Devetmesečni posfovni rezultati
Dohodek omogoča višje osebne dohodke
V zadnjih dneh meseca oktobra je bila sprejeta sprememba zakona o ugotavljanju celotnega prihodka in dohodka, kar je imelo za Posledico, da se je odložil rok za oddajo tričetrtletnega obračuna od 30. oktobra na 9. november. Zaradi tega še nimamo v analitsko Planski službi vseh podatkov o rezultatih poslovanja Gradisa, zato je tokratni pregled skromnejši.
Dobitniki Gradisovih nagrad in diplom
Podelitev bo 24. novembra
Kot smo na kratko poročali že v prejšnji številki našega glasila, je komisija za Gradisove nagrade in diplome že odločala o letošnjih dobitnikih.
Izmed 21 prispelih predlogov je izbrala 12 takih, za katere je menila, da so najbolj upravičeni dobiti Gradisovo nagrado. To so Gradbena operativa Ljubljana (74,2 točke), Strojno prometni obrat Ljubljana (67 točk) in Gradbena enota Celje (66,8 točke).
4. GE Maribor, 5. OGP Ljubljana, 6. GE Nizke gradnje Maribor, 7. LIG Škofja Loka, 8. GE Jesenice, 9. GE Gradnje Ptuj, 10. GE Ravne na Koroškem, 11. Kovinski obrati Maribor, 12. Biro za projektiranje Maribor, 13. Biro za projektiranje	Ljubljana,
13. Biro za projektiranje Ljubljana, 14. GE Koper in 15. Kovinski obrati Ljubljana.
Podelitev priznanj bo na slavnostni seji delavskega sveta delovne organizacije 24. novembra, dojjitaijje Gradisovih diplom	nagrad
pa prejfsfevljamb i^nnotranjih stranelj« A- -J q p
Celotni prihodek Gradisa je znašal 271 milijard dinarjev ter se je povečal v primerjavi z lanskim obdobjem za 115 odstotkov. Planirana vrednost pa je dosežena s 74 odstotki. Porabaljena sredstva v višini 191 milijard dinarjev so rasla počasneje od celotnega prihodka - povečala se je le za 102 odstotka, kar kaže na izboljšano ekonomičnost poslovanja.
Dohodek, ki ostaja najpomembnejša ekonomska kategorija, saj so od njega odvisni naši osebni dohodki, se je povečal za 155 odstotkov. V desetih mesecih smo dosegli 30 milijard dinarjev dohodka, kar predstavlja 7? odstotkov planirane vrednosti za letošnje leto.
Kljub vsakoletnim obljubam, da se bodo obveznosti iz dohodka zmanjšale, ugotavljamo, da temu ni tako. Načrtovali smo jih v višini blizu 25 milijard dinarjev, ali 22 odstotkov od dohodka. V devetih mesecih smo za obveznosti morali nameniti 20 milijard dinarjev, kar predstavlja 25 odstotkov od dohodka, oziroma 82 odstotkov planirane vrednosti.
20 odstotno zaostajanje OD
Največji del dohodka namenimo za osebne dohodke. V lanskem obdobju smo za osebne dohodke razporedili 60 odstotkov dohodka ali 18,861 milijarde dinarjev. Zaradi spremenjenega obračuna prispevkov, je potreb-
Nadaljevanje na 3. str.
Vsaj tranzitnega prometa bo na ljubljanskih ulicah odslej manj.
Južna obvoznica - dogodek za Ljubljano
Razbremenjeno središče mesta
Otvoritev 6,6 kilometra dolge južne obvoznice, ki je bila 28. oktobra, je za Ljubljano predstavljala velik dogodek, saj podobne slovesnosti ni bilo že celo vrsto let.
Gradnja ceste, ki poteka po barjanskem terenu in je bila za gradbenike dragocena izkušnja, je del transjugoslovanske avtoceste Bratstva in enotnosti, njena gradnja pa je trajala štiri leta. Gradis je bil udeležen pri gradnji mostov in viaduktov, sodelovala pa sta še SCT in Primorje.
Po uvodnem nagovoru Saša Škulja, je spregovoril Milan Jelenc, predsednik republiškega komiteja za promet in zveze o pomenu zgrajene trase, ki bo precej razbremenila središče Ljubljane, saj bo od Dolgega mostu na Viču do Dolenjske ce-
ste na Rudniku le pet minut vožnje.
Obstaja seveda nevarnost, da bo prihajalo do občasnih zastojev na Rudniku, kjer se južna obvoznica priključi na staro Dolenjko, zato bo treba, najverjetneje že spomladi prihodnje leto, začeti z nadaljevanjem gradnje na odseku od konca južne obvoznice (Malence) proti Šmarju-Sap.
Milan Jelenc je spregovoril tudi o načrtih za gradnjo posameznih cestnih odsekov v letu 1989.
Besedilo: C. Pavlin Slika: M. Marčič
/	"N
Ob 29. novembru,
dnevu republike, čestitamo vsem delavcem Gradisa in poslovnim partnerjem.
vodstvo delovne organizacije družbenopolitične organizacije delavski svet delovne organizacije in uredništvo Gradisovega vestnika
DPO Gradisa o širših družbenih in notranjih težavah
Ne čustva, razum naj prevlada!
Vzdušje, kakršno je bilo v naši državi pred 17. sejo CK ZKJ, nam bo vsem ostalo v trajnem spominu. Ob napovedanih spremembah na gospodarskem, političnem in socialnem področju in zaradi katerih tudi spreminjamo ustavo ter sistemske zakone »v paketih«, so se vrstili nevsakdanji dogodki, kresala vsakovrstna mnenja, budili interesi in plamtela čustva, vse skupaj pa je povzročilo resno zaskrbljenost odgovornih dejavnikov in vseh osveščenih posameznikov za našo skupno nadaljnjo usodo in razvoj.
Komercialni pomočniki so z zanimanjem poslušali razlago o gradnji HE Vrhovo.
Sestanek komercialnih pomočnikov v Vrhovem
Prihodnje leto vzbuja skrb
Na rednem sestanku komercialnih pomočnikov direktorjev tozdov, je bila tudi tokrat najbolj pereča točka dnevnega reda angažiranost Gradisa v letošnjem letu, kot tudi predvidevanja za prihodnje leto.
V omenjenem vzdušju, katerega skupni imenovalec je bila negotovost pred izidom oziroma prevlado takšne ali drugačne smeri razvoja naše družbe v prihodnjih letih, je prišlo tudi do sklica skupne seje sekretarjev osnovnih organizacij ZK in predsednikov osnovnih organizacij sindikata in mladine v Gradisu. Seje se je kot gost udeležil tudi Ivan Kuhar, predsednik občinskega komiteja ZK Ljubljana Moste-Polje.
Informativno-delovni sestanek je bil po svoji vsebini ločen na dva dela. Prvi del bi lahko oz-
Od 1. oktobra
Nižja
članarina
CK ZKS je na 22. seji, kije bila 12. oktobra, sprejel sklep o znižanju članarine v ZK Slovenije. Nova lestvica velja od 1. oktobra.
Dohodkovna Članarina skupina	din
din
9.0.000	100
154.000	300
205.000	700
256.000	1.400
321.000	2.300
397.000	3.600
474.000	5.300
590.000	7.700
744.000	12.000
923.000	16.400
1.154.000	22.600
1.410.000	30.800
1.667.000	38.500
1.923.000	46.700
2.180.000	55.400
2.436.000	64.400
2.692.000	74.300
in več	3%
Če je član ZK- Slovenije v težkem socialnem položaju in mu članarina močno obremenjuje njegove izdatke, lahko OO ZK sklene, da sc mu članarina začasno zniža.	C. P.
načili kot seznanitev z nekaterimi reformskimi usmeritvami ter spremljajočimi pojavi v prizadevanjih za njihovo uveljavitev, drugi del pa se je nanašal na ključna notranja Gradisova vprašanja kot na primer uresničevanje gospodarskega načrta, saniranje likvidnostnega položaja, načrtovane organizacijske spremembe in tako naprej.
Med razpravo o aktualnih družbenopolitičnih in družbenoekonomskih razmerah v državi so se navzoči opredelili, da podprejo prizadevanja republiškega vodstva za demokratično urejanje zadev v družbi in razvoj socializma po meri človeka kot tudi slehernega naroda. Sprejeli so tudi sklep, na podlagi katerega je bil po zaključku seje odposlan pozdravni telegram', naslovljen na predsedstvo SR Slovenije, skupščino in CK ZK Slovenije, v njem pa je bilo zapisano sporočilo, da so njihova izoblikovana stališča hkrati izraz želja in interesov vsega kolektiva DO GIP Gradis.
Prisotni so se na sestanku seznanili tudi z glavnimi problemi v občini Ljubljana Moste-Polje, v kateri je sedež delovne organizacije. Povečuje se število OZD z izgubami in tistih z motnjami v poslovanju, v izgubah ali težavah so predvsem »veliki sistemi«, v več organizacijah omenjajo takoimenovan »tehnološki višek« ter tudi že konkretne številke odvečnih delavcev in tako naprej.
Kot podlaga za razpravo o ključnih notranjih Gradisovih problemih so bili prisotnim še enkrat razčlenjeni podatki poslovanja Gradisa kot celote, predstavljen težak likvidnostni položaj in napori, da bi (tudi z odprodajo premoženja) to stanje presegli. V najtežjem položaju še naprej ostaja dejavnost strojegradnja, za vsa okolja pa je bilo sprejeto priporočilo, da naj bo obravnava devetmesečnih rezultatov poslovanja skrbna in temeljita, da bi kasneje ne bilo neljubih presenečenj. g. B.
Iz poročila, ki je bilo posredovano na sami seji, kot tudi iz posameznih razlag predstavnikov tozdov situacija ni najboljša, vendar prikazane številke ne vzbujajo posebne skrbi za poslovanje v tekočem letu. Čeprav so analize in primerjave s preteklim letom v današnjih časih izredno problematična zadeva, pa je mnogo bolj kot letošnje poslovanje zaskrbljujoče prihodnje leto.
Res je, da se bo v prihodnjem letu začela izgradnja cele vrste infrastrukturnih objektov, od katerih računamo tudi mi na dobršen delež, pa vendar skrb ni odveč. »Še več, potrebno se bo dobro pripraviti na vsako licitacijo, tako da bomo preskrbeli
delo za kar največ delavcev Gradisa«, je bilo slišati na sestanku.
»Potrebno bo združiti moči, tako kot včasih, ne pa da si konkuriramo še med seboj. Situacija ki je pred nami, nas bo prisilila, da bomo nastopali s skupnimi močmi, saj bomo le tako dosegli zastavljene cilje,« je povzel misli podpredsednik PO DO Tone Zaletelj, ki se je tudi uveležil sestanka.
V nadaljevanju seje je bil predstavljen nov katalog, nato pa so si udeleženci sestanka pod strokovnim vodstvom ogledali gradbišče HE Vrhovo.
Za zaključek je poskrbel tokratni organizator tozd SPO, ki je pripravil srečanje, na katerem je bilo zares prijetno. w K
Že več kot 400 akcij
Celostna podoba Gradisa
V Gradisu občasno poročamo tudi o akcijah, ki so povezane s celostno podobo Gradisa in prav v mesecu novembru smo pred zaporedno številko akcije zapisali že številko 400. Da, prav ste prebrali - štiristo, od tega že v letošnjem letu kar 272.
Zadnje akcije so seveda povezane z novoletnimi edicijami, ki upamo ne bodo doživele s strani vodstvenih delavcev, take kritike kot Jani. Vključevanje v izbor in naročilo so bila letos še veliko slabša kot pretekla leta, tako da so bile potrebne številne urgence.
Kar se samih akcij celostne podobe tiče, se te nemoteno nadaljujejo. Težko pričakovani katalog je že v zaključni fazi, tako da bo narejen še pred koncem leta. Od ostalih pomembnih akcij naj omenim izdajo projektantskega kataloga za montažne hale GH-5 ter referenčni katalog Gradisa, ki je bil izdelan v slovenskem in angleškem jeziku.	^
v____________________________________________ y
Seminar o vzdrževanju cest in mostov
Preskromen delež Gradisa
Združena cestna podjetja in Skupnost za ceste Slovenije so v oktobru organizirale mednarodni seminar na temo Vzdrževanje cest in mostov.
Na seminarju, ki je potekal v portoroškem avditoriju, je sodelovalo več kot 200 strokovnjakov iz domovine in tujine. S svojimi predavanji so vzbudili pozornost predvsem tuji predavatelji, ki so nakazali številne možnosti pri reševanju tovrstne problematike.
i 1

Skromen delež k prireditvi je prispeval tudi Gradis s predstavitvijo naprave za pregled mostov, vendar le na panojih in s prospektnim gradivom o njej.
Škoda, da na seminarju ni bilo tudi aktivnih udeležencev iz Gradisa, ki bi lahko tvorno sodelovali v izobraževalnem delu prireditve.	M K
Želimo si skupen delovni nastop_
Sodelovanje z Bytostavom
Predstavniki podjetja Bytostav-Ostrava iz čehoslovaške republike so bili pred dnevi na prijateljskem obisku v Gradisu. V delegaciji so bili pomočnik glavnega direktorja Miloslav Čermak, predsednik sindikata Jaroslav Pokorny ter podpredsednik sindikata Lubomir Vvbi-ral.
Poleg Ljubljane so se na poti domov ustavili tudi v Mariboru, kjer so si ogledali nekaj gradbišč. Na posnetku jih vidimo pri ogledu gradnje nove avtobusne postaje. S predstavniki vodstva Gradbene enote Maribor in družbeno političnimi delavci tozda so izmenjali nekatere izkušnje o delu ter se pogovarjali o na-
daljnem sodelovanju.
Pri Gradisu upajo, da bo prišlo tudi do izmenjave dela, saj imajo pri njih dela čez glavo, nimajo pa zadosti delovne sile. V vseh teh letih sodelovanja so se prepričali o kakovosti našega dela in upajmo, da bo do tega sodelovanja tudi kmalu prišlo.
F. Š
Delegacija iz Bytostava si je z velikim zanimanjem ogledala tudi gradbišče mariborske avtobusne postaje.
Javnost je vse bolj kritična
Že tradicionalni, 11. študijski dnevi Mitje Gorjupa so bili od 3. do 5. novembra v Radencih, kjer se je zbralo čez 200 slovenskih novinarjev in nekaj njihovih kolegov iz drugih republik in obeh avtonom-
nih pokrajin.
Razprave so se vrtele o ugotovitvah o slovenskem javnem mnenju in o današnjem slovenskem in jugoslovanskem novinarstvu, v katerem je toliko razprtij in kontroverz kot nikoli doslej.
Razpravljali so tudi o težkem položaju novinarjev v organizacijah združenega dela, na koncu pa ponovno izvolili Borisa Berganta za predsednika Društva novinarjev Slovenije.
C. P.
Nadaljevanje s 1. str.
Dohodek omogoča višje osebne dohodke
no lanske osebne dohodke prilagoditi letošnjim bruto osebnim dohodkom. Tako popravljeni lanski osebni dohodki, so izvred-noteni v višini 22,822 milijarde dinarjev.
V letošnjih devetih mesecih smo za bruto osebne dohodke razporedili skoraj 65 odstotkov dohodka, kar je 51,578 milijarde dinarjev. Razporejena sredstva za bruto osebne dohodke so se nominalno povečala za 126 odstotkov, življenjski stroški so se v letu dni povečali za 182 odstotkov, tako da rast osebnih dohodkov zaostaja za skoraj 20 odstotkov za rastjo življenjskih stroškov
Osebni dohodki so danes, zaradi vse večje draginje in nenehnega naraščanja cen, najbolj občutljiva tema. V letošnjem letu velja tako imenovani interventni zakon. Višina letošnjega osebnega dohodka na delavca je odvisna ,pd lanske višine. Z zakonom so določeni indeksi porasta za posamezno trimesečno obdobje. Za obdobje januar-september se je lanski bruto osebni dohodek na delavca lahko povečal maksimalno za 132 odstotkov. V Gradisu nam je zaenkrat dohodek omogočal, da so se naši osebni dohodki gibali v tako določeni višini.
Akumulacija, ki je tudi pomembna, se nam je povečala za
83 odstotkov in znaša 7 milijard dinarjev. Vsi tozdi, razen tbzda KO Maribor, ki izkazuje 98,5 milijonov dinarjev izgube, so si ustvarili akumulacijo.
Obeti do konca leta
Rezultati, ki so v okrnjeni vsebini pred nami, so zadovoljivi. Res pa je, da so to rezultati, ki kažejo delo v vrhuncu gradbene sezone. V naslednjih treh obračunskih mesecih, se delo, po izkušnjah iz preteklih let, običajno počasi umirja in temu primerni so tudi rezultati.
Glede na možnost, ki nam jo daje dopolnjen interventni zakon o osebnih dohodkih za zadnje tri mesece letošnjega leta, moramo vložiti maksimalne napore, da bomo dosegli potreben dohodek. Na osnovi omenjenega zakona, lahko v zadnjih treh mesecih izplačamo za osebne dohodke 29 milijard dinarjev, to je več kot polovico tega, kar smo izplačali v devetih mesecih, oziroma povedano drugače -vsak mesec se lahko neto akontacijska vrednost točke poveča za 15 odstotkov.
To pa predvsem pomeni, da moramo ustvariti v teh mesecih tudi 39 milijard dinarjev dohodka, to je dobrih 12 milijard vsak mesec. Glede na angažiranost bi nam to moralo uspeti.
Zora Vehovec
Franc Vošnjak in Marjan Gostinčar o Kovinskih obratih Ljubljana
Dobre možnosti za uspešno poslovanje v prihodnje
Redni začetek redne likvidacije Gradisovega tozda Kovinski obrati Ljubljana je bil letos 9. septembra, takrat so tudi nastopile pravne posledice likvidacijskega postopka. Za likvidacijskega upravitelja je sodišče imenovalo Franca Vošnjaka, ki je za Gradisov vestnik povedal nekaj o svojem delu in vtisih o Kovinskih obratih Ljubljana.
Prva in najpomembnejša naloga likvidacijskega upravitelja je, da z vsemi družbenimi sredstvi gospodari kar najbolje - seveda pa tozd mora likvidirati.
Franc Vošnjak je vspostavil kontakte z vodstvom Gradisa že mesec dni pred uradnim pričetkom likvidacije, da so se dogovorili o izpeljavi likvidacije. To je pomembno predvsem zaradi tega, ker gre za poseben primer likvidacije. Glavni upniki so namreč Interna banka oziroma tozdi Gradisa, prav tako pa je tudi glavni dolžnik tozd Gradisa. Kljub temu pa so seveda morali
pri tem upoštevati vse zakonske predpise, ki zadevajo likvidacijo.
Dogovorjeno je bilo tudi, da je potrebno čim prej poravnati terjatve zunanjih upnikov. Teh je sicer malo, po sedanjih podatkih ima namreč Interna banka več kot 97,5 odstotkov terjatev do Kovinskih obratov Ljubljana, zunanji upniki pa torej manj ko 2,5 odstotkov. Poravnava terjatev je torej bolj internega značaja. Zaradi tega je lahko prišlo tudi do pobota med Interno banko in Kovinskimi obrati. Ob začetku likvidacijskega postopka tudi prenehajo teči obresti na kredite. Likvidacija naj bi bila po programu zaključena do 1. januarja 1989. leta.
Ob pobotu ima Gradis več vpliva na potek odprodaje premoženja, kar lahko pripelje do bolj ugodnih prodajnih cen.
Zaradi sanacije, ki jo je povzročila izguba, je potrebno prodati del premoženja Gradisa - za poravnavo terjatev in za finančno konsolidacijo Interne banke (etaži poslovne stavbe, del tovarniške hale, PD Biograd in zaloge materiala ter del odvečne opreme).
Po besedah Franca Vošnjaka je sedanja proizvodnja v tozdu v
• Na željo Franca Vošnjaka so imeli v tozdu KO Ljubljana - v likvidaciji tudi zbor delavcev, čeprav je samoupravljanje v njem, kot to predvideva zakon, popolnoma prenehalo.
»Zbor delavcev smo imeli, da se dogovorimo in najdemo skupni jezik, saj preostalih 92 delavcev še vedno predstavlja kolektiv. Na zboru sem imel zelo dober občutek. Videti je bilo, da so vsi zelo zainteresirani, da ; bi enota obstajala še naprej. Delavci sami so se dogovarjali, kako bi izboljšali delo«, je povedal Franc ; Vošnjak.
likvidaciji pozitivna, pa tudi dela imajo dovolj. V času likvidacijskega postopka lahko sklepajo tudi nove pogodbe, če to pripomore, da se bolje vnovčijo sredstva, ki so še ostala. Plan dela je narejen za do konca leta in izkazuje pozitivno poslovanje celo z nekaj ostanka čistega dohodka.
Gradis pa bo moral izoblikovati jasno poslovno stališče do strojegradnje, da bosta nova delovna enota z novim vodstvom in tozd KO Maribor lahko uspešno poslovala. Franc Vošnjak pa je naredil vse, kar je mogel možno v okviru zakona, da bi nova delovna enota čim prej zaživela.
Na pobudo poslovodnega odbora delovne organizacije je bila ustanovljena posebna ekipa z nalogo, da v sodelovanju z likvidacijskim upraviteljem Francem Vošnjakom in podpredsednikom PO DO Andrejem Rogačem izpelje aktivnosti za dokončanje pogodbenih obveznosti, sedanjih in novih, tozda KO Ljubljana v likvidaciji. Njena naloga je tudi formiranje predvidene delovne enote strojegradnje v Ljubljani.
Ekipo sestavljajo Marjan Gostinčar kot vodja ter Slavko Šavli, Pavel Lah ter Boris Jakša. Vodja ekipe je povedal, da je nujno potrebno ponuditi jasno določen koncept dela za to delovno enoto za leto 1989, kot prve etape življenja enote in ki naj bo hkrati tudi nekak gospodarski načrt in osnova za nadaljnje delo.
S svojim delom v letošnjem letu, s pozitivnimi premiki in ustreznimi rezultati, si mora delovna enota pridobiti zaupanje Gradisovih tozdov za podporo pri delu, saj bodo tudi ža poživitev proizvodnje potrebna določena sredstva. Pomoč ji bo potrebna predvsem v prehodnem obdobju, dokler ne doseže načrtovanega ciljnega stanja. Eden od pomembnih elementov trajne sanacije bo tudi kooperacija z Wirtgenom, da bi lažje dosegli višjo kakovostno raven strojegradnje, je še povedal Marjan Gostinčar.	M. M.
Velika prizadevanja za razrešitev težav strojegradnje v Gradisu
Prepočasno izvajanje sanacijskega programa v KO Maribor
Sanacija strojegradnje je ena od prioritetnih nalog v Gradisu, saj so likvidnostne težave delovne organizacije v največji meri posledica težav obratov. Skupni dolg obeh kovinskih obratov (in nekaj manj tozda LIO) Interni banki Gradisa znaša že okoli 20 milijard dinarjev. Takšno stanje terja hitro in učinkovito ukrepanje. S prodajo dela premoženja Gradisa pa bo potrebno pridobiti sredstva za pokritje dolgov obeh kovinskih obratov v Interni banki in za zagotavljanje likvidnosti delovne organizacije.
Doseženo je bilo soglasje o tem, da Gradis mora ohraniti strojegradnjo. Nosilec te dejavnosti so Kovinski obrati Maribor z delovno enoto v Ljubljani. Glede na to, da je bil sanacijski program pripravljen le za Kovinske obrate Maribor, je v izdelavi nov sanacijski program, ki bo upošteval še delovno enoto v Ljubljani. Optimalna organizacijska oblika tozda in plani za rentabilno delo bodo narejeni na osnovi tega programa.
Na zahtevo Gradisovih tozdov je bil imenovan poseben odbor, ki nadzoruje izvajanje sanacijskega programa KO Maribor. V od-
boru so Vinko Trafela, Janez Griinfeld in Ivan Fuks. Njihova naloga je, da skupaj z vodstvom KO Maribor izvajajo ukrepe dopolnjenega sanacijskega programa, da dajejo soglasje k ukrepom za izvajanje poslovne politike in finančnega poslovanja, da pri-- ! pravijo predlog finančne sanacije tozda z zagotavljanjem sredstev za tekočo proizvodnjo in osebne dohodke, verificirajo razvojni program, da uvajajo postopke za ugotavljanje odgovornosti delavcev in organov upravljanja v primeru neizvajanja sanacijskega programa, da sodelujejo pri pridobivanju nujno potrebnih kadrov ter da vsake tri mesece poročajo o izvajanju tega programa.
Kljub nekaterim premikom na bolje, predvsem pri pridobivanju naročil, imajo v KO Maribor določene težave z izvajanjem sanacijskega programa. Zunanje in notranje težave onemogočajo tako hitre premike na bolje, kot je bilo predvideno in kot so si to želeli sestavljale) programa.
M. M.
Zaradi velikih obremenitev, ki jih bo morala prenašati plošča nad spiralo, mora biti armatura zanjo specialno položena. Delavci Litostroja montirajo oblogo turbinskega jaška.
Na gradbišču HE Fala vse po načrtih
Betoniranje plošče nad spiralo
Na gradbišču HE Fala na Dravi GE Nizke gradnje iz Maribora dela novo strojnico, v stari se turbine namreč vrtijo že 70 let. Hkrati s tem poteka sanacija zapornic, ki bodo kljub častitljivi starosti še naprej služile svojemu namenu. O poteku del smo se pogovarjali z Danilom Bevcem, namestnikom direktorja tozda in Ivom Krštincem, vodjo gradbišča na Fali.
Delavci Nizkih gradenj na Fali vgrajujejo zadnjega od masivnih betonov, delajo namreč ploščo nad spiralo. To je eden od najbolj obremenjenih delov, saj bo nosil turbino in generator, zato je tudi eden od najbolj armiranih. Armatura v plošči je položena (tudi) tangencialno, kar je značilnost te plošče.
Za ploščo, oz. »strop« nad spiralo bodo porabili 2200 kubičnih metrov betona in 120 ton armaturnega železa. Zaradi krčenja betona plošče ne smejo betonirati naenkrat, ampak po delih ter v dveh plasteh. Delo bo končano do konca novembra, zatem pa bodo začeli delati ploščo nad vtokom.
Hkrati bodo morali pohiteti z deli na sredini desne strani objekta, da bo Metalna lahko pričela montirati portalni žerjav. Sicer pa so na Fali že montažerji Metalne, ki delajo pri montaži vodil za zapornice iztoka ter delavci Litostroja, ki montirajo oblogo turbinskega jaška.
Delavci Nizkih gradenj sodelujejo tudi pri obnovi starih zapornic. Pred njimi bodo postavili začasno zapornico. Da bo ta lahko ista za vsa polja, ki niso bnako široka, je potrebno narediti nove pragove. Pri delu pomagajo tudi potapljači.
Pozimi bodo še poglabljali strugo Drave navzdol od elektrarne. To se pozna pri izkoristku elektrarne, saj je moč premo-sorazmerna kvadratu razlike višine vode nad elektrarno in pod njo.
Drugo leto do sredine leta mora biti narejen krov elektrarne, zatem pa so na vrsti obrtniška dela in večja montažna dela. Montirali bodo turbini, jeseni pa še generatorja. Prvi generator naj bi stekel marca 1990. leta, drugi pa junija istega leta.
V naslednjem letu bodo delavci Nizkih gradenj urejali in pospravljali gradbišče ter sodelovali pri konzervatorskih delih na starem objektu, saj naj bi elektrarna postala tehnični muzej.
Če bi hoteli zagotoviti kontinuiteto del, bi že prihodnjo pomlad morali začeti delati na kakšnem drugem hidroenergetskem objektu, razen če ne bo kakšnih večjih cestnih del.
O angažiranosti Nizkih gradenj na mariborskem območju naj omenimo še gradnjo tretje etape hitre ceste, kjer so že končane podporne stene z balkoni ter obnavljanje vozišča na cesti proti Ptuju, kjer Gradis prvič v večjem obsegu polaga asfalt.
M; M:
Zavarovanje pred zdrsom
Trajna sidra po sistemu Gradis LH
Načrtovalci objektov, ki jih mora operativa zgraditi na slabo nosilnih tleh, so se že dodobra spoznali z Gradisovo rešitvijo »globokega temeljenja«: po opravljenih poizkusnih vrtinah in analizi tal pride na gradbišče izurjena skupina, ki s posebno opremo zabije v tla potrebno število za vsako gradbišče posebej načrtovanih in vnaprej narejenih armiranobetonskih pilotov, ki sežejo do trdnih tal.
V razgovoru s prof. Vukaši-nom Ačanskim iz mariborskega Biroja za projektiranje smo izvedeli, da se v zadnjem času prebija iz anonimnosti tudi Gradisova metoda trajnega sidranja nekaterih nizkogradniških objektov in konstrukcij. Metoda je bila razvita v okviru razvojne naloge in je bila operativno tudi že izvedena na več objektih na gradbišču v Višegradu. Prof. Ačanski napoveduje metodi in specializiranim skupinam, ki bi bile primerno opremljene in izurjene, svetlo bodočnost, seveda pa bo pred tem treba narediti tudi tiste neobhodno potrebne korake, da bomo razširili vedenje o načinu in prednostih, ki jih takšna utrditev objektov prinaša, vse to pa potem tudi prodajali.
Prva operativno izvedena trajna sidra po sistemu Gradis LH so bila, kot smo že omenili, uporabljena pri gradnji objektov v Bosni, pridobljeni pa so bili tudi ustrezni atesti. Sidra so bila izvedena zaradi globalne stabilnosti objekta - varujejo vijadukt pred zdrsom hribine. Za vijadukt »Crep« je bilo narejenih kar 28 sider (po deset za stebra številka 2 in 3 ter osem za steber i št. 4), sidrne dolžine pa znašajo 30 metrov. Na objektu »Kotoš« sta s sidri enake dolžine sidrana opornik in steber št. 2, sidra za steber št. 3 pa so dolga po 20 metrov.
Za sidranje po sistemu Gradis LH so uporabne jeklene vrvi premera 0,6 in sicer od ene do največ dvanajst za posamezno sidro, za izračun nosilnosti in dimenzioniranje pa nemška norma DIN 4125/2.
Za stalna sidra se zahteva posebna dvojna korozijska zaščita, ki pa ne sme ovirati raztezkov pri napenjanju. Izvedba sider zahteva strokovnost ljudi, ki ta deld izvajajo, efta takih skupin, ki naj bi skrbela za izdelavo, vgrajevanje in napenjanje sider trn ie že fotrtib-oa«*
Pripomnimo naj še, da so bila vsa dosedanja sidranja objektov
• Metoda sidranja je v
gradbeništvu že dolgo znana, vrste sider pa ločimo glede na izvedbo, nosilnost in uporabnost. Po načinu uporabe ločimo oporna sidra (sidro je vsidrano s sidrno glavo na konici z zagozdenim kablom) in injektira-no sidro (sidro je zasidrano v zainjektiranem območju).
Glede na obremenitev sidra pa razlikujemo polno prednapeto sidro (po napenjanju se dovolijo minimalne spremembe prednapete sile vsled koristne obtežbe), delno prednapeta sidra (dopuščajo večje spremembe natezne sile in pomikov) in napeta sidra (se minimalno napenjajo oziroma se ne napenjajo).
Z ozirom na uporabnost jih delimo še na začasna sidra (za konstrukcije začasnega prehodnega pomena z uporabnostjo sider do dveh let) in stalna sidra (imajo ustrezno korozijsko zaščito, ki jim zagotavlja življenjsko dobo trajanja objekta).
pri nas (razen najnovejših, po sistemu Gradis LH) v bistvu samo začasna sidranja, ki po razmeroma kratkem času izgubijo pravi namen, nova metoda s posebnim postopkom zaščite pa zagotavlja zanesljivo varovanje za vso življenjsko dobo objekta.
G. B.
GRADISOV VESTNIK
30
L E T
Delavci GE Maribor hitijo z delom, da bi bil stanovanjski blok v Rušah pod streho že na pričetku prihodnjega leta.
V Rušah raste stanovanjski blok_
25 novih stanovanj
V Rušah blizu bencinske črpalke GE Maribor zida nov blok za občinsko samoupravno stanovanjsko skupnost. 25 stanovanj, po pet v etaži, bo namenjenih delavcem ruških delovnih organizacij.
S deli so pričeli septembra, kmalu po novem letu pa naj bi bila stavba že pod streho. Delavci Gradbene enote Maribor pod vodstvom vodje gradbišča Branka Kokola bodo z gradnjo končali predvidoma čez deset mesecev.
M. M.
V____________________________________________________-j
5. jugoslovanski festival tržnih komunikacij
Večjo veljavo propagandi
Prve dni novembra se vsako leto srečajo propagandisti Jugoslavije na svojem festivalu, kjer je možno videti izbrane domače in tudi svetovne dosežke tržnega komuniciranja. S tem ko festival opravlja izobraževalno, tekmovalno in poslovno funkcijo je razumljivo, da je tudi udeležba vsako leto večja.
Na letošnjem, že petem tovrstnem festivalu, je bilo nekaj nad 12(X) udeležencev ter predstavljenih skoraj tristo akcij v treh kategorijah in sicer: tiskana komunikacijska sredstva, ki so bila razdeljena v 14 skupin in med katerimi je bilo največ plakatov in katalogov; avdiovizualna komunikacijska sredstva - video in film, ki so bila predstavljena v 11 skupinah, od tega največ s področja hrane; v tretji tekmovalni skupini pa so bila radijska sporočila.
Prav gotovo je za vse značilno in to je bilo v Portorožu, kjer je festival potekal, izrečeno neštetokrat, da se vse več delovnih organizacij zaveda, da brez dobrega tržnega komuniciranja ne gre več. In če je bilo značilno za pretekle festivale, da so se v glavnem predstavljali »centri«, je za letošnjega poleg kvalitete, izredno pomembna tudi kvantiteta.
Znanim in uveljavljenim velikim propagandnim agencijam se
je pridružilo veliko majhnih, ki so s svojim kreativnim delom pokazale, da se našemu tržnemu komuniciranju obetajo še boljši časi. Številne domiselne akcije, pa naj gre za katerokoli področje, so doživele aplavze v avditoriju, še preden je žirija podelila nagrade.
Seveda je vsakokrat na festivalu zanimivo primerjati domače predstavitve s tujimi, ki jih tudi tokrat ni bilo malo. Največ pozornosti so pritegnili posnetki nagrajenih filmov iz Cannesa, saj tokrat nismo videli propagandnih Oskarjev.
Gradis se tokrat ni predstavil v tekmovalnem delu, vendar nas s posameznimi akcijami celostne podobe tudi tokrat ne bi bilo sram. Zato bomo na prihodnjem festivalu ponovno sodelovali, še posebno če bomo akcije na našo 45 letnico zastavili po programu, ki smo si ga zastavili že ob našem predhodnem jubileju.
M. K.
Kemijski inštitut Boris Kidrič v Ljubljani
Markanten prizidek
Delavci 'tozda Gradbena operativa Ljubljana so prejšnji mesec predali investitorju novo lepo poslovno stavbo - prizidek h Kemijskemu inštitutu Boris Kidrič.
Vhod v novo, markantno ljubljansko poslopje je s Hajdrihove ulice, razen z inštitutom pa je objekt funkcionalno povezan tudi s FNT.
V prizidku so klet, pritličje in tri nadstropja, fasada pa je v kombinaciji naravnega in zeleno obarvanega umetnega kamna.
V zvezi s to dokončano gradnjo bi v tem zapisu izpostavili še dve, dandanes kaj redki posebnosti. Prva bi bila ta, da so bila dela praktično v celoti plačana vnaprej, in druga, da pri tehničnem pregledu za gradbena dela ni bilo nobene pripombe!
G. B.
Kmalu po novem mostu čez Radoljno
Ravenčani končujejo z delom
Most čez potok Radoljno na cesti Ruše-Lovrenc na Pohorju, ki ga delajo delavci Gradbene enote Ravne bo kmalu končan. Nosilci, ki sojih naredili nizkograjčani v bazi na Pobrežju so že zmontirani, sedaj morajo urediti le še vozišče.
Most je dolg 34 in širok 8 metrov, graditi pa so ga pričeli marca letos. Delo je bilo precej zahtevno, ker šo morali odstraniti precejšen del skalnatega pobočja za dostop do mostu, pri tem pa še paziti, da niso onesnažili potoka.
Most bo skupaj z novo cesto od Fale preko Činžata do Puščave omogočil boljšo povezavo med Rušami in Lovrencem na
Poh°,iu	M. M.
Na mostu čez Radoljno ob cesti Ruta-Lovrenc morajo delavci GE Ravne opraviti le še Analna dela in po njem bo lahko stekel promet.
Za kvalitetno in hitro izgradnjo osnovne šole v Novih Fužinah je S postavitvijo stanovanjske enote A21 v Fužinah se je za GO I jub-Gradbena operativa prejela občinsko priznanje.	Ijana praktično končala gradnja stanovanj.
Prvo mesto Gradbeni operativi Ljubljana
Z dobrim delom pridobili zaupanje delavcev
Prvo mesto pri točkovanju za Gradisove nagrade je letos dosegel tozd Gradbena operativa Ljubljana. Omenjeni tozd dosega visoka mesta že ves čas od njegove ustanovitve pred štirimi leti. Bil je prvi, drugi, tretji in letos kot smo omenili, ponovno prvi. Že iz tega se da ugotoviti, da je bila združitev tozdov ljubljanskega področja dobra zamisel.
Tudi direktor Gradbene ope-rative Ljubljana, Jože Ločnikar se je strinjal, da je bila združitev pravilna odločitev. Kadri, znanje in sredstva so se skoncentrirali in to je pripomoglo k dobrim rezultatom. V GO Ljubljana tudi ni bilo nihanj v rezultatih, ves čas od ustanovitve so dobro poslovali. Tako imajo popolnjene vse sklade, tudi rezervni sklad in sklad skupne porabe, ki jih stalno obnavljajo.
Razen poslovnih rezultatov je eden od kriterijev za uvrstitev tudi skrb za delavce. V GO Ljubljana so dobro poskrbeli za njihov standard in to ne le s primernim osebnim dohodkom, ampak tudi z drugimi ugodnostmi, vsaj za neposredne delavec, kot je brezplačna malica in kosilo, delovna obleka in obutev ter podobno.
V GO Ljubljana imajo nagrajevanje stimulativno urejeno, zares dobri delavci lahko dobijo kar lep dohodek. Sicer pa je vseh delavcev okoli 1200, če odštejemo tiste v tujini, pa okoli 1080. Zaenkrat ne predvidevajo zmanjševanje števila zaposlenih, toda potrebno se bo prilagajati zmanjševanju investicij in krizi v gradbeništvu. Takšne ekspanzije, kot je bila v preteklosti, pa seveda ne pričakujejo več.
Jože Ločnikar: »Še bolj kot
doslej, bo potrebno skrbeti za strokovnost ter se specializirati, kot je to na primer pri globokem temeljenju. Ambicije imamo, uporabljati želimo moderno tehnologijo in vključevati čim več znanja v naše delo.
Tudi kadrovska politika v Gradisu ni najboljša. Res je, da delovna organizacija potrebuje strokovnjake, toda potem na tozdih ostaja prazen prostor, ki se ga ne da kar čez noč zapolniti, ampak traja kar nekaj časa, da se kdo zares dobro uvede v delo.
Za vsakega človeka, če je dober, se vedno trudimo, da bi ga zadržali. Mogoče je to egoistično gledanje na tozd, toda skrbeti moramo predvsem zanj in njegove delavce. Imamo pač slabe izkušnje, kar se tega tiče. Seveda rabi tudi delovna organizacija dobre ljudi, samo potrebno je najti pravo mejo. Kadrovska politika v Gradisu je premalo načrtovana.
Kar se organiziranosti Gradisa tiče, pa bomo videli, kaj bo prinesel Zakon o podjetjih. Optimalna pa sedanja organiziranost seveda ni.
Pogosto se dela ali podvajajo, ali pa jih nihče ne opravlja. Manjka nam inženiring služba oziroma komerciala z manj ljudmi, a zelo dobro strokovno podkovanimi in usposobljenimi, ki
specialna in strokovna dela zelo dobro obvladajo - na primer za tujino.
Tudi prave in potrebne povezave v Gradisu med Inženiringom, vodstvom, DSSS in Interno banko ni. Vsak dela nekako zase, ločeno od ostalih. DSSS pa se ukvarjajo preveč sama s se-* boj.«
O problematiki KO Ljubljana je Jože Ločnikar menil: »Kriza strojegradnje vsekakor obstaja, da pa je stanje takšno kot je, smo si veliko krivi sami. Lahko bi kaj naredili že prej. V Gradisu se prepočasi obračamo, smo preokorni, prepočasi se prilagajamo. Lahko še tako dobro poslujemo, pa nekaj izgubarjev izniči vse rezultate. Mi pa čakamo, da je problem že prevelik in ga sc ne da več rešiti - da o tujini ne govorimo.
Z letošnjimi rezultati smo še kar zadovoljni. Za prihodnje leto predvidevamo, da bomo sodelovali pri zgradnji infrastrukturnih ter energetskih objektov, če seveda bo kaj iz tega. Nekaj del pa bomo še pridobili. Res pa je, da nas je veliko in potrebujemo dosti dela, tako da če bo zastoj pri energetiki in infrastrukturi, bo za nas kar težko, še posebej, ker se je za nas pomembna stanovanjska gradnja povsem ustavila.
Gradis kot celota mora biti močan, ohranjati je potrebno njegovo dobro ime, saj že likvidacija KO Ljubljana in izgube slabo vplivajo na naš glas pri investitorjih. Nekaj škode je bilo
že narejene. V Gradisu mora obstajati neka varnost, vendar pa ne neomejena solidarnost, da se to ne izkorišča.
Recepta za uspešno delo ni. Potrebno je izkoristiti sedanjo organiziranost Gradisa po področjih in še izboljšati medsebojne odnose in povezave.
Truditi se moramo, da bi bili boljši od konkurence, to pa je odvisno od kadrov, dela, znanja in izkušenj. Samo se pa nič ne naredi, potrebna sta volja in delo«.
M. M.
'	N
Za kvalitetno delo
Priznanje GOL-u
V prostorih Skupščine občine Ljubljana. Moste-Polje so 8. novembra izročili priznanja posameznikom in organizacijam, zaslužnim za gradnjo Litijske in Poljanske ceste ter osnovne šole Fužine II.
Za kvalitetno izvajanje del, zlasti na Gruberjevem prekopu, sta priznanji prejela Jože Rotar in Janez Šubelj.
Za izredno kvalitetno in hitro izgradnjo osnovne šole Fužine II pa so se predstavniki meščanske občine s priznanji zahvalili Gradbeni operativi Ljubljana in Janezu Bukovcu ter Milanu Rajakoviču.
C. P.
v_________________________y
Druga Gradisova diploma gre letos v Strojno prometni obrat
Vztrajanje je prineslo dohodek - in točke
V lanskem letu se je kljub vodstvu po polletju, uvrstitev med tri najboljše Gradisove tozde Strojno prometnemu obratu izmuznila iz rok. Poslovali so uspešno, nadaljevali z utrjevanjem organiziranosti in vztrajali pri opredeljeni razvojni usmeritvi. Doseženi rezultati ter letošnja uvrstitev na drugo mesto pomenijo nekakšno logično nadaljevanje razvojnega trenda kolektiva oziroma potrditev pravilno izbrane poti.
»Temelje naše novejše poslov- Prizadevanja za večji skupni fine strategije smo zastavili nekako nančni uspeh se odražajo tudi v pred sedmimi leti«, je v začetku postopkih potrjevanja cen na Sve-
pogovora, katerega namen je bil tale zapis in predstavitev tozda, omenil direktor SPO Stane Fidler. »Ko bi primerjali poslovanje v letošnjem letu glede na lansko s teh-nico, bi le-ta pokazala, da smo poslovali približno enako uspešno kot lani, vsi pa vemo, da so se pogoji bistveno spremenili. Potrebno je bilo torej postoriti še marsikaj...«
Tozdu se je obrestovalo, da so že pred časom, lahko bi rekli celo pred uradno zaznanim pričetkom krize v gradbeništvu, sprejeli nekatere ukrepe na področju zaposlovanja oziroma kadrovske politike. Število zaposlenih v kolektivu se je postopno zmanjšalo od okrog 800 na nekaj manj kot 600 delavcev. V okviru delovne organizacije beležijo tudi razmeroma ugodno razmerje med proizvodnimi in režijskimi delavci, ki zdaj znaša 7,5 proti ena.
»Glede na krizo v gradbeništvu so naši poslovni rezultati v okviru delovne organizacije Gradis pričakovani in normalni, v primerjavi s tozdi sorodne dejavnosti v drugih organizacijah pa celo zelo ugodni. Našim poslovnim rezultatom torej botrujejo tudi širše poslovne odločitve vodstev gradbenih enot. V okviru delovne organizacije smo prisotni praktično na vseh gradbiščih (letno tudi 300), za vsako pa nastavimo svojo organizacijo in se skušamo kar najbolj prilagoditi tozdom, da skupaj dosežemo ugoden finančni uspeh. Odnose z gradbenimi enotami ureja pravilnik o koriščenju mehanizacije, vse bolj pa se spoštuje tudi dogovor, da dela najprej ponudijo nam, mi pa jih največkrat (včasih tudi s popusti) tudi izvršimo.
Na področju izvajanja strojno-zemeljskih del smo operativni del tozda organizirali tako, da prevzamemo večino del po pogodbi glede ha ehbto izkopa. Cas je zlato, hitro opravljeno delo prihranek, koristi pa so obojestranske.
tu skupnosti. Storitve se ne dražijo na način, da bi se sklicevali na nekakšne dopustne kriterije ali na primer metodologijo splošnega združenja. Določimo jih nekako v še sprejemljivi oziroma komercialni višini. Dodal bi še to, da smo zelo fleksibilni tudi kadar samostojno iščemo delo in še posebej za tisto mehanizacijo, ki bi sicer mirovala na dvorišču. Najnovejši podatek oziroma izračun je dovolj zgovoren - na vsakega zaposlenega pride že za 5,6 stare milijarde letnega prometa.«
Razlogi za ugodne poslovne rezultate pa so tudi še drugje. Nedavno narejena primerjava popisov osnovnih sredstev, rezervnih delov in materialnih zalog s primerjanimi organizacijami Primorje in SCT je pokazala razmerje tudi ena proti 4,5 oziroma ena proti osem. Zaloge so v SPO skrčili na minimum,
Vse večja pozornost velja tudi preventivnemu vzdrževanju. Or-
ganizirano je centralno v Ljubljani in podobno tudi v Mariboru, kjer je v zadnjih dveh letih zaposlena tretjina njihovih zmogljivosti. Za Maribor načrtujejo, da bodo v prihodnjem letu zaključili investicijo, ki jo vsak s po četrtins-kim deležem podpirata tudi tozda GE Maribor in Nizke gradnje, z njo pa bodo dobili boljše pogoje za temeljitejše preglede in popravila ter pralnico vozil.
V načrtu za prihodnje leto je predvidena tudi ureditev manjše delavnice v Celju. »Načrtov je veliko, dodatne zahteve in prilagajanja novim predpisom pa nam narekuje tudi nov že objavljen zakon, katerega določila bodo stopila v veljavo 1. januarja 1989. Poostrilo se bo preverjanje brezhibnosti vozil in strojev ter njihova uporaba, spremembe organizacije in ravnanja pa bodo potrebne ne samo v tozdu SPO temveč v celotni DO Gradis!«.
»Glede nabave osnovnih sredstev se držimo v začetku začrtane politike (tipizacije) in preverjanja upravičenosti nabav za potrebe delovne organizacije in ne samo tozda SPO. Striktno smo tudi opozarjali na nekatere nepravilnosti pri poslovanju v okviru DO pri nabavi tako osnovnih sredstev kot rezervnih delov preko Inženiringa. Sodimo, da kot končni korist-
nik lahko realiziramo vse nabave sami, posebno še, kadar sm0 končni plačniki. Vse to je tudi v skladu z zakonodajo. Bistveno ph realizaciji nabav, v prvi vrsti iz uvoza, je v pravilni izbiri in odlO' čitvah, da bi ne prihajalo 0° (pre)dragih naročil ali celo zg^e' nih investicij, kar se je v okvir" Gradisa v preteklosti nekajkr"1 vendarle zgodilo.«	,
Pomembna pridobitev za toz bo tudi povezava z radio zvezam ■ Mreža komunikacijskih povezav bo omogočala neposredno kom" niciranje po vsej Sloveniji, to Pa pomeni hitrejše sporočanje P" treb, premeščanje strojev, prl11 ranke tudi pri gorivu in tako n" prej. Investicija je v zaključni faz • Ob koncu tega zapisa bom0 omenili še eno področje, kam°r tozd vlaga znatna sredstva. Vzp° redno z vzdrževalno dejavnost) naglašajo pomen oziroma vlaga" ja v surovinske baze. Modernizit3 in dograjuje se separacija in bet° narna na območju Celja, raze” vlaganj v separacijo in betonarn v Dogošah za potrebe GE Mar' bor pa sledijo tudi črnemu prog(a mu Nizkih gradenj in se oprem1) jo s finišerji in valjarji. Veli sredstev so vložili tudi v kam"0
lom v Črnem Kalu. Omenili so,
je pogodba o izvozu gramoza frakcij v Italijo tik pred PociP^0p
mJBmmmmMmamm.............................H___.............
Izredni prevozi so vselej kočljiva zadeva. Objavljena slika kaže samo trenuten motiv - vožnjo skozi križišče v Mariboru. V tem primeru je šlo za prevoz 31 metrov dolgih betonskih nosilcev po cesti od Hoč sk° Maribor in naprej do Selnice ob Dravi. Gradisova voznika Ivan Rihter in Stanko Hozjan sta dobro vedela čutila, kako prednapeti nosilci nihajo in se zvijajo neodvisno od smeri vožnje. Skupna dolžina kompozicij*! ^ je nosilca, naloženega na vlečno vozilo MAN in Goldhofer triling priklopnik, je znašala kar 35 metrov. To1'0
da
in i
sta srečno pripeljala na cilj. Naročnik prevoza na Stavbarjevo gradbišče je bil Konstruktor, ki je nosilce izdelal, prevoz pa so raje zaupali Gradisu oziroma SPO-jevim voznikom.
(ildl
®Radisove diplome • Gradisove diplome • Gradisove diplome
s>i hitijo z deli na gradbišču kulturnega doma Dušana Poženela,
J žehjo, da bi ga do zime zaprli, spomladi pa bi z delom nadaljevali.
^jjfrjrniv.dom Dušana Poženela v Laškem_______________
Jz starega raste novo
tJ°m Dušana Poženela v Laškem je bil zgrajen v tridesetih letih ka' VSem za te,esn°hulturne namene in je bil za kulturne prireditve do J "funkcionalen. V Laškem so se dogovorili, da ga bodo adaptirali in kof^*1'1'ter ga funkcionalno usposobili za kulturno dejavnost v obsega s° s' jo predvideli. Delo so zaupali naši celjski Gradbeni enoti.
tpr .Obstoječem objektu bodo H^ili dva prizidka, ki sta iz ar-^l^tobetonskega skeleta in pol-•"oh 3 Z'^u ’z ^ cm opečnega |>rj ."'urca. Streha je dvokapna. st3 v celoti diletirana od toječega objekta. ravevern' prizidek je podkleten, sa n° *ako del avle v katerem so |e ''"dj6. Kulturni dom ima po-. Pritličje še eno nadstropje. .n°Vem laškem kulturnem do-dCj. °do imeli dvorano s 311 se-’ 2 vsemi spremljajočimi ob-
jekti (oder, garderobe, sanitarije za goste in nastopajoče itd.), ki jo bodo lahko uporabljali tudi kot kino dvorano. Poleg tega so tudi prostori za godbo na pihala, za plesno sekcijo, dramski krožek, še ena manjša dvorana in sejna soba.
Objekt bo do zime pod streho, ker gredo delavci celjskega tozda na enomesečni dopust, z delom pa bodo nadaljevali spomladi. Kako hitro in v kolikšnem obsegu pa bo odvisno od dotoka denarja.
C. P.
Tretja Gradisova diploma za tozd GE Celje
Izboljšati informacijski sistem
GE Celje je zadnjič prejela eno izmed Gradisovih diplom leta 1985, ko so bili drugi, leto pred tem pa tretji. Kot v tozdu sami pravijo, je priznanje prišlo precej nepričakovano, vendar je izračun, ki ga je naredila komisija, dovolj natančen in zgovoren, saj so po PERLA kazalcih drugi, malenkost za OGP, tudi dohodek na pogojno uro ter rast in razvoj tozda sta dobra, enako velja za inovacije, družbeni standard, družbenopolitično delo, izobraževanje in delo v tujini, nekoliko slabše je bi-
lo le na področju varstva pri delu.
Število zaposlenih je že nekaj let nespremenjeno, giblje se okrog 600 delavcev, ki naj bi letos ustvarili čez 30 milijard dinarjev celotnega prihodka, prihodnje leto pa več kot 60 milijard. To je znesek, ki ga bo težko doseči, saj v Celju in okolici ni industrije, ki bi zahtevala večje gradnje, ker vse več vlagajo v tehnološko opremljenost in manj v zidove. Tudi stanovanjska gradnja je v občini Celje skromno zastavljena.
Za razliko od preteklih let imajo v tozdu zadnje čase več manjših objektov, ki so zahtevali fleksibilnejšo organizacijo. Na to so se pravočasno pripravili in nakupili tudi nekaj drobne gradbiščne mehanizacije, ki jim sedaj še kako prav pride. Kljub vsemu pa so na gradbiščih ustvarili kar precej visok standard, saj tudi še za tako majhen objekt postavijo pet kontejnerjev.
Angažiranost je dobra. Nekaj objektov bodo prenesli tudi v prihodnje leto, večino dela pa bo treba še pridobiti. Sektorje imajo v Celju, Hrastniku, Laškem, Štorah, Titovem Velenju, Žalcu, so-
delujejo pa tudi na skupnih Gradisovih projektih v Barbarigi in Vrhovem, delavce pa imajo tudi v ZR Nemčiji.
Še naprej bodo vstrajali na že uveljavljenem sistemu nagrajevanja, ki je dokaj stimulativen ter na sprotnem spremljanju rezultat-
• 8. novembra je bila v Celju seja DS na kateri so podelili tozdove nagrade in priznanja ter izbrali najuspešnejši sektor - grad Tabor Laško. O tozdovih nagrajencih več v prihodnji številki.
ov (s pomočjo računalnika), tako da jih bodo signali dovolj zgodaj opozarjali na slabosti, ki jih bo treba takoj odpravljati.
Tudi do Gradisa so v Celju dokaj kritični. Menijo, da je na področju organiziranosti vse premalo narejenega in to na vseh nivojih, nujno pa bo treba vzpostaviti celovit poslovni informacijski sistem, ki bo omogočal hiter pretok poslovnih informacij, olajšal odločanje in spremljal poslovanje.
C. P.
j^gdno kratki roki za objekte v Žalcu_
^Gradimo za Coca-colo
t ^ Slovinovi delovni organizaciji Industrija brezalkoholnih pijač , u Žalec so se odločili za razširitev zmogljivosti in delo zaupali na-e,"u tozdu GE Celje.
re^e 'tonec te8a meseca mora biti gotov objekt številka ena v kate-^ ^ bo kotlovnica z nevtralizacijsko napravo in trafo postajo, do "nca leta pa objekt številka dve, ki bo služil za pripravo vode, pri-S|. v° raztopine, v njem pa bodo tudi laboratoriji, siruparna, manjša jjdišča in kompresorska postaja.
3	številka tri imajo temelje že narejene. Gre pravzaprav
ajteks k že obstoječi proizvodni hali, v kateri je polnilnica, (objekt l(evtlka pet), katerega bi investitor želel imeti narejenega aprila pri-u "je leto, da bi lahko razširil svoje proizvodne zmogljivosti. Sedaj 0 pospešeno delali prav na tem objektu. aimanj je narejenega na objektu številka šest, izkopana je grad-\ a jama. Ker je to najmanjši objekt od prej imenovanih, v njem
pa bo avtomehanična delavnica in zaklonišče za 50 oseb, ni nobenega dvoma, da ne bi bil zgrajen do planiranega roka, to je maja 1989.
Zgoraj omenjeni objekti rekonstrukcije obrata za proizvodnjo Co-ca cole v Žalcu predstavljajo prvo fazo, v katero sodi tudi zunanja ureditev.	_ _
Rekonstrukcija obrata za proizvodnjo Coca cole v Žalcu je časovno zelo zahtevna, saj so roki izredno kratki.
Blaž MLINARIČ, gradbeni tehnik je zaposlen v tozdu GE Maribor od leta 1970 dalje. Že kmalu po prihodu so mu bile zaupane zahtevnejše naloge in se je v nekaj letih, zaradi zelo dobrih delovnih rezultatov in neprestanega izpopolnjevanja ob delu, razvil v enega najuspešnejših vodij gradbišč.
Zaradi tega so mu bile in so mu še zaupane najzahtevnejše naloge. Tako z velikim uspehom, pod njegovim vodstvom dokončujemo objekt BDC (Blagovno distribucijski center) Maribor in STTC (Skladiščno-trgovsko transportni center) Maribor. To je sektor, kjer smo gradili za več investitorjev in je to zahtevalo izredne organizacijske sposobnosti: koordinacijo dela, usklajevanje različnih interesov, zahtevno reševanje detajlov na gradbišču, zaradi ne dovolj dobro pripravljenih projektov. Tu so njegova vsestranskost in tudi komercialne in finančne sposobnosti še posebej prihajale do izraza.
Vse te lastnosti pa so prihajale tudi na vseh drugih delih, ki jih je do sedaj uspešno, kvalitetno, v roku in finančno pozitivno dokončal, kot so bila gradbišča: Svila, Perutnina Ptuj, Steklarna Slovenska Bistrica, Monter Poljčane, Petrol Poljčane, Nuklearka Krško, Tovarna dušika Ruše, Šibenik Maribor, DEM Maribor, Kasarne Maribor, TAM, Ledinek, Kidričevo, STTC.
Zaradi njegove strokovnosti, discipliniranosti in poštenega odnosa do sodelavcev, sd mu bile in so mu še zaupane številne družbeno politične in samoupravne zadolžitve: sekretar OO ZK, član delavskega sveta tozda, delegat v DS DO, namestnik predsednika DS tozda, trenutno pa je predsednik DS tozda GE Maribor. Bil je tudi namestnik predsednika komisije za inventivno dejavnost v tozdu in šc bi lahko naštevali.
»Nagrada ne pripada samo meni, ampak vsem mojim sodelavcem, ki so vsa ta leta delali z mano. Imel sem pač srečo, da sem delal večinoma na večjih in pomembnejših objektih, ki so bili vsem na očeh. In, če imaš okoli sebe dober tim, je pač uspeh več ali manj tu. Zato bom nagrado delil tudi z njimi.
Seveda pa je treba omeniti tudi to, da lahko uspešno delaš le, če je hkrati usklajeno delo vseh potrebnih služb v tozdu. Posameznik pomeni le malo. Seveda pa je to priznanje vzpodbuda za mojo nadaljnje delo, saj ravno sedaj sprejemam novo delovno dolžnost. Upam, da bom tudi tokrat uspešen,« je veselo dejal Blaž Mlinarič.
Rudi NOVAK, se je rodil 12. aprila 1934 v kmečki družini v Sv. Mariji. Po končani osnovni šoli se je že kot 14-leten fant udeležil delovne akcije na progi Doboj-Banja Luka, leta 1949 je sodeloval pri izgradnji Novega Beograda.
Po odsluženju vojaškega roka, se je leta 1956 zaposlil v Gradisu, kot tesar na avto cesti. Zatem je opravil tečaj za VK tesarja in bil leta 1968, kot dober delavec, poslan v delo-vodsko šolo. Od leta 1970 dalje dela v temeljni organizaciji GE Koper kot delovodja in to predvsem na pomembnejših objektih.
Ko smo v Gradisu začeli z globokim temeljenjem, je bil on tisti, ki je od vsega začetka vodil ta dela. Gradil je obale v Luki Koper, skladišča v Luki Koper, mostove v Kopru, v Novi Gorici je vodil dela pri izgradnji tovarne ivernih plošč, Šampionko Renče, Poligalant Volčja Draga. Vodil je dela še na objektu silos za glinico (TGA), silos za žito 60.000 ton v Luki, Intereuropa in številne druge objekte.
Sedaj dela na objektu Istra benz -rezervoarji Sermin. Pri izgradnji tovarne ivernih plošč v N. Gorici se je leta 1974 hudo ponesrečil in je od tedaj dalje invalid III. kategorije. Kljub invalidnosti še naprej opravlja svoje delo, ki dostikrat presega poklicne obveznosti.
Rudi Novak je aktiven sindikalen delavec in samoupravljalec. V temeljni organizaciji je opravljal številne funkcije.
Izredno aktiven je na področju športa in rekreacije, saj že več kot 20 let deluje v kegljaškem klubu Koper, nastopal je celo v republiški ligi, vrsto let pa tudi za reprezentanco Gradisa. Kljub invalidnosti še vedno keglja in dosega vidne uspehe.
Ob novici, da je med letošnjimi dobitniki Gradisove nagrade, je bil Rudi presrečen in zadovoljen ter se je želel zahvaliti vsem tistim, ki so ga za nagrado predlagali in seveda tudi tistim, ki so ga izbrali. Pravi, da mu nagrada veliko pomeni za njegovo 32-letno delo pri Gradisu in bo spodbuda tudi v naprej.
Milan NOVINEC, rojen 23. februarja 1935, je zaposlen pri Gradisu od leta 1952 dalje. Zaposlil se je kot KV avtoklepar in že od samega začetka dosegal izjemne rezultate pri opravljanju svojega dela. Njegovo sredstvo za delo je pločevina, iz katere je sposoben, s svojim znanjem in ljubeznijo, narediti prav vsako obliko. Z znanjem ki ga poseduje je v SPO privarčeval marsikateri dinar. Vedno nasmejan in dobre volje, je zmeraj vzgled mlajšim sodelavcem, z delom in voljo pa jih celo vedno prekaša.
Njemu zaupane naloge, pa naj bodo še tako komplicirane, je reševal kvalitetno in v roku, zato je zaradi svoje zanesljivosti zmeraj cenjen in iskan. Svoje delo in naloge je opravljal v delavnici in na terenu. Posebno na terenu je prišla do izraza njegova ustvarjalnost in sposobnost improvizacije.
Delal je na vseh gradbiščih po Jugoslaviji in v Iraku, od koder je dobil prav posebne pohvale, saj je bil na zahtevo DE v Iraku večkrat poslan na delo za reševanje in izvršitve nujnih del, katera je le on s svojim znanjem, strokovnostjo in vestnim delom uspel izvršiti v tako kratkih rokih, pod težkimi pogoji dela, saj so bila vozila in stroji velikokrat dobesedno izmaličeni.
Zaradi svojih lastnosti uživa med delavci v SPO in delavci na gradbiščih in projektih kjer je delal, polno zaupanje in spoštovanje, saj je s svojimi izkušnjami vedno pripravljen pomagati in svetovati oziroma delo opraviti tudi izven svojega rednega delovnega časa, v korist čimprejšnjega pričetka obratovanja strojev in vozil.
Na samoupravnem področju je bil večkrat izvoljen v razne samoupravne organe in izvršni odbor OOZS tozda SPO.
Marjan SOSIČ, rojen 1. septembra 1940, dipl. inž. gr., se je leta 1971 zaposlil v Gradisu, v bivšem tozdu GE Ljubljana okolica. Od tedaj je svoje znanje in prizadevnost usmeril zlasti na področje stanovanjske gradnje. Te problematike se je lotil z njemu lastno natančnostjo in vestnostjo, zato tudi uspehi niso mogli izostati. Tako je v veliki meri zaslužen za uspešen zaključek gradnje stanovanjske soseske Nove Jarše.
Na podlagi svojega strokovnega znanja in pridobljenih izkušenj je bila Marjanu Sosiču zaupana skrb za izgradnjo stanovanjske soseske Fužine. Kot vodja projekta Fužine je v mnogočem prispeval k hitrejši in tekoči izvedbi del ter oblikovanju cen.
Na področju oblikovanja cen v okviru stanovanjske gradnje, si je prizadeval zlasti za korektno oblikovanje in določitev cen, ki bi bile sprejemljive za kupce stanovanj, hkrati pa stimulativne za izvajalce del.
Izjemno velik je njegov prispevek pri izgradnji samskih domov Gradisa na ljubljanskem področju, zlasti v pogledu idejnih rešitev, lokacij in racionalnosti gradnje.
Od imenovanja za vodjo razvojne službe v tozdu Gradbena operativa Ljubljana dalje, je vse svoje sile usmeril zlasti v razvoj oziroma zagotavljanje računalniške opremljenosti tozda ter razvoj poslovno informacijskega sistema.
V okviru projektne skupine PIC (Projekt interne cene), katere vodja je, se je zavzemal in se še vedno, za analiziranje in odpravo pomanjkljivosti obstoječega sistema organiziranosti in poslovanja v tozdu. Na tej osnovi naj bi dosegli bistven kvalitativen preskok v poslovanju, zlasti s tekočim zasledovanjem in obvladovanjem stroškov poslovanja, povečali dohodek in zagotovili stimulativno/ nagrajevanje delavcev. Pri tem zahtevnem in dostikrat nehvaležnem delu je Marjan Sosič s svojo vztrajnostjo in angažiranostjo premagoval vrsto težav, objektivne, pa tudi subjektivne narave. Čeprav je PIC še v teku, pa že lahko rečemo, da se kažejo na obzorju željeni efekti te naloge za kar ima nedvomno največ zaslug Marjan Sosič.
Svoje bogate delovne izkušnje prenaša na sodelavce, saj se sam zaveda, da bo le tako usposobljeni kader lahko opravljal najbolj zahtevne delovne naloge v današnji situaciji gospodarjenja.
Roman MERNIK, gradbeni delovodja je pri Gradisu že od •eta 1957 dalje. Takoj po dokončanem šolanju na gradbeni delo-vodski šoli na GŠC v Mariboru, so mu bile zaupane zahtevne in dgovorne naloge. Ker se je neprestano izpopolnjeval in je pri svojem delu dosegel zelo dobre rezultate, je bil že kmalu razporejen na delokrog glavnega delovodje.
Sodelavci in podrejeni mu zaupajo zaradi njegove strokovnosti in samostojnosti. Sposoben je opravljati raznovrstne naloge, pa naj bodo še tako 'Zahtevne, je tudi uspešen racionali-zator in inovator. Svoje veliko znanje in izkušnje nesebično prenaša na ntlajše sodelavce. Gradbišča, kje je glavni delovodja Roman Mernik, so zgledi discipline, strokovno in kvalitetno opravljenega dela, največkrat tudi pred rokom. Pri delih, ki jih je vodil v vseh teh letih, še ni prišlo do nezgode, saj je njegova skrb za izvajanje varstva pri delu neprestano prisotna.	,
Naj naštejemo samo nekatera gradbišča, kjer je delal: Merkur, LIP Konjice, Steklarna Slovenska Bistri-ca, Slovenske Konjice, IMP Maribor, Plešce, Kobarid, Metalna, O.Š. Duplek, Šibenik, DEM, Ledinek, Šentilj, Avtobusna postaja Maribor itd.
Mernik je tudi aktiven v sindikalni organizaciji, v delegacijah sis, dve ntandatni obdobji pa je bil član ko-ntisije za gospodarjenje, kjer je s svojim strokovnim znanjem in boga-'imi izkušnjami neštetokrat pripomogel k sprejetju pomembnih odločitev za razvoj tozda GE Maribor.
»Ko sem v Gradisovem vestniku Prebral, da sem med letošnjimi Gradisovimi nagrajenci, kar nisem mogel verjeti,« je dejal Roman Mernik 'n dodal: »Kaj takega nisem pričako-val, posebno zato, ker gre moje službovanje pri Gradisu h koncu, ^ato sem priznanja še toliko bolj vesel.
Ko sem se pred 32. leti zaposlil v
Gradisu, si nisem predstavljal, da se bo moje službovanje v Gradisu tudi končalo. Vedno sem bil ponosen, da sem član tako velike delovne organi-1) zacije kot je Gradis. Zato si želiiji, sedaj ko odhajam v pokoj, da Gradis v bodoče ostal tisto kar je bil od osvoboditve dalje, ter da bi bil še močnejši in večji, tako doma, kot na tujem.«
Jožica TOPOLNIK, rojena 23. februarja 1936 je sklenila delovno razmerje pri Tehnogradn-jah 1. novembra 1958 in nadaljevala delo pri Gradisu, kjer je še sedaj v delovnem razmerju.
Pričela je delati v.Vuhredu, v oddelku likvidature delovne organizacije. Nato se je preselila v Maribor skupaj z delovno organizacijo oziroma pozneje tozdom. Z vestnim delom je napredovala do glavnega knjigovodje. Delo opravlja strokovno in tudi natančno. V času daljše odsotnosti gospodarsko finančnih pomočnikov, jih je tudi zelo dobro nadomeščala.
Velikokrat je bilo potrebno delo opraviti v podaljšanem delovnem času. Nikdar ji to ni bilo težko, samo, da je bila naloga pravočasno, strokovno in natančno izvršena. Svoje izkušnje je vedno rada posredovala sodelavcem in si je tudi prizadevala, da so se med delom vedno izpopolnjevali.
Večkrat je bila mentor novim sodelavcem pripravnikom. Poleg obilice dela in drugih skrbi je tudi skrbela, da so bili med sodelavci tovariški odnosi.
Aktivno je sodelovala v samoupravnih organih in komisijah ter osnovni organizaciji sindikata.
Svoje občutke je Jožica Topolnik, potem, ko je zvedela, da dobi Gradisovo nagrado, strnila v nekaj stavkih: »Lagala bi, če bi trdila, da nagrade nisem vesela, čeprav je, odkrito povedano, nisem pričakovala. Delo, ki ga opravljam sodi med tako imenovana neproduktivna - režijska opravila, ki pa so v sedanjem kriznem času podvržena nenehnim spremembam in kritikam ter zaradi tega, s strani posameznikov, deležna včasih tudi nezaupanja in nerazumevanja.
Prav zato me nagrada zavezuje, da bom, ob pomoči dobrih sodelavcev, ki jih imam, svoje delo tudi v bodoče zadovoljivo opravljala.«
Pavel VECEJ je vso delovno dobo posvetil gradbeništvu. Zelo so ga zanimali gradbeni stroji ob katerih je prebil skoraj vso delovno dobo.
V delovni organizaciji Gradis je pričel delati 17. aprila 1951 kot strojnik težke gradbene mehanizacije. S svojim 45 tonskim bagrom je potoval po gradbiščih širom domovine, kjer so ga potrebovali. Delal je pri izkopih za hidrocentrali Mariborski otok in Medvode, pri izkopih gradbenih jam za železarni Zenica in Ravne na Koroškem in drugod. V času intenzivne izgradnje domovine in občutnemu pomanjkanju strokovnjakov se je ob delu priučeval za strojnega ključavničarja in mehanika.
S tem pridobljenim znanjem je sam, večinoma brez tuje pomoči, vzdrževal in popravljal že skoraj amortiziranje stroje. Stroj je zaradi njegovega velikega prizadevanja in strokovnega znanja dobro deloval in dosegal nadpovprečne delovne rezultate. Zaradi tega je bil v letih 1951 in 1952 proglašen za udarnika.
Ko je bil stroj iztrošen se je leta 1959 za stalno naselil na Ravnah in pričel delati v tozdu kot univerzalni strokovnjak za popravila vseh vrst gradbene mehanizacije v strojno remontni delavnici. Tu je intenzivno razvijal svoje sposobnosti na področju varilstva, mehanike in strojnega ključavničarstva. Usposobil se je za vsestranskega strokovnjaka širokega znanja iz svojega področja.
Zaradi uspešnosti pri delu in strokovne usposobljenosti je bil postavljen za skupinovodjo delavnice. V zadnjih letih je nepogrešljiv pri popravilu drobne gradbene mehanizacije.
Tudi na področju družbenopolitične dejavnosti in samoupravljanja je bil aktiven.
Pavel Vecej se je najprisrčneje zahvalil za dobljeno nagrado, z željo, da bi tudi v prihodnje dobro delali, še bolje ustvarjali, z znanjem, pridobivanjem sodobne tehnike in gradbene opreme, kajti le na ta način bo mogoče prebroditi gospodarsko krizo, ki jo letos še kako čutimo tudi v Gradisu.

Karel VRŠIČ, rojen 3. avgusta 1947 v Gradišču pri Ptuju se je kot sedemnajstletni fant zaposlil v Gradisu, poslovna enota Kranj, z namenom, da bi se izučil za zidarja, vendar je poslovna enota zaradi finančnih problemov že po nekaj mesecih prekinila učne pogodbe z vajenci.
Vršič je ob delu opravil šolo za skladiščnike pri delavski univerzi v Ljubljani. Kmalu zatem je bil premeščen v Gradis-Ravne na Koroškem kjer je nekaj mesecev opravljal skladiščna opravila, nato pa prevzel dela glavnega skladiščnika. Po odslužitvi vojaškega roka je bil premeščen v poslovno enoto Celje, kjer je vodil skladišče na gradbišču Termoelektrarne III. in IV. Šoštanj, nato skladišča v Laškem, Trbovljah in v Ormožu. Leta 1978 je prevzel dela vodje komunale, ki jih je uspešno opravljal pet let, nakar so mu bila zaupana dela vodenje glavnega skladišča tozd GE Celje.
Poleg svojega dela se vseskozi aktivno vključuje v delo samoupravnih organov: v delavskem svetu je bil član tri mandatna obdobja, en mandat je bil predsednik disciplinske komisije, kot član je sodeloval v komisiji samoupravne delavske kontrole, komisiji za gospodarjenje, komisiji za delovna razmerja ter komisiji za standard in rekreacijo.
Nikoli mu niso bile zgolj formalnost niti delovne naloge niti samoupravne funkcije. Pripadnost Gradisu dopolnjujejo še ostale zelo pozitivne karakterne lastnosti, zaradi katerih je Karel Vršič cenjen kot vzorni delavec in dober tovariš.
Tudi na področju družbenopolitičnega dela je bil aktiven in večkrat izvoljen v samoupravne organe ali komisije.
»Ob novici, da sem med letošnjimi Gradisovimi nagrajenci, sem bil izredno presenečen in vesel. Nagrada, kot materialna dobrina, mi niti ne pomeni toliko, kot mi pomeni priznanje, saj se zavedam in dobro vem, da so mi ga dodelili moji sodelavci za dolgoletno delo v Gradisu. Vesel sem, da je človek lahko tako cenjen in upoštevan v svojem okolju.
Zavedam se, da mi je ta nagrada tudi vspodbuda in obveza za bodoče delo in obljubljam, da je bom v celoti tudi izpolnil,« je bil kratek Karel Vršič.
Marjan ZUPAN, rojen 17. maja 1950 na Jesenicah, je bil štipendist delovne organizacije Gradis na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani, kjer je opravil zaključni izpit v letu 1969. Takoj po končanem izobraževanju je sklenil delovno razmerje v naši temeljni organizaciji kot gradbeni tehnik - pripravnik in si pridobil prve pomembne delovne izkušnje.
Kot odgovorni vodja del je sodeloval pri raznovrstnih gradnjah. Tako je pričel pri hotelski gradnji v Portorožu (Hotel Slovenija) ter nadaljeval pri dozidavi hotela Lovec na Bledu. Pri stanovanjski gradnji je organiziral in vodil delo v stanovanjski soseski Planina v Kranju, na Jesenicah ter vodil izgradnjo apartmajskega naselja Črtenje v Kranjski gori. Zelo pomemben pa je njegov prispevek na področju industrijske gradnje, saj je sodeloval praktično pri vseh pomembnejših investicijah, kot so: Železarna Jesenice - Valjarna Bela, Cementarna Anhovo in Jeklarna II na Jesenicah.
Zaradi svojih strokovnih in organizacijskih sposobnosti je bil začasno razporejen na delo v Delovni enoti Gradisa v Irak, kjer je delal dobro leto.
Po vrnitvi iz Iraka pa so mu bile zaupane pomembne in odgovorne delovne naloge pomočnika vodje gradbišča nove Jeklarne, ki jih je s svojo prizadevnostjo in zavzetostjo korektno izpeljal. Trenutno pa uspešno vodi zahtevno gradnjo dveh malih hidrocentral v Mojstrani in Kranjski gori.
Poleg svojih delovnih obveznosti pa se Marjan Zupari ves čas aktivno vključuje v delp samoupravnih organov tozda. Med številnimi samou-pravljalskimi nalogami, ki jih je opravljal v različnih mandatnih obdobjih doslej, naštejmo le nekatere najpomembnejše: predsednik komisije za standard in rekreacijo, namestnik predsednika komisije za gospodarjenje, član disciplinske komisije itd. V tem mandatnem obdobju pa deluje kot člari delavskega svetil naše temeljne organizacije in zastopa naš tozd tudi kot delegat v delavskem svetu DO GIP Gradis.
Vsem obveznostim navkljub pa si še najde čas za šport - rekreativno dejavnost, saj ga poznamo kot odličnega smučarja, ki uspešno zastopa barve Gradisa na športnih igrah gradbincev.
O svojih občutkih je Marjan Zupan povedal sledeče: »Kot dobitnik Gradisove nagrade za leto 1988 se iz-kreno zahvaljujem sodelavcem za dodeljeno priznanje. Nagrado sprejemam z željo, da bi se Gradis v teh težkih gospodarskih razmerah zopet postavil na trdne temelje in nadaljeval z uspehi, katerih v preteklosti ni bilo malo.«
Janez KOSTANJEVEC,
rojen 23. oktobra 1935 je sklenil delovno razmerje pri Gradisu 16. julija 1957. Pričel je delati kot tesar in je napredoval do delovodje.
V	času delovnega razmerja je bil razporejen na naša pomembna gradbišča, kot so: izgradnja viadukta Ravbarkomgnda na avtocesti Vrhni-ka-Postojna, viadukti na avtocesti Hoče-Arja vas, izgradnja elektrarn HE Formin, Solkan in Mavčiče. Sedaj dela kot glavni delovodja pri zgradnji mostov in viaduktov v Više-gradu.
Kot glavni delovodja je zelo uspešen in je velika njegova zasluga, da teče delo nemoteno. Delo vnaprej pripravi in z nSlogami vedno seznani sodelavce, ki jih morajo izvesti.
Poleg strokovnega dela vedno skrbi, da je delo varno opravljeno. Skrbi in tudi opozarja podrejene, da pri delu uporabljajo osebna zaščitna sredstva in da je delo varno organizirano. Svoje izkušnje rad prenaša na sodelavce in tudi skrbi, da se stalno izpopolnjujejo.
Poleg tolike obremenitve je kljub temu našel čas za osebne kontakte s sodelavci, ki jim je tudi pomagal z nasveti. Vspodbujal je vse zaposlene k prijateljskim odnosom in razvijanju bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi.
V	svoji izjavi je bil Janez Kostanjevec skromen. Dejal je, da mu Gradisova nagrada pomeni zahvalo za vloženo delo in potrditev, da je ves čas delal dobho. Hkrati je tudi vzpodbuda, da bo treba v teh kriznih in težkih časih delati še bolj vestno in zavzeto.
Matija KRNC je v naši delovni organizaciji že od leta 1972. Verjetno ni delavca v GIP Gradis, ki se z njegovim imenom še ne bi srečal na delovnem mestu, na kulturnem ali pa športnem področju.
V svojem 16-letnem delu se je Marija Krnc strokovno ukvarjal in se še ukvarja z oblikovanjem ekonomsko propagandnih sporočil na nivoju DO GIP Gradis. Leta 1980 je prevzel vodenje oddelka za informativno in propagandno dejavnost v okviru Kadrovsko socialne službe na DSSS. V tem času je oddelek dosegel višjo raven informativnega in propagandnega sporočanja ter obsega vse več področij dejavnosti.
Vsa ta leta Matija Krnc skrbi za organiziranje razstav na specializiranih in splošnih sejmih in velesejmih ne samo v republiških okvirih, ampak širi propagandna sporočila tudi izven jugoslovanskih meja. Zadnja leta pa organizira in izvaja vse aktivnosti v zvezi z novo celostno podobo DO GIP Gradis in njenih tozdov in delovnih skupnosti.
Matija Krnc pa ni izreden človek samo na delovnem področju, ampak je zelo aktiven na družbeno-politič-nem. kulturnem in športnem področju.
Vsa leta delovne dobe v GIP Gradis je Matija Krnc tudi izredno delaven na samoupravnem in družbenopolitičnem področju, saj je več mandatov kot tajnik uspešno vodil delo komisije za stanovanjska vprašanja, bil je delegat v delavskem svetu, v Izvršnem odboru sindikata in v drugih samoupravnih organih.
»Novice o sklepu, da sem med dobitniki letošnje nagrade, sem bil izredno vesel. Kot je bila novica sprva prijetna, je bila istočasno tudi obvezujoča, da bo tako, oziroma še bolj zavzeto treba delati tudi vnaprej. Ob tem sem se nehote spomnil Krleže-vih misli: »Vsako nagrado je potrebno čimprej pozabiti...«, vendar nagrada na delovnem mestu je mislim, nekaj posebnega.
Ta nagrada ni samo listina, ki jo doma spraviš na bolj ali manj vidno rhesto, temveč je nevidna sila, ki te zttbVd iti žriova opozarja, da bi se vse, kar si napravil, lahko izdelalo bolje. Tako je bilo tudi ob letošnjem prejemanju republiške nagrade naše-
mu glasilu, katerega sem soustvarjal več kot polovico njegovega izhajanja-
Z nasmeškom se povrnem tudi na pionirsko delo na področju tržnega komuniciranja, ki še vedno nima prave veljave v naši družbi, kot tudi v Gradisu ne. Pa vendar sem v celoti ponosen na opravljeno delo, ki ga niti ni bilo tako malo. In ob mislih na opravljeno delo, seveda ne moremo mimo vseh bivših in sedanjih sodelavcev, ki so v veliki meri zaslužni tudi za to nagrado. Zato se vsem preko glasila iskreno zahvaljujem,« je dejal Matija Krnc.
Remzo JUSIČ, rojen 13-avgusta 1945 v Vrhpolju pri Pri' jedoru. V GIP Gradisu je že od 1963. leta. Pričel je kot nekvalificiran delavec. Z izobraževanjem ob delu in strmljenjem po znanju je napredoval do gradbenega delovodje. Zaradi svoje marljivosti, vestnosti in smisla za organizacijo dela je vzor svojim sodelavcem.
Pri delu običajno dosega nadpovprečne rezultate. Svoje znanje rad prenaša na mlajše sodelavce. Je samostojen in dosleden, pri organiziranju dela pa so mu vodilo rok, kvaliteta in disciplina.
Kot delovodja je vodil skupine na mnogih zahtevnih objektih, in sicer: IMV Novo mesto, Jugoturbina Kar-lovac, objekti v Iraku, Papirnica Vevče, stanovanjska gradnja Fužine, Avtomontaža Ljubljana in sedaj Kemijski institut Boris Kidrič v Ljubljani.
Kot pridnega, vestnega in poštenega so ga delavci velikokrat izbrali za svojega delegata v organe upravljanja, razne komisije in tudi v organe OOZS.
Svoje občutke je opredelil takole: »Hvala vsem, ki so sodelovali Pr‘ tem, da sem med letošnjimi dobitniki Gradisove nagrade. To je zame veliko priznanje, ravno tako pa tudi za moj tozd. Trudil se bom, da bom tudi v prihodnje opravičil zaupanje, ki mi je bilo izkazano z nagrado.
Ob tem želim, da bi naš Gradi* ostal tudi v prihodnje med največjimi In najuspešnejšimi gradbenimi kolektivi pri nas ih seveda, kolikor tb dopuščajo možnosti, tudi v tujini-«
iBi P#*,,M
Reorganizacija - sanacija: nadaljevanje ali konec?
Obvladujemo kakovost poslovanja
Eni trdijo, da smo z amandmaji k ustavi in s pričakovanim paketom zakonov zaorali v ledino podjetništva. Drugi cinično pripomi-nJajo, da smo zapravili še eno priložnost, ko bi se lahko izvlekli iz globoke gospodarske moralne in politične krize. Komu naj verjame-•tto? Osebno nobenemu. Pa komu to mar.
Mene osebno, in prepričan sem, številne gradisovce bolj zanima, kaj smo storili za pot iz naše firmske krize mi sami. Če smo skeptični v moč družbenih sprememb, ne daj, da zato pokopljemo tudi prizadevanja za OK-ej. To bi bila neodpustljiva napaka in vzrok poloma ne bo neuspela gospodarska reforma, ampak bo to posledica našega dela, ker nismo zbrali dovolj moči in sposobnosti, da bi dobre ideje uresničili, jih odkrito branili in se zanje zavzemali. Bojim se, da smo grobarji vseh reform in reorganizacij pa sanacij, mi sami s svojim kompromisarskim popuščanjem, oportunističnim vedenjem in volun-terskim delom.
Priznam, da mi je nerodno pisati o 'st' temi dvakrat zaporedoma. Ne, tar bi ne imel kaj povedati, ampak iz razloga, ker so se stvari v tako kratkem času bistveno spremenile. Ce sem še v zadnjem članku vehement-n° upal v prenovo in gospodarsko-Poslovno svobodo, ki jo bo prinesel novi zakon o podjetjih, žal danes sramežljivo ugotavljam, da skoraj z gotovostjo iz te moke ne bo kruha in da lahko pričakujemo zgolj kozme-t'čne popravke ZZD in drugih sistemskih zakonov, pomembnih za Poslovanje delovne organizacije.
Da bo farsa popolnejša, pa smo v ,em času tudi sami prispevali svoj de-lež k ohranitvi starega. Apel v predhodni številki Gradisovega vestnika 0 povečanju učinkovitosti organizir-anja dela skozi kadrovsko selekcijo in izdelavo jasnega programa ciljev 'n strategije razvoja, je bil zapisan v v°do. Ob tem pa človeku ni več sa-
mo nerodno, ampak ga prizadene, še več, počuti se ogroženega posebno še, če to ni prvič, ko samoupravni organi molče preidejo svoje sklepe, jih preformulirajo ali obravnavajo zgolj formalistično. Reorganizacije, OK-ej, DP-2000, SP-80, cilji in strategija DO in podobne teme so gotovo ene takšnih.
Zavedam se, da strokovno dobri in argumentirani predlogi vsebinskih organizacijskih sprememb, prizadenejo pridobljene pozicije številnih in ogrožajo neučinkovito režijo ter oligarhijo in predvsem nesposobne delavce povsod, ne samo v Gradisu. Resnično učinkoviti ukrepi pač zahtevajo žrtve. Posamezniki, ki se te-gak zavedajo in so pripravljeni kakovostne spremembe režijskega dela sprejeti in izvesti pa tudi vedo, da bo uresničevanje zahtevalo napore, čas, veliko strpnosti in še največ zaupanja in vere v uspeh.
Upokojenci Gradbene operative Ljubljana na izletu
Obiskali Pleterje
Upokojenke in upokojenci tozda Gradbene operative Ljubljana smo se v začetku oktobra udeležili izleta, ki ga vsako leto organizira GO Ljubljana, udeležilo pa se ga je 63 upokojencev.
Po enourni vožnji smo se najprej ustavili v kartuzijskem sa- J mostanu Pleterje, ki leži na obronku Gorjancev, obdanem z gozdovi. Samostan je bil ustanovljen v začetku 15. stoletja. Pleterje so najmlajša kartuzija in ena izmed redkih, ki še obstaja.
V stari gotski cerkvi samostana so nam z diapozitivi prikazali delo in življenje v samostanu, ki je marsikoga izmed nas presenetilo. Samostan Pleterje je znan po dobrem sadjevcu, znamenit je najbolj s hruško v steklenici. Za spomin so si mnogi upokojenci prav takega kupili.
Pot nas je peljala naprej v Kostanjevico na Krki. Zaradi dežja je odpadel ogled »Forme vi ve« in Kostanjeviške podzemne jame. Ustavili smo se v znanem gostišču ŽOLNIR, kjer smo se zadržali ves popoldan, tja do večernih ur. Ob obujanju na spomine je čas prehitro minil in odpravili smo se proti domu, z željo, da se zopet srečamo prihodnje leto.
Štefan Šneberger
•—.— ________________________________________________________y
Čeprav ima organizacija (najbolj diskutabilni pojem v gospodarski teoriji) kot veda in funkcija v obstoječih družbeno-ekonomskih odnosih bolj deklarativni pomen, organizator (posebno profesionalni) pa je kot delavec v položaju nekakšnega modernega don Kihota, ki se brezuspešno bori s stanjem, na katerega sam bistveno ne more vplivati, ali ga spremeniti in se s svojim delom številnim »zameri«, mora vztrajati. S pokončno držo za pravo stvar bo skozi to funkcijo zadrževal, če že ne more zniževati entropijo oz. dezorganiza-cijo podjetja in ohranjal, če že ne more večati vrednote inovativnega poslovanja. In v fem je smisel prizadevanj za OK-ej. (Ne)smotrnost organizacijske funkcije bomo lažje razumeli iz primerjave dela organizatorja in zdravnika. Pacient, ki mu strokovnjak postavi diagnozo bolezni običajno z vso vnemo sodeluje pri zdravljenju, poslovodni delavec pa bo z vsemi sredstvi onemogočal ustvarjanje organizacijskih rešitev, ki jih bo predlagal organizator, oba, pacient in poslovodni delavec pa delata v imenu zaščite osebnih interesov, če druge, šibkejše motive zanemarimo.
• Iz zgornjega spoznanja izhaja tudi stroka, ki trdi, da uspeh reorganizacije -sanacije pogojuje: prisotnost pritiska od zunaj, nezadovoljstvo članov združbe s stanjem, izdelani alternativni predlogi in predhodno animiranje. Vse to pa še ne zadošča, če niso prizadevanja prepletena z veliko vizijo, jasnimi vrednotami in sposobnostjo najvišjega vodstva, da vse zaposlene mobilizira in združuje okrog ciljev in strategije nadaljnjega razvoja firme. Raziskave potrjujejo, da organizacija ne dolguje svojo uspešnost obliki-strukturi in administrativnim spretnostim, temveč moči vere v pravilnost vizije in ciljev ter privlačnosti te vere za vse zaposlene. Vodje pa morajo tako imenovane kreativne fanatike ali prvake v inovativnosti in in-venciji podpirati, biti pri njihovih zahtevah prožni in prilagodljivi ter vedno usmerjeni v kakovost rezultatov dela podjetja. Zakaj, kakovost se prične na vrhu in konča pri kupcu. In to je OK-ej.
Ali smo v Gradisu izpolnili navedene pogoje? Še ne, čeprav so nam nekateri dani. Smo pa na poti in nikar ne omagajmo s frustrirajočimi razpravami o tem, kdo je kaj dolžan narediti, kako se izogniti obveznostim in dolžnostim, ki nam jih nalaga poklic, stroka in delovno mesto in predvsem ne skrivajmo informacij, napak ... ampak se iz njih učimo poiskati boljših rešitev, tako da se pogovarjamo. Žal so pri nas neskončni sestanki brez vsebine in zaključkov, ki nimajo nobene zveze z razvojem in inovacijo, podobni pogovorom gluhih, namesto ustvarjalnemu dialogu, Pri tem pa pomembnejše informacije zamolčimo, na razgovore pa ne vabimo borbenih in tistih, ki kaj o stvari vedo in bodo morali pozneje ukrepe izvajati, ampak zaključke »prenašamo« v pravem pomenu besede, kot breme okrog sebe pa »zbiramo kimavce«. In če postavljamo cilje, je to gozd, skozi katerega ne vidimo. Kdor pa pri tem trdi, da je več kot dva ali trije cilji, nič ciljev, govori v veter, čeprav, vsi vemo, da je že za izvedbo dveh ciljev potrebno ob znanju in talentih, imeti tudi malo sreče in veliko vztrajnosti. Za dvig znanja in vzgojo talentov, pa je potrebno kaj drugega, kot ukinjati sredstva za izobraževanje, kot počnemo to mi v Gradisu.
Naj zaključim razmišljanja in sugestije za uspešnost izvedbe reorganizacij po načelih OK-eja z mislijo M. Kosa, ki je v knjigi Industrializem, izdani letos, zapisal: V naših organizacijah ne upoštevajo stare resnice, da se organizacija prilagaja osebi, ki zaseda to mesto. Zato je danes glavna vloga glavnega vodje organizacij v vodenju vrednot organizacije in ne v vodenju dnevnih situacij. Tako pridemo do vsebine podjetja: struktura, strategija, zaposleni, stil vodenja, sistemi in postopki - skupne vrednote - to je kultura podjetja. In končno. Izhodišče modernega managementa je vodenje s cilji, ki rešujejo vprašanje povezanega delovanja razvoja, trženja in proizvodnje v malih skupinah, dobro plačanih kreativnih in testo samosvojih posameznikov.
Erwin A, Schwarzbartl
f
Začela se je kegljaška sezona
■\
Novice iz KK Gradis
Državna kegljaška reprezentanca Boris Urbanc in Darko Bizjak nista dovolila nikakršnega presenečenja na republiškem prvenstvu za dvojice. Na kegljiščih v Kranju in Medvodah je nastopilo 30 najboljših slovenskih parov. Že po prvem dnevu sta vodila Urbanc in Bizjak, ki nista popustila niti drugi dan, tako da sta skupaj podrla 3711 kegljev, druga sta bila Je-reb-Benedik iz kranjskega Triglava (3684 kegljev), tretja H. Steržaj in Pihler iz mariborskega Konstruktorja (3667), četrta pa gradisovca Ivančič in Ivačič (3658), itd.
• • •
Na državnem prvenstvu kegljaških dvojic v Splitu pa naši niso bili tako uspešni. Urbanc in Bizjak sta bila četrta (1782 kegljev), Juvančič in Ivančič pa deseta (1742). Zmagala sta Galjanič in Klarič iz zagrebške Grmoščice (1839). Največje presenečenje sta pripravila Sarajevčana Herenda in Pajtare-vič, ki sta zasedla drugo mesto (1819), tretja sta bila Spličana Buljan in Vukas (1794), peta medveščakovca Fučkar in Hočevar, ki je to sezono zapustil Gradis in nastopa za Zagrebčane.
C. P.
V____________________________________________-J
30 let počitniškega doma na Pohorju_____________
Prezrt jubilej
Prav žalostno je, kako v Gradisu pozabljamo na pomembne dosežke, ki so jih ustvarili nekateri pred nami. Vzemimo na primer Gradisov počitniški dom na Pohorju. Malo delovnih kolektivov v Sloveniji se lahko pohvali s planinskim domom kakršen je naš. Pa vendar se obnašamo do njega kakor do nezakonskega otroka. Vsi se ga otepajo in nihče noče priznati (takrat, ko je treba kaj prispevati), da je tudi njegov.
Pa/ je ta pred mesecem praznoval okroglih 30 let. Nihče, ali bolje rečeno skoraj nihče, se ga ni spomnil. Še sreča, da so se vsaj v mariborski Gradbeni enoti odločili (čakali so do zadnjega, da bi pobuda za obeležje jubileja prišla s pravega mesta), da ob obletnici popeljejo svoje upokojence k jubilantu.
Veliko telefonskih klicev je bilo, ko so delavci spraševali, na kakšen način bomo obeležili ta jubilej. Veliko je bilo takih, ki so predlagali, da bi ob domu organizirali kakšno akcijo, predla-
gali so čiščenje okolice in podobno. Pa iz tega zaenkrat ne bo nič.
Nekateri, ki so zakuhali to situacijo, so že odšli iz Gradisa, drugi so še mirno pri podjetju, kot da niso nič krivi. Sedaj pa smo prepričali delegate, da so dvignili roke in s tem dali zeleno luč za »farbanje črnih madežev«. Opustimo raje misel, da bomo z odprodajo počitniških domov rešili Gradis črnih madežev, pokažimo s prstom raje na »malarje«.
Trije dosedanji upravniki počitniškega doma na Pohorju, Rupert Babič, Erna Pokeržnik in Franček Novak.
Razstavo Aleksandra Kovača je v SNG Maribor otvoril direktor tozda GE Maribor Franc Gačnik.
Med Borštnikovim srečanjem v SNG Maribor
Razstava del Aleksandra Kovača
O umetniku Aleksandru Kovaču, ki ustvarja varjene podobe iz železa, ob pomoči mariborske Gradbene enote, smo v našem glasilu že pisali.
Tokrat pa je svoja dela razstavil v času Borštnikovega srečanja v obnovljeni avli ob Kazinski dvorani. Razstavil je devetnajst skulptur, večinoma gledališčnih.
Na otvoritvi je spregovoril direktor mariborske enote Franc Gačnik. Maks Furjan, pred leti dobitnik Borštnikovega prstana.
pa je izvedel priložnostni recital.
Na otvoritvi razstave je bilo veliko tudi delavcev Gradisa, ki z zanimanjem spremljajo njegovo delo. Tako se je še enkrat pokazala pravilna odločitev, da združeno delo poda roko kultu-
F. Štromajer
Abrahami!
Prišel je pote Abraham, te popeljal v svoj hram.
Ne skrbi, če je mimo pol stoletja, pri nas si deležen večnega poletja.
Zato na vaše zdravje Abrahami, pridemo še mi za vami.
Novembra imamo v Gradisu enajst Abrahamov, sodelavcev, ki so ali pa bodo do konca meseca napolnili 50 let. Ob življenjskem jubileju jim čestitamo, želimo vse najboljše, še na mnoga zdrava leta in prijetno praznovanje.
-	Mehmed Kožonjič - GE Celje
-	Martin Golob - GE Nizke gradnje Maribor
-	Engelbert Waldhuber - GE Nizke gradnje Maribor
-	Ivan Janušič - GE Celje
-	Stjepan Matušin - GE Maribor
-	Ivan Masten - Kovinski obrati Ljubljana
-	Jožefa Franc - GE Ravne na Koroškem
-	Ivan Parabič - GE Maribor
-	Franc Zelenko - Gradbena operativa Ljubljana
-	Zorko Čudina - Delovna skupnost skupnih služb Ljubljana
60-Ietniki
Ta mesec imamo samo dva 60-letnika in sicer: Novica Miletič - Gradbena operativa Ljubljana Anton Jan - GE Jesenice
M. F.
OBROČEK NA prstu
LAHEN
VETER
TRD VULKAN I Z I RAN kavčuk
IZMI-
ŠLJENO
IME
VELIKO-
LISTNA
VRTNA
RASTLINA
REALI-
ZACIJA
IME
LITERATA
UJEVICA
STROKOVNO IME ZA KISLINO
VEJA, KI OMOGOČA OVIJANJE GRAHU
GLE^ SLIKO V SPODNJEM LEVEM KOTU!
TISKARSKE
MRE2E
POŠKODBA OD UDARCA
MUZA LJ. PESNIŠTVA
IME IGRALKE MIRANDE
POLITIČNA
PARTIJA
VEZNI ČLEN MED BATOM IN OJNICO
STARO
AZIJSKO
LJUDSTVO
POJAV NA VODI
IME NOGOMETAŠA MARADONE
TKANINA Z LUKNJ. VZORCEM
ŠPORTNI KLUB IZ MADRIDA
DOLINA
POD
JULIJCI
... IN STRN
FILMSKA ZVEZDA V ZDA
MOČVIRSKA
RASTLINA
EDVIN
MILHARlC
POMRA-
ČITEV
SONCA
PRIHOD v GOSTE
STAR
INDIJSKI
NAROD
POLITIČNO
ZATOČIŠČE
1TALIJAN POLITIK Al«, ssandro
NOVA H ISA
VRSTA
CESTlSCA
VERDIJEVA
OPERA
NESTVA-
RNOST
ANGL. 0-BLIKA I-MENA ANA

IGRALEC
ROZMAN
VERDIJEVA
OPERA
LEGEND.
KELTSKI
PESNIK
POLITIK
UASHING-
TON
/A
IME
IGRALCA K INSKEGA
§1111
§i :■ 1
UDAREC S SEKIRO
... IN POPER
.,
§-x-:§:x§/
: ■

RIM. BOG JEZE
VRSTA
OBARE
SESTAVIL
J02E
PETELIN
Špansko 2. ime
Pozdravi iz Avstralije
1^* s tole razglednico se nam je pred kratkim iz Avstralije, dežele j^KUrujev, oglasil naš sodelavec-dopisnik in sedaj upokojenec SPO
Preko Gradisovega vestnika pošilja lepe pozdrave vsem gradisov-cem, kaj več pa bo o tej veliki in nam tako oddaljeni celini napisal po povratku v domovino.	C. P.
----------------,----------------------------------------------
Rešitev in nagrajenci nagradne križanke
Jesenska križanka je bila kar precej trd oreh za precej reševalcev, saj je bila skoraj polovica poslanih rešitev nepravilnih. Zato objavljamo tudi pravilno rešitev:
POHOD. SKRBI, SALO, DAMIR, KJ, PELIN, RAPSODIJA, AA, NK, OBOLELOST, MAKAO, MORA, ANT, PLEBS, PLAN, NIVES, IKSIT, IKSI, ROCKER, RA, RATKO, LR, ŠPAN, TRGATEV, KONJ, ARKADIJ, OJE, SMETANA, LEV.
Skromne nagrade pa je žreb razdelil takole:
5.000	din - Damjana Bandelj, GE Jesenice
4.000	din - Rudi Horjak, Grajska pot 4, Hrastnik
3.000	din - Silvana Rant, Bernetičeva 10, Koper
2.000	din - Avgust Šef, Ivanjkovci 68
1.000	din - Ivan Vindiš, Biro za projektiranje Ljubljana
Rešitve novembrske križanke pošljite do 5. decembra na nalov: GIP Gradis, Uredništvo Gradisovega vestnika, Ljubljana, Šmartinska 134a, s pripisom: nagradna križanka.
Uredništvo
v_________________________________________________________________J
Organizator letošnjega teniškega prvenstva Gradisa - Gradbena operativa Ljubljana je na novem športnorekreacijskem centru v Klečah uspešno izvedla tekmovanje, ki si ga je z zanimanjem ogledal tudi pokrovitelj — direktor GOL-a Jože Ločnikar.
12. teniško prvenstvo Gradisa____________________________
Najboljša Vodeb in Lešnikova
V prejšnji številki našega glasila smo že poročali o otvoritvi športno rekreativnega centra Gradisa v Klečah v Ljubljani, tokrat pa lahko že poročamo o prvem večjem rekreativnem tekmovanju gradisov-cev na teh terenih. Pomerili so se v tenisu.
Naj takoj na začetku zapiše- senjaki v Ljubljani uresničiti mo, da so uspeli športni zane-	davno željo naših športnikov, da
si uredijo svoj rekreacijski center. To jim je uspelo v taki meri, da lahko mirno zapišemo, da bo to, ko bodo dela povsem zaključena, eden najlepših rekreacijskih površin v Ljubljani.
Poleg šestih igrišč za tenis je tukaj prostor za igranje odbojke, tri balinišča, prostora pa je še za marsikaj, saj ga je še za cel hektar. Tako nameravajo urediti prostor za piknik, dokončali pa bodo tudi klubske prostore. Seveda gre zasluga za dograditev rekreacijskih površin peščici posameznikov, ki so potrkali na marsikatera vrata, opravili pa tudi ničkoliko prostovoljnih ur.
Treba je pohvaliti izredno dobro organizacijo 12. moškega in 4. ženskega teniškega turnirja, zahvala pa gre tudi pokrovitelju
Božič
zmagovalec
6. teniško prvenstvo tozda GE Maribor je bilo na teniškem igrišču TK Gradis Branik.
Po pričakovanju je prvo mesto osvojil Črtomir Božič, ki je v finalnem obračunu premagal Bojana Oberleita, tretje mesto pa je pripadalo Petru Kristaniču. 4. M. Šprinzer, 5. T. Golob, 6. S. Potočnik, 7. B. Šušteršič, 8. F. Štromajer, 9. Balič, 10. M. Majerič, 11. M. Lorger, 12. Zakelšek.
V tekmovanju parov pa sta prepričljivo zmagala Majerič-Božič.	*
GRADISOV VRSTNIK
je glasilo delovne organizacije GIP GRADIS
Izdaja ga odbor za informacije: Srečko Friš - predsednik, člani: Marjan Čebokli, Aleksander Bojanič, Franjo Štromajer, Polona Kejžar in Milan Marčič - tajnik.
Glavni, odgovorni in tehnični urednik: Cveto Pavlin.
Člani uredniškega odbora: Sonja Vršič, Zoran Debelak, Emil Korenjak, Ivanka Golob in Ludvik Rudolf.
Tisk: Tiskarna Ljudska pravica Ljubljana Naklada: 9.100 izvodov
Naslov uredništva: GIP GRADIS, Gradisov vestnik, Šmar-tinska 134a, 61000 Ljubljana.
Telefon: (061) 441-422, int. 232 in 220
Strelski turnir bo 19. novembra______________
; Razpis
Mariborski tozdi prirejajo 19. novembra letos na strelišču Strelskega društva Zorko-Gradis, Sokolska ulica 60, Maribor, strelsko tekmovanje.
Začetek tekmovanja, ki bo posvečeno 30-letnici Strelskega društva Zorko-Gradis, bo ob 8. uri.
Pozivamo vse strelce v Gradisu, da se tega velikega strelskega tekmovanja udeležijo. Najboljše moške in ženske ekipe bodo prejele pokale, najboljši posamezniki pa kolajne.
Pridite, ne bo vam žal!	T	,
J. Humek
^-----------------------------------------------/
turnirja Jožetu Ločnikarju, direktorju tozda Gradbena operativa Ljubljana, ki je bil kljub svojim obveznostim med tekmovalci.
Tako prijetnega srečanja teni-sačev že dolgo ni bilo, saj je slovenska pesem v klubskih prostorih odmevala pozno v noč. Posebno so presenetili nizkograjča-ni, ki so s skoraj enournim venčkom slovenskih narodnih, v družbi igralcev mariborske gradbene enote in drugih, držali družbo pokonci.
Rezultati - moški 1. Vodeb (PB Mb), 2. Božič (GE Mb), 3. Kristanič (PB Mb), 4. Polajnar (DSSS), 5. Blažič (NG Mb), 6. Oberleit (GE Mb), 7. Kotnik (PB Mb), 8. Gajšek (NG Mb), 9. Deisinger (GOL), 10. Zelenik (GE Mb), 11. Homec (DSSS), 12. Štromajer (GE Mb), 13. Potočnik (GE MB), 14. Curk (DSSS), 15. Pock (SPO), 16. Kous (KO Lj), 17. Seidl (NG Mb), 18. Pavlin (DSSS), 19. Aljaž (DSSS), 20. Pirc (GOL), 21. Akerman (GE Celje), 22. Kepic (GOL), 23. Balič (GE Mb), 24. Majerič (GE Mb), 25. Blatnik (GOL), 26. Slabe (GOL).
Ženske: 1. Lešnik, 2. Ivančič, 3. Stupar, 4. Beguš (vse DSSS), 5. Dekleva (SPO).
Besedilo: Franjo Štromajer Slike: Matija Krnc
Teniški
tečaji
Tenis postaja vse bolj popularen tudi med delavci Gradisa v Ljubljani, še posebej od takrat, ko smo zgradili svoja teniška igrišča v Klečah.
To je omogočilo, da so bili letošnji teniški tečaji že na naših igriščih in ne več na Slovanu ali Partizanu Vič. Izpeljana sta bila dva tečaja za začetnike, seveda za moške in ženske skupaj, sodelovali pa so delavci iz vseh ljubljanskih tozdov.
Tečaje je vodil Janez Pogačnik iz OGP, eden najboljših te-nisačev v Gradisu in učitelj tenisa.
Tečajniki so bili s tečajem zadovoljni, nekateri pa so, kar korajžno, nastopili tudi na Gradisovem teniškem prvenstvu; znanju primerne so bile tudi uvrstitve.
Spomladi bodo tečaje ponovili, če bo dovolj kandidatov, pa bodo speljali tudi nadaljevalnega.
C. P.
Najboljša med dekleti Lojzka Lešnik.