—   65   -
Lloydov dopisnik p in njegova
stranka.
Pravicam slovenskima naroda protivni dopisnik p iz Ljubljane je unidan po stari navadi v Dunajskim časopisu, „Lloyd" imenovanim, spet toliko laži in toliko hudobnima natolcevanja na vse strani nakopičil, de za dolžnost spoznamo, celo pismo dopisnika p, neutrud-Ijiviga zastopnika svoje stranke, bravcam ,?Novic" v poslovenjeni besedi na znanje dati.
Poštenost nam ne dopusti, s takim človekam, ki je že toliko nesramnih laži iz Krajnske dežele svetu oznanil, se pravdati, zatorej smo že zdavnej v „Novi-cah" rekli, de se nikdar več ž njim ne bomo pečali. Ker je pa v dopisu od 30. sušca spet toliko černiga žolča čez mnoge naprave nase domovine razlil, smo dolžni, enkrat celo njegovo pisarijo Krajncam in sploh Sloven-cam, od konca do kraja, na znanje dati, de bojo vsi poznali dobriga prijatla! Po tem bomo od verste do ver-ste dokazali in razjasnili njegove laži in zvijače, de bojo bravci sami razsodili: kaj je resnica, kaj je laž. Poslovenjeno se to pismo takole glasi:
Iz Ljubljane 30. susca. „p. Včerej   smo dvojen praznik  odrešenja obhajali, namreč smert nasigazveličarja in pa ;?Slovenije", ktera je bila s svojim včerajšnim listam pokopana. „0d mert-vih  nič;"   če  bo  pa,   kakor  obeta   ^Slovenija"   kadaj zopet vstala, naj po izgledu nebeškiga učenika, prinese bandero miru in ljubezni seboj.    Med tem bi utegnil se nje duh v njeni sestri ??Novicah", obderžati, ktere je c. k. kmetijska družba na noge spravila,   in ktere so svojim bravcam   za   pirhe   novico   prinesle,   de so  volitve   na Francoskim rudeče bile in  de  v Estrajhu   tako   imenovani „dobromislečit; sreberni denar  zakopan imajo.    To bode posebno kmete slišati veselilo,  zato  ker gre   govorjenje,   de imajo   oni in   duhovni  po   deželi   nar  več srcbernine   v svojih skrinjah   spravljene;   naj   se   tedaj varjejo, de ne bodo,   kakor tako zaznamovani   J?dobro-misleči" obropani.
Ljubljanski nemški časopis začenja vabivniši, pa tudi nekako ojstrejši postajati. To zadnje velja sosebno v poslednjih listih od nekiga sostavka, v kterim sre-dišni odbor kmetijske družbe tukajšnji hranilnici njene pregreške odkriva in ji očita, de ni hotla kmetijski družbi na zemljiše, ktero še popolnama šest oralov ne obseže, 4000 gold, posoditi,   ampak je terjala   še več
poroštva za posojilo. — Zastran tega pričakujemo se odgovora hranilnice; to pa že zdej vemo, de kmetijska družba, kar premoženje vtiče, se ne znajde v nar boljših okolišinah. Zakaj je pustila iz rok lastnino >?Novic", ktere bi ji bile pri dostojnim ravnanju lahko 1000 gold. dobička na leto vergle in jih je prepustila svojimu tajniku in tiskarju brez plačila, ktera sta jih, se ve de, berž ko ne iz goliga domorodstva(T) prevzela. Pretresovavno razjasnjenje gospodarstva kmetijske družbe od tega časa, kar ;,Novicea izhajajo, bi bilo gotovo vsacimu znaminivo.
Ne morem se zderžati, de bi prostorčika besedam gospoda ministra pravice od 31. oktobra p. 1. tukej ne privošil, zato ker moje domorodce zadevajo; tako se glase: 5;V moritvi in pobojstvu stoji Krajnska dežela, v kteri se imenovanih hudobij med vsimi hudobijami IS od sto pripeti, na pervi stopnji. Tudi ne eden tistih junakov, kteri imajo ljubezen do domovine ali do slo-venskiga naroda, vedno na popirju in v ustih, se do-sihmal še zmenil ni, de bi bil ta madež le količkaj izbrisal ali saj zagernil, akoravno niso Krajnci ne peso-glavci ne razbojniki, ker pri njih so žalibog! pogostne ubijanja večidel žalostni nasledki pijanstva; kar se Krajncu očitati zamore, je, de pri bokalu vina serčno-sti iše; če le kej maliga v glavo dobi, ni, kakor drugi narodi, zidane volje, ampak on začne zabavljati in se pretepati, in dopernaša hudodelstva, kterih bi trezen nikoli ne bil dopernesel. Ljudski pisavci, uče-niki, častiti duhovni in vi vsi, ki pravite, de ste za blagor krajnskiga ljudstva vneti, tukej začnite ljudstvo omikovati in zaslug boste imeli pred Bogam in ljudmi več, kakor po tisti poti, ktere ste se doslej za pov-zdigo narodstva deržali.
Nek dopisnik iz Ljubljane oznani časniku „Wan-derer", de je bilo k napovedanimu pervimu zboru kmetijske podružnice Ljubljansko-Verhniške 13. marca tako malo udov skupej prišlo, de so se mogli pomenki zbora opustiti. Nek ud podružniškiga odborstva zagovarja scer prostoserčno v ;,Novicah ta primerik s tem, de pravi: de udje niso povabila prav razumeli, mi pa smo od več strani zvedili, de se udje zato niso tega zbora vdeležiti hotli, ker se je jela kmetijska družba sloven-skiga razploda (jslovenische Propagande) poprijemati.
Zastran predloga, ki ga je 55Sudslavische Zeitung" zastran Porusenja storila, so se ljudje tukej smejali, le tisti ne, kterim ta misel že več let po glavi blodi, H koncu Vam moram še naznaniti, de bo v Gorici 1. prihodnjiga mesca slovensko družtvo nehalo. Tukej v Ljubljani se še derži, akoravno slabo ; tukej je pa tudi gnjezdo Slovencov." — Tako govori dopisnik p.
Mi si nočemo zastopništva ^Slovenije" prisvojiti, in čeravno nismo bili v vsim edinih misel s svojo sestro ^Slovenijo", pa vunder radi očitno spoznamo, de se je krepko potegovala za pravice slovenskiga jezika in de nikdar ni več terjala, kakor kar nam je po vstavi zagotovljeniga. Ali so ;,Novice" duh „Slovenijea podedovale ali ne, to gre le tistim razsoditi, kteri vedo, de „Novice", ki so že 5 let pred ^Slovenijo" na svitlo hodile in marsiktero grenjkouro natolcevanja pred ^Slovenijo" doživele, niso potrebovale ;?SIovenijea, de bi bila ta „Novicam" še le slovenskiga duha vdahnila. „No-vice so samostojno vseskozi svojo pot hodile in niso nikdar po vetru plajša obračale. Ce so nekterim premalo ojstre, nieo to iz nobeniga druziga vzroka, kakor zato, ker ne smejo pozabiti, de vse, kar je za ugodne in učene politikarje, ni za bolj prostiga bravca, v kteriga rokah se mnogo „Novic" znajde, in ker smo tudi gotovo prepričani, de prevelika sila dostikrat več škodje, kot hasne* „Novicect imajo visoki namen za omiko slovenskiga ljudstva in za poboijšanje njegoviga blagostanja na vse strani
-   66   -
skerbeti: tega stanja niso nikdar izpred oči spustile in ga nikdar ne bojo. Iz ravno tega namena morajo ;?Novice" tudi v zadevah jezika počasi naprej postopati, de ne strašijo bravce z nerazumljivostjo visokih ali njim neznanih besedi, ker s takim ravnanjem bi se merzilo prostimu bravcu branje. Vse drugo je za učeno množico, vse drugo za ljudstvo pisati, dokler ni v šolah podloga tistih pravil narejena, ktere nas peljejo k bolj izobraženimu ilirskimu jeziku. Naj pika ta ali uni na „Novice" — to nas ne žali, ker smo si svesti, de samostojno in neodvisno tisto pot gremo, ktero je večina Slovencov poterdila, in de samostojnosti nikdar ne bomo zatajili. Praviga se bomo vedno deržali in vstavne svobode.
Scer pa dopisnik p ne duha „Novic" ne „Slove-nije" presoditi ni v stanu zato, ker je gotovo, de slovenski jezik le tolikanj zna , de kervavo pot poti, če bi mogel vselej celi list prebrati. Taki sodniki so mojstri skazil ki k večimu le „Novičarjacf bero: ali kaj osoljeniga prinese ali ne ? Kdor hoče duh Novic poznati, mora cele brati, kar dopisnik^ gotovo ni v stanu. Kako hudobno je zavil in popačil dopisnik p novico od novih volitev na Francoskim in zakopaniga srebra! „Novice" prineso vsak teden ob kratkim nar ime-nitniši prigodbe celiga sveta, kakor vsi dragi ljudski časopisi noter do Hans-Jorgelnove J7Volkszeitung". Kar je vsi m drugim pripušeno, bo le ;,Novicam" prepovedano?! In —¦ ali sami Slovenci ne smejo zvediti, kaj se na Francoskim kuha?
Na dalje očita dopisnik kmetijski družbi, de je Krajnski hranilnici njene pregreške odkrila, in se že naprej veseli, če ji bo hranilnica zato levite brala. Kmetijska družba je odkritoserčno hranilnici svoje vošila razodela, kako naj bi ravnala, de bi deželi se v več i prid bila, kakor je že dozdaj bila. De ji bo hranilnica očiten odgovor dala, pričakuje družba kmetijska, zato ji je tudi očitno pisala, kakor se piše tudi narodski banki in drugim napravam. Cez očitne naprave naj se očitno govori, se ve de v spodobni besedi; tako pridemo v vsim naprej.
Ni res , kar dopisnik p pravi, de hranilnica ni ho-tla družbi 4000 gold. za izdelovanje kovaške in živi-nozdravniške šole posoditi; hranilnica, kakor je od konca do kraja v Ljubljanskim nemškim časopisu razločno zapisano stalo, je bila pri volji 4000 gold. posoditi, pa pogodbe niso bile družbi všeč.
Ni res, kar dopisnik p piše, de je hotla družba za te 4000 gold. le zemlji še na Poljanah zastaviti, ampak zemljiše z vsimi poslopji vred, kar je hranilnica sama na 7000 gold. vrednosti cenila. Visoke časti in hvale vredni predsednik, gosp. Terpinc je posodil po tem teh 4000 gold. na to posestvo, in je pripravljen , še več na to družbino lastnino na posodo dati, če bi treba bilo.
Ker ima naša kmetijska družba po lanjski postavno poterjeni rajtingi 25,268 gold. in 5 kraje, lastniga premoženja, se očitno vidi, kako neveden je dopisnik p, ki pravi, de družba v premoženju na slabih nogah stoji. Maloktera družba ima toliko premoženja, kakor ravno krajnska kmetijska.
„Novice" je prepustila družba zato vredniku in založniku, ker ni hotla po novih tiskarnih postavah 1500 gold. poroštva vložiti. „Novice" niso družbi ne krajcarja stroškov prizadjale v vsim skupej, — pa ji tudi niso nič denarniga dobička donesle, zato, ker družba ni nikdar imela namena po Novicah obogateti. „No-vice" tudi niso bile nikdar lastnina kmetijske družbe, ampak gosp. Biaznik jih je na svojo prošnjo po priporočilu družbe v letu 1843 od vikši dvorne gosposke v last dobil proti tem, de ima kmetijska družba nalogo pri izdajanju
Novic zaupnica vrednika postaviti. Meni je izročila kmetijska družba vredništvo, ki sim ga tudi rad prevzel, pa ne, kakor hudobni p misli, iz denarnica dobička, ampak čisto brez plačila noter do leta 1846. V letu 1846, ko je družba previdila, kaj de dajo ;,Novice" z vsimi dokladami opraviti, mi je dovolila iz čistiga doneska Novic 300 gold. na leto; če pa nič dobička ne ostane, nimam tudi jez nič dobiti. V letu 1846 sim dobil 300 gold., v letu 1847 ne vinarja, v letu 1848 pa 79 gold. in 6 kraje. Tako je tirjaia rajtinga, ker je bilo izgovorjeno, de ;?Noviee" se zamorejo same izplačati. Le moja prosta volja je bila, de so take imenitne doki a de, kakor Vinoreja, Kemija, Divica orleanska ^Novicam" priložene bile, ki so veliko stroškov prizadjale, kteri bi bili lahko moj dobiček bili, ker je izgovorjeno bilo, de iz dohodkov ;,Novic" imam jez 300 gold. dobivati. To sim dobro vedel, in vunder se nisim branil „doklad", marveč sim slavne može se sam naprosil, de so mi svoje dela blagovoljno in tudi brez plačila v prid in slavo naše domovine prepustili. 379 gold. in 6 kraje, je tedaj celo plačilo za vredovanje „Novic" skozi 6 let bilo; tedaj pride na leto nekaj čez 63 gold. — plačilo, ktero ima tudi kakšin boljši hlapec! Ali ni tedej hudobno, če dopisnik od samopridnosti govori? Kot tajnik družbe pa nimam dolžnosti vredništva Novic.
V letu 1848 pa je bilo knjige in časopise natiskovati vsacimu pripušeno, ki predpisane pogodbe dopolni. Po ti svobodni postavi je tudi gosp. Blazni k ob svojo lastnino J?Novic" prišel, ker od tistiga časa je vsak opravičen, sto „Novie" na svitlo dajati, če poroštvo plača, vrednika in tiskarja dobi. Kaj tedaj dopisnik tako neumno laja, de je družba wNovicea iz rok dala? Če kterimu ni prav, de jez ;,Novice" na to vižo vredujem, kakor mislim, de je za naše potrebe nar bolj prav, — naj se nad tem nikar ne spodtikuje, ampak naj začne sam kakšne „Novice" izdajati 9 pravico ima za to; pa ravno te pravice naj tudi meni in Blazniku ne odrekuje v letu 1850!!! Naj prevzame dopisnik p vredništvo kakšnih „Novic", in kar bo skupil, naj podari kmetijski ali kakšni drugi koristni družbi; — in slava! slava! mu bo donela po slovenskih krajnah.
Dopisnik p bi rad rajtingo zvedil kmetijske družbe od začetka „Novic", gotovo zato, ker misli, de odbor krivično ravna! Hudobni nevedež bi bil pri pervim človeku lahko zvedil, de rajtingo kmetijske družbe vsako leto dva poštena moža ces. kralj, deželniga računstva pretresata in de se rajtinga vsako leto ob-čnimu zboru predloži in po tem očitno v natis da. Nesramno je, de tak človek, ki je od noge do glave lažnik in hudobnež, in ki si ne upa svojiga ime'na pod to podpisati, kar piše, ampak se le pod zmišije-nimi čer kam i v berlogu skriva, se prederzne napadati pošteno družbo ali družbini odbor, ki vse, kar dela, dela po sklepu občnih zborov.
Na dalje očita dopisnik p, de si slovenski pisavci clo nič niso prizadjali, madež Krajncov izbrisati (aus-ivetzen) ali saj pobeliti, kteri jim je bil po besedah ministra pravice izgovorjen, ko pravi , de na Kraj nsk i m je v primeri nar več ubijavcov. Kaj — prašamo dopisnika p — bi bili imeli slovenski pisavci storiti, de bi bili ta madež izbrisali? Ali reči, de se je minister lagal, ko je to govoril? Minister je žalibog! resnico govoril — in slovenski pisatelji niso v stanu do-pernesenih del v nedopernešene spremeniti in ubite spet k življenju obuditi! Kar je, je — Bog flaj! de bi prihodnjič drugač bilo. Mi smo že tavžent-krat rekli: prave izreje otrok in sol po deželi nam manjka. V tem leži vzrok sirovo s ti ljudstva, ki se pa ne bo dala poprej odpraviti, dokler ne bo omika
prešinila
-   67   -
prešinila kervi nekterih rodov. Hočete pa ljudstvo omi-kati, dajte mu po lahki poti, brez velicih stroškov iz Djegoviga žepa, koristne šole in preskerbite mu dobro izrejo — učite ga v njegovim maternim jeziku, ki se serca prime, brez de bi mu glave težil, — naredite z eno besedo pri nas dobre slovenske šole! Kaj pomaga vse pisanje v časopisih, ako jih ljudstvo ne bere, ker še brati ne zna? Keršanski nauk v cerkvi tudi ne more vsiga storiti, — zato je hudobno, duhovnim očitati, če ljudstvo potrebne omike nima!
Potem napade dopisnik p spet kmetijsko družbo, in razodene v svoji hudobii, de se jeperviga zbora Ljubljanske podružnice zato tako malo udov vdeležilo, ker kmetijska družba začenja slovenska plodnica biti!! Kmetijska družba ima s kmeti in s kmetijstvam opraviti. Ce hoče svoj namen popolnama doseči, mora govoriti in pisati v tistim jeziku , ki ga vsi naši kme-tovavci razumejo; če tega ne stori, je družba jalova etvar. To spoznajo vsi previdni in pošteni udje kmetijske družbe, to je očitno spoznal nadvojvoda Janez, to je pohvalilo ministerstvo kmetijstva — samo dopisnik p in njegova stranka očita ravno to družbi, kar je njena dolžnost. Ce podružnice po deželi ne bojo v domačim jeziku se pogovarjale, ne bo prišlo veliko kmetovavcov v družbo — in podružnice ne bojo koristne. Scer pa družba nikdar ni sovražne besedice zoper nemški jezik zinila , čeravno mu — z oziram na imenovani družbini namen ¦— prednosti pred domačim slovenskim dati ne more in ne sme.
Tudi „Su d sla vi sne Zeitung" ne najde milosti pred dopisnikam p, kteri podklada, de je naklep storila, avstrijanske Slovane pod Rusa spraviti! Spet taka laž, kakor vse, kar je dosihmal še dopisnik p pisal. Braniteljca slovanske ravnopravnosti je, zdražena po nekim časopisu, gotovo v šali rekla, ali kakor Nemec pravi „hat sich einen Jux gemacht" de naj, če že morajo Slovani edini pismeni jezik imeti, si izvolijo rušo v sk i jezik za pisanje! To čerti dopisnik p, kakor de bi bila hotla „Sudslavische Zeitung" nas pod Rusovski koš spraviti!! Smejali smo se zares v Ljubljani , pa le zavolj tega, de so čez ta šalni predlog jugoslavenskiga časopisa veči del vsi nemški časopisi tak hrup zagnali, kakor de bi bili obnoreli.
Z vidljivim veseljem oznani poslednjič dopisnik p, de bo slovensko družtvo v Gorici jenjalo , čeravno je že jenjalo — in se veseli, če bi se ravno taka tudi z Ljubljanskim slovenskim družtvam zgodila, ktero, kakor pravi, tudi na slabih nogah stoji. Ne vemo, ali se bo to veselje dopisniku p kmalo zgodilo, ali ne, — to pa vemo, de družtva na Slovenskim, ki naj se neutrudljivo pečajo z omiko slovenskiga jezika in z povzdigo slovenskiga slovstva, so potrebne in koristne družbe, kakor skušnja uči. Ce bomo takih domorodcov čakali, kakor je p, de bojo za ljudstvo kaj pisali, bomo dosegli Metuzalemovo starost! Scer pa ne vemo, kaj če p s tem reči: de je Ljubljana gnjezdo (Herd) Slovencov, Ljubljana je po „geografii" s redi še slovenskih dežela, le škoda, de tudi scer ni. —
Naj iz vsiga tega bravci zdej sami sodijo: ali je lažnjivost ali nesramnost dopisnika p veči «— na vsako vižo je hudobija njegova edina vodnica.
In take prijatle ima krajnska dežela, zato ker ji je Bog slovenski rod za prebivavce odločil! Taki prijatli čemijo našo domovino po vunanjih časopisih. „Po govorih in delih jih boste spoznali."
Vrednik.