skupaj z razpravo F. W. Newmana z naslovom »Homeric Translation« (brez letnice).17 Iz knjižničnega gradiva je nadalje razvidno, da je Kavafis študiral Homerja v različnih jezikih.18
Kavafisov odnos do Homerja
Izmed pesmi s homersko tematiko je najbolje poznana in najpogosteje interpretirana »Itaka«, medtem ko so bile ostale pesmi predmet literarno-kritičnih obravnav redko in nesistematično.19 Skušajmo pojasniti, v kolikšni meri jih je mogoče vključiti v homerski kontekst.
Mihalis Pashalis povzema različne literarno-zgodovinske obravnave, ki so skušale dognati, ali je Kavafis poznal grško besedilo v izvirniku, in pesmi kot celoto umestiti v kontekst Homerjevih epov.20 Kronološko bi lahko omenjene obravnave razdelili na tri skupine. Večina kritikov meni, da je Kavafis poznal grški izvirnik, ki ga je nato predelal. Kratko predstavitev virov za homerske pesmi podaja Filippo Maria Pontani v člankih »Fonti della poesia di Cavafis (1949) in »Motivi classici e bizantini negli inediti di Cavafis« (1969-1970).21 Da bi potrdil tezo o neposredni uporabi grškega izvirnika, navaja paralele z različnimi mesti v lliadi, tudi s tistimi, ki jih Kavafis ne vključuje. Na podoben način je Dimitris Maronitis22 analiziral tri pesmi homerskega ciklusa: »Priamova pot ponoči«, »Ahilova konja« in »Sarpedonov pokop«. Trdi, da so Kavafisove pesmi nastale na podlagi natančnega branja Homerja v grškem izvirniku. Navaja različna mesta v lliadi, ki naj bi Kavafisu služila kot navdih v prizorih, ki jih opisujeta pesmi »Sarpedonov pokop« in »Ahilova konja«.
Ta pristop povezuje izvirnik s Kavafisovimi pesmimi z vidika motivike, in zgolj na tej podlagi utemeljuje, da je slednji bral izvirnik. A po mojem mnenju
17	Natančen popis vsega gradiva Kavafisove knjižnice: Kapa|inivr|-IaTpou, H fiifiXioOrfKy tov K. n. Kafiafy.
18	Tudi prevodi Odiseje so v več jezikih, in sicer v angleščini (prozni prevod Iliade, prev. Theodore Alois Buckley, 1896; Odiseja I-III, prev. J. W. Mackail, 1903-1919, v tem prevodu so številni odlomki podčrtani) in v francoščini (Odiseja, prev. Anne Dacier in Jean Baptiste Dugas Montbel; knjiga je bila kupljena l. 1895 in ni v celoti razrezana, čeprav je besedilo na nekaterih mestih podčrtano).
19	Za nobeno izmed njih nimamo jezikovne analize, ki bi potrdila ali ovrgla domnevo, da se je Kavafis v jezikovnem pogledu opiral na Homerja. Celovita primerjalna jezikovna študija vseh pesmi bi bila smiselna in potrebna zato, ker se v vsebinskem pogledu nekatere pesmi tesneje in druge ohlapneje navezujejo na Homerja; podobno navezavo bi lahko pričakovali tudi v jezikovnem smislu.
20	Pashalis, »Cavafy's Iliadic' Poems«, 153-172.
21	Gl. Pontani, »KXamra Kai Pu(avTiva», 52-54, 170. Za »Priamov pohod ponoči« predlaga Horacija, Satire 1.7.12, kot sekundarni vir. Na podlagi besedne zveze'EKTopa Tov npia|iiSr|v, ki je pogosta pri Homerju, sklepa, da je bil njegov glavni vir grški izvirnik.
22	MapwviT^i, MeXer^^ara, 83-123.
38
Dragica Fabjan Andritsakos
podobnost v motiviki ne dopušča tega sklepa: naj je Kavafis bral Homerja ali ne, je povsem pričakovano, da na slednjega v določenih pogledih močno spominja.
Drugačen pristop k problemu ima pesnik Giorgos Seferis.23 Meni, da je Kavafis sicer pisal na podlagi branja izvirnika; z gotovostjo lahko to trdimo za pesem »Ahilova konja«.24 Obenem pa poudarja, da zato, da bi Kavafisove pesmi razumeli, poznavanje izvirnika ni nujno potrebno. Seferis slednje opredeljuje kot »psevdozgodovinske« pesmi:
Da bi razumeli pesmi prve kategorije (zgodovinske), moramo imeti nekaj zgodovinskega predznanja o posamezni temi. Za pesmi druge kategorije (psevdozgodovinske) pa to znanje ni potrebno. Dovolj je, če poznamo mit. Ni nam treba dobro poznati Homerja, da bi npr. razumeli, če sploh je kaj razumeti, pesem Sarpedonov pokop. Natančen priklic Homerjeve zgodbe nam lahko celo škoduje. (ZE9spni, AoKi^e; A', 435)25
Tretji je pristop Davida Ricksa, pri tem pa gre za nekoliko razširjeno analizo Seferisove sodbe.26 Ricks postavlja naslednje teze:
-	Kavafisu je bila že od otroštva dalje angleška poezija bolj domača kot grška, tako antična kot moderna;27
-	obstajajo dokazi, da stare grščine ni znal;
-	navdih za homerske pesmi je dobil pri angleških pesnikih viktorijanske dobe;
-	v pesmih »Ahilova konja« in »Sarpedonov pokop« se naslanja na angleški (Popeov) prevod Iliade;
-	njegove homerske pesmi so bolj ali manj nepovezane s Homerjem.28 Pashalis meni, da posameznih pesmi iz homerskega ciklusa ne smemo brati
ločeno, saj ne gre za izolirane izseke iz Homerja. Ker vsaka pesem vključuje širši homerski kontekst, jih moramo brati kot skupino. V tem smislu lahko potrdimo, da je Kavafis bral izvirno besedilo ter ob tem uporabljal tudi prevod.29
V nadaljevanju bomo skušali to Pashalisovo domnevo podkrepiti na podlagi analize odlomkov iz pesmi »Priamova pot ponoči«.
Mesta v pesmi, ki se tesneje navezujejo na ep
Pomembno dejstvo, ki govori v prid domnevi, da je Kavafis dobro poznal
23	Ee^epni, AoKipe; A, B'. Gre za zbirko študij o Kavafisu. Pesnik je imel močan vpliv tudi na njegovo poezijo, kar je zelo očitno v zbirki H^epoXoyio Karaarp^^aro; III iz l. 1955.
24	Ee^epn^, Aornpe; A', 397; Isti, aoki^č; B', 175.
25	Prim. Isti, aoki^č; B', 204.
26	Ricks, The Shade of Homer, 85-118 (edina monografija, ki sistematično obravnava recepcijo Homerja v novogrški književnosti 19. in 20. stoletja).
27	Kavafis je kot otrok šest let preživel v Angliji, kamor se je njegova mati preselila po smrti moža, ki je imel v Angliji bombažno-tekstilno podjetje; prim. Liddell, Cavafy, 24-25.
28	Ricks, The Shade of Homer, 87-90.
29	Pashalis, »Cavafy's Iliadic' Poems«, 155. Podobnost med navedbo darov pri Homerju in Kavafisu analizira tudi MrraaKr|c;, Ev Oavraaia Kai Adyw, 28-29.
HOMERSKI MOTIVI V KAVAFISOVI PESMI »PRIAMOVA POT PONOČI«
39
izvirnik, je seznam darov, ki v pesmi »Priamova pot ponoči« skoraj povsem sledi navedbi darov v Iliadi:
^ Kai 9«pia|i«v £TCi0r||iaTa KdA' avsu^Ev: £v0Ev 5w5EKa |i£v TCEpiKaAAEa; s^eAe nEnAou;, 5w5EKa 5' anAoi5a; xAaiva;, Toaaou; 5£ Tdnr|Ta;, toaaa 5£ 9dpEa AEUKd, Toaou; 5' sni toiai xiT«va;. Xpuaou 5£ aT|aa; Š9EpEv 5sKa navta tdAavta,
sk 5£ 5u' a(0«va; Tpino5a;, niaupa; 5£ AEpr|Ta;. (Homer, Iliada 24.228-233)
Reče in naglo odpre gizdave pokrove na skrinjah.
Dvanajst krasnih odej iz njih potegne na svetlo,
dvanajst halj enogubnih, preprog enako število,
dvanajst plaščev lepih in k slednjemu srajco volneno,
k temu zlata talentov deset odtehta popolnih;
dalje odpre trinožnika dva in štiri kotlice. (prevedel Anton Sovre)
Na navedeni odlomek naletimo tako v Teubnerjevi izdaji kot v Palisovem prevodu, zato skušajmo primerjati slednjega z izvirnikom in ugotoviti, kateremu je Kavafis bližje:
Eiro. Kai n|pE ki' dvoryE tu; aKaAiaTs; aKEndaTpE; T«v aEvtouKiuv, Kai 5w5EKa p-yd(Ei aKoutid navupia, |iovs; 9\oKdTE; 5«5EKa, ns9Kia dAAa toaa P^d^Ei, toaa nouKd|iaa Kpouatd Kai toaa nav«90pia, Kai 5ek' aKO|n tdAavta xpuad9i Zu-yia|iEvo
Kai 5io Tpino5ia n' datpa^av Kai TsaaEpa AE^stia^ (ndAAr|;, O^tfpov IAtaSa, 481-482)
Reče in odpre gravirane pokrove skrinj in dvanajst ogrinjal vzame, puhastih odej dvanajst, preprog enako, toliko volnenih srajc in plaščev. Zraven še deset talentov zlata stehta, dva trinožnika se svetita in štirje kotli.
Kavafisovi verzi, ki ustrezajo temu delu Iliade, so: Xpuaov
s^d^Ei sk Tou 0Eaaupou- npoaGsTEi Tartntac;, Kai xAaiva;- k' Eti
^iTuivac;, tpinoSa;, ronAuv aupov Aa^npov,
Kai o, Ti aAAo npoa9opov EiKdZEi,
k' sni Tou ap|ato; tou ta atoi^dZEi. (Kavafis, »Priamova pot ponoči«, 14-20)
40	Dragica Fabjan Andritsakos
.. .zaklad odveže,
zlato vzame, vrče in pregrinjala,
doda odeje in ogrinjala.
Na kupu halje so, trinožniki in plašči dragoceni in kar oceni,
da primerno je še podariti, da na voz svoj naložiti.
Očitno je, da se ta pasus pri navedbi darov povsem navezuje na izvirnik in ne na prevod:
SuSsKa S' anAoiSac; ^aivac;, Toaaoui; Ss rd^ta;
/./ toaou^ S' sni Toiai ^iTuvac;.
/.../
/./ tpinoSa;, niaupa^ Se Ae^ntac;. (Homer, Iliada 24.230-233)
dvanajst halj enogubnih, preprog enako število, /.../ in k slednjemu srajco volneno, /... /
/.../ trinožnika /.../ in štiri kotlice. (prevedel Anton Sovre)
Namesto Homerjevega verza »SwSsKa |Ev nspiKaAAsa^ e^sAs nen\ou;« uporabi Kavafis »nsnAwv awpov Aa|npov«, medtem ko so ostali darovi navedeni v enaki obliki kot v izvirniku. Ponovi se tudi Homerjev »nspi S' ^0e\e 0u|iw Auaaa0ai ^iAov uiov«.30 Palis navedeno mesto po drugi strani prevede: »noGouoe, to vsKpo va ^a^opaasi 710 tou«,31 torej z glagolom no0w. Slednjega Kavafis ne uporabi, temveč sledi Homerju:
©¿Asi |i£ Avrpa, ano tov Tpo|ispov £X0pov,
Tou tekvou touto a«|ia v' avaKTr|ar|. (Kavafis, »Priamova pot ponoči«, 21-23)
Za strašnega sovražnika darove nosi.
Prosi,
da truplo sina bi nazaj dobil.
Enako primerjavo bi lahko naredili za Kavafisovo podobo Troje, ki žaluje za mrtvim in nepokopanim Hektorjem - pred sabo jo ima Irida, ko pride nagovorit Priama:
£9aT', ouSs Tic; auTo0' svi nroAsi AinsT' av^p
30	Hom., II. 24, 236-237.
31	nd\\r|<;, Optfpov IAiaSa, 482 (v. 237).
HOMERSKI MOTIVI V KAVAFISOVI PESMI »PRIAMOVA POT PONOČI«	41
ouSE -yuv|: navta^ -yap aaaxexov iketo ni\Qo; (Homer, Iliada 24.707-708)
Reče in nikdo ne ostane, ne moški ne ženska, v trdnjavi,
srca po vrsti vsem napolni bridkost neudržna. (prevedel Anton Sovre)
V Palisovem prevodu se odlomek glasi:
Eiro, Kai a9Tou sev e^eive "vuvaka | avTpa^ -
aTr| x^pa, Ti oAoui; EniaaE apdaTaxrr| oa Aunr| (ndAAr^, O^tfpov IAtaSa, 694)
Kavafis pa ta del parafrazira:
¥uxn
Sev |Evei sv Tfl Tpoia rovGouaa,
Tou"EKTopo^ T^v |v||nv a|iE\ouaa. (Kavafis, »Priamova pot ponoči«, 6-8) Žalovanju
vdane duše ni v Troji, ki ne bi vzdihovala in Priamidu Hektorju spomina ne izkazala.
Prvi del je bliže Palisovemu prevodu, »Sev... e|eive	namreč ustreza
SEv |evei«, drugi del pa v participialni obliki nEvGouaa ohranja Homerjevo besedo nsv0oq.
Dobesedni navedki iz Homerja potrjujejo, da je Kavafis v mitološkem ciklusu, konkretneje v pesmih, ki se navezujejo na Iliado in Odisejo,32 imel pred seboj starogrški izvirnik, kar lahko v večji ali manjši meri potrdimo za vse njegove pesmi tega ciklusa.
Kontekst zgornjih verzov se po drugi strani v epu razlikuje od Kavafisovega: Priam se še pred zoro vrne v tabor s truplom Hektorja in prerokinja Kasandra pozove Trojance, naj hitijo pogledat Hektorja, tako kot nekoč, ko se je vračal iz boja. Sledi že naveden Homerjev opis žalosti, ki je ob tem preplavila može in žene:
£9aT', ouSE tu; auTo0' svi tctoAei Mtcet' av^p ouSE yuv|: navTa^ -yap adaxETov iketo nEvGo^. (Homer, Iliada 24.707-708)
32 Primer Kavafisove pesmi, ki se opira na Odisejo, je »Druga Odiseja« (AeuTepa OSuaaeia) iz l. 1894. Pesnik je ni objavil, temveč jo je uvrstil v sklop pesmi, ki se jim je odrekel oz. jih izločil (»AnoKr|puY|eva«). Navezavo na ep v jezikovnem pogledu v tej pesmi sicer težje določimo samo na podlagi jezikovne analize, pač pa šele na podlagi primerjave vsebine. V Kavafisovih pesmih namreč ne bomo našli Homerjevega besedišča na tistem mestu, kjer bi ga v določenem vsebinskem kontekstu najbolj pričakovali, ampak velikokrat povsem drugje, celo v pesmih, ki niso homerske, pogosto niti ne mitološke ali zgodovinske, temveč povsem osebne. Za Kavafisa je namreč značilen širok besedni razpon od besedišča stare grščine, srednjeveške grščine, katharevouse in dimotiki, vključuje pa tudi jezikovne elemente Konstantinopla, kjer se je rodil in nekaj časa živel, ter Aleksandrije, kjer je preživel večino svojega življenja.
42	Dragica Fabjan Andritsakos
Reče in nikdo ne ostane, ne moški ne ženska, v trdnjavi,
srca po vrsti vsem napolni bridkost neudržna. (prevedel Anton Sovre)
Kavafisov Priam se ne vdaja žalovanju - na to v obrisih naletimo tudi pri Homerju. Ko namreč Irida prinese Zevsovo naročilo, Priam hitro nabere darove in prežene žalujoče, ki se zbirajo v njegovi hiši, češ da zadošča objokovanje njihovih lastnih svojcev in naj ne hodijo še k njemu v nadlego.33 Zmerja pa tudi še žive lastne sinove, ker se ne podvizajo in pripravijo voza. Zatrdi celo, da bi raje kot Hektorja videl njih ležati ob ladjah, ter toži za umrlimi sinovi.34 Nestrpna jeza in nejevolja nad živimi sta zaobjeta tudi v tretji in četrti kitici pri Kavafisu:
AXX' sivai |iaTaio;, av«9£X^; noXu;
0pfvo; sv n6Xsi TaXam«pr||iEvr|-^ 5ua|isv^; K«9susi sl|iap|iEvr|.
T'	o npia^oc; ^iau>v... (Kavafis, »Priamova pot ponoči«, 9-13)
A tako veliko žalovanje zaman je: mesto je trpeče, sovražna usoda nič ne reče.
Sovraži Priam, kar nič ne zaleže...
Pesem »Priamova pot ponoči« ohranja tudi menjavo svetlobe in teme, ki jo zasledimo v izvirniku. Pri Homerju Irida pride podnevi k Priamu in prav tako podnevi Priam pripravlja darove za Ahila ter izlije pitni dar Zevsu. Ko pa Priam zapusti Trojo in se ustavi pri reki, da bi napojil konje, že pada mrak na zemljo:
o'i 5' ETCei ouv |Eya af|ia naps^"IXoio sXaaaav, aTfaav ap' ^|ii6vou; Te Kai innou; 09pa nioisv
sv noTa|w: -yap Kai sni KvE9a; ^Xu0s -yaiav. (Homer, Iliada 24.349-351)
Starca pa, kadar minila sta Ilosa strmo gomilo, konje, mezge napojiti hoteč, ustavita v strugi.
Kar na sredi vode, saj padal je mrak že na zemljo. (prevedel Anton Sovre)
Pri Kavafisu se dan prevesi v noč v sedmi kitici, ko se Priam odpravi na pot. Prva polovica pesmi se tako dogaja podnevi, druga ponoči, povsem v skladu z epom.
33	Hom., II. 24.239-246.
34	Hom., Il. 24.247-264.
HOMERSKI MOTIVI V KAVAFISOVI PESMI »PRIAMOVA POT PONOČI«
43
Ep parafrazira tudi 36. verz »Priamova pot ponoči«, »o pam\su; Ksvta, Ksvta tou; innou;« (ženejo, ženejo konje kraljeve ostroge).35 Pri Homerju je isti prizor opisan v dveh verzih:
autap 6ma0sv
'innoi, tou; o -ysp«v s9stc«v |iaaTryi kšAeue (Homer, Iliada. 24.325-326) za njim pa starina
konje iskrive uzda in s prožnim poganja jih bičem (prevedel Anton Sovre)
Na zadnjo vzporednico naletimo v deseti kitici, kjer se pojavijo nočne prikazni, ki se sprašujejo, čemu Priam tako hiti proti ladjam:
Tf; roSiaSoi; s^urcvouv aKiai Aaiai,
Kai anopouv npo; Ti sv toot| pia
nsta o AapSaviSr|; npo; Ta nAoia (Kavafis, »Priamova pot ponoči«, 37-40)
V	ravnini strašne sence se zbudijo. Strmijo,
kako da proti ladjam na vso silo divja Dardanida vozilo.
V	Iliadi to vprašanje Priamu postavi Hermes, ko na Zevsov ukaz prileti v Trojo, da bi starca varoval na poti:
natsp «S' 'innou^ te Kai q|ii6vou; iGuvsu; vuKta Si' a|ippoair|v, ote 0' suSouai ppotoi aAAoi; (Homer, Iliada 24.362-363)
Očka, povej, kam vendar ravnaš mezge zdaj in konje,
skozi ambrozijsko noč, ko drugi zemljani že spijo? (prevedel Anton Sovre)
ZAKLJUČEK
Kavafis se v vseh desetih pesmih z mitološko tematiko bolj ali manj navezuje na Homerja; ponekod gre za dobesedne navedke, pogostejše pa so parafraze. Med pesmimi, ki jih uvrščamo v t. i. »homerski ciklus«, obravnavana pesem, »Priamova pot ponoči«, epu v jezikovnem in vsebinskem pogledu tesneje sledi. Kot je tudi sicer značilno za Kavafisove pesmi, ki se navezujejo na določen vir (zlasti za t. i. »zgodovinske« pesmi), pa se končni preobrat oz. odmik od vira zgodi in clausula, bolj ali manj tesna navezava na vir pa služi zgolj za ozadje prizora. Kavafis epskemu protagonistu nameni dejanje z drugačnim
35 Prim. Mapwvitr|c;, MsX£r^^ara,75.
44
Dragica Fabjan Andritsakos
zaključkom, kot ga ima v epu. Iz širine epa ga iztrga v ponavadi najbolj kritičnem trenutku, ki je odločilen zanj in za njegovo okolico. Pri tem Kavafisa ne zanimajo toliko zunanje okoliščine kot notranji svet protagonista, njegovi najbolj intimni vzgibi, ki junaku jemljejo avreolo epskosti in ga povsem počlovečijo. Priam tako ni več le trojanski kralj, oče Hektorja in drugih junakov pred Trojo, pač pa oče, ki mimo vseh nevarnosti sam v temni noči hiti po sinovo truplo, da bi mu izkazal poslednje časti in ga prekril s prstjo.
BIBLIOGRAFIJA
Homer. Iliada. Prevod Anton Sovre. Ljubljana: Mihelač, 1992.
Kapdcpr;, Kwvaravrivo;; n. Anavra ra mir/para. Uredila Eovia IXivaKayia. Atene: NdpKiaaoc;, 2003.
-. 'Anavra ra Sqpooievpeva mir/para, KpiriKa a£,ioXoyqpeva, paZi Kai ra apiora
AveKSora tov. Uredila 'HpKo; Pšvo; in Eravrn; AnoaroXiSn;. 3. izdaja. Atene: Ta Nša EAAr|viKd, 2006.
-. noir/para. Uredil r. n. ZappiSr;. Atene: 'iKapo;, 1968.
Kapa^nivr-Iarpou, Mixa|\a. HiifiXiodriKr rov K.n. Kafiafq. Atene:'Ep|fjc;, 2003. Liddell, Robert. Cavafy: A Critical Biography. London: Duckworth, 1974. Mapwvirr;, Ariitpr;. N. K. n. Kafiafrc. MeXerr/para. Atene: EkSoosu; naTdK|, 2007. MiradKr;, KdpoXoc;. Ev 0avraoia Kai Aoyq>. MeXere, yia rqv noiqoq rov K.n. Kafiafq.
Atene: EkSoosi; 'Iwv, 2001. ndMn;, A\šž;av5po;;, prev. Op/pouIXiaSa. B' |špo;: pa^wSis; N-H. Uredil r. KoneXidSr;. Atene: Tšaaepa, 2011.
Paschalis, Michael. »Cavafy's 'Iliadic' Poems« V: Panagiotis Roilos, ur., Imagination and Logos, 153-172. Cambridge, Massachusetts, in London: Harvard University Press, 2010.
nspiSn;, MixdXr;. Oi'loc, Kal to epyo rov Kuvoravrivov Kafiafq. Atene: 'iKapo;, 1948. Pontani, Filippo Maria. »KXaoiKa Kai fivZavriva por'^a ora AveKSora noi/para rov Kaiafr«. Prev. Massimo Peri. V: Enrd SoKi|ia Kai |s\sTi|ara yia tov Kapdcpr (1936-1974), 167-170. Atene: MopcpwriKO 'ISpu|a EGviKr; TpareCn;, 1991. Ricks, David. The Shade of Homer. Cambridge: Cambridge University Press, 1989. EappiSr;, riwpyo;. n. MiKpa KaiafiKa B'. Atene: 'Ep|f;, 1985. Es^špr;, Rwpyoc;. AoKi|š;, A', B'. Atene: 3. izd. Atene: 'iKapo;, 1974. Za|dpou, Pšva. Kaftafrc Kai nXaruv. Atene: KšSpo;, 2005.
HOMERSKI MOTIVI V KAVAFISOVI PESMI »PRIAMOVA POT PONOČI«
45
HOMERIC MOTIFS IN CAVAFY'S POEM 'PRIAM'S NIGHT JOURNEY'
Summary
The oeuvre of the contemporary Greek poet Constantine P. Cavafy includes ten poems drawing on Ancient Greek mythology. All the poems represent literary adaptations of myths which diverge from the original myths to varying degrees. The purpose of the article is to identify Homeric motifs in the poem 'Priam's Night Journey' and their connections to, or departures from, the original myth, as well as to examine whether Cavafy's adaptation of the myth is based on the Ancient Greek original or on its translation into modern Greek.
The poem 'Priam's Night Journey' was written in 1893 but not published until 1968. Thematically related to the Iliad's Canto 24, it adapts a single scene from the canto: the scene where Priam, upset and grieved by Hector's death, hurries to Achilles, bringing gifts in exchange for his son's body.
Although the poem only refers to a part of the canto (in a broader context, to lines 159-338), familiarity with the other parts of the epic is required as well to understand the meaning of Cavafy's work. The Iliad's concluding canto is focused on the events following Hector's death, when his unburied body is left to the vindictiveness of Achilles. However, the fighting and vengeance can be overcome by humaneness, which unites both sides in battle, sorrow, and paying respects. This is the motif that Cavafy chooses to highlight. In doing so, he makes significant deviations from the original myth at times or changes the emphasis. The most obvious difference between the original epic and Cavafy's re-creation is that the latter excludes gods from the story, leaving people to make and implement their own decisions, while Homer's gods intervene, helping Priam recover Hector's body to bury it.
The article also touches on the question whether the work was based on Homer's original or its translation into modern Greek.
According to Michael Paschalis, individual poems from the Homeric cycle are not to be read separately, as they are not isolated extracts of Homer. Since each poem includes a wider Homeric context, they should be read as a whole. It can be confirmed that Cavafy read both the original and its modern translation.
The article supports Paschalis' hypothesis by analysing extracts from the poem 'Priam's Night Journey'. What transpires is that, in terms of language and content, the poem 'Priam's Night Journey' is more loyal to the original epic than to the translation. As is characteristic of Cavafy's poems drawing on a certain source (especially the so-called historical poems), the more or less loyal adherence to the source serves only as background. Cavafy gives
46
Dragica Fabjan Andritsakos
his protagonist a different end than the Homeric epic does. Rather than on external circumstances, the focus is on the protagonist's inner world, his most intimate motives, by which the hero is shorn of his epic aureole and humanised. Cavafy's Priam is therefore not only the king of Troy, father of Hector and other heroes of Troy, but also a father who, braving all dangers, hastens at night to recover his son's body, so that he can pay him his last respects and bury him.