GOSPODARSTVO Godina I. — Broj. 7 LA ECONOMIA 3. septembra 1926 GLASILO SLOVENSKIH PRIVREDN1KA U JUZNOJ A M ERIČI Organo de la inmigraeion productora Eslava en Sud America IZLAZI NAKLADOM. — Edicion de la Časa EURASIA; BUENOS AIRES. — Calle Nueva York 3363 PRETPLATA godisnje (por ano) $ 3.00 m|n. — Inozemstvo (exterior) Dolar u|s 1.50.— Polugodisnje (por semestre) $ 1.50 m|n. •— Inozemstvo (exterior) Dolar u|s 1.—. Naslov uredništva i uprave. i Direccion de la redaceion y ad- Adresa redakce a administraee ! ministracion: Ing. C. JEKOVEC, Buenos Aires, Calle Nueva York, 3363 Mali og-lasi DOMEK NA SPLATKY o dvou svetnicieh, kuehyn atd. galerie, vše z materialu prvotfidmho, vše vydlaždeno i ohraženo, proda se za $ 3000.— na hotovosti a $ 2400.— na mesieni splatky.. Blizši calle Concordia 5231, Villa Devoto. MUCAMAS a buen sueldo se busean varias para familias in- glesas. M. Suchan, Bolivar 171. TRAJES sobre medida, a pre- cios economieos. Sastreria P. JU- RENA, Suipacha 879. TRAJES sobre medida, a pre- cios espeeiales. — Sastreria JOSE SVETIjV, Ayaeucho 1524. VZHODNA KOUPe CHACRA v Paraguayi u V. En- carnacion, 25 hektaru, 13 ha ob¬ delano, 1 1|2 trtiny, 8000 kusu mandioky, 12.000 česneku, zbytek kukuriee, pšenice, ječmen, voj- teška, burske orišky, cibule, len. Obytny dum pet mistnosti, dva galpony, lis na cukr. tftinu a veš- kere nafadi, staje, kurnik na 250 slepic, eorral na 100 prasat, 400 ovoenyeh stromu, potah, etc. pro¬ da se nasledkem odjezdil do Evro- py,- Cena m$n. 6000.— argentins¬ ki eh. Bližši u fy. M. Suchan, Bo¬ livar 171. SPOLECNIKA hledam se $ 700 na quintu bliže Bs. Aires v najmu s kontraktem na 3 roky, dobry vydelek. Bliszi u p. M. Suchan, Bolivar 171. DVA STAVEBNI KOVAftl' ble¬ da ji se do tovarny v provincii. Hlaste'se jen starši dobre osved- čeni odbornici. Plat 80-90 cts. za ; hodinu, cesta se hradi. M. Su- ( chan, Bolivar 171 KOVArE dobreho na vozy a j hosp. stroje do prov. Rioja, stala j prače, bleda M. Suchan, Bolivar 1 171 I _;_;_ ■ ■ SIRVIENTA que šepa cocinar, lavar y planchar para matrimonio solo, se busca. M. Suchan, Boli¬ var 171. ZA UČELEM SNATKU hledam vdovu od 30 do 45 let, samostat- ne hospodarstvi, dobra povaba. Bližši sdeli M. SUCPIAN, Boli¬ var 171. POZORj zase vyhoda! Již jsou zde nove yzory jarnicb a letnich modnich panskych latek prvjii jakosti! Obleky na mirne mesični splat- ky presne dle miry zbotovuje. G. Drapal, San Lorenzo 377 I.p. 7 % kvadry po Defensa od Plaza Mayo. Dr. Angel Conlich Medico del Hospital Rawson Ha trasladado su consultorio a: Rodriguez Pena 274 U. T. 38, Mayo 1711 Consultas de 3 a 6. MEXICO 990 H. POSCHODI V LEVO POKOJE PRO 1 NEB 2 PANY SE STRAVOU r Gra^jevno produ;eee-Osnovano 1912 fk. GOBICH SItio de Montevideo 660 - Lanus F. C. S* Proračuni, načrti i gradnja kuča za obitelji, chalea, dvora¬ na, skaladišta, mostova, željeznica itd. Špecijalista za železni beton (cemento armado) — Dvršilo več opetovano kuče do devet spratova. Male obiteljske kuče grade se na umerene mesečne obroke. ... Zaposluje najbolje naše inženjere i druge strukovne sile, ||l| te isključivo naše radnike. Kad radi dobro naša tvrtka, za- |jj radi dobro i naš radnik-iseljenik. Željene informacije i podatke možete dobiti usmeno iii pis¬ meno na gornjem naslovu. PREDVODITELJIMA KOLONIJE S O VE I ONE SR ANE KORDILJERE Mi smo več u 5. broju apeli¬ rali na one, koji su bili odlikova¬ ni redom Svetoga Save u ime budučih koristi, koje tobože do¬ movina može da očekiva od njih. Danas naš apel opetujemo ne sa¬ mo na nje, nego na sve one, koji strašnim gospodarskim stanjem u domovini dobivaju priliku i duž- nost, da pristupe delima. Da se ne radi o praznim reči- ma, nego o veleteškom položaju, rnogu se overiti, ako pazljivo pro- čitaju izvadak govora naših pri- vrednih organizacija, objavljen u uvodnom članku. Taj opis poka- zuje stanje, kakovo je bilo več pre nego su došle teške elemen¬ tarne nereče. A sada je došlo na našli domovinu još i to! 200.000 jutara zemlje pod vodom i 2000 milijuna dinara štete! A sudeči po dosadaš njim ves- tima u domovini, pomočna akcija idevrlo sporo. Vlada sama dala je jedino 2 ili 5 milijuna, na 2000 milijuna štete. Dosele jedini uz- višeni primer dao je naš Vladar, koji je doprineo i to odmali, sa 1.200.000 dinara. Kakovu to nesreču znače ove nezgode na našu domovinu, jasno nam bude tek, ako uzmeno u ob¬ zir sledeče: čitava lirvatsko-sla- vonska privreda, to jest svi nov- čani zavodi, sva trgovina, sva in¬ dustrija i sva poljoprivreda u Hrvatskoj i Slavoniji predstavlja glavnicu od 2300 milijuna. Ako si mislimo štete od poplava skon- eentrisane na te dve zemlje, znače toliko, ko da bi bilo u Hrvatskoj i Slavoniji izginulo sve: sve ban¬ ke sa palačama i glavnieom, sve tvornice sa Strojevima, surovinom i zalihama, sve trgovine, svi znat- lije sa svim zlihama i s vini kapi- talirna, sva poljoprivreda sa za¬ lihama, blagom, stvojevima itd. itd. dakle pogotovo celokupno uništenje! Sada je došao momenat za »predvoditelje« kolonije! To tim više jer široki slojev! radništva i zemljodelaca ovgje trpe pod tako teškom krizom, da i uz najbolju volju nemogu doprineti više, ne¬ go samo toliko, da izraze tu svo- ju dobru volju. Red je dakle na onima, koji zbilja mogu da do¬ prinesli! Čujemo, da ima jedan skup naših zemljaka, koji bi bili voljni, da suragjuju kod te akci¬ je, u koliko im dopuštaju mjiho- ve skromne sile. Mi več unapred predpostavljamo da če nači oda- ziva i porazumevanja sa strane onih, kojih se tiee. 2 GOSPODARSTVO No. 7 URUGUAYSKA REPUBLIKA PRIZNALA SOVJETSKU RUSI JU Dne 20. do 24. augsta izmenile su nruguayska Vlada i g. Litvi- nov, ruski ministar inostranih de¬ la vrstu nota, na osnovi ko jih je Uruguayška Republika priznala »de jure« Sovjetsku Vladu. Ovu zastupao je u Montevideu g. Boris Krajevski, koji vodi u Buenos Airesu važnu rusku trgovačku agenciju. Ta je samo od Nove Go¬ dine do danas nakupila u Argen¬ tini i otpremila u Rusi ju za preko 9 milijuna dolara koža. (Altro che naše »Povlaštene Trgov. Agencije«, koje neka idu u ško- lu kovini vražjim bolševieima!) Glasilo sovjetske vlade »Izvest- ja« izražava nadu, da nece dugo trajati, pa da če i ostale jnžno- amerikanske republike slediti pri- rheru Uruguaya te priznati Rusi- ju. U Rusiju pošlo je mnogo ov- dašnjih izletnika, koji če vlasti- tim očima moči posmatrati sa- dašnje stanje n tom največem slo- venskon državnom organizmu. Megju inima nalazi se u Rusiji i g. Le Breton, bivši ministar za poljoprivredu, te če po svoj prili- ei na osnovu njegovih izveštaja argentinska vlada odlueiti po pi¬ tanju priznanja. A Jugoslavija? NA RUBU GOSPODARSKE PROPASTI «Gospodarstvo» nije bilo osno¬ vano za šalu, niti je posvečeno bez ozbiljnog uzroka samo gos- podarskom prikazivanju prilika megju iseljeništvom i doma. Iseljeništvo u koliko čita, čila večinoma, samo političke novine is stare domovine,, doznava samo ono, što je na površini, a zato zna večinoma samo za «proble- me», o kojima se natežu politi¬ čark Oseča kobile posledice tog političarenja, ali iz političkih no- vina ne doznaje za prave uzroke tih pojava. Iseljeničtvo treba, da se lipoz- na sa uzrocima tog stanja, da bu- de na čistil, koji su krivci tih pojava i zašto su takovi krivci moguči. Zato uvele podudaramo važnost, da se posveti sva pozornost gos¬ podarskim pitanjima, i radii oko njihovog rešavanja. Danas liočemo navesti glas, ne pojedinih gospodarskih novina, nego gospodarskih organizacija, u kojima suragjuju takogjer na¬ ša brača, naše obitelji u domo¬ vini. Taj glas je najozbiljniji do¬ kaz, da je postupak i stanovište «Gospodarstva» pravilno, da tre¬ ba gospodarskog rada, da treba pojave u našem javnom životu početi vrlo ozbiljno proučavati sa gospodarskoga stanovišta. U nastavku objavljamo u iz- vadku govore nekojih predstav¬ nika naših privrednih organiza¬ cija i krugova, izgovorene prili- kom velikog privrednog zbora u Zagrebu, dne 30. maja o.g. Na taj Zbor došao je ministar financija, dr. N. Perič, da od privrednika samih dozna, kakovo je privred- no stanje u Hrvatskoj. G. Arko, predsednik zagrebač- ke Trg. Obrt. Zbornice kazao je megju ostalim ovo : «Gospodine Ministre! Dozvolite da Vas u viječnici trgovaeke i obrtničke komore za- grebačke pozdravim u njezino l“ne, kao i u ime zagreb. burze, te u ime prisutnih predstavnika ovdašnjih trgovačkih, industrij¬ skih, novčarskih i obrtnih orga¬ nizacija. Prekratko je vrijeme da Vam detaljno izložim današnje teško ekonomsko stanje ovog područja i sve one mnoge razloge, koji su do toga stanja doveli, i to stanje još sada podržavaju. Sve one lijepe, poletne i korisne ideje u koje su ovdašnji privred- nici uložili sav svoj rad i znanje te su ih i putem svojih organi¬ zacija nebrojeno puta dostavili svim nadležnim faktorima imaju- či u vidu razvitak i konsolidaeiju te diznaje opčeg blagostanja i ugled naše otadžbine prema ino- stranstvu, ostale su največim di- jelom kroz godine neuvažene radi neshvačanja zvaničnih faktora za privredna pitanja kao i radi toga što su sve vodeče državne usta¬ nove, a napose naš parlamenat kroz godine iskuljučivo zaokup- ljeni rješavanjem sitnih politič¬ kih pitanja, koja su sa gledišta narodnog gospodarstva sterlina i bezvrijedna. (Tako je!) Mi ne po¬ litiziramo, nego .samo tražimo rno- gučnost eestitog rada i poštene gospodarske politike, i to nam da¬ je pravo kritike. Potraje li ova nebriga i neshva- čanje za najvažnija pitanja priv- rede i privrednog zakonodavstva, to če neminovno uslijediti paupe- rizacija da ne kažem propast na- šeg privrednog staleža, koji je najjača komponenta porezne sna¬ ge države. Stoga nije čudo da se dnevno gomilaju stečajevi i pro- vode likvidacije dobro zamišlje¬ nih i solidno fundiranih privred- 1 nih poduzeča, stvaraju legije, ne¬ zaposlenih pri čemu ujedno slabi kredit države i privrede u ino- stranstvu. Sve je ovo zlo stvoreno i po- državano lošim gazdinstvom drža¬ ve i potpuno pogrešnim poreznim sistemom. (Tako je! Več smo pro- pah! Bit če još gorje!) Nepos¬ redni i posredni poreži uvedeni su, povišivani i izmijenjivani to¬ kom posljednjih 7 godina bez sva- kog sistema, a bez svakog obzira na poreznu snagu pojedinog po- rezovnika, kao i na predmet od¬ nosno činidbe, koje su podvrgnu- te raznim dačama. Podržavati ovaj sistem znači ne samo kako sam uvodno spomenuo, uništenje poreznih objekata, nego i favori¬ ziranje jednog dijela državljana na teret drugih, čime se umjetno stvara nezadovoljstvo na račun | državnog jedinstva. (Živio! Tako je! Izjednačite poreže!) Gospodine Ministre! Mi Vas ne činimo odgovornim za dosad uči- njene pogreške i propuste, što že¬ lim naročito naglasiti, več Vas u ime ovdje šakupljenih zastupnika molim i pozivam, da učinite kraj ovom nesnosnom stanju pod ko- jim se lomi hrptenjača i najjačim privrednim ustanovama i jedini- cama, da ne napomenem naroči¬ to žalosno i kukavno stanje pod kojim stenje naš mali trgovac i zanatlija. (Tako je, propadamo! Ovako ne ide dalje!) Dozvolite da Vas ukratko upo- zorim na glavne teškoče, koje nas tiste i koje treba reparirati, ako se želi več jedanput ozbiljno pristupiti ekonomskoj i socijalno- političkoj konsolidaciji naše zem¬ lje. Tražimo stoga potpuno izjed- načenje i sniženje neposrednih poreza u cijeloj zemlji po princi¬ pu proporci jonalnosti tereta. Tražimo, da se sve državne tro¬ šarine u cijeloj državi podjedna- ko izravnaju i podvrgnu reduk¬ ciji. Tražimo da sc sinze dosadašnje previsoke takse. Tražimo temeljitu i stručnu re- viziju carinske politike. Tražimo radikalnu reviziju eje- lokupnog poslovanja uprave državnih monopola. Tražimo, da se pojednostavi pravilnik u prometu sa devizama i valutama. Tražimo svestranu re¬ forma zakona o državnom raču¬ novodstvu napose glede sistema raspisivanja, oejenjivanja i iz- vršenja dobava za državu. Traži- 'mo da se uzakoni načelo da držav¬ nim dobavlja čima mogu biti samo legalni trgovci i poduzetnici (ta¬ ko je), te da se isključe sva ona lica koja imaju izravni ili neiz- ravni upliv na one funkcijonare : koji o tim dobavama odlučuju. Tražimo, da se ujednpstavi i pojeftini cio administrativni i sudski postupak, a naročito da sc ne čini ovisnim zametanje i pos¬ tupak od prethodnog naplačivan- ja državne takse. Tražimo, da se kod sklapanja' trgovinskih ugovora predvidi i pružanje pravne pomoči navlasti- *to o izvršenju ovršnih rješenja obraničkih sudova. Ovo su naše glavne tražnje, a pojedinosti i njihovo obrazloženje izvest če Vam predstavnici ovdje. zastupanih pojedinih privrednih organizacija. Tražimo, da se parobrodarstvo oslobodi svih poreza i taksa. Ja, kao predsjednik komore ne mogu prepustiti da Vas ne opozo¬ rim g. Ministre, da je nestalo one mogočnosti zarade, na temelju koje su pr opisani svi ti nesnosni poreži, pa slušajuči dnevno op- ravdane žalbe svih privrednih krugova molim A as gosp. Minis¬ tre, da hitno sa svom energijom reformirate i ublažite ove terete. ako ne želite biti svjedokom na¬ še gospodarske mine. (Tako je!) Gospodine Ministre! Mi smo imali čast pozdraviti u ovoj viječ- niei Vaše prešasnike. Mi smo od njih culi mnoga obešanja od kojih je vrlo malo realizirano, (Nismo nista dobili svi su samo obečava- li!!) pa se nadamo da se to ovaj put ne če ponoviti i da ovo sto Vam iznosi privreda ovili krajeva na moja usta, bude našlo kod A as obzira i razumijevanja. Dobri gla¬ sovi, koji su pretče Vašeg dolas- ka tvrd su nam jamac, da če ovaj Vaš dolazak značiti novu eni za našu privredu. Zalival jujuči Vam na sasluša- n ju ponovno Vas pozdravljam.« G. M. Crnadak, glavni ravna¬ telj «1. Hrvatske Štedionice» u ime novčanih zavoda naglasio je pred ministrom, kako sveukupna naša privreda stenje pod nepod- nosivim teretima našeg poreznog sistema. Sve se nalazi u rasulu, jer poreži uzimaju sve. Pol o vin a naših dioničkih društava pokazu- ju pasivne bilance uslijed teskog zastoja u sveukupnom ekonoms- kom životu, što če neminovno dovesti do najteže katastrofe, ko¬ ja se več danas ukazuje neizbje- živom, ako vlada ne izvrši hitno najnužnije iiblažujuče mjm- Sta bilizacija naše valute pokazuje se No. 7 GOSPODARSTVO kao silno potrebna, a jeftini ka- matnjak mora donijeti prvu olak- šicu našoj sveukupnoj produkciji. Gosp. Miroslav grof Kulmer prikazao je gosp. Ministru, kako skupoča novca i nepodnosivi po¬ reži ubijaju našu vlastitu indus- triju. Ovo stanje nije dalje pod- nosivo, jer si država ovim postnp- kom poništava svoje vlastite pri¬ hode. Visoki poreži donijet če nam na koncu konca to, da nitko više nece moči plačati poreže i glavno vrelo državnih prihoda bit če šasvim poništeno. Predstavnici poljoprivrede na¬ glasili su, da je poresko optere- čenje poljoprivrede daleko veče, KAD JE DIPLOMATA NA SVOM MESTU U ovdašnjim novinama čitamo sledeču vest: «Un anno no Brasil», por Vlas- tiiml Kybal. — El senor Vlastinih Kybal llego a Rio de Janeiro, procedente de Roma, el 9 de fe- brero de 1925, eomo ministro ple- nipotenciario de la Republica Checoeslovaea, cerca del gobierno de los Estados Unidos del Brasih El distinguido diplomatico aca- ba de publicar un libro titulado «Un anno no Brasil», que esta formado por una coleccion intere- sante de articulos, confereneias y discursos sobre Checoeslovaquia, en sus relaciones con la republica brasilena. Por lo que se desprende de es- te libro, la labor desarrollada por el senor Kybal durante su aho de permanencia en el Brasil, ha sido intensa y meritoria, y ha tendido a dar a conocer ampliamente al pueblo que representa, ya que los inmigrantes cheeoeslovacos en- nego što se to obično misli, i da su f consul general en la Argentina, poreži več doveli u pitanje mo-J Una de las, colectividades ex gučnost opstanka zemljoradnika.' tranjeras en la Argentina cuyo Od kako je pala cijena žitu, pore-j desarrollo ha adquirido propor- zi su, izraženi u količini pšenice, 1 ciones insospechables en estos ul daleko veči, nego što su bili pri j e i timos anos, es la yugoeslava, en rata i kao se porez fiksira u di- 1 yo consul general, doetor Ivo narima, to če porastom dinara iz-; Grisogono, es.quien motiva hoy našati daleko više, nego što može u opče da rodi pšenice na 1 ka- tastralnom jutru. Gosp. dr. Fran¬ gež predao je kao predsjednik Udruženja Agronoma posebnu brošura o poreskoni opterečenju poljoprivrede i razložio je gosp. Ministru sve teškoče, kojima se bori ova naša največa i najvaž- nija grana proizvodnje. cuentran una segunda patria en esta parte de Sud America, El senor Vlastimil Kybal esta ahora entre nosotros desempenan- do el mismo cargo que lo llevo al hermoso y prospero pais brasile- no, y segli ram Cn te tardaremos po- eo en tener un nuevo libro en que nos de a conocer sinccramentc sus impresiones sobre la Argen¬ tina, Prestavnih eeškoslovenske drža¬ ve dakle mogao je da napuni če¬ lu jednu knjigu sa izveštajem o torne, što je uradio na svom me¬ sa j edinim napisom i ispisom : ne godine dana. A naš 1 Jedino što če nakon par meseci moči da izda beli nepopisani arak papira, sa jedrnim napisom i ispison: »Pet godina pobiranja prinadlež- nosti u Južnoj Ameriei«. Ali, poš¬ to svaka sila do vremena, nadaj- mo se. da če tu pctgodišnjieu pro¬ slaviti bar time, da — renuncira doborvoljno, ako ga se megjutim »oni u Beogradu« sami ne sete. NALIČJE JEDNE REKLAME Megalomanija je bolest čudna ljaka, da mu potpisuju članke, i komična. Njezina je žrtva vred¬ na svakog sažaljenja, jer sve svo¬ je korake i misli posvečuje fiks- noj ideji, koja dotničnome lebdi pred očima. Tipičan primer nam dava naš ovdašnji zvanični predstavnik. Njegovi školski drugovi dr.Smod- laka i proslavljeni pesnik i neus¬ trašeni nacijonalista dr. Trešič- koje im je podmetnuo u potpis i u kojima se je zagovaralo istu ideju. I u našim starokrajskim novinama črtali smo članke na¬ ših povratnika iz Argentine i Či¬ le, sugerovanih u istom smislu. Do sada g. kandidat vodio je kampanju samo u našem novins- tvu. A sada najednom počeo ba- cati strele i iz argentinskog tis- Pavičič su poslanici, pa se prohte- j ka. čitajuči «Credito Comercial» lo i njemu da bude. Zadivljuje; broj 602 od 19. augusta o.g., na- energija, koju posvečuje oživot- 1 gjosmo na prvoj stranici sledeči vorenju te svoje fiksne ideje. Po članak: svom dolasku ovamo odmah je LA REPRESENTACION DIPLG- akaparirao sa sebe novinu «Jad-j MATICA VUCOSLAVA EN ran», samo da pojača akciju oko . LA ARGENTINA oživotvorenja te svoje zamisli. Es necesario un ministre resi en Nalazio je nekoliko doboroduš- j te de ese pais, que podria ser- nih i politički neiskusnih zem-j lo el Dr. Ivo Grisogono, actual estas breves lineas. Los residentes yugoeslavos en el pais aleanzan hoy a una cifra bastante alta, mas o menos a 50.000 personas, la mayoria de- dicados a la agrieultura, y es to¬ da ella gente lionesta y suma mente trabajadora, y es časi se- guro que un 90 % esta ya de- finitivamente radicado en el pais. Yugoeslavia nos envia sus ma- deras, entre el las el roble, que es el mejor del mundo, y si no nos envian otros produetos de importancia, es por la falta de medios de transporte comodos, y que no enearežcan el artieulo con altos fletes, lo que no tardara en conseguirse. La personalidad del consul gene¬ ral, doetor Ivo Grisogono— Hab!ar de la eolectividad yu- goeslava nos obliga a haeerlo en primer termino, de su distingui¬ do representante ant e nuestro go¬ bierno, el doetor Ivo Grisogono. El doetor Grisogono reune una serie de eualidades muy estima- bles, que hacen de čl una perso- na irreemplazable en el alto car¬ go que ocupa. De ilustre abo- lengo, sil inteligencia, su esmera- da preparacion iiitelectual y su acendrado araor a su patria, lo hacen destacarse en el cuerpp c.onsiilar aereditado ante nuestro pais. Figura politica en su pais, cs altamente apreeiado por el rey Alejandro, que le honra con su amistad personal, y ha sido ma- gistrado judicial, jefe de lino de los partidos politicos mas impor- tantes de su patria, legislador y orador de farna, pues sus vibran- tes oraciones patrioticas lo ha- | bian convertido en paladin de to- das las mas nobles causas. Su descollante personalidad, su don de gentes, sus gest os alt a¬ mente eaballerescos, le ban ga- nado un prominente lugar en la sociedad argentina. El nombramiento de un ministro residente— Tugoeslavia neeesita tener en el pajs, un' diplomatico con la je- rarquia de ministro, residente, y para eso nadie bay mas indica- do que el doetor Grisogono. Un anhelo de los yugoeslavos y de los argentinos es la instala- 1 cion de la legacion yugoeslava en el pais, y nosotros ereemos que ha llegado el momento oportuno de haeerlo, con lo que ganarian enormemente las relaciones di- plomaticas y comerciales entre ambos paises. Auspieiamos, pues, el nombra¬ miento de un ministro residente de Yugoeslavia, y veriamos con agrado que el rey Alejandro pre- rniara los importantlsimos servi- eios del doetor Grisogono hacien- do que la designacion de minis¬ tro reeaiga en el. Yugoeslavia y la Argentina es- tarian asi poderosamente unidas por la figura diplomatica del Dr. Grisogono. Objavljamo gornju reklamu uz nekoliko opazaka, «da lic bi osta¬ la ni udaljena sumnja, da mukom odobravamo» u njoj navedene tvrdnje. Jer ideja joj je sledeča: da se pošalje u neobaveštenu do¬ ni o vinu gornju novinu, pa da svo- jom trgovačkom titulom i za na¬ še prilike velikim oblikom pobu¬ di dojam, da se radi o serijoznom javnom mnenju ovdašnjih priv- rednili krugova, Megjutim smo uvereni, da če naša javnost, u koliko pozna kan¬ didata, odmah znati na čemu da je. Članak sam po sebi najbol- jim je dokazom, da kandidat ni¬ je za mesto, na koje aspirira. Jer par stupaea hvalospeva i fraza još- nije nikakav dokaz sposob¬ nosti. Odviše daleko bi nas odvelo, po¬ bijati frazu za frazom. Neka re¬ čemo samo ovo : Ako je nakon 4 i po godine poslovanja našeg konzulata od 50.000 iseljenika njih 90 % več asimilovanih, ta okolnost ne može biti poraznija za kvalifikaciji! uspešnosti narod- no-državnog rada g. kandidata. Kad več nastnpa u trgovačkom listu, pravom bi smo mogli oče- kivati od njega podroban prikaz naših proizvodnih prilika. A mes¬ to toga čitamo samo o potrebi, osnivanja poslanstva i o potrebi, da bude poveren njegovim vod¬ stvom baš on. kojemu je do na¬ še trgovine toliko stalo, koliko se cn na trgovinu razume. Da navedemo jedan praktičan primer. Za o ve 4 i po godine naša je država istupila sa svojim izvoznim proizvodima samo jedan jedini put, i to g. 1923. na ve¬ liko j izložbi uzoraka u La Plati. A to ne trudom našeg kandidata, nego jedino inicijativom, trudom i _ troskom g. Petra Kebeljiča iz Ensenade. Naš kandidat meg¬ li 4 GOSPODARSTVO No. 7 La Exposiei6n de articulos de exportacion yugoslavos en La Fe- ria Internacional en La Plata. jut im nije ni prisustvovao otva- ranju izložbe (La Plata leži - sat brzovlakom od Buenos Airesa), a kad je bio zamoljen, da objavi ti svom «Jadranu» sliku diploma, koji je vlada podelila g. Kebelji- eu, podptiro je «promicanje pro¬ pagande naše izvozne trgovine^ time, da je zahtevao, da se plati za kliše 30 peča. Sliku objavila je na to ovdašnja češka novina besplatno. A kad se je radilo o torne, da bi se g'. Kebeljiču po¬ verilo Povl. Trg. Agencija za La Platu, ubio je predlog motivaci- jom, da g. Kebeljič tobože živi- odviše udaljen, a da bi mogo što uspešna uraditi. U članku govori se, da je naš kandidat bio tobože šef jedne od najuplivnijih političkih stranaka kod nas. U koliko nam je pozna- to, bio je imenovan od Narod- nog Veča, da u Privremenoj Skupštini zastupa Balmaciju.Tom prilikom izgovorio je svoj prvi i zadnji politicki govor. A pri idueim izborima u Ustavot. Skup- štinu sretno je propao, pošto se naravski iz mesta gdje je služ- bovao, niti nije moglo nikada nista da čuje o nekakovom jav- nom radu jednog’ austrijskog su- dije. A naročito neumesno je njego¬ vo stalno pozivanje na lično prijateljstvo s Kraljem. Tom se legitimaeijom služi na nedopušte- ni način. Neka nam naš viteški vladar oprosti, što mi šilom po- vučeni spominjemo njegovo slav¬ no ime u vezi sa pobijenjem ova- kove štreberske propagande. Ali smatramo svojom dužnosti, da iseljeništvu razjasnimo, što je na stvari. Iseljeništvo treba da znade, da kraljevi održavaju veze sa pojedinim licima iz službenih potreba. Naš je Kralj jedan od najdemokratičnijih vladara, pa danomice prima narodne zastup- nike po skupinama ili pokrajina¬ ma u svrhu izravnog obaveštava- nja o prilikama po državi. Takav je bilo slučaj i sa našim kandi¬ datom, kao članom Skupštine, a kasnije kao več opredeljenim službenim organom Kraljevine S.H.S., za službu megju nama. Da je bio imenovan ko drugi, bio bi primljen od kralja on a j drugi kao što se dešava uvek, kad državni viši činovnici nastupaju na dužnost ili se vračaju sa duž¬ nosti u prestonicu. Ovoj vrsti nedopuštene rekla¬ me treba učiniti kraj. Uvereni smo, da če g. Ministar Inostra- nih Dela umeti, da zapreči, da ne bi sc njorn moglo u iseljenistvu pobuditi mnenje, da je naša državna uprava tako pokvarena pa da se trpi, da se može u svrhu protekcije upotrebljavati i ime drugog uštavnog faktora. Uvere¬ ni smo, da če g. Ministar iselje¬ ništvu dokazati primerenim kora- eima, da je za podeljivanjc tako važnih funkcija košto su naša predstavništva na strani, inero- davna samo strukovna kvalifika¬ cija i volja za vršenje odregjenih dužnosti. ; - -T^— ' ' ' . ,. I KNJIGE I NOVINE »Pravda. — Pod ovim imenom počeo je da izdaje svoju novimi* g. Vlado Todič, bivši suvlasnik »Sloge«. Prvi broj izišao je dne 25. augusta. — Mi smo u svom. kroju od dne 21 augusta javili, da čemo »Gospodarstvo« pošiljati sviin pretplatnicima »Sloge«. Poš¬ to i »Pravda« izjavlja, da če ju primati oni, koji su se pretplatilij na »Slogu«, to je njihova dužnost, da se odluče, koju novinu žele j da primaju. Jer ne bi bilo pra-j pravedno, da primeju dve. Jer i| jedna i druga izlaze na teret ij riziko izdavatelja, a ne na račun, j bogatili fondova. ČAJANKA. — Dne 29. p. m. pozvala je gdca. Delija Čop svoje prijateljice na čajanku u proslavil prve godišnjice venčanja svoje sestre Jelene, i da se dade zadoš¬ čenje gdci. M. Fredotovič, koju se je ni krivu ni dužnu zaplelo u no- vinsku diskusiju, čiji pravi uzrok je u izrabi pojedinaca sa strane . interesa »visoke dipomacije«. Ča¬ janka je u jednom i drugom obzi¬ ru ispala na potpuno zavoljstvo pozivateljiee i njezinih gostiju. »ISELJENIČKI DOM« u Puer- to La Plata. — U želji, da surag- juju sa »Iseljeničkom Zorom«, čiji je program socijalno-samopomoč- nog značaja, članstvo bivšeg društ¬ va »KOSOVO« sastalo se dne 29. p. m. na zbor, te osnovalo pod gornjim imenom društvo sa poseb- nom zadačom, da oživotvori ideju gradnje iseljeničkog doma u ta- mošnjem mestu. Upravni Odbor sastavljen je ovako: predsednik P. Kebeljič — podpred. V. Zelalija — tajnik N. Lukašovič — podtaj. J. Jakus — blagajnik A. Milat. — večnici: S. Stojanovič, A. Veličkovič, A. Lo- jo, B. Majoli, N. Naumovie, F. Lakner, a barjaktar J. Galič. Mi čemo se svratiti na o vaj po- kret posebnim člankom, jer nje¬ gova ideja zaslužuje svu pažnju iseljeništva i po drugim mestima. Za danas pokretačima iskreno čestitamo na njihovoj sretnoj ini- eijativi. 0TV0REN0 PISMO *) DON PAŠKU BABURIZZI, PRE¬ DSEDNIKU UPRAVE BIVŠE J.N.O. U VALPARAISO U ČILE «.,.porque la iniparcialidail «no consistc tampoco en dejar «de juzgar, sino en ver lo «grande como grandc, y lo ri- «diculo como ridleulo.» (Kamiro de Maeztu u «La Nacion>) Velecenjeni Don Paško: Ne dugo iza toga, kad je bio potpisan Protest radi nespretnog rešenja pitanja odlikovanja ov- gje, počele se širiti glasine, da «konsul piše kontraprotest», i svi. koji poznamo ovdašnje «prilike i ljude» očekivali smo taj kontra- protest s istinskim zanimanjem, toli u meritornom obziru, koli ra¬ di okolnosti, da če se jedna tako visoka ličnost spustitu u javnu polemiku sa svojim «podanicima». Treba priznati, da kad je iza- šla dotična »obrana«, datovana sa 15. junom u Valparaiso s onu st rami visokih Kordiljera s obala Pacifica a potpisana od predsed¬ nika J.N.O. protiv njezinih čla¬ nova na Atlantiku, da je mrša- vost njezinih argumenata iznena- dila, i iznenadila žalostna okol- nost, da se je izrabilo vašu dobru verii, pa da stavite potpis ispod nečega, što ne dosiže vrednosti ni¬ ti slabašnog novinarsko-polemie- ;nog članka, pa da takav produkt ide kao predstavka na jednog Mi- nistarskog Predsednika, glede ko- jega se je moralo pretpostavljati, da je megjutim saznao za argu¬ mente Protesta, i koji če kod prosugjivanja Protesta znati raz¬ likovati megju činjenicama, koje se navode i megju pojedinim iz- razima. nas skromnih iseljenika, koji nismo imali vremena, da na¬ ličimo visoki slog diplomatskog izražanja svog skromnog mnenja. Megjutim, kad je «obrana» več zauzela takav oblik, «pa da ne bi ostala ni udaljena sumnja, da mukom odobravamo» ono što ste Vi u dobroj veri potpisali, hoču da u vezi ovili reči «obrane» kon- štatujem činjenicu, da nijedan od sugragjna u jurisdikciji istog va- šeg stičenika nije našao za po- trebito da ga brani pred «Pro- testom», premda su oni bili mno¬ go pozvaniji nego Vi, koji živite na Pacifiku, jer ga zaista pozna- ju bolje nego li Vi tako udaljeni. Daki e po samom vašem prizna¬ nju njega svojim mukom jedno- dušno osugjuju naši državljani, njegovi stieenici, koji su po pra¬ vu i prirodi pozvani da sude nje¬ gova dela, kojih posledice, dobre : dili zle, j edino na njihove glave padaju. Ovgje, na Boci, u Berissu i Ensenadi, u Montevideu, u Men- dozi, i rosarijskoj okolici živi na tisoče i tisuče naših gragjana, pa da su te tisuče umesto Vas pot- pisale «obranu», onda bi ona zbi- Ija bila obranom. Ili onih bivših 40 Ogranaka, koje je imala J.N.O 1 . na Južnom Atlantiku! Dočim ovako, videči na njoj vaš potpis, članovi J.N.O. mora- ju osečati kao krvavu ironijo okolnost, da dolazite Vi, predse¬ dnik njezin, te branite pred nji¬ ma i orioga, koji je njih zato ba- cao na ulicu jer su se učlanili onda u VAŠU organizacijo, kad je Srbija bila — u albanskim klancima. Dočim oni, koji su on¬ da bili s njim, mogu da se iro- nieki rugaju onim naivnicima, koji su za vremena, dok još nije bio probijen solunski front, vero¬ vali — vašim pozivima. A i jednima i drugima je jas¬ no, da se je vaš drugi, zvanični, stičenik sakrio iza vašeg imena računajuči, da se radi popular¬ nosti i nimbnsa tog imena niko više neče ufati odazvati, u strahu, da se ne uvali nanj odium, da si usugjuje biti drugačijeg mne¬ nja, nego-što se tiče serijoznosti i rodoljubja tako iznad svake sumnje stoječe liee-kaošto je je¬ dan Barburica. Što se tiče Don Nikole: «Pro- test sam kaže da «kolonija ne bi No. 7 GOSPODARSTVO 5 smetala g. M-a. u njegovoj osam¬ ljenosti, da ni j e došlo do njego- vog odlikovanja, koje je upravo zaprepastilo potpisane». Ne radi se dakle o samoj osobi odliko- vanoga, nego o moralnoj strani odlikovanja, o načinu, kako se je uzelo u ruke pokus «izmirenja». Odlikovanje bilo je tako bes sva¬ ke logike, da su se ljudi nehoti- ce pitali, kakav je to «posao» po sredi, dapače culo se i konkretne svog nezavislog glasila, jer se je na rafinirani način pustilo zaspa¬ ti svaku organizaciju i jer se je Vas par prvaka s neke strane vrlo vešto izoliralo od nas «široke mase*. Sva diplomatska taktika va- šeg zvaničnog stičenika sastoji se u glavnome iz dvijuh ekstrema: prijateljskih večera sa milostin- jom blagosklonih usmešaka s je- dne strane, a iz pretnja poliei- upite dali je istina, da je Konsul j jom s druge strane. Vi i vaši mi- dobio 40.000 za to, da je pred-,lijuni imali ste prilike, da bude- ložio to odlikovanje, Jedila od te počaščeni s prvim, ali mi ov- prvih vlastnosti, koje se zahteva gje imali smo prilike, da se upo- od spretnog političara, osobito' znamo i sa drugim. Zato enačili, diplomate, je da predvigja. To kako govori Protest o prvom i odlikovanje je dokazalo, da vaš dostojnom predstavniku», bar s kandidat te vlasnosti nema, niti ove strane Kordiljere, megju oni- glede svog vlastitog dobrog imena. J ma ko ji poznadu kako stvari Njegova je zadača bila, da na- faktički idu, nije pobudio baš dje načina, kako da bude «sva- onako tragičke žalosti, kako ste kome svoje», a ne da se pole- Vi u «obrani» potpisali. miku direktno izaziva, ogorčava j Velika večina iseljenika je do- jednu stranu, a drugu ispostavlja ’ duše siromašna i «neuka», ali ona pozornosti do koje sama nikada prima od kuče pisma i čita no- nije željela doči. A na šilu se na- vine, kako dezolatno stanje je do- meče okolnost, da se za nekoga,' ma, 'kako ogroman je državni koji je na gospodarskom polju proračun, kako sterilan je naš postigao nevigjene uspehe, da mu parlamenat i kakovi su ogromni se na gospodarskom dade i za-^poreži. Ovgje trpi pod crnom doščenje pa i priliku, da nagje krizom, nestašicom rada i pod most do svoje nove države. U teškim konzularnim taksama. A svoje vreme dao sam na nadležno ( s druge strane vidi, da taj vaš mesto predlog, da se osnuje funk- «požrtvovni» stičenik prima og- eija «konsularnih savetnika», ko- romnu plaču od skoro 40.000 pe- ji bi činili neke vrste «Gospodars- ea, to je blizu jedan milijun di- kog» Veča» oko poj edinih konsu- nara, to jesto, dnevno oko 120 lata, nalik po Ustavu predvigja- peča ili 3000 dinara, koliko do- nog «Privrednog Saveta» u drža- ma iznosi mesečna plača bolje vi. Mislim, da bi svi uzeli kao naj- j plačanih činovnika. Pa nije ču- logičniju stvar na svetu, kad bi j do, da je taj svet tako drzak, Don Nikola bio odlikovan sa pred- pa da se pita, da li taj državni, dakle plača vašeg stičenika? Ako se ne varam DVA MILJUNA PE¬ ČA, to jest bar ČETRDESET MI¬ LJUNA dinara. Pribrojimo torne j oš troškove neracijonelne držav¬ ne uprave, dok se gornju svotu pribere u obliku poreza itd. pak možemo mirno računati, da u do¬ movini 50 miljuna kapitala mora dati sav svoj godišnji dobitak za uzdržavanje samo tog jedinog svog činovnika. U praksi znači to, da jedan broj hrvatkih Seljaka, ili malih trgovaca ili obrtnika koji ukupno poseduju 50 miljuna, mora dati sve do posljednje pare, da može vaš štičenik ovgje tako «požrtvovno» za taj isti narod raditi. Pošto megjutim taj broj ! privrednika ipak mora da živi od nečesa drugoga nego od uzduha, znači, da ako se uzme još drugi skup daljnih 50 miljuna kapita¬ la ostaje obojici jedan celi posto- tak, neznam dali za to da gladi poumru ili za put u Ameriku. Tako da kad bi Vaš štičenik iz- našao tako jedno visoko odliko¬ vanje za Don Nicolasa, da bi taj našoj privredi darovao 10 do 15 miljuna peča, to jest nekih 200 do 300 miljuna dinara glavnice, j to bi naša privreda tek dobila kapital za kamate, koje troši na¬ rod za uzdržavanje tog gospodi- na, od kojeg bi se punim pra¬ vom moglo zahtevati još i dru¬ ge uspehe, ako bi hteo imati pra¬ vo na poslaniško mesto. Evo, don Paško, to je jedan od naših argumenata, koji su nam dali pravo, da smo zahtevali od starije vlasti, koja je odgovorna za trošenje državnog novca, da ga makne s mesta, na koje ga je 1 postavila. Toliko za danas. Pišem Vam | javno, jer mislim, da pitanja, ko¬ ja se tiču javnosti, treba javno raspravljati, da se prepreči e da ne bi ih se zabašurilo a ne da- valo niti onima «dole» niti onima «gore» rog za sveču. ■ U Buenos Airesu, 5 augusta, 1926. Pisao i potpisao: Ing. CIRO JEHOVEC Poslovgja bivšeg Centra J.N.O. za Južni Atlantik «Jadran» i član kolonije na. Atlantiku. ! *) Opaska uredništva: Pošto je ovo Pismo pobudilo znatnu pažnju, a broja 5 više nema u zalihi, i u želji, da dogje u ruke i mnogobrojnim pretplatnicima «Sloge», koji nisu primati naše novine, to smo odlučili, da pismo ovgje ponovo natisnemo, osobito jer če biti, tiskarski ispravljeno i sa našim slovima mnogo laglje čitljivo, nego je bilo u 5. broju. Ako nekoga zanima tekst. Pro¬ testa i Kontraprotesta, o kojima se u pismu govori, neka nam javi, mi čemo dotičnom besplatno do- poslati br. 6. «Sloge», u kojemu je oboje bilo objavljeno. sedništvom ovakove inštitucije, a da bi ovako tek bio prenesen u realnost sav upliv njegovog ime¬ na, na gospodarskom polju. Kad bi njegovo ime poduprlo u tu- gjini glas naših izvoznih proizvo to je od njegovih poreza uzdrža- vani činovnik prema torne i ra¬ di. Dapače je tako drzak ,da je mnenja da kad bi taj činovnik radio tako, da bi od rada i krva¬ vi znoj znojio da bi bas nekako da, a u domovini izvoznicima da- izvršio svoju dužnost. A ja vrlo valo lekcije zbog dosadašnjeg j dvojim, da tog prava iseljništvo besmiselnog načina rešavanja po- rudžbi iz tugjine. Navagjam ovo -samo kao jedan slučaj, da ima u novim vremeni- nia i praktičnijib načina za pre- dobivanje ljudi, nego ih je imala Austrija za svoje pisar e i žan- darme. Kad bi ste Vi živeli ovgje, bi¬ li u dodiru s našim sveton, i poz¬ navali u podrobnosti prilike, onda bi ste znali, da «Protest» nije ništa drugoga nego prvi javni iz¬ ražaj latentnog nezadovoljstva s načinom, kako biva upravljano naše prvo i jedino zvanično zas- tupstvo. Da je taj izražaj zado- bio ovakav oblik, uzrokom je, jer ne bi imalto, tako kako bi ste \i imali pravo, da zahtevate od svo- ga gerenta negdje vani na Pam- | pi, kojemu bi ste godišnje pla- tili po 120.000 čilenskili peča, da radi toliko, da njegovim radom vaše poduzeče zasluži ne samo taj j iznos, nego i nekoliko više, da možete ostati aktivan. Gornju opravdanost iseljeni- čkog mnenja podupreču onim, što čete Vi kao veliki poduzet- nik sigurno najlaglje shvatiti brojkama. Zagrebačka Trgovač- ko-obrtnička Zbornica konstato- vala je, da je hrvatsko-slavonska privreda u godini 1924 radila ukupno samo sa DVA pošto do- kolonija ni je imala sve te godine biti. Koliku glavnici! predstavlja NAJSTARIJI CEŠKOSLOVENSKI NOVČANI ZAVOD M Buenos Aires B0LIVAR 171 mi boi preko Žšvnostenske Banke u Pragu največeg novčanog zavoda u češkoslovačkoj, sa glavnieom < pričuvama od preko 400.000.000 Čk. i preko JDGOSLAVESSKE BAffiE u MBRSBD (prijašnje Hrvatske Zemaljske Banke) Čuvanje novaca us 4 % ukarnačivanje Menjanje novaca po najboljim tečajevima Prodaja prekomorskih prevoznih listova uz najniže cene. f Gramofonske ploce hrvatske, srpske i slovenačke PIŠITE PO CENOVNIK VESTNIK SLOVENSKA SLOVO KIJ OMESNf HOSPODARSKE KRISI V ARGENTINE Argentina ma povest statu, kte-\ ry vašnive rad dovaži. Z toho du- vodu jsou vrhany na zdejši trh prebytky vyroby jinych statu za cenu takovou, že zdejši vyroba nemuže s nimi soutežiti. Ukazuje se tak dvoji ostri skryte v mož¬ nosti nabvti za levnou cenu cizi zboži. Nasledky toho citi se časom v jednotlivych odvetvich zdejši vy- roby, ktera nemuže vzdor nejlep- šim umyslum vlady dostati se na cestu zdraveho vyvoje. Jednou je to pestovani rvžc, podruhe tovar- ny pokrmovveh oleju s pfislušny- mi nasledky pro pestitele, jindy jsou to sklarny, pradelny vlny a jina prumyslova odvetvi a dost možna, že dojde po rade na pru- mysl textilni, chemicky, kožni, vi- nafskv, kovu a snad dokonce i cukrovary. Prirozene, ncjsou to jenom ka¬ pital uložene v podnicich sa- mvch, ktere tim prichazi v nivee. S tim zaroven objevi se nove ar¬ in ady nezamestnanych, nucenych hledati si nove obory činnosti, ktere až dosud jim byly cizi. Pokud podobna vec stiha rady delnictva prumysloveho neni to jeste zjev, ktery by ohrožoval za- klady statu. Hure je projevi-li se neco podobneho v oboru zeme- delstvi. Nemusime snad ani vysvetlova- ti co znamena na pr. ohromny po- kles cen bavlny pro jeji pestitele v Chaeu. Nebo co znamena pro tisice pestitelu burskych ofišku (mani), kteri nechaji celou lotosi žen v zemi, protože neni nikoho kdo by jim zaplatil aspoh naklad na jejich sebrani. Kdo jen ponekud zna pomery argentinskeho venkova, j i st e da za pravdu tem, kdož volaji po ochrane zemedelske vyroby a ne- bude se tež zdrahati uznati oprav¬ il enost požadavku, aby podobne ochrany dostalo se i vyrobe pru- myslove. V prištich cislech vratime se jeste k' ternto otazkam, ktere pro svou obširnost nomohou feyti pro- jednany v nekolika kratkych ods- taveich. Oh čeme zminiti se dnes pouze o navrhu, ktery ueinil zdej¬ ši poslanec Dr. A. E. Bunge na zavedeni ochranneho cla na do¬ voz olejii k pozivam. Navrh ten vyvolal znaeny roz ruch — klavne zpusobem jakym byl oduvodnen. Poukazova.l na si- tuaci pestitelu burskych ofišku, kteri by mohli dodavati svou žen tovarnam na pokrmovy olej, kte- ry svou jakosti predei i olivo\ y, nefkuli takov.y, jaky -se zde ve velke vetšine za olivov^ prodava. Do Argentiny se dovezlo za prvni čtvrtleti 10.625.000 kg. ole- je. Z toho 8.125.000 lig pochazelo z Italie. Zminene oleje jsou easto všechno možne jenom ne olivove. Obsahujit’ oleje z havlny, z ku- kufice, lnu, ba dokonce i « paž- nehtu. A pri toni ma Argentina vlastni olivove plantaže (La Rio- ja) jichž rozvoj je okrožen prave zaplavou zdejšiho trhu cizirni fal- sifikaty. Pan poslanec Bunge prmlouva se proto aby dovoz vizich olejft byl omezen zvyšenim cla a pode- pira svuj navrh poukazem na nes- mirne vyhody, ktere by tim vzeš- ly i oborum, ktere na prvni poh- led nemaji s pokrmovvm olejem ničebo společneho. K nametani o nem se jeste vra¬ time. Je ale zajimavo, že je v Ar¬ gentine možno aby soeialistickv poslanec se pfimlouval za zavede¬ ni pckrannych cel, ktere jeho so- udruzi v Evrope potiraji. A pri tom jeho stanovisko je upi ne spravne, a v naprostem souhlase se snahou o hospodafske zabezpe- pgni pracujicicb vrstev, ktere ke sve existenci potrebuji domacibo prfunysiu. UZNA ARGENTINA SOVIETY? Republika Uruguay uznala 24. srpna t. r. Sovietskou Vladu. By- lo vvmeneno nekolik tel (gramu mezi Montevideo a Leningradem a vec byla hotova. Čast argentinskeho tisku doka¬ zuje umnost aby Argentina nasle- d ovala tehož pfikladu co nejdri- ve, nebot je nemožno nechtiti vedet, že je na svete stomilionovy stat, ktery m a Svou vladu, sve za- kony a krorne toho značny zajem na styku s Argentinou. Vzpomina se pri tom na obrovs- ke nakupv sovietske hiise, ktera tu byla pred nedavnem a platila hotovymi. Dale še poukaztije lia pozornosti, ktervmi sovietska vla¬ da zahrnula argentinske tufisty pri jejich navšteve v Rusku, kte¬ re dokazuji jenom, že »čert neni tak černy jak se maluje«. Že Soviety nebyly až dosud Ar¬ gentinou uznany je snad jenom pinto, že stava jakasi diplomatic- ka limluva s Brazilii a Chile. Ar¬ gentina vsak muze jednati na svou vlastni pest a dokazati, že je stojne liberalni jako rep. Uru- gnay. FEUILLETON Ant. Konečny Jaro a dva svety Kdybych byl basnikem nebo malirem zvečnil bych tu nekoneč- nou krasu pfirody života a byti; vryl bycb v verše šumot stromb, zpevy ptactva, skotačeni mladych divek perem nebo šteteem pšl byeh nekonečne ody novemu ranu prirody 1926. Prošel bych ulicema mest i kampem, vykladni skrine s toaletama, bary, herny, lažne, nu zkratka vše kde budi j aro, zmestnal bych v me poesii. Tak to delavali a delavaji oduševneli umelci stare i nove doby, tak to PfcEDPIiATlTBIifrM Stalo se už vice pripadli, že kra¬ jane prišli doplatit $ 1.^- iia sta* re predplatne. Oznamujeme tim- to, že zvyšeni pfedplatneho na «Vestnik» tvkalo še pouze tiovych pfedplatiteib, Neni proto treba doplaceti tem kdož se pfedplaceli za $ 2.— chodiva od roku, tataž pisen, je- den a stejny typ a človek s tupou resignaci se tomu odava tak, jak by s probuzenim pfirody k novih nnt žiti pfobltdilo še všechno, Ta ulice, kteroii proebazim se mg smgje, a smeje še tftk despek« livne, že preš to že prosa a tvrabst života udelala že mbe tupce'— piaka! byeii! Ž okeri škle- bi se na me hedbavne toalety, ša- ty, desetitisicove šperky ze zlata na ozdobu uši a krku lidskycb. Uboha panička, ktera se tblik luiaviia prejitim uliee necha še vest pod paži od mladeho gentle- mana k autu a zitra kned že puj- de na jarni sezonu do Cacheutš- kyčh lazili al)y sebudia... pak zadrči auto, nekolik jeste poklon, panička jeste obrne svu j »širni« nosik a abys neztratil dojem jarni nalady objevi se na scene kine- maetograficka reklama na pesteni krasy a nejmodernejšiho jarniho liboru pro damy za ktery by se ani nebožka Eva nemusela stydet. Nškteri lide fikaji, že delnik, je proto na svete aby pracoval a jini aby za nšj mysleli, jednali a mluvili. Toto evangelium naelia- zelo ohlasu po cela, stoleti u chu- dycb ale nove rano človeka pršice se rodi, sili, mohutni. Pro nas delniky nema jaro poe- sie nema puvabu. Ba veni hofkne človeku v usteeh a krev se zpeni v žilacb když srovna tu unavenou paničku a ty naše ženy tam za OZNAMENI Rastaurace "SLAVIA" v P. S. SAENZ PEnA byla pronajata dne 15. srpna p. Františkovi Marvankovi k nastoupeni od 1. rijna t. r. No. 7 GOSPODARSTVO 7 DfKUVZDAN! DeLNICTVA PETROLEJOVfi RAFINERIE V BERISSO Dne 21. m. m. byla ukončena stavba statni Petrolejove Rafine¬ rie, ktera ma zpracovavati snrovy petrolej z Comodoro Rivadavia na gasolin, benžin, petrolej ku svlceni a ostatni produkty spo- trebni. Podnik sam znamena dfi- ležity krok Argentiny na ceste za hospodarskvm osamostatnenlm a tvori čast vladmho programu sta¬ ti se pokud možno nezavislym na cizinč, jednani sveho predstaveneho a usporadali mu dne 23. m. m. na rozloučenou malou demonstraci pri ktere mela byti tlumočena vdečnost všech československvch delnikii. Patrienym proslovem poverili pana M. Suchana, ktery ochotnš jim vyhovel a v umluvenou ho- dinu dostavil se do Berissa. Za zvuku hudby policejni ban- dy ubiral se pr&vod delnikh do Rafinerie, kde byli laskave prija¬ ti p. reditelem. Sarabanem a ce- lym technickym personalem. Častečny pohled Stavba Rafinerie, opatfena vse¬ mi vyntoženOstmi techniky, byla svefena svetozname severoame- ricke «Betlehem Steel Company», ktera za vrcbiiiho vedeni inženy- ra p. Sarabana po dvoit letech toto velke dilo dokončila. Diky jmenovanemu rediteli, pfi- teli eeskoslovaku byl po celou tu dobu zamestnan vetši počet na- šicli krajanu, ktefi svym vzor¬ nem chovanim, pili a schopnosti ziskali si veškere duvery pana Sa¬ rabana. Stavba dokončena a predana argentinske vlade a veškeri del¬ nici propušteni. Ač s bolesti opo- ušteli sva mista, naši krajane ne- mohli zapomenouti šlechetneho na rafinerii Po proslovu a dikuvzdani p. Su- ebana jmenem e eskoslovenskych delniku odvzdana p. Sarabanovi krasna kytice, d ukaz to vdeenosti a oddanosti. Pan Saraban zjevne dojat ton- to okazalosti pronestl v anglicke feči vrela slova projevuje svou j spokoj enost a diky za pfičineni s j jakym naše delnictvo prispelo ku zdarnemu dokončeni dila. Na to byli všichni pfitomni po- hosteni a za provolavani ameri- kany «Good lucke» (mnoho štes- ti) a šlovenskeho «dobre zdravi» zaznely zvuky českošlovenskych melodii, načež se pruvod ubiral zase zpet do Berissa kde se kra¬ jane rozešli. morem jimž tvrdy život vepsal na obličeji site vrasek a kterym hroudy na poli udelaly ze zad oblouk. 1926—jar!! Tolik uplynulo od smrti tolio velikeho apostola prav- dy rovnosti, a lidstvi. A kolik predce dosud nespravedlivosti a barbarstvi tolik krve již teklo to¬ lik muk a krutnosti, a znova a znova chemikove lamou si hlavy nad otravnymy plyny, znova lin¬ či Šavle, kanony pušky, znova umiraji jedni, souchotinami z pra¬ če — a jini nechavaji si ubrat sadla z lenošeni. Aeh svety dva kdy se vyrov- nate? Proč delaji z nas blazny ti novodobi svobodari? Což nejsme my delnici ani hodni vlastnim zrakem videt? Ano, vidime ty svety dva a až poznaji se lidi prače rozbreskne se nove rano, jaro noveli o žiti: Dum spire spero! Bratrskv pozdrav soudruzi, hla- vy vzburu. Mendoz* 20.|8. 26. CO VLASTNŽ BYLO S GAJDOU? Když jsme pred mesicem četli ve zdejšim tisku zpravičku, že ge¬ neral Gajda, znamy ze sve pusob- nosti v sibifskyeh legiicli, byl zbaven sveho uradu... zustali jsme zaraženi. Nechapali jsme ani dodatku, že dbvodem k tomu by- lo podezfeni, že general Gajda je hlavou » fašistiekeho « hnuti u nšs. Jakymsi vysvetlenim je proto interview, ktery otiskujeme z no- vin prš ve došlych a jenž vzbudil u nas velkou sensaci. Pražskji korespondent Secola navštivil generala Gajdu v jeho byte. Žuvnalista se tazal Gajdy na. stav fašisniit v československu. Gajda odpovedel: »Fašismus v Československu?« — Ano, pravil redaktor. Fašismus, jehož dušev- nin vudcem jste vy. — Gajda poli- ledl zehytrale na zpravodaje a pravil; »Stroj je v pohybu. Kaž- deho dne se hlasi novi privrženci. Jejich počet stoupa do tisicu. De- mokraeie hrozi zemi zničit. K to¬ mu vsak nedopustime. Budeme proto jednat drive.« — Kdy se tak stane? tazal se zpravodaj. — »Ivdo vi,« odpovedel Gajda, »mož¬ na, že brzo, možna, že pozdeji. Narod jc pohodlnv, ale schopnv nahleho vzkypeni. V každem pri¬ pade se behem dimu let fašismus v Československu uplne vyvinul, tfebas tomu Beneš nechtel.« — Beneš však prohlasil, poznamenal zpravodaj, že československy fa¬ šismus muže byti zničen behem 24 hodili. Gajda se usmal a pra¬ vil: »Všecko je možne, 3 opak. Neehme mu jelio pfesvedeeni.« Na konec nazyva korespondent generala Gajdu krotkym tygrem a srovnava jej s Mussolinim, když tento ve svem doupeti ve A illa iCanobbio pripravoval se k velke- mu skoku. Pred rozchodem se ptal redaktor generala Gajdy: Kde je Kramar?—V Riccione od¬ povedel Gajda. Snad se v neko¬ lika dneeh sejde v Cattolica s Mussolinim. RtZNE Z P R A V Y V MENDOZE SE ZAJfMAJI O PAISTEHOVALCE Vlada prov. Mendozy vypraco- vala navrh zakona na zmerni or- ganisaee činnosti «Departamenfo de trabajo». Zakonem tim deli se provincie v nekolik oblasti, pod- lehajicich zvlaštnim inspektorum.. Krome toho utvari se rady v nichž zasedaji delnici a zamestna- vatele, kterymžto prisluži rozho- dovani spornych otazek, ktere by se naskytly pri provadeni zakoni! v ochrane delnietva. Zaroveb zfizuje se urad, ktery ma byti ve primem styku s ob¬ dobnem uradem pro vyst’ehova- lectvi v Bs. As. Tim ma byti podporovan priliv vystehovalcu, kterym pro prvni čas jejich pobytu v prov. Mendo- ze ma se dostavati určitych vf- hod. INMIGRACE DO SPOJENVCH STATO Z AVashigtonu se oznamuje, že presidentovi Coolidgovf predlo¬ žen ku schvaleni kongresem navr- ženy novy inmigračni zškon pru rok 1927, dle nehož budou zmen- šeny kvoty pro ’/ystehovalce z Nemecka, Belgie, Československa, Švycar, Francie, Norvežska, Pols- ka, Portugalska Rumunska, Šved¬ ska a Vugoslavie a za' to budou zvyšene kvoty pro Velkou Brita- nii a Irsko. Ku pr. kvota nemecka, ktera dnes obnaši 51227 lidi bude zmen- šena dle noveho navrhu na 22.108 duši počinaje mesicem červencem 1927. Nasledkom tolio m uže se očeki.- vat jeste vetši priliv pnstehoval- cfi do zemi Jižni Amerikv. PETROLEJ V JUJUY Jak se ze San Pedro oznamuje mely velky lispech zkoušky kona- ne za celem hledani petroleje jis- tou prumyslovou společnosti. Pri vrtani narazilo se na bohate pra- meny petrolejove a to izborne jakosti. Prirozene, by)a tato zprava pri¬ jata tamnim obvvatelstvem s ja- sotem. ČESKOSLOVENSKU KLUB V ROSARIO porada V SOBOTU DNE 4. ŽARI V MlSTNOSTI NA CALLE SAN LORENZO Čis. 1135 TANECNI VEČlREK Začatek o 9 hod. Vstupne: Pan $ 1.50 Hudba českoslov. Bamy volny — BUFFET ——- Pouze pro krajany a jimy uvedene hosty. 8 MODERNISEBEVŽDOMf (Jihoainerican 26.17, 26) Synu uč se od Svobody rnoudfe na tom svete žiti utlum v sobe hnevu svody kterym Tvoje oči sviti. Slovem-li kdo uražl te — do uši si palce nacpi po pollčku mile dlte v posteli svou bolest zaspi. Bit se za čest? To jsou roupy ztreštenec se jimi značl Cheeš byt mužem ?-Nebud hloupy Kalhoty maš - a to stačl. Šidlo. Kolik ma čs. republika obyva- tel. — Podle urednlho odhadu mela čs. republika 1. ledna t. r. 14.244.000 obyvatcl. Podle teto približne člslice, ktera byla zls- kana pfipočltanlm pfirozenych ročnlcli prirastku obyvatolstva k vysledku sčitanl lidu z roku 1921, zvetšil se počet obyvatelst- va čs. republiky v poslednlcb peti letech okrouble o 631.000 o- »ob. VYBUCH V TOVARNŽ NA NABOJE Z Budapeštu se sdelnje, že zna- me tovarny na naboje Manfreda Weisse nasledkom explose vylete- ly do povetfl pri čemž prišlo o život mnoho lidl. Všeobecne se ma za to, že iifady oznameny počet obeti nezaklada se na pravde a jisty novinar tvrdl, že pouze prvy den katastrofy bylo ze zficenin vytaženo 14 mrtvyeh. Ztraty jsou obrovske a 10.000 delniku zustalo bez prače. Mimo nhbojfi vyrabeli se tam tež hospo- dafske stroje. KDY BUDE ZEM£ VPLNe ZALIDNeNA? V nedavno vydane knize (Lidst- vo no rozeestl) uvadl profesor, harvardske university Edward M. E a st nova čisla o osldlenl zeme lidmi. Celkovy počet obyvatelstva ^ GOSPODARSTVO na zemekouli odhaduje na 1750 milionu (Stoddartuv odhad v ro¬ če 1910 byl 1700 milionu), z nichž 710 milionO žlutych, 420 milionu. hnedjeh a 110 milionu černych. Prlrustek belochu proti, odhadit Stoddartovu, kterv počltal 550 milionu, vysvetluje se tim, že East vedle 465 milionu Evropanu počita jeste 165 milionu lidl ev- ropskeho puvodu a 60 milionu o- byvatel Pfednl Asie a severni A- friky, bez ollledu na to, patfl-li čast z nich již rase mongolske. Podle techto vypočtu stoji proti 550 milionu belochu 1150 milionu barevnych.East dochazl k usudku, že barevnl se razmnožuj! pomer¬ ile mene než beloši, v procentech podle Easta pfibyva ročne 12 promille belochu a jen 2 promille barevnych. Menšl prlrustek ba- revnych se vysvetluje hlavne tim, že bydll vetšinou v uzemlch již silne zalidnenych anebo prelidne- nych (Indic, Cina), kdežto beloši maji jeste velke možnosti ke sve- mu razmnoženi, zejmena v Aus- tralii a Americe. Na zaklade vel- mi podrobnych počtu dochazl East k zavem, že maximalnl mož- ny počet obyvatelstva na zeme- kouli je 5200 milionu lidl. East odhaduje, že tohoto počtu obyva- telstva na zemekouli miiže byti dosaženo již ve sto letech. narodu teto riše. Opojny napoj z ječmene a ovoce pripravovali si kvašenim i stari Sekove. Puvod- ne se na pivo prišlo pri priprave chleba, když ječmenny chleb ne- chali zmeknout a zkvasit. Pozdejl dali zkvasiti plimo moučnou ka¬ ši, až na konec objevili, že mohou doslci alkoholu pflmo z obill. Podle ruznych techto priprav i prldavku znali nekolik druhu piv, jež se llšila barvou i opojnosti. Zahy take zlepšovali jeho chut ruznjuni pflsadami, predevšlm vlčlm bobem, aby zhorklo. Užlva- nl chmelu zname na zapade až z doby po Pipinovi, v. 8. stol. po Kr. Že vsak ve staroveku šlo o sku- tečne, opojne pivo, vime z Myšle- nek, plsare Ani, ktery nekdy ve 13. stol. pred Kr. napsal: »Neu- ved’ se v rozčllenl v dome, kde se pije pojny napoj. Svallš se s no- hama ochrnutvma, nikdo ti nepo- da ruky pomocne, spolnstolovnlci pij 1, odejdou a feknou : Jdi si do¬ mu, když jsi se fadne napil. Bu- dou te hledati, aby se s tebou do- hovofili o tvyeh vecech, a najdon te ležet na zemi jako dečko.« PIVO VE STAROVtiKU Podle zprav antickych spisova- telu byl prvnl pivovar v egypt- skem meste Pelusiu, kde pry už r. 2017 pr. Kr. buli Osiris zavedi, varen! piva z ječmenneho sladu. Diodor tvrdl, že se egyptske pivo lahodon a silou ravnalo teme? vi¬ nu. Vyzkumne prače prof. Hroz- nelio však zjistily, že se v Babylo- ne varilo pivo již r. 2800 pr. Kr. a že napoj ten byl rozšlren n všecb Nejstarši strom sveta, — Byl jim asi obrovsky dračinee (Dro- coena), ktery nadšene popisuje Humboldt a ktery stal nedaleko mesta Orotavy na ostrove Tene- riffe. Jeho stari odhadovalo se na 5000 až 6000 let. Pred 6000 lety, piše nadšene France, bylo Ne- mecko pustinou, v nlž sldlili ne- znaml kmenove doby kamenne. lllm nebyl, slunce Recka ješte ne- vyšlo, Babylon a Ninive ješte ne- byly vystaveny, v Egypte ješte nepočal dlouhy retez dynastil, ze me byla v dobe kamenne, a ani povesti se neodvažujl tak hlubo- ko do minulosti. A tchda již žil dračinee orotavsky, vyhanel kaž- Doctor Med. N. V. MILOSLAVICH Consultas de 3 a 6 h. p.m. 417 TUCUMAN 417 U. T. 0308 Retiro ; X X ^ X XSEB9S X XI DeLNICKe SDRUŽENf v Bs. AIRES porada v sobotu, dne 11. zafl v šale «0'LIMPIA» na ulici Patricios 218 (Barracas) i ZABAVNY VEČER spojeny s TANEČNI ZABAVOU Na programu recitace, kuplety, zpevy atd. O jidlo a piti postarano. Buffet a cenna tombola Hudba slovacka — Začatek o 1|2 9 hod, večer K bojne ličasti srdečne zve: DŽLNICKfi SDRUŽENf V Bs. AIRES «Podpofte prvnl delnickou akci podporlte tim sami sebe»! Tramvaje; 10, 104, 106, 18 a 74 ČSL. KONSULAT v BUENOS AIRES 0. j. 3725[26. Hleda se: Spanyar Štefan, narazen 1879, prlslušny: Nitra, povolanlm me- clianik, svobodny. Fabian František, pristehoval se do Argentiny 1923, feznlk, nar. 15. 8. 1901 v Novych Zamkach, tamtež prlslušny. Benkovsky Leopold, narazen 7. srpna 1897 v Abraham, okres Ga- lanta, zamestnanlm feznlk, pfis- tehoval se v kvetnu 1924. Jest hledan manželkou a deckenl. Krbek Hubert, 28 let star, byd- lel posledne v Rosario de Santa No. 7 doročne špičate listy a zelena! se po staletl, co zeme kol nelio se menila jako v kinematografu, Guanchove z Teneriffy uctlvali etihodneho starce jako sveho odi- ranneho dneha, zažili kvet sveho života a videli jednoho dne podiv- ne odene muže pristavati u sveho ostrova. Byli to Karthaginci, kte- fl jiste se take obdivovali molnit- nemu stromu, ktery byl již tehda 3500 roku star. Arabove prišli pozdeji a konečne Španele v leh- kem brnenl. Tito zvolili r. 1402 strom za znamenl poznavael. Y bojlch za nimi vyhynul statečny narod Guanchu; ale jejieh och- ranny dneh zustal. Ale konečne i on zeslabl starim, a r. 1868 byl bourl smeten strom, kol nehož m Gely prehistorieke vozy, kartha- ginske trojveslice, arabske pla- chetnlky, španelske karavelly a moderni pancefove lodi. Bez teto nehody byl by snad prežil i naši kultura, nebot teoreticky, zda se, je životu! sila techto podivuhod- nych stromfi nevyčerpatelna. PRVY ČESKOSLOVENSKy PODPORUJ fCf SPOLEK v JIŽNf AMERICE Dovolujeme si ozuamiti česko- slov. verejnosti, že dne 1. červen- ce t. r. založen byl v Berisso PRVY československy PODPORUJfCf SPOLEK Gčel spolkn jest čiste vzajemne podporujlcl. Jako pflklad uvadl- me jen čast našeho programu, dle nehož hude spolek onemocnelym členfim vyplaceti 1 peso denne po dobu 6 tydnu a $ 150.-— posmrtni podpory. Spolek čita dnes na 70 členu a neustale hlasl se členove novi. Za vyboi' J. Paullk Petr Pošta jeduatel pfedseda No. 7 GOSPODARSTVO Z MEXIKA Bud’ budeš parirovat — anebo marš ven! HISTORIE CIRKEVNfflO BOJE v MEXIKU Kdo si proste pžečte dekret me- xicke vlady ze dne 3. červenee, fekne bez dlouheho rozmyšleni, že katolicka cirkev, k niz se v Mexiku hlasi 95 procent obyva- telstva, jest krute pronasledova- na. Ale ve skutečnosti neni to obyčejna persekuce, nybrž kons- tituce, ač ovšem knezi a jeptišky budou to citit stejne, at se tomu da jmeno jakekoli. President C a 11 e s pouze provadi članek 130 ustavy z r. 1917, a každy od¬ por, ncma-li byti protiustavnim Odbojem, musi se projeviti v za¬ konite snaze o zmenu ustavy. Zvlašte se to muže očekavati od katoliku, kteri v jinyeh zemich zastavaji, že vrcbnosti, ktere jsou, od Boha zfizene jsou, a kardinal Bournc v Angli mezi vrcbnosti počita i težare. Mexickou ustavou z r. 1917 se eirkvi zapovida: 1. vlastniti ne- movity majetek a miti na nem hypoteky; 2. vlastniti cirkevni budovy (kostely) nebo jakekoli jine budovy; 3. miti investovane penize nebo jakykoli jiny pro¬ duktivni majetek; 4. udržovati mužske a ženske klasterv; 5. fi- diti obecne školy; 6. fiditi a spra- vovati dobročinne instituce; i ■ vybirati pfispevky na svou (cirk- Ve) podporu mimo kostelni budo- Vy ; 8. vykonavati naboženske obfadv mimo kostelni budovy; 9. šatiti sve kneze v odev, kteri ukazuje jejich povolani. Dale knezi nesmeji kritisovati zakladni statni zakony, urady a vladu. Nesmeji hlasovati, zasta- vati ufady a shromazdovati se pro politicke ucely. Kneži nesme¬ ji dediti nemovity majetek obsa- ženy a uživanv naboženskym sdruženim, nebo dediti po spoluk nych než jsou pokrevni približ¬ ni. Žadne shromaždeni poli- tickeho razu nesmi se kona- ti na miste vefejne modlitby. Žadna politicka strana nesmi nesti jmeno označujici jeji vztah k naboženskemu vyznani. Žadny nabožensky list nesmi posuzovati vefejne veci, nybrž venovati se vvhradne vecem naboženskym. Žadne studie v naboženskych se- minarich nejsou uznavany statni universitou. tjfedni iiovoleni mu¬ si byti opatfeno než se verejna modlitebna odevzda vefejnemu uživani. Statni zakonodarstvi mu¬ ze ustanoviti nejvyšši počet kne¬ zi pro ruzna naboženska vyzna- ni podle mistni potreby. Snatky, maji-li byti platny, muši byti uzavfeny pred občanskimi ufady, ač ovšem nabožensky ob- fad muže nasledovati. Callesuv 1 ZASLANO Corpus, 23. Augusta 1926. Važeny pane Redaktor! Pomali budu už dva roky čo sam v Argentine. Ale, som tisk tisknuty v našom jaziku nečital od tej doby ako bol prekrstil, p. Svoboda «Jihoameriekebo Čechos- lovaka na «Jihoameričana». A si- ee z odporu, ktory som citil ked som «Jihoameričana» videl. Pre¬ čo? Predne pre zmenemie nazvu! Počul som totiž od jedneho važne- ho krajana, že by to bol p. Svo- voda preto premenil, že sa studel za to, že jestvuje v nazve a j slo¬ vo- «slovak». Po druhe preto ponevdč mi pri- chodilo prykrim ked’ ehvalil vo všetkych možnych a nemožnych statiacli «Colonia Dora». Som is¬ ti a snad neprehaniam, ked pi¬ šem, že to až biirelo naladu eelej čs. verejnosti tu v Argentine! Preto Vam blahoželam p. re¬ daktor, že ste založili časopis, kto- ri pravdepodobne taki, ktori neskloni hlavu pred «Molochom» v tej miere ako to vysvita z pri- padu Col. Dori a nebude vrhat v šanc špekulacie nesvedemitich špekulantov našicb krajanov, ale on bude voditkom a radcom ako by mohli čo nejrychlejšie zabezpe- čit’ svoju existenciu tuna v Ar¬ gentine. Prajem si so srdca aby sa tak stalo, a aby naš «Včstnik> či už v rdmci «Gospodarstva» či samos- tatne čim skor zmohutnel. Nazdar mu! S krajanskim pozdravom. Jan Cibnlka Corpus, (Misiones). f OLGA PULKRABKOVA Dne 24. srpna zemfela po delši nemoči a dne 25. srpna zpopelne- na byla sl. Olga Pulkrabkova, dcera všeobecne znameho p. J. Pulkrabka, pfedsedy čs. narodni- ho sdruženi. U katafalku na Chacarite, kam ji doprovodilo mnoho krajanfi a pratel, pronesl peknou pohfebni feč p. Alois Vyoral, konsularni urednik, v ktere vhodne zminil se o zesnule, upfimne čs. vlastence ušlechtile povahy a vzacneho cha- rakteru. Rečnik zakončil slovy: «Zasvit’ ji ty slun.ce zlate, zasvit’ na posledni jeji cestu a tlumoč pozdravy dalne vlasti, polibek kvetnich luhu a deeh černich hvozdu te zeme, ktera objimala jeji kolebku, ktera ji vycliovala, kterou tolik milovala a ktere již nikdy, nikdy nespatfi! — Vzkaž pozdrav jeji posledni tomu naro- dekret nafizuje dale, že všichni j možno vyhnouti se utkani. »Mali knezi musi biti mexickeho piivo- du, jinak budou vypuzeni ze zeme sekularisuje veškeru vichovu vu- chie, ktera tehdy ovladala dve tretiny produktivnich statkii v zemi, bude ovladati celi hospo- darski život a bude miti ve svich rukou všeehny liybne sily, ktere , jehož byla hodnou dceroitj utvafeji a vedou vefejne mineni, vzkaž pozdrav jeji posledni všem t. j. naboženstvi, vichovu a vefej -1 pfatelum, usuš slzy drahich rodi- liou dobročinnost. Nebylo ani' čh a sestry, a rozohni denne pla¬ men vzpominky nehynouci v Indian«, president Juarez ve t srdcich nas všech, kteri jsme ji svich proslulieh »reformnich za- znali, milovali a kteri ji nikdy a seminafe pro stat. Tato ustanoveni, jakkoli dras- ticka, nejsou tak nova, jak vypa- daji. Již »reformni zakony« z ro¬ ku 1856, listava z r. 1857 a zako¬ la na jejim zaklade vydane obsa- huji: 1. Potlačeni klašteru a kon- fiskaci jejich majetku; 2. zapo¬ ved pfjimani novieek; 3. zrušeni cirkevnicli svatku mimo ty, jež jsou uznany zakonem; 4. zvone- ni kostelnimi zvony je podrobeno mistnim predpisum; 6. hrbitovy se prohlašuji za majetek obči. Z teto sršici rady predpisu lze snadno a bezpečne usuzovati, že boj cikve a statu trva v Mexiku po mnoho desitileti. Již v polovici minuleho stoleti bylo mexickim liberalum jasno, že lidovlada ne- nežieh nebo od soukromniku ji- ! ni možna, dokud katolicka hierar- konech« snažil se sekularisaci J bec, prohlašuje kostely za statni j klašteru a nacionalisaei jejich ob- majetek a zabii'a palače biskupu i rovskeho majetku pretvoriti cir¬ kev z mohutne svestke mocnosti na instituci nouze naboženskou. nezapomeneme!» Cest’ budiž pamatce jeji! DfKUVZDANI Konstituce z roku 1857 dožila se . Rodina Pulkrabkova vzdava dik roku 1917, ale po celi čas čpel kolem ni kouf bitvy. (Pokračovani). všem, kteri jakimkoliv zpusobem projevili učast nad umrtim dcery 01gy. 10 GOSPODARSTVO No. 7 F«, calle Presidente Roča 1121. Jest hledan manželkou a 2 ditky. Kusiak František, narozen 25. 11. 1900, Male Kunčiče, okres Frydek, odcestoval do Argentiny r kvetnu 1925. Jest hledan man- želkou. Za generalniho konsula: LANG Konsularni rada. PRETPLATITI mozete se, ako Vam je to zgodnije nego pošilja¬ ti postom, na sledečim naslovima : PREDPLATNE A DROBNY ROZPRODEJ U: BUENOS AIRES: «Eurasia», Nueva York 3363 (Devoto). M. Suchan, Bolivar 171 (u Cen¬ tru grada, 1 c. od Plaza Mayo). Grubasevic Jorge, Suarez 410 (na Boci). BERISSO (Ensenada), Alberto Slovenile, N. York 4865. BERISSO. Stapic Petar, Mon¬ tevideo 493. COMOD. RIVADAVIA: Jose Antos, Y. P. F. Kmo. 3. CORDOBA: Antum Horvat, Entre Rios 2924. DOCK SUD: Lekarna Huspaur, F. Quiroga, 1181. MENDOZA: Jovan Buligovic, Belgrano 1389. MONTEVIDEO (R. O.) F. Hermann & Cia., Picdras 419 MONTEVIDEO: E. R. Ala- guich, Cerro, Barcelona 109. P. ROQUE SAENZ PEnA : Du¬ šan Svorean. RESISTENCIA: Juan Ruzic- Nezica, Col. Margarita Belen. ROSARIO: Juan L. Milicic, Cevallos 2135. TANDIL: Petar Pavlovič, Can- tera Albion. ZARATE: Jose A. Turic, Vi- lla Angus. Knjizara Grubasevic, Suarez 410 ovlastena je, da naplacuje za nas pretplatu i pribire te napla¬ cuje oglase za GOSPODARSTV O. KOLPORTBitI: Jednotliva čisla «VESTNIKA» lze obdržeti v prodejnaeh. Calle Corrientes 308 Calle 25. de Mayo 482 Š1I11II EiaiBlSI3i51Sf5IHJB13EfS15®S13J3JSI5I313I3j3!51l Un libro sensaclonal Recetas y procedimientos utiles, o Manual de la aSlud. —Noeiones teoricas y prae- ticas indispensables para preparar y cmiilear medica- mentos easeros. — Yerbas medicinales de uso constan- te. — Revela el maravilloso secreto de como una mujer puede curar a su esposo, pa- dre o hijo, del vicio de la bebida sin el conocimiento de estos. GRATIS remito prospec- to de las materias que con- tiene el libro. Pida!o a su autor: Prof. B. Muratti, Re- |j conquista 1720 (Arroyito). s Rosario de Santa Fe. — Pre- j| cio: $ 5.— |j --n EJj51SlSMSJSlSJS!31BJ5JSISEElSJ3EJSI3ElBJSJ3JS DELNICI A REMESNlCII VfTE-LI O NŽJAKE PRAGI SDŽLTE TO IHNED PANU SUCHANOVI ABY TAM POSLAL ZASE NAŠE KRAJANY! j Dr. JORGE DEL RIO Advokat I udili veškere porady v zaležitos- tech pravnich (smlouvy, pohle- J davky, mzdove spory, dlužni upi- sy, urazy, pojišteni, etc.) našim krajanum zdarma. Porady od 2 do 6 hod. Bs. Aires Bolivar 171 I. p. CENA 15 Cts. IiadioBparaty všeeh druhu dodava a opravuje za ceny mirne. Dotazy tez pisem- ne zodpovi. Lnis Hloucek, Chile 1634 Suipacha 548 - 3 poschodi Bezbolestne leceni všeeh ustnich a zubnich nemoči (hnisani okostnice) v neko¬ lika malo navstevach. Porcelanove plomby. $ 5.— Platinove plomby .. $ 5.— Zlate 22 kar. plom- by.$ 10.— Lite korunky, masi¬ vni dto .$ 20.— Chrupy zaručene prilehaji- ci od $ 50.— vyše. Ordinae od 2 do 7 hod. ZUBN1 ATELIER Or. Pfdnuel Muchnik dentista operater ' ! Calle Viamonte 2314 -1. pos. Telefon: Juncal 2447 |i Ordinuje v pondčli, stredu a patek od 2 do 10 večer. 248 Plombovani zubu del nejno- vejši methody. Umele zuby zlate i v kaučuku. Prače za¬ ručene dobra a trvanliva. IMSJSiSMSMSISMSMSISiSIS i S Cechoslovaci! Lodnf lfsfky - poukazy - Korrespondence - Rady OBRATTE SE NA NAŠI KANCELAr “MEDDA" SP0LEČN0ST PAROPLAVEBNf a OBCHODNf SARMIEI4TO 402 BUENOS AIRES VESTNIK ČESKOSLOVENSKv | importefi: p, Hermann & 0!a. • MONTEVIDEO, Plasiraš 419 | S Rozdelovna a sklad: BUENOS AIRES. Alaina 533 I S g ajgaigiEiaiaisjsiaiaisEisi5iii3iai5isiaiaisEisi3isiaEiaisi5i3iE!3i5isi5isiaisiaisisiai5iEiEia®3l3 ffofel Restaapaut “(Ipatoa Josefy Vasickove Estados Onidos 264 U. I. 37 Rivadavia 7789 Vyhodne ubytovani Latina a chutna kuehyne VŽDY ČERSTVV NAČEP TEŽ OPATitOVANl PRAGE -11 Septembra Oktobra 11 Novembra No. 7 GOSPODARSTVO F 1 LOMENA BfLKOVA 9 V PRVNI A JEDINA CSL. Specialistka a porodni asistentka ve všech ženskych nemocech DIPLOMOVANA NA KLINICE Y PRAZE A V Bs. AIRES Caiie GAZCON No. 569 0. T. 63 Aliuagro 0332 Or dimijo od 1 do 5 hod. Lekar k disposici Prijinou se pensionistky SIBISJSMJBfSMIBIBElSISISISrSJSISMLIBEiSISlSlBiSJHMISEMSMEJEEilfEliSjiiiSISISiSISiSEEISMHlo “ 3 KLEKQLSYI 1 JF ! 1 g Prof. Dra. Mladejovskeho g jest svetoznamym a nejlepšim prostredkem proti ZKORNATEIUi TEPEM nnniHii n ®j i ®p e sem z viasti do_ HUlSlriH pravi stara a osvedčena firma M. SUCHAN BUENOS AIRES BOLIVAPv 171 llll[||||||||[|||||lllll l l ll l l!l[ ||ll llll l llllilllll!llllillillllllilllllllllilllll!lllllllli!lilllHilllllllllHiiHI!IIIIHliMlllill i So&ipafifas de NavegacUta HAMBURGU SOD AMERIEflNft | HAMBURGU AMERIKA MIHI . i , — _ mamam —awiwaa —w a u^^ mi^f K^i^S^ SSSSS SSSSSSSSS SSSSSSSSSSSSS^^S flajnoviji vozni red: ANTONIO DELFSKO BADEM MONTE SARMIENTO CAP POLONIC BAYERN CAP NORTE MONTE OLIVIA wUrttemberc I KHEJGOVSKY MODNI ZAVOD VKUSNe OBLEKY $ 80 a vyše ELEGANTNI SVROHNlKY $ 75 a vyše | MoDNf KALTHOTY S 25 a vyše I dle miry | Velky vyber pravych vlnenych latek importovanych primo i z československa JO SEF SVETLV AYACUCHO 1524 I PitEDPLACEJTE A ODPORUČUJTE VŠEM t 0 BR 1 CEJTE E TE VSEM NA FIRMU Buenos Aires M. StJCHAi Bolivar 171 i šš x sxskexs sc^ x mm s: