Glasilo Občine Lukovica
Januar 2011, letnik XIII, številka 1, izid: 28.1. 2011
stran 9
Veronika Grilj, zlata maturantka
stran 13
stran 25


Novoletni koncert Godbe Lukovica
Šahisti so tekmovali
Kulturno umetniško društvo Jože Karlovšek Domžale
vabi na prireditev
POTI DO SRCA
darilo ženskam in mamicam za 8. marec in materinski dan ter poklon 20. obletnici samostojne Slovenije, koncert v »živo«,
v ponedeljek, 7. marca 2011, ob 19. uri v Halo Komunalnega centra Domžale.
Nastopajoči: Gianni Rijavec & band z glasbenimi gosti, Miša Molk, godalna zasedba Anastasia string, Anastazija in Miran Juvan, zbor-ček 200 otrok iz osnovnih šol občin Kamnik, Lukovica, Moravče, Litija, Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani, Zagorje, Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda. Vljudno vabljeni na prireditev.
Povabi svoje prijatelje na veselo praznovanje v restavracijo Marché® Lukovica!
Dodatne informacije: Marche Lukovica
Koseskega cesta la, 1225 Lukovica Tel.: 01 729 65 34,
Bozena.Zlojutro@marche-restaurants.com marche-restaurants.com
{(eut
d^o.o.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ
Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
popolna zobozdravstvena oskrba In svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob
DnSaLiliiiiic-c _ SiaL-i ill! 10, i22.b' Lukovica id. UL '7l'iS 14.t!, iiSiLi.: 041 S'il
jeni k ogledu Ijarskega muzeja.
DELOVNI ČAS:
od poned. do sobote, od 9. do 22. ure nedelja od 8. do 14. ure SREDA ZAPRTO
Uvodnik
Januar
Za nekatere najlepši mesec leta je za nami in že kar nekaj časa življenje spet poteka tako kot preostalih enajst mesecev. Pa vendar so nam ostali spomini na prijetne urice praznovanj, ki nam bodo pomagali, da prebrodimo januarsko sivino in se laže ponovno vklopimo v vsakdanji ritem. Tudi v današnji številki lahko preberete precej zanimivih prispevkov. Nekateri vam bodo obudili spomine na preživete praznike, drugi vas bodo opomnili, da delo, kljub praznovanju, ni zastalo. Videli boste, da smo tudi v naši majhni občini lahko ponosni na naše sokrajane: mlade in malo manj mlade. Slednji so v svojem življenju že marsikaj postorili in pustili svojo sled, a to nikakor ne pomeni, da nimajo več idej, energije, moči, da bi še kaj koristnega postorili. Mladi pa se pripravljajo, da bodo prevzeli njihovo mesto in nadaljevali njihovo delo. Pogosto lahko slišimo kritike na njihov račun, češ da so neodgovorni, nepripravljeni na življenje in še kaj bi se našlo. A vendar: ali smo bili mi, malo starejši, v mladosti kaj drugačni? Ne verjamem, le tehnične možnosti so bile drugačne. Nismo imeli interneta, nismo imeli mobilnih telefonov, Facebook še ni bil iznajden^ Zato sem prepričan, da bodo tudi oni, ko bo življenje to od njih zahtevalo, odgovorno in resno prevzeli svojo vlogo v oblikovanju lepšega jutri. Le dovoliti jim moramo, da nas prepričajo o svojih dobrih in koristnih idejah. Seveda, mladostna zagnanost s sabo nosi tudi zaletavost in nepremišljenost, a zato smo tu mi, ki smo to obdobje že preživeli in spoznali, da vsega pač ne moreš uresničiti čez noč. Pomagajmo mladim z nasvetom, pokažimo jim, zakaj nekatere njihove ideje morda niso uresničljive, a ob tem ne pozabimo, da je pohvala za dobro opravljeno delo bistveno bolj uspešna kot kritika malo manj uspešnih dejanj. Tako kot decembrsko, tudi to številko Rokovnjača še ureja začasno uredništvo. Delo ni lahko in ob vseh drugih delovnih obveznostih je težko kvalitetno opravljati tako zahtevne naloge. A vendar smo se jih lotili z zavestjo, da je največja nagrada dobro glasilo, ki ga bralci radi prebirate in v katerem vsakdo najde kaj zase. Naj vam na koncu še v imenu začasnega uredništva zaželim prijetno praznovanje slovenskega kulturnega praznika in vas povabim na katero od prireditev, ki bodo obeležile ta dan.
Za začasno uredništvo Stojan Majdič
VSEBINA		Slomškov bralni klub za odrasle	10
		Novoletni koncert Godbe Lukovica	13
		Gradnja objekta Avtomehanike Kveder 14	
Uvodnik	3	Življenje je napisalo zanimivo in	15
Županov uvodnik	4	čutečo zgodbo gospe Carmen Kludsky	
Gradnja prizidka k vrtcu Medo	4	Otroci	16
- prometni režim		Zahvale	17
Obvestilo organizatorjem prireditev	6	Obvestila	18
Pridobivanje evropskih sredstev	7	Prireditve	21
Odprava posledic poplav (plazov)	8	Šport	24
september 2010		Pisma bralcev	26
Zlata maturantka Veronika Grilj	9	Nasveti	27
Zima nas še ni zapustila in tudi takšne lepote nas bodo še pozdravljale
Naslednja številka Rokovnjača izide 25. februarja 2011, rok za oddajo prispevkov je 14. februar 2011.
Svoje prispevke lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva.
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; začasno tehnično uredništvo: Stojan Majdič, Nina Kodrin, Mojca Cerar; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Ne-naročenih člankov ne honoriramo.

Leto 2011
V začetku 2011. leta se na občini lotevamo vseh dejavnosti, ki so posledično vezane na novo situacijo v občinskem svetu. To pomeni, da je občinski svet že konec lanskega leta postavil odbore in komisije, ki bodo zdaj lahko začeli z resnim delom. Tokrat je vse drugače kot pred štirimi leti, ko smo odbore postavljali šele pozno spomladi, o proračunu pa smo se po-
govarjali šele sredi leta. Tokrat smo proračun že pripeljali skozi prvo branje in javno obravnavo do obravnave na pristojnem odboru za proračun in finance, zdaj pa ga bomo lahko kot predlog uvrstili na sejo občinskega sveta v sprejem in potrditev. Čeprav je finančna kriza občutna povsod v državi in se to odraža tudi na občine, opažam, da so pričakovanja občanov glede občine in proračuna nezmanjšana ali pa celo večja. Pričakoval bi, da bo sestavljanje proračuna lažje, sajbo vsesplošno razumevanje finančne situacije imelo za posledico manjše zahteve, pa temu ni tako. V največji možni meri poskušamo zadostiti vsem potrebam in obveznostim naše občine in do sedaj nam je to uspelo. Tako je občina finančno leto zaključila pozitivno in le upam, da bo tako tudi v prihodnje.
Prizidek k vrtcu Medo na Prevojah se gradi in po zagotovilih izvajalcev, naj bi bil odprt v jeseni, predvidoma konec septembra. Vrtec se gradi na povsem enak način, kot je bilo to začrtano pred volitvami. Naš namen pa je poskusiti zagotoviti zadostne kapacitete za vse prosilce. Če bi v prejšnjem mandatu upoštevali župana in občinsko upravo, bi v tem trenutku otroci že bili v novem vrtcu. Tako pač je, kot je, in gremo naprej.
Zdi se mi dobro, da sem začutil, da je pripravljenost članov odborov in novih svetnikov, da se v tem kraju tudi kaj naredi in kakšna stvar premakne; na ta način je delo veliko lažje in prepričan sem, da v situaciji, ko je volja do dela, tudi uspehi ne izostanejo. Vse drugače je,
če se samo nagaja, če je vse narobe, če nič ni dobro, če nas vse moti. Moje izkušnje so, da je taka pozicija najlažja, saj je vloga kritika enostavna in kritizira lahko vsak mladoletni otrok. Težko pa je ponuditi alternativo, stopiti zraven, pomagati in stati za projekti, za katere nisi prepričan, da ti bodo uspeli, toda narediš vse, da je temu tako. Vedno sem za vsako stvar, ki smo jo zastavili, tudi povedal, kako in zakaj tako in vidim, da večina to tudi opazi in podpira. Kdor ne želi pomagati in sodelovati, mu pač ni treba; možnost je dana vsem, če kdo ne želi, je to njegova stvar. Zame je nova izkušnja ta, da je velika skupina svetnikov pripravljena sodelovati in se o stvareh tudi pogovarjamo ter pri tem iščemo soglasje. Če ga ni, se tega ne lotimo. Če pa večina nekaj podpira, je delo lažje. Pred nami je kar nekaj izzivov, ki se jih že lotevamo. Uskladiti moramo pravilnike in predpise znotraj občine ter se lotiti nekaterih reorgani-zacijskih posegov znotraj občinske uprave in režijskega obrata. Vse z namenom izboljšati in povečati učinkovitost delovanja občine ter še bolj opravičiti vsa sredstva, ki so nam v danem trenutku na voljo. Zmoremo, zato se je vredno truditi.
Naj vam ob koncu voščim ob slovenskem kulturnem prazniku; preživimo ga lepo ter morda vsaj tokrat le za trenutek vzemimo v roke kakšno dobro knjigo, si oglejmo kakšno kulturno prireditev in predstavo, pa razmislimo morda tudi o svoji lastni kulturi. Matej Kotnik
župan
Gradnja prizidka k vrtcu Medo - prometni režim
Po podpisu še zadnje pogodbe med Občino Lukovica, OŠ Janka Kersnika brdo in Marlesom se dela na prizidku vrtca aktivno nadaljujejo.
Lansko leto je bilo že razširjeno parkirišče pred vrtcem, ki ga bodo uporabljali uporabniki vrt-
ca med gradnjo prizidka in bo v nadaljevanju služilo uporabnikom vrtca. V prihodnjih tednih bodo glede na vremenske pogoje potekala pripravljalna dela gradbišča in v nadaljevanju izdelava temeljne plošče. S postavitvijo gradbišča po projektni dokumentaciji je obstoječi dostop do vrtca omejen
in je dovoljen za gradbišče in dostavo vrtca. Občinska uprava poziva vse uporabnike vrtca, da spoštujejo prometni režim na območju vrtca in tako prispevajo k zagotavljanju varnosti.
Primož Dežman, Občinska uprava
Pošta Trojane -obnova prostorov
Do sedaj je imela Pošta Slovenije d. o. o. v najemu majhen prostor v objektu Trojane 6 (kjer se nahajata tudi KS Trojane in trgovina Arh) za izvajanje poštnih storitev na območju Trojan. Uslužbenci so si več let želeli, da se prostor poveča in obnovi. S tem bi se tudi občutno izboljšali delovni pogoji.
V lanskem letu je bil s predstavniki Pošte Slovenije dosežen dogovor, da se poveže obstoječi prostor s sosednjim večjim prostorom in da se na novo uredi tudi sanitarni prostor. V teh dneh so se že pričela obnovitvena dela. Vrednost obnove prostorov je ocenjena na okoli 16 tisoč evrov, ki jih je zagotovila Občina Lukovica, sredstva pa se bodo v naš proračun povrnila s povečanjem najemnine. Obnova prostora se smatra kot smiselna, saj bo investicija omogočila izboljšanje delovnih pogojev, obenem pa je bila nujna tudi zaradi povečanja obsega storitev. Obnove se predvsem veselijo krajani Trojan.
Tomaž Cerar, Občinska uprava
Obvestilo
Uvedba množičnega vrednotenja nepremičnin se je pričela izvajati lansko leto in predstavlja osnovo za uporabo v davčne namene in posledično na odmero davka na nepremičnine v prihodnosti. Ker gre za zapleten postopek, ki je se izkazal za pozitivnega vsaj v eni smeri in sicer, da so prejemniki poskusnih izračunov vrednosti nepremičnin ugotovili, da podatki ne ustrezajo stanju dejanskega lastništva in so bili prepričani v urejenost lastniških zadev. V veliki večini gre za primere, ko pogodbe niso bile predložene za vpis lastninske pravice v Zemljiški knjigi okrajnih sodišč. Zemljiška knjiga je javna knjiga, ki vsebuje podatke o stvarnih pravicah na nepremičninah.
Vsem lastnikom, ki so ugotovili, da nimajo urejenih podatkov v zemljiškem katastru, katastru stavb ali zemljiški knjigi priporočamo, da vpise nepremičnin in stvarno pravnih pravic čim prej uredijo. Podobno stanje smo zasledili tudi v arhivih občine in našli izjemno veliko nerešenih pogodb, za katere je bilo potrebno izvesti postopek ureditve zemljiškoknjižnega stanja. O zatečenem stanju priča podatek, da se je Občina Lukovica vpisala kot lastnica dela Pungartnikove hiše šele lansko leto, čeprav je bila kupoprodajna pogodba sklenjena že leta 2002. Občane, ki so v preteklosti sklepali pogodbe z občino (menjalne, kupoprodajne), pozivamo, da podrobno preverijo vsebino prejetih poskusnih izračunov in se prepričajo o dejanskem lastništvu na nepremičninah. V primeru ugotovlje-
nega neskladja, naj se oglasijo na naslovu občinske uprave, v času uradnih ur, pri pravnici Nini Kodrin, kjer bodo seznanjeni z načinom čim hitrejše ureditve zapleta. Po podatkih Geodetske uprave bodo lahko lastniki spremembe podatkov o nepremičninah in lastništvu posredovali tudi po 25. januarju 2011. Pomembno je, da bodo podatke o svojih nepremičninah lahko urejali do konca leta 2011. Način spreminjanja podatkov o nepremičninah in o lastnikih nepremičnin ostaja po 25.1.2011 nespremenjen. Spremembe podatkov o nepremičninah se lahko vnašajo v spletno aplikacijo ali posredujejo na geodetsko upravo na obrazcih za spreminjanje podatkov. Če lastniki nepremičnin podatkov o lastništvu ne morejo narediti z uporabo obrazca ali spletne aplikacije, bodo to lahko uredili osebno v pristojni geodetski pisarni. Če povzamem nekaj pomembnih navedb Geodetske uprave, ki jih lahko najdete tudi na njihovi spletni strani in se navezujejo na nadaljnji potek postopka vrednotenja nepremičnin:
•	Posamezniki, ki bodo po 25.1.2011 spremenili lastništvo, bodo prejeli novo obvestilo le, če bodo to zahtevali.
•	V letošnjem letu bo spremenjen način dostopa do spletne aplikacije - namesto kode, ki je napisana na obvestilih, bo moral lastnik uporabiti osebni certifikat.
•	S sporočanjem sprememb in dopolnitev v obveščanju so lastniki uredili podatke o svojih nepremičninah v registru nepremičnin. Podatki registra bodo najprej uporabljeni za registrski popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 2011, do konca leta pa bo vsem nepremičninam tudi uradno pripisana njihova vrednost.
•	Geodetska uprava bo vse pripombe na
poskusno izračunano vrednost nepremičnin, ki jih bo prejela do 25. januarja 2011, pregledala, preizkusila, ter upoštevala pri dokončnem oblikovanju modelov množičnega vrednotenja.
•	Spremembe bodo vplivale na spremembo območijvrednostnih con in spremembe določitve vrednostnih ravni po posameznih modelih vrednotenja nepremičnin. Nekateri modeli vrednotenja, predvsem modeli za izračun kmetijskih in gozdnih zemljišč ter zemljišč za gradnjo stavb, bodo nekoliko spremenjeni zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti sedanjih modelov vrednotenja.
•	Obdelava pripomb na modele vrednotenja ter prilagoditve modelov vrednotenja bo izvedena do septembra 2011. Uredba o določitvi modelov vrednotenja, s katero bo Vlada RS določila modele vrednotenja nepremičnin, bo predvidoma sprejeta v mesecu novembru 2011.
•	Po uveljavitvi Uredbe, predvidoma decembra 2011, bodo vsem nepremičninam, evidentiranim v registru nepremičnin izračunane vrednosti nepremičnin na stanje trga nepremičnin na dan 1.7.2010.
•	Podatki o vrednostih nepremičnin bodo od novembra 2011 na voljo vsem uporabnikom brezplačno prek spleta Geodetske uprave.
•	Prve prilagoditve vrednosti nepremičnin, ki bodo tako izračunane na stanje trga na dan 1.7.2010 v registru nepremičnin novembra 2011, bo Geodetska uprava izvedla februarja 2012 na stanje in dogajanje trga nepremičnin na dan 1.1.2012.
Nina Kodrin,
Občinska uprava

Obvestilo organizatorjem prireditev
Organizatorje prireditev želimo ponovno seznaniti s pogoji za pridobitev soglasja za izvedbo javnih prireditev v Občini Lukovica. čeprav se v januarju prireditve izvajajo v bolj skromnem številu, še posebej, če je vreme tako spremenljivo in nepredvidljivo kot je trenutno, je prav, da organizatorje že zdaj ponovno opozorimo na zahteve, povezane z izdajo soglasij za javne prireditve. čeprav organizatorji v preteklosti, po večini, rokov za oddajo vloge kot tudi pravil, ki so povezana z izdajo soglasij, niso dosledno upoštevali, upamo, da bo v letošnjem letu to le izjema, ne pravilo.
Rok za oddajo vloge je najmanj 15 dni pred izvedbo prireditve. Na podlagi prejetih podatkov s strani Policijske postaje Domžale je potrebno javno prireditev priglasiti 5 dni pred samo izvedbo, kar pomeni, da morajo organizatorji upoštevati rok oddane vloge pri pristojni službi občinske uprave Občine Lukovica. Organizator prireditve mora prijavo prireditve pri Policijski postaji Domžale opraviti sam. V kolikor prispeta vloga za izdajo soglasja ne
bo skladna s podanim rokom PP Domžale (najmanj 5 dni pred izvedbo prireditve), se bo taka vloga zavrnila kot prepozna. Pri izdaji soglasja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, je potrebno takšno vlogo oddati najmanj 30 dni pred izvedbo prireditve.
wPrireditev je potrebno priglasiti na UE Domžale in Policijski postaji Domžale. Organizator mora priložiti zahtevano dokumentacijo v skladu z Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Ur.l. RS, št.118/05) in Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št.105/05, 34/2008 in 109/2009). Potrebno je priložiti soglasje bližnjih stanovalcev ali uporabnikov skupnih prostorov. Občinska uprava Občine Lukovica je dolžna soglasja in dovoljenja za prireditve, v kolikor so za to izpolnjeni vsi pogoji, izdati v roku 8 dni od prejetja posamezne vloge. Organizatorje posebej opozarjamo, da so dolžni poskrbeti za varnost vseh udeležencev prireditve ter po načelih odškodninskega prava odgovarjajo za vso, v času trajanja prireditve,
nastalo in povzročeno škodo na prireditvenem prostoru in izven njega. Ker v preteklosti nekateri organizatorji niso dosledno upoštevali vsebine soglasij, izdanih s strani občinske uprave, posebej v delih, ki zadevajo zapore cest, je potrebno k vlogi priložiti pisno soglasje vodje redarske službe, da funkcijo odgovornega vodje sprejema in da je seznanjen z vsebino soglasja občinske uprave Občine Lukovica v delu, ki zadeva zaporo cest ali območij.
Pomembna naloga organizatorja prireditve se nanaša na predložitev skice prireditvenega prostora in program prireditve. Skica prireditvenega prostora mora vsebovati prikaz postavitve redarske službe in ureditve parkirnih mest.
Ker se v pomladnih in poletnih mesecih število prireditev znatno poveča, je izrednega pomena, da organizatorji navedena pravila dosledno upoštevajo, sicer jim soglasje za izvedbo prireditve ne bo izdano.
Nina Kodrin, Občinska uprava
Pridobivanje podatkov iz uradne prostorske evidence Občine Lukovica
Leta 2003 (Zakon o urejanju prostora - ZU-reP-1) je bila uzakonjena lokacijska informacija, ki jo je občinski organ izdajal na zahtevo strank za namen projektiranja, gradnje enostavnih objektov in prometa z nepremičninami. Bistveno spremembo je leta 2007 prinesel Zakon o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt, ki določa nadomestilo pojma lokacijska informacija za promet z nepremičninami s potrdilom o namenski rabi zemljišča. Vsebina lokacijske informacije, ki je predpisana, je bila namreč obsežnejša od tiste, kot jo zahteva Zakon o zemljiški knjigi - ZZK-1 oziroma notarski postopek. Zaradi ogromnega števila lokacijskih informacij, izdanih za ta namen v preteklih letih, se je zakonodajalec odločil, da bo občine razbremenil z ukinitvijo lokacijske informacije za promet z nepremičninami in jo nadomestil s potrdilom, katerega vsebina je bila zmanjšana na nabor podatkov, ki jih zahteva ZZK-1.
Pri vsem tem je namen izdaje potrdil o namenski rabi zemljišč ostal enak, to je izvajanje vseh vrst pravnih poslov in prometa z nepremičninami ter urejanje zemljiškoknjižnih zadev. Čeprav pridobitev potrdila o namenski rabi zemljišča ni več obvezna v nobenem postopku, predstavlja pomemben vir informacij. Potrdilo namreč za določeno zemljišče vsebuje pomembne podatke o osnovni in podrobni namenski rabi, o prostorskih ukrepih in morebitnem obstoju predkupne pravice občine. Obvezna priloga vsakega potrdila je kopija
grafičnega dela veljavnih prostorskih aktov. Občinska uprava Občine Lukovice je od uveljavitve ZPNačrt-a na zahtevo strank izdala 1644 potrdil o namenski rabi zemljišča. Potrdilo lahko združuje več zemljiških parcel, pri čemer se združujejo parcele, ki imajo enak režim. Z ZPNačrt-om je bil med drugim izveden tudi ukrep programa o odpravi administrativnih ovir, po katerem stranke svojim vlogam ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ampak si morajo organi te podatke pridobiti sami. Navedeno naj bi prišlo do izraza predvsem v postopkih po predpisih o graditvi objektov in v notarskih postopkih. Od uveljavitve ZPNačrt-a lokacijska informacija ali potrdilo o namenski rabi zemljišča prav tako ni več pogoj za izvedbo enostavnih posegov v prostor, kar pa ne pomeni, da je takšno poseganje v prostor popolnoma prosto, oziroma deregulirano, ali da je bil institut lokacijske informacije ukinjen. Vsak investitor teh posegov je še vedno dolžan upoštevati vse področne predpise, v prvi vrsti pa občinske prostorske akte in Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost. Lokacijska informacija je tako po svojem namenu kot naravi še vedno najboljši vir podatkov za investitorja.
Razlog za takšno zakonsko ureditev je bil predvsem v dejstvu, da je bila lokacijska informacija pogosto interpretirana kot dovoljenje za enostavne posege, zaradi česar so
investitorji njeno izdajo šteli kot zeleno luč za izvedbo nameravane investicije, ne pa šele kot pridobitev podatkov o tem, kaj je na določeni parceli možno oziroma dopustno, in pod kakšnimi pogoji. Zaradi navedenega vsem investitorjem enostavnih objektov svetujemo, da pred posegom v prostor pri občinskem organu pridobijo lokacijsko informacijo in le v skladu z njo posegajo v prostor. Najpomembnejši podatek v lokacijski informaciji je dopustnost nameravane gradnje enostavnega objekta na določenem zemljišču ter obveznost predhodne pridobitve soglasij upravljavcev infrastrukturnih objektov in naprav oziroma drugih pristojnih organov. Za gradnjo nezahtevnega objekta mora investitor predhodno pridobiti »enostavno« gradbeno dovoljenje (nekdanja priglasitev del) na Upravni enoti.
S slednjo je Občina Lukovica dogovorjena, da strankam, ki izkažejo interes za gradnjo nezahtevnega objekta, zaradi racionalizacije tovrstnih upravnih postopkov, izda ustrezno lokacijsko informacijo in soglasja, ki so v občinski pristojnosti.
Na ta način se bistveno skrajša postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Stranke lahko obrazec za vlogo za izdajo potrdila o namenski rabi zemljišča ali lokacijske informacije pridobijo na spletni strani občine, www.lukovica.si/vloge-in-obrazci, ali na vložišču Občine Lukovica, Stari trg 1. Rok za izdajo potrdila je 15 dni.
Jasna Cerar iN Tatjana Suhadolc, občinska uprava
Pridobivanje evropskih sredstev
Regija	Število prebivalcev	2007-2013	Delež	EUR na prebivalca
Goriška	119.541	40.282.629	6,88	336,98
Gorenjska	198.713	59.319.058	10,13	298,52
Obalno-kraška	105.313	31.181.467	5,32	296,08
Osrednjeslovenska	498.378	15.657.194	2,67	31,42
Pomurska	122.483	70.194.294	11,98	573,09
Notranjo-kraška	51.132	23.328.479	3,98	456,24
Podravska	319.282	133.998.779	22,87	419,69
Spodnjeposavska	69.940	29.352.452	5,01	419,68
Zasavska	45.468	18.598.385	3,17	409,04
Koroška	73.905	27.595.505	4,71	373,39
JV Slovenija	139.434	50.928.355	8,69	365,25
Savinjska	257.525	85.401.555	14,58	331,62
Skupaj	2.001.114	585.838.151	100	292,76
Preglednica: Razpoložljiva sredstva za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojna prioriteta »Razvoj regij« za posamezne razvojne regije v EUR (Vir: SVLR)
Zelo pogosto se občine, ob pomanjkanju drugih možnosti financiranja, odločajo za sodelovanje na javnih razpisih, ki obljubljajo nepovratna sredstva Evropske unije, s katerimi bi marsikje lahko rešili dobršen del problemov z javno infrastrukturo, šolami, vrtci itd. Hvalevredna odločitev, ki pa se ne izide vedno tako, kot si interesenti za evropska sredstva v začetku želijo in pričakujejo. Resničnost je pač nekoliko drugačna kot se marsikdaj poskuša prikazati v javnosti. Sredstev, ki jih je Republiki Sloveniji za regionalne razvojne programe namenila Evropska unija konec koncev niti ni tako zelo veliko. Za celotno obdobje od leta 2007 do 2013, je teh sredstev nekaj manj kot 586 milijonov EUR, oziroma približno toliko, kolikor premoženja imata dva najbogatejša Slovenca v letu 2009. Za ilustracijo naj še navedemo, da je predlog proračuna Mestne občine Ljubljana za leto 2011 nekaj več kot 320 milijonov EUR. Če vemo, da na takšnih razpisih lahko sodeluje več kot 200 občin, nam že ta podatek pove, da posamezne občine pač ne morejo pridobiti toliko sredstev kot jih potrebujejo.
Še boljpa pridobivanje evropskih sredstev otežuje delitev Slovenije na regije, oziroma pripadnost posamezne občine regiji. Ravno zato smo v občini Lukovica v zelo neugodnem položaju, sajspadamo v osrednjeslovensko regijo, ki obsega tudi najrazvitejše slovenske občine kot npr. Trzin, Ljubljana itd. Posledično smo močno omejeni pri višini evropskih sredstev, ki jih na osnovi izdelanega ključa lahko pridobimo. Za Ljubljansko urbano regijo, kot najrazvitejšo slovensko regijo, je za programsko obdobje 2007-2013 predvidenih le 2,67 % razpoložljivih sredstev Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013, prednostna usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru razvojne prioritete »Razvoj regij«, kar predstavlja 15.657.194,00 EUR od skupnih 585.838,151 EUR predvidenih za vseh 12 slovenskih regij.
Če primerjamo: v občini Lukovica lahko torej glede na število prebivalcev in vključenost v Osrednjeslovensko regijo, od leta 2007 do leta 2013 iz tega programa pridobimo le okrog 170.000,00 EUR, v sosednji občini Zagorje ob Savi, ki spada v Zasavsko regijo pa nekaj več kot 7 milijonov.
V	zadnjem času je bilo občinski upravi očitano, da ne zna pridobiti evropskih sredstev in kot zgled je bila postavljena občina Ribnica, ki je za izgradnjo vrtca pridobila evropska sredstva.
V	Ribnici so dejansko pridobili nekaj evropskih sredstev za izgradnjo vrtca in to ravno iz programa regionalnega razvoja, ne smemo pa pozabiti, da občina Ribnica spada v regijo Jugovzhodna Slovenija in lahko, glede na število prebivalcev, pridobi nekaj več kot 3,4 milijone EUR evropskih sredstev.
Prav tako je zanimivo, da ima občina Naklo, ki nas po razvitosti prekaša, zaradi uvrstitve v Gorenjsko regijo, pravico do pridobitve približno 1,6 milijona evropskih sredstev. Ob tem pa nikakor ne moremo mimo dejstva, da smo v občini Lukovica iz tega programa za izgradnjo kanalizacije odpadnih voda že pridobili 150.000,00 EUR, kar je v času, ko smo ta sredstva pridobili, ustrezalo tedanjemu številu prebivalstva. Z drugimi besedami: iz naslova tega programa občina Lukovica do izteka obdobja, t.j. do konca leta 2013, ne more pridobiti nobenih sredstev več. Takšna pravila igre je pač postavila SVLR (Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj). Seveda omenjeni program ni edini, preko katerega se da pridobiti evropska sredstva, je pa to tisti program, ki je prvenstveno namenjen občinam. Vsi drugi so namenjeni drugim subjektom (podjetjem, posameznikom, društvom itd.) in pridobivanje sredstev iz teh programov je za občino tako rekoč onemogočeno.
Ob tem ne smemo pozabiti, da smo si Slovenci sami krepko otežili pogoje pridobivanja evropskih sredstev. Pogosti izgovor »Tako
hoče evropska unija« je na zelo trhlih nogah. Evropska unija nam da na razpolago določena finančna sredstva in okvirna pravila, ki se jih moramo držati, da lahko upravičimo pridobivanje in koriščenje teh sredstev. Na nas sami, oziroma, v rokah pristojnih ministrstev pa je, da določijo detajlna pravila igre. In ta pravila igre s v Sloveniji mnogo težja in zahtevna kot v katerikoli drugi državi, članici Evropske unije.
Kot primer naj navedemo, da je potrebno za pridobitev evropskih sredstev za npr. izgradnjo infrastrukture, že imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje, a tudi v tem primeru nimamo nobene garancije, da bomo sredstva v potrebni višini tudi dobili. Z drugimi besedami: lahko se zgodi, da projekt pripeljemo do pravnomočnega gradbenega dovoljenja (kar je seveda povezano z znatnimi stroški), a nam nato pristojni državni organ ne odobri sofinanciranja ali pa odobri sofinanciranje v izjemno nizki meri.
Kot primer lahko navedemo tudi izgradnjo podružnične šole v Blagovici, kjer smo s strani države prejeli okrog 20% vrednosti investicije, za 80% pa smo morali poskrbeti sami. Na nerazvitih področjih, kot na primer Pomurje, Podravje itd., pa so te številke obrnjene. Namesto zaključka naj zagotovimo, da si župan in občinska uprava kljub vsem navedenim dejstvom še naprej prizadevamo za pridobitev evropskih in drugih državnih sredstev in menimo, da pri tem nismo tako neuspešni, kot bi radi prikazali nekateri kritiki, saj smo iz občinam namenjenega program že pridobili vsa sredstva, ki nam po ključu SVLR pripadajo in to še preden so se pojavile tovrstne kritike.
Stojan Majdič, direktor občinske uprave
Rokounjać
Glasilo občine Lukovica

Odprava posledic poplav (plazov) september 2010
Občina Lukovica je v zelo deževnem jesenskem obdobju uspela izvesti le najnujnejše začasne sanacijske ukrepe na občinskih cesta, za zagotovitev minimalne prevoznosti. Tako so bili začasno sanirani odseki cest: Vranke, Šentgotard, Prilesje, Vrh nad Krašnjo, Veliki Jelnik, Korpe in še nekateri drugi.
V mesecu decembru je bila občina seznanjena z nadaljnjimi aktivnostmi odprave posledic poprav s strani Ministrstva za okolje in prostor. Na podlagi navodil, je občina ministrstvu posredovala tabelarni pregled prioritetnih obnov poškodovanih objektov za izvedbo delne odprave posledic škode poplav. V delni program ni bilo možno vključiti stanovanjskih objektov, na katerih je bila ocenjena škoda nižja od 2.500,00 €. Do konca meseca februarja 2011 je potrebno izdelati sanacijske elaborate: enostavne elaborate, ki obsegajo enostavna sanacijska dela na stavbah (slikopleskarska dela^), infrastrukturi (kamnite zložbe višine do 3m višine, oporni zidovi do 2m višine in podobna dela) in plazovih (globine do 1,5m), kjer je potrebno izvesti inženirsko geološke oglede terena, izdelati skico plazu, poškodb in predlog sanacije. Zahtevnejše elaborate je potrebno pripraviti za sanacijo globokih plazov globine do 3,0 m, za globoke plazove na večji površin pa je potrebno izdelati projektno dokumentacijo PGD, PZI^ Občina je za pravočasno pripravo zahtevane dokumentacije izvedla inženirsko - geološki ogled poškodovanih odsekov cest, istočasno pa je bil s strani geologa izveden ogled petih plazov, ki ogrožajo stanovanjske in gospodarske objekte. Lastniki objektov bodo o geološkem poročilu in predlaganih sanacijah pisno obveščeni.
Primož Dežman, Občinska uprava.
Cesta Veliki Jelnik
Cesta Vranke
Cesta Šentgotard
Cesta Zavrh pri Trojanah (Rotar)
Kanalizacija Trnjava - pričetek del
Velika želja krajanov osrednjega dela vasi Trnjava je bila izgradnja kanalizacije za ločeno zbiranje odpadnih voda iz njihovih objektov.
V teh dneh se je pričela izgradnja tega omrežje, ki bo odvajalo odpadne vode najbolj poseljenega oziroma obremenjenega delu vasi. Vsa dela se izvajajo po projektu, ki ga je pripravil biro AR, Projektiranje hidrotehničnih objektov s. p., Ljubljana. Po izvedbi javnega razpisa je izvedbo del pridobil najugodnejši izvajalec - Lavaco d. o. o., Ljubljana. Vrednost teh del po pogodbi znaša 85.139 evrov. Izvedli bodo kanal F, ki poteka iz osrednjega dela vasi prek magistralne ceste na primarni vod ob avtocesti. Omrežje bo odvedlo okoli 60 odstotkov odpadnih voda tega naselja, kar vsekakor upraviči investicijo. Vsa ta dela predstavljajo prvo fazo, katere zaključek je predviden konec aprila 2011. Preostala dela, potrebna za dokončanje kanalizacijskega sistema, se bodo nadaljevala po zaključku teh del oziroma po časovnem planu, skladno s proračunom občine Lukovica. Po zaključku teh del bo možno izvesti tudi hišne priključke.
Tomaž Cerar, Občinska uprava
Zlata maturantka Veronika Grilj
Želim si postati dobra zdravnica
Razveseljivo je, da imamo v občini kar nekaj uspešnih mladih, ki so na različnih področjih uspešni, pridni in prizadevni. Pogosto pa ti uspehi ostanejo le v ožjem krogu tistih, ki jih poznajo. Vendar si posebno zlati maturanti zagotovo zaslužijo širšo predstavitev. Ena izmed letošnjih zlatih maturantk je Veronika Grilj, študentka medicinske fakultete. Ne samo, da je dosegla uspehe, ki se vidijo navzven, največ vsekakor velja tisto, kar je v srcu in vsaj delček tega naj odkrije pogovor z njo. Marija Demšar
Kje živiš, tvoja družina, šole ki si jih do sedaj obiskovala?
Doma sem v Krašnji.
Tudi šolo sem obiskovala v Krašnji, kjer sem začela hoditi v malo šolo in končala prve štiri razrede, nato sem odšla v 5. razred na Brdo. Bila sem prva generacija, ki se je spopadla z devetletko. Osnovno šolo sem zaključila z odličnim uspehom v vseh razredih. Po končani osnovni šoli sem se odločila nadaljevati šolanje na gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku, ki jo je že obiskovala moja starejša sestra Valerija. Tudi v gimnaziji sem bila vsa štiri leta odlična, končni uspeh pa sem potrdila z zlato maturo, čeprav nisem pričakovala, da mi bo uspelo. Osnovna šola in gimnazija mi nista bili težki, saj sem imela doma vedno koga, s komer sem se lahko posvetovala in se nanj zanesla. Vsekakor mi moja družina vedno stoji ob strani, pripravljeni so mi prisluhniti in mi pomagati. Doma nas je šest; imam dve sestri in brata. V gimnaziji mi je bilo lažje predvsem zato, ker je starejša sestra že poznala režim šole, tako da mi je bilo vključevanje vanjo olajšano.
Kakšne spomine imaš na prva šolska leta v Krašnji? Ali se spominjaš kakšnega zanimivega, smešnega dogodka?
Prva šolska leta v Krašnji so mi bila zelo všeč, ker je bila šola blizu doma. Prav tako sem bila zadovoljna z učitelji, ker se bile ure pri njih sproščene in zanimive. Obiskovala sem različne krožke: to so bili pevski zbor, zeliščni krožek (vodila ga je učiteljica Karla, ki je tudi moja soseda), klavir (1 leto), sintesajzer (2 leti), namizni tenis. Namizni tenis sem trenirala pet let, hodili smo na razna regijska tekmovanja, na katerih sem osvojila nekaj medalj.
Na katere svoje dosežke si najbolj ponosna?
Zelo sem ponosna na to, da sem bila vsa štiri leta v gimnaziji odlična, na zlato maturo, vsekakor pa tudi na to, da sem bila sprejeta na Medicinsko fakulteto.
Zlati maturanti ŠCRM Kamnik z razredniki, ravnateljem in bivšim županom Kamnika Tonetom Smolnikarjem
Ali si že dolgo imela v mislih študij medicine, zakaj si se odločila zanj?
Ne, študij medicine mi je vedno predstavljal nek zelo oddaljen cilj, za katerega si nisem predstavljala, da bi ga lahko osvojila. Za študij sem se odločila šele v 4. letniku, takrat sem poslušala svoje sošolce, ki so bili že vsi trdno odločeni, kaj bodo postali, le jaz sem še vedno premišljevala, kaj bi postala. Oklevala sem med študijem matematike in študijem medicine. Odločila sem se za medicino, saj sem v tem šudiju videla največjo možnost, da pomagam tudi drugim.
Predvsem so name vplivale aktualne razmere v zdravstvu, ko slišimo, kako dolge so čakalne vrste in da delo zdravnikov ni vedno najbolje opravljeno. Vem, da en sam zdravnik tega ne more popraviti, če pa vsaj nekaj zdravnikov misli na dobro pacientov in jim želijo pomagati po najboljših močeh, se pa zelo pozna. Za študij sem se odločila tudi zato, ker ni enoličen, pač pa je zelo razgiban in moraš biti dobro informiran in izobražen z veliko področij.
Ali imaš kakšnega vzornika?
Kakšnega določenega vzornika nimam, ampak se skušam zgledovati po ljudeh, ki so sposobni opraviti tudi težke naloge in prebroditi še tako zapletene prepreke.
Kakšni so tvoji prvi vtisi s fakultete?
Prvi vtisi so dobri, res da se je potrebno zelo veliko učiti, ampak mi ni težko, ker mi je snov zelo zanimiva in vem, da bo to nekaj, s čimer se želim ukvarjati vse življenje in upam, da me bo to uspelo uspešno pripeljati do končnega cilja, to je postati uspešna zdravnica. Všeč mi je, ker je na fakulteti v ospredju kolegialnost; starejši študentje nam svetujejo glede knjig, izpitov ... Prav tako imamo profesorsko tutorstvo, pri katerem vsak študent dobi dva tutorja, enega s predklinike in drugega s klinike, ta dva pa nam dajeta vse ostale informacije, glede dela s pacienti in pravilnega ravnanja v medicini.
Kako si organiziraš svoj čas sedaj, ko si na fakulteti?
Sedaj si moram čas organizirati tako, da ne gre nobena minuta v prazno. Prostega časa je bolj malo, ampak se tudi tega najde. Dobro je, ker si s sošolci izmenjamo informacije o snovi, zapiske ... in si tako prihranimo čas, ker ne išče vsak sam izbrane literature.
Kaj te zanima, s čim se še ukvarjaš? Kakšno glasbo poslušaš?
V	prostem času rada gledam dirke formule 1 in moto GP. Rada se ukvarjam s športom, obiskujem aerobiko, tečem in v lepem vremenu tudi kolesarim. Poslušam vse vrste glasbe.
Kakšni so tvoji načrti, kaj si želiš?
Želim si uspešno dokončati študij medicine in postati dobra zdravnica.
Kakšen se ti zdi tvoj domači kraj, kaj ti je všeč v Krašnji in kaj ne?
V	domačem kraju se počutim zelo dobro, všeč mi je predvsem zelo dobra organizacija športnega društva, saj nam nudi veliko aktivnosti. Najbolj mi je všeč, ker je letos društvo organiziralo več vrst športnih dejavnosti, poleg aerobike, fizioterapije, plesa, ketelbella, je letos na voljo tudi pilates.
Nekateri od zlatih maturantov iz Kamnika
Veronika, hvala za pogovor, veliko uspeha še naprej.
Slomškov bralni klub za odrasle
Slomškov bralni klub za odrasle je nadgradnja Slomškovega bralnega priznanja in je namenjen odraslim bralcem dobrih, zanimivih in duhovno bogatih knjig. Ker se vse bolj opušča branje knjig, saj ga poleg moderne tehnologije zavira tudi pomanjkanje časa za branje. djd
Zahvaljujoč obvestilu v glasilu Rokovnjač, se nas je na prvem srečanju 16. decembra v veroučni učilnici zbralo nekaj ljubiteljev knjige v zadovoljstvo in presenečenje organizatorjev, animatorjev SBP na Brdu. Tokrat smo si iz obširnega seznama knjig za branje izbrali knjigo Bogdan Žorža S pravimi vprašanji do rešitve vzgojnih zadreg. Želje medškofijskega odbora za SBP smo tokrat preizkusili v praksi in tako začeli naše prvo druženje, ki smo ga razdelili v tri dele in sicer tako, da je vsak najprej povedal zgodbo, ki se mu je najbolj vtisnila v spomin, pustila neko posebno sporočilo in naj naredila poseben vtis. V drugem delu smo iskali skupni imenovalec in v tretjem je pogovor stekel o tem, kaj smo se naučili, spoznali ali naučili pri branju knjige. Kar v mnogih pogledih smo si bili enotni in skoraj vsi smo ugotavljali, da vzgoja in s tem tudi problemi pri vzgoji izhajajo iz osnovne celice, torej družine, kajti tam, kjer družina deluje homogeno, torej skladno in enotno, lažje prebrodi krize, ki pa se pojavljajo v
vsaki družini. Nastale težave, ki jih opisuje avtor v knjigi, so lahko odraz časa, zahtev in hitenja, ki ga je v današnjem svetu preveč, ali pa preneseni problemi staršev iz mladosti. Ob tem pa nimamo več časa za postavljanje vprašanj, vprašanj, ki se na nanašajo na vzgojo in življenje, s katerimi bi rešili marsikateri problem. Prvenstveno so za težave v družinah krivi medsebojni odnosi, ki bi jih z vloženim časom za pogovor enostavno lahko rešili. Ob tem velja nameniti čas tako za medsebojne pogovore kakor pogovore cele družine med seboj. Ob tem se nam nehote zastavi vprašanje, kje so tiste meje pri vzgoji, ki jo kot prva postavita oče in mati, ali obratno mati in oče, in ob tem se že krešejo vzgojne ideje enega in drugega. Eno izmed vprašanje je lahko tudi, ali zaupati vzgoji, kakršno danes dobijo naši otroci in ob tem ne pomisliti na tri ključne momente pri sami vzgoji v družini. Prvi je zjutraj, ko vstanemo (dobro jutro, kako si), drugi je, ko pridemo domov in imamo skupaj kosilo (se pogovorimo, kako je bilo tisti dan v šoli , kaj smo in kaj še moramo postoriti) in tretji zvečer, ko se pri večerji pogovorimo o tem in onem. Seveda vem, da se boste mnogi ob tem nasmihali, kajti, kje pa naj najdemo čas za vse te pogovore, skupna kosila in ne vem še kaj. Če želimo našemu otroku dobro vzgojo, si bomo pač morali najti čas tudi za to. In naše skupne ugotovitve ob koncu: knjigo je vredno prebrati, knjiga spodbuja, da težave rešujemo s pogovori in časom, ostalo mi je to, kar sem pripravljen storiti za to, da mi kaj ostane, za trenja med otroci je treba imeti vedno pripravljene tako nasvete kakor vprašanja. In naša največja ugotovitev ob prebiranju knjige je, da bi morali knjigo obvezno prebrati vsi, ki vzgajajo, najprej starši, nato vzgojitelji in učitelji. A tudi po tem, ko bomo knjigo prebrali, še ne bomo postali strokovnjak za vzgojo otrok, saj je vsak otrok specifičen, kar se vzgoje tiče. In če smo že našli čas za pogovor, potem ga zagotovo lahko najdemo tudi za to, da v roke vzamemo knjigo in jo preberemo. Mi smo si ga vzeli in se na našem prvem srečanju bralnega kluba SBP o njeni vsebini temeljito pogovorili in verjetno jo bomo v roke vzeli še kdaj. Naše naslednje druženje bo v mesecu februarju 2011. Tokrat si bomo vzeli čas za knjigo Zdenke Zalokar Divjak Vzgajati z ljubeznijo, o kateri se bomo pogovarjali, kramljali in ugotavljali, kaj je prav in kaj ni, kajti zelo pogosto se zgodi, da se teorija in praksa močno razhajata. Pridružite se nam.
Žive jaslice v Postojnski jami
čeprav je bil ponedeljek 27. decembra za mnoge mlade prost dan, saj je čas počitnic, pa so se mnogi od njih odpravili na delo. Ja, prav sem zapisal, na delo, sicer je to njihovo delo užitek in veselje, a vendar je obveznost. djd
Člani otroškega in mladinskega zbora pod vodstvom Petre Avbelj so se namreč odpravili na svoj pevski nastop v Postojnsko jamo na povabilo organizatorjev Turizem Kras iz Postojne. Kakor je bilo slišati na povabilu za obisk živih jaslic na radiu Ognjišče, je tudi tokrat organizator povabil številne zbore iz Slovenije in zamejstva in med njimi tudi naša
dva zbora. Ker smo že stalni gostje, smo imeli priložnost tokrat vaje opraviti kar na zunanjem odru pred vhodom v jamo. V jami smo
Mamica nauči me kuhati
Luč sveta je v lanskem decembru zagledala knjiga Emilije Pavlič Mamica nauči me kuhati, saj je zdaj ravno pravi čas, da se med počitnicami z najmlajšimi poskusimo tudi
v kuhi. djd
V knjigi ob pripravi jedi spoznavamo načela sodobnega, zdravega, ustvarjalnega in ekološkega kuhanja. Poleg tega se sprehodimo čez pestrost letnih časov, ki nam nudi bogato obložene mize z naravnimi sestavinami. Tako začnemo z mlečnimi jedmi, se ustavimo pri namazih ob kruhu seveda, spoznamo jedi na žlico, brezmesne, ribje, mesne jedi in prikuhe, solate, peciva, sladice in na koncu se naučimo še vlagati, da tisto, kar nam daje narava, v izobilju prihranimo za kasneje. Če vaš nadebudnež izrazi željo, da ga naučite kuhati, potem vam bo knjiga v veliko pomoč, saj boste ob kuhanju z njeno pomočjo spoznali, kakšno čudežno moč ima doma pripravljena hrana. Le čas si je treba vzeti in še to ne zelo veliko, da bo doma zadišalo po domači hrani
se najprej spoznali z zborom iz župnije Šenčur, s katerim smo si delili »oder« in nato smo izmenjaje peli enkrat naši enkrat njihovi, le da smo mi peli dve, ker smo imeli dva zbora. Če smo mi izkoristili priložnost iz zapeli pred vhodom, so naši prijatelji zapeli še pred odhodom na ogled jaslic, ko smo čakali na številne obiskovalce jame.
Lepote jame in svetlobni učinki so se tudi tokrat prepletali z lepoto dogodka in prepevanjem skupine Eroika. Tokrat so se organizatorji potrudili in pripravili novo postavitev posameznih odlomkov iz Svetega pisma na drugih krajih, kar daje poleg posebnega čara tudi večje zanimanje za ogled. Številni obiskovalci so petje zborov nagradili z aplavzom, nas pa je nagradil Turizem Kras in nas sprejel pod svojo streho. Pogostili so nas, da nismo odšli domov žejni in lačni, in da bomo tudi v prihodnje prišli z veseljem s svojimi glasovi oznanjat veselo novico o rojstvu Odrešenika.
V samoti
Je naslov predstave, ki jo je KUD F. Maselj Podlimbarski Krašnja že drugič zaigral devetega januarja v krašenjski osnovi šoli. Predstava je bila prvič na oder postavljena devetnajstega decembra lani, torej v pred-božični čas, kar tudi sama igra predstavlja. Igra je bila prvič zelo dobro obiskana, tako da so morali vedno znova iskati stole za gledalce, pa tudi pri drugi predstavi ni ostal noben stol prazen. Milena Bradač
Cankarjevo črtico V samoti je Vera Beguš zrežirala, jo postavila na ogled v malce spremenjeni obliki, torej jo naredila malo manj žalostno, za kanec dodala še malo Podmiljšaka, vključila ljudske pevce F.M. Podlimbarski, vključila naše bogastvo - otroke in vse skupaj je povezala in peljala skozi zgodbo Nina Štrukelj. Igra pripoveduje o bolni in na zadnjo uro čakajoči Lužarici, ki hrepeni po svoji hčeri Francki, izgubljeni tam nekje v svetu, kjer išče srečo. Edina želja na tem svetu, v tem svetem večeru, je zopet videti Francko. Tam nekje doli v vasi pa nebogljeno, utrujeno in lačno, slabo oblečeno dekle v temni, sneženi in mrzli noči išče pot k svoji materi. Za silo si opomore v vaški krčmi in kljub prigovarjanju ne ostaja na suhem in toplem, temveč se poda visoko v hrib k svoji materi. Verina zgodba ni tako žalostna kot Cankarjeva. Vera pusti živeti Francko in
Lužarico. Prvotna zgodba pa pripoveduje, da Lužarica in sin umreta na sveti večer. V predstavi v vaški krčmi sedijo ljudski pevci in pojejo pesmi, ki sledijo vsebini in tako predstavo še podprejo in jo obogatijo. Magda Kreft, ki vodi skupino ljudskih pevcev, je znala izbrati s posluhom prave pesmi. Tako kot sama predstava tudi pesmi globoko ganejo gledalca. Nihče ne odide s predstave ravnodušen. Vsakdo ima v glavi dovolj vsebine za razmišljanje.
Hvala Veri za lepo zgodbo, postavljeno na oder, hvala vsem igralcem za občuteno in doživeto igranje in hvala vsem pevcem, ki znajo ganiti človeka.
Božični koncert Domžalskega komornega zbora
V nedeljo, 16. januarja, je v cerkvi Marije Vnebovzete na brdu božične pesmi zbranim prepeval Domžalski komorni zbor pod taktirko Fernanda Mejiasa. djd
Svoj program pesmi so tokrat razdelili na dva dela: v prvem so nam sami in ob pomoči orgel, na katere je igral Gregor Kančič, zapeli dobro poznane napeve božičnih pesmi domačih in tujih avtorjev. V drugem delu smo se preselili na ravnico širnih argentinskih poljan in prisluhnili drugim napevom z isto vsebino. Tokrat je taktirko prevzel Gregor Klančnik, na klaviaturah je bil Lovro Frelih, iz kitare je zvoke izvabljal Peter Lagudin, na tolkalih Primož Ma-lenšek in kot solist se nam je predstavil zborovodja Fernando Mejias. Tako smo tokrat v argentinščini prisluhnili pesmim Oznanjenje,
Romanje, Rojstvo, Pastirji Sveti trije kralji in Beg. Za lažjo spremljavo vsebine pesmi smo imeli pesem prevedeno in predvajano na platno in vendar sta tako melos kakor melodija pesmi dala slutiti tudi vsebino. Čeprav moram priznati, da je njihovo izražanje veselja ob rojstvu deteta, ki bo paslo vse narode sveta, veliko bolj pristno - naravno, vsaj po glasbi in veselju ritmov sodeč. Nastopajoči so nam ob koncu zapeli še dve pesmi in svoj nastop zaključili z dobro poznano Sveto nočjo, tako kakor jo zapojejo oni, sicer pa imajo vsake oči svojega malarja in tudi vsakemu ušesu ne paše ista pesem in vendar nam in vsem zbranim je tokrat argentinsko slovensko praznovanje božiča, ki se je malce razvleklo, res lepo sedlo v uho in podobnih nastopov si še želimo, da si razbistrimo duha ter poživimo dušo in telo.
Razstava Ljudska oblačila v glini
Zimski čas, ko ni dela na polju in narava počiva, je čas izobraževanj in tega se zavedajo tudi pri ŠKD bregar. Za svoje člane so pripravili ogled razstave Ljudska oblačila umetnice Ladine Korbar, ki je v glini predstavila oblačila naših prednikov na Domačiji Rus v Šentvidu pri Lukovici. djd
Po razstavi nas je tokrat vodila Andreja Čokl in nismo si ogledali samo razstave in se poučili o oblačilih in modi pred mnogimi leti, ampak smo se napotili še v Špecerijo. Za tiste, ki ne veste, kaj je to, naj zapišem, da gre za moderen nakupovalni center v malem in po starem. In bilo je veliko za videti in ob tem začudenje, a tako je bilo to včasih.
Veseli polni novih znanj smo se v nedeljo, 12. decembra 2010, napotili proti domu, ob tem pa vsi na en glas ugotavljali, da bo na prireditve Društva Skrinca še kdaj treba priti.
Pesem Šentviškega zvona
In zopet prišla noč si sveta ^
Čeprav nas vse močnejši sončni žarki s prezgodnjimi pomladnimi sapicami vsak dan opomnijo, da smo že zakorakali v prvo leto novega desetletja, nas v novih spopadih z napetimi dnevnimi ritmi vsaj malo še greje misel na minule praznike, z vsemi iskreno izrečenimi željami. Mojca Stoschitzky
Temu vzdušju pričakovanja in notranje umiritve smo dodali svoj prispevek tudi pevke in pevci Šentviškega zvona, ki prinašamo sporočilo večno lepih in vsakokrat znova nanovo sprejetih božičnih napevov. Brez njih ne bi bilo božiča, brez njih ne bi bilo božjega dotika. Najbolj znanim pesmim smo dodali več novih in tako tudi z letošnjimi celovečernimi koncerti, ki so naša največja prepoznavnost, napolnili najprej domači božji hram v Šentvidu, nato frančiškansko cerkev v Ljubljani in nazadnje svetišče v Češnjicah nad Blagovico. Pred nastopom v ljubljanski frančiškanski cerkvi smo čutili strahospoštovanje, čeprav smo vajeni še večje Plečnikove katedrale v Šiški. Lepa nedelja je pripomogla, da so tudi meščani izpred Prešernovega trga, kjer so moderni
zvoki osvajali mladino, stopili v vabljiv božji hram s tradicionalnimi jaslicami. S petjem smo sodelovali med mašo, glavni del pa predstavili po njej in bili deležni vsega priznanja. Prisrčno in domače je bilo srečanje s farani Češnjic. Tik pred prazniki pa smo nastopili v hotelu Malo-grajski dvor v Kamniku, pa v šoli na Brdu in v Dobu pri Domžalah.
Lepe pesmi in delovno ustvarjalno vzdušje je že dodobra »okužilo« naš mladi naraščaj, ki se že uveljavlja z obetajočimi svežimi moškimi in ženskimi vokali. Vse težje usklajevanje delovnih in študijskih obveznosti, vse ure rednih tedenskih vaj, vsa napetost pred nastopi, vse to je poplačano z zadoščenjem, da naša pesem povsod najde hvaležne poslušalce. Ni se ji mogoče upreti, ob pedagoški taktirki zborovodje Karla Leskovca in navdihujočem optimizmu predsednika Darka Stupice. Blagor tistim mladim, ki so zasvojeni z glasbo, instrumentalno ali vokalno. Ta dejavnost jih bo hranila z močjo zdravega duha in estetskega čuta, z občutkom odgovornosti in potrebe kulturnega udejstvo-vanja. S tem mlad človek osebnostno raste. To so vrednote, ki so same po sebi še najmanj
Gostovanje Moškega pevskega zbora Janko Kersnik
V letošnjem letu so pevci Moškega pevskega zbora, okrepljeni s pevkama Urško Pavli in Majdo Zabret, zapeli božične pesmi pri frančiškanih in v Polju pri Ljubljani ter pri Zlatem polju pri Kranju in ob tem obiskali tudi naša dva duhovnika, Janeza Bernota in Mitja Štirna. djd
Poleg sodelovanja pri sveti maši so na koncu vsake svete maše zapeli še nekaj koledniških, ki se počasi izgubljajo, zato ni čudno, če je marsikdo dejal, da so mu pričarali otroštvo, saj jih od takrat ni več slišal. Da je petje oblika izražanja, ki zbližuje, pomirja in naredi veselje, smo se lahko prepričali pri vsakem nastopu, saj so nas poleg duhovnikov lepo sprejeli tudi farani, ki so radi prisluhnili ubranemu petju v akustičnih cerkvah, tako pri sveti maši kakor po krajšemu koncertu. Božični čas je za nami, ostali so spo-
mini na prijetne trenutke ob prepevanju vesele novice, ki je obšla svet, ko še ni bilo interneta. Pevci MPZ Janko Kersnik so bili tokrat prenašal-ci novice ob pomoči glasbe in ob tem zakorakali tudi bliže svojemu okroglemu jubileju.
odvisne od materialnih zahtev - dajejo pa trajno bogastvo. Ob tem se tudi pevci samoorga-niziramo za prevoze in drobna opravila in ne štejemo vloženih ur.
Naj Vas vse leto navdihuje božični vrelec lepote, ki je Resnica sama. Naj odpre pot k vsemu lepemu.
Srečanje na Graški gori
Graška gora je naselje samotnih hribovskih kmetij na razvodju med Mislinjo in Pako v občini Slovenj Gradec. Tja smo se odpravili z avtobusom na 24. tradicionalno srečanje borcev za vrednote NOB, planincev in članov veteranskih združenj. S seboj smo imeli lukovški in prevojski prapor, da je bilo slovesno, kot se za tako priložnost spodobi. Marcela Kopitar
Letošnje srečanje je bilo posvečeno 69. obletnici začetka 2. svetovne vojne, 69. obletnici ustanovitve 1. štajerskega bataljona na Grmadi, 66. obletnici prihoda Štirinajste divizije na Štajersko, 19- letnici osamosvojitve Slovenije in prazniku Mestne občine Velenje. Graška gora je visoka 667 m in ljudje so prihajali od vsepovsod. Borci, planinci, veterani in ljudje dobre volje in z visoko zavestjo o tem, da je to gora jurišev, kjer so partizani bojevali številne bitke z Nemci v neenakopravnem boju in nemogočih razmerah. Tudi slavnostni govornik, minister za šolstvo in šport Igor Lu-kšič, je poudaril pomen partizanskega boja za našo neodvisnost. Da lahko v materinem jeziku izražamo svoja hotenja in čustva, da imamo lastno državo, so padli mnogi borci, ki so verjeli v sanje o svobodi. Vihrali so prapori, godba na pihala je spremljala konjenike, ki so prinesli venec in ga položili k spomeniku. Vzdušje je bilo enkratno. Donele so partizanske pesmi, v zraku je bilo čutiti prijateljstvo in veselje, zaradi česar ljudje tako radi prihajamo na srečanja, kajti povezujejo nas skupne vrednote in hvaležnost našim prednikom, da v tistih strašnih časih niso obupali. Poslanec državnega zbora Kontič je z nami delil svoje misli in bilo je kot dana zaveza, da bomo v srcih vedno nosili vero in ponos na narodno-osvobodilni boj, ponos na partizane, ki so za nas premagali okupatorje. Ljudje so se veselili srečanj, odmevala je pesem, dišalo je po golažu, in kako srečni bi bili fantje in dekleta, ki so tu pustili svoja življenja, če bi jim bilo dano videli to svobodo. Lep in bogat je bil program proslave, golaž je bil brezplačen in ljudje so bili hvaležni organizatorjem. Območno združenje borcev za vrednote NOB Velenje, Planinsko društvo Velenje in veteranska združenja so se zares potrudili in pripravili nepozabno prireditev. Še dolgo po uradnem delu so se ljudje družili ob glasbi ansambla, ki je skrbel za dobro voljo. Sklepna misel, dame in gospodje, tovarišice in tovariši, lepo je v naši domovini biti, kadar nas družijo vrednote, ki so jih za nas ustoličili partizani.
Nasvidenje na naslednjem srečanju in smrt fašizmu!
Novoletni koncert Godbe Lukovica
člani Godbe Lukovica so konec decembra pripravili že enajsti tradicionalni novoletni koncert, ki so ga najprej izvedli 26. decembra 2010 v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici, nato pa je dva dni kasneje
sledila še ponovitev v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu. Tako kot že zadnjih nekaj let je godba skupaj z Občino Lukovica ob tem obeležila tudi Dan samostojnosti in enotnosti. Godba Lukovica
Tokratni koncert je potekal pod taktirko Jake Einfalta, ki je z godbeniki vso jesen na vajah dvakrat tedensko pripravljal nov, izjemno zanimiv in raznolik repertoar dvanajstih skladb, od koračnic, jazza, latino ritmov, filmskih hitov ter vse do svetovno znanih pop in rock uspešnic. Navdušila sta oba solista, Avguštin Gales v skladbi Bariton polka in Maruša Urankar s pikolom v poskočni skladbi Fičfirič. Kot je v običaju, so bili na koncertu v vrste orkestra sprejeti novi člani, ki jih je bilo tokrat kar šest. Za dobro vzdušje je s povezovanjem programa poskrbel Boris Kopitar, tudi glasbeni gost, ki je ob spremljavi lukoviških godbenikov na koncu zapel pesmi White Christmas in Prijatelji, ostanimo prijatelji ter tako poskrbel za vrhunec tokratnega novoletnega koncerta. Številni obiskovalci, predvsem v Lukovici se jih je zbralo res veliko, so s koncerta odhajali nadvse zadovoljni, kar je zagotovo najlepše poplačilo članom Godbe Lukovica za njihov večmesečni trud.
Srečanje županov Razvojnega partnerstva središča Slovenije
12. januar 2011 - Domačija Pr'Krač v Dolskem je 11. januarja 2011 gostila župane in koordinatorje občin Razvojnega partnerstva središča Slovenije, ki so se sestali na prvem letošnjem srečanju. Center za razvoj Litija povezuje občine Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče, Radeče, Šmartno pri Litiji in Zagorje ob Savi. Za novega predsednika Območnega sveta RPSS je bil imenovan Marjan Šarec, župan Občine Kamnik, podpredsednik pa je postal Franci Rokavec, župan Občine Litija. Ana Savšek, Center za razvoj LiTiJA
Poleg konstituiranja novega Območnega sveta Razvojnega partnerstva središča Slovenije so se prisotni seznanili še s poročilom o realizaciji letnega programa RPSS v letu 2010, obravnavali so predlog programa dela RPSS za leto 2011 in se seznanili z rezultati delovanja Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije. Med najodmevnejšimi projekti v lanskem letu je bila skupna predstavitev na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani, Srce Slovenije pa smo predstavljali tudi na mednarodnem turističnem sejmu v Helsinkih ter na vrsti drugih
manjših dogodkov v Srcu Slovenije. Izdali smo prikupno otroško knjižico Radovedni vrabček Čivi v Srcu Slovenije ter podprli ultramaraton-skega kolesarja Hilarija pri njegovem podvigu za ohranitev Zemlje. Skupaj z zadrugo Jarina smo uspeli narediti pomembne korake na področju lokalne samooskrbe Srca Slovenije s hrano ter povezali lokalne pridelovalce hrane z več kot 30 javnimi institucijami in podjetji. V preteklem letu smo uspešno pridobili tudi tri nove evropske projekte. V letu 2011 bomo izvajali skupne aktivnosti za območje Srca Slovenije s področja promocije
in komuniciranja, pomembno pa bo tudi mre-ženje in povezovanje na nacionalni in evropski ravni - iskanje partnerjev za skupne prijave na različne razpise. Župani oziroma njihovi namestniki desetih občin povezanih v RPSS so se strinjali, da je ena izmed pomembnih nalog Centra za razvoj Litija igrati vlogo učinkovitega povezovalca med občinami članicami RPSS in Ljubljansko urbano regijo. Osnovni cilj povezovanja občin v razvojnem partnerstvu pa še naprej ostaja uresničevanje skupnih interesov, ki so vezani na nove razvojne možnosti ter pridobivanje državnih in evropskih sredstev.
20 let manevrske strukture narodne zaščite
Že leta 1968 so bile v nekdanji Jugoslaviji ustanovljene republiške enote Teritorialne obrambe. V Sloveniji so bile enote TO najbolje organizirane in opremljene, saj se je tega zavedala tudi Jugoslovanska ljudska armada. J. Gregorič
Kmalu po prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji leta 1990 je JLA 15. maja izdala zloglasen ukaz SZ 625/1-90, na podlagi katerega je bila TO RS razorožena. Že leta 1945 se je zgodilo podobno, takrat je bila razorožena slovenska partizanska vojska. Tokrat se je 16 štabov TO ob podpori občinskih oblasti odločno uprlo. Republiška oblast se je zaradi neenotnega stališča do tega dejanja oglasila šele dva dni kasneje, 17. maja 1990, in prepovedala nadaljnjo oddajo orožja. Za mnoge je bilo že prepozno, sploh pa za tiste štabe TO, ki so orožje in opremo hranili v vojašnicah JLA.
Slovenska javnost je bila ogorčena nad dejstvom, da je JLA orožje, ki je bilo last slovenskih občin, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti iz njihovih skladišč premestila v svoje vojašnice, kjer je bilo praktično nedostopno našim republiškim obrambnim strukturam. Iz tega spontanega odpora je v nekaj mesecih nastal izjemno dobro organiziran projekt MSNZ (manevrska struktura narodne zaščite). V najstrožji tajnosti je bilo potrebno zbrati in usposobiti obrambne sile, ki bi skupaj z milico vojaško zavarovale demokratične spremembe v Sloveniji.
Začelo se je obdobje, ko tistim vpetim v sistem MSNZ ni bilo lahko, saj so opravljali razne tajne in nemalokrat tudi zelo tvegane naloge. A vendar so globoko v srcu čutili, da delajo prav, da delajo nekaj velikega za Slovenijo. In kako je bilo v Domžalah pred dvajsetimi leti?
V	tedanji domžalski občini je bilo orožje v večjem delu premeščeno v vojašnico v Ljubljani, del pa so ga odgovorni posamezniki na OŠTO le uspeli prikriti in premestiti na tajne lokacije.
V	drugi polovici leta 1990 je bilo na širšem domžalskem območju organiziranih sedemnajst tajnih skladišč. Posamezniki niso vedeli eden za drugega, edina vez sta jim bila Dominik Grmek in Milan Narat, ki sta bila zaposlena v štabu TO Domžale. Veliko orožja, streliva, minskih eksplozivnih sredstev in ostale vojaške opreme je bilo v tajna skladišča pripeljano v nočnih urah. Vozili so ga predvsem iz skladišča JLA iz Borovnice in Kočevske Reke.
4. oktobra 1990 je MSNZ prenehala obstajati kot tajna organizacija in je prešla v pristojnost TO RS.
Orožje je na tajnih lokacijah ostalo vse do junija 1991, ko so bile postopno mobilizirane enote TO za obrambo samostojnosti. S sodobno oborožitvijo, za tiste čase, sta bila opremljena dva odreda in nekaj manjših enot. Tajna skladišča na domžalskem območju so imeli: Dominik Grmek (Domžale), Janez Hribar (Domžale), Stane Kovač (Domžale), Anton Smrekar (Domžale), dr. Franc Habe (Domžale) Alojz Pichler (Domžale), Marko Senica (Domža-
M-"— sarvDj
w
vziurvfliiO ivB^jvmv
V VOJM
PLOVEN FJfî^>jř- :
_____ ÍgěCĚfiSS^

le), Karol Anžin (Prelog), Božo Cerar (Dob), Marjan Pohlin (Radomlje), Janez Stele (Radomlje), Tatjana in Ivan Kastelic (Radomlje), Franc Sem-primožnik (Homec), Marko Trampuž (Mengeš), Janez Pirnat (Mengeš), Martin Voglar (Trzin), Marjan Vesel (Lukovica)
Pripadniki MSNZ - poveljniki enot: Bojan Končan (Ljubljana), Milan Narat (Radomlje), dr. Janez Kušar (Trojane), Miran Kralj (Prelog), Darko Opara (Domžale), Franc Lipovšek (Rova), Franc Štrukelj (Radomlje), Bogdan Zupan (Radomlje), Jože Narat (Dob), Miran Stopar (Lukovica), Tomaž Blejec (Mengeš), Tomo Marc (Radomlje), Janez Gregorič (Prelog)
Zahvala gre torej tistim, ki so zmogli in si upali aktivno sodelovati v učinkoviti pripravi na vojno. Vojna za Slovenijo brez njih ne bi trajala le deset dni, lahko se tudi ne bi končala z našim zmagoslavjem.
Gradnja objekta Avtomehanike Kveder
Lanskega aprila je podjetnik Marjan Kveder, lastnik Avtomehanike Kveder, začel z gradnjo objekta v poslovni coni L6 med regionalno cesto in avtocesto v Lukovici.
Leon Andrejka
Tako je postal prvi, ki se je odločil graditi v tej coni in bo svojo dejavnost prenesel v domači kraj. Novi objekt bo imel v pritličnih prostorih 800 kvadratnih metrov uporabne vrednosti, v katerih se bo nahajala avtopralnica, delavnica za servisiranje vozil, vulkanizerstvo in prostor za opravljanje tehničnih pregledov in registriranje vozil. V prvem nadstropju bo trgovina z avtodeli in lokal, ki bosta skupaj obsegala približno 700 kvadratnih metrov, ob objektu pa bo parkirišče na katerem bo prostora za približno 50 osebnih avtomobilov. Gospod Kveder je dejal, da bodo novi prostori Avtomehanike Kveder končani in predani namenu maja letos. V tem trenutku gre za eno največjih investicij v dolini Črnega Grabna, ki si jo je v januarju ogledal tudi župan Občine Lukovica Matej Kotnik. Ob tem je pohvalil dejstvo, da se je domači podjetnik kot prvi lotil takšnega projekta in da pogreša še več takšnih podjetij, ki bi zapolnili za zdaj še nezaseden prostor namenjen poslovni dejavnosti v Lukovici. Obrtniki, tako iz domače občine kot tudi tisti izven nje, imajo namreč že ta trenutek možnost pridobiti
Priprava turistične strategije za Srce Slovenije
13. januar 2011 - Konec preteklega leta smo intenzivno pričeli s pripravami na oblikovanje strategije za razvoj in trženje turistične destinacije Srce Slovenije. Mija Bokal, Center za razvoj Lítíja
V decembru in januarju sta tako potekali dve delavnici, ki sta bili zelo dobro obiskani in zastopani z vseh vključenih občin. Skupaj smo opredelili potenciale, adute, vizijo in ključne razvojne usmeritve za turistično območje Srce Slovenije. Na zadnji delavnici v februarju bo predlog strategije predstavljen širši projektni skupini, vodila jo bo Miša Novak iz podjetja Alohas, ki je tudi sicer sodelovala pri celotni izvedbi strategije.
gradbeno dovoljenje in graditi ter opravljati svojo dejavnost na lokaciji v neposredni bližini izvoza avtoceste.
Življenje je napisalo zanimivo in čutečo zgodbo gospe Carmen Kludsky
Pred osemdesetimi leti je bilo na moje malo, nebogljeno, komaj rojeno telesce nalepljeno ime Carmen, priimek in rojstni datum. K sreči je bilo prineseno v takratni Dečji dom v Ljubljani in nobenih podatkov o mami, ki me je rodila ali o starših ni bilo. Za Dečji dom v Ljubljani je bilo pomembno le to, da je potrebno poskrbeti za živo, zdravo punčko z imenom Carmen. Nina-Kata^ina Čokan, roj. Cerar
Tako se je začenjalo moje življenje in ni mi bilo usojeno, da bi se v najnežnej-šem obdobju stiskala k mami, kot je to dano večini otrok. A vendar, čas je bežal in takratna patronažna sestra Jelka Komotar v prvem zdravstvenem domu Slovenije v Lukovici je bila povezana in seznanjena s problematiko otrok brez staršev in tistih otrok, ki jih matere niso mogle ali hotele imeti pri sebi. Na tem področju je pod vodstvom dr. Komotarja orala ledino v rejništvu.
Prav naključje je hotelo, da sta nasproti zdravstvenega doma v Lukovici kot mlada, pridna zakonca Marija in Franc Cerar zgradila novo hišo in pričakovala prvorojenca. A zgodilo se je, da sta se rodila mrtva dvojčka. Da bi mladi par lažje prebrodil izgubo otrok, je patronažna sestra Jelka Komotar svetovala in ponudila pol leta staro punčko iz Dečjega doma v Ljubljani. In tako se je zgodilo; pol leta staro, z imenom Carmen, sta me zakonca Cerarjeva sprejela v svoj novi dom v Lukovici.
Deležna sem bila vseh njunih nežnosti in rasla sem pri Cerarjevih. Čez dve leti sta se Cerarjevim rodili dvojčici. Nato še štirje otroci - tri punčke in en fant, tako da nas je bilo skupaj sedem, kot sedem palčkov. Vsi smo bili Ce-rarjevi, nobenih razlik ni bilo nikoli. Skupaj smo rasli, se igrali in si pomagali po svojih močeh. Radi smo se imeli in spoštovali smo naše starše. Zame sta bila to mama in ata. In tako sem prirasla k Cerarjevi družini. Za vse nas je bilo dovolj prostora in vzgajala sta nas s svojim zgledom v poštene in pridne, kot sta bila tudi sama. Šele sedaj vem, kakšno bogastvo smo s tem dobili. Da sta se mama in ata Cerarjeva enako razdajala vsem nam otrokom, sem čutila na vsakem koraku. Trdo sta morala delati, ata Franc je bil ugleden elektromon-ter, mama Marija pa je gospodinjila in obdelovala tudi malo zemlje. Vzgojeni smo bili v poštenem krščanskem duhu.
Težka preizkušnja za tako številčno družino nas je doletela v času med drugo svetovno vojno, še posebno zato, ker smo nekaj časa ostali samo z mamo; ata je bil zaprt v Begunjah. V tistem času so nam nesebično pomagali sosedje in sorodniki, tako da smo lažje prebrodili ta čas. Vmes smo hodili v šolo na Brdo. Ko so nam požgali šolo, dvorano, grad na Brdu in zdravstveni dom v Lukovici smo bili vsi skupaj zelo žalostni.
Konec vojne sem pri svojih petnajstih letih želela, da bi šla na delo v tovarno in bi nam tako bilo lažje. To se mi je uresničilo. Dobila sem delo v Stolu v Kamniku. To je bil čas, ko so tovarne potrebovale delavce in organizirale so tovorni avto, ki nas je vsak dan vozil iz Lukovice v Kamnik in nazaj. Nekaj časa je to šlo, potem sem si kupila kolo in uro in si našla delo v Induplati Jarše. Rada sem hodila na delo in med prijatelji ter sodelavci je čas tekel hitro, prehitro. Nekega lepega dne pa presenečenje. Dobila sem veliko pismo iz tujine. Hitro sem ga odprla, saj sem bila močno radovedna, kdo mi piše, ker nikogar v tujini ne poznam. Iz vsebine je bilo razvidno, da me po petindvajsetih letih išče moja mama prek Rdečega križa, in, da me želi spoznati. Priložene so bile slike z veliko napisanega besedila. Tedaj se je začela pisati moja nova usoda. Od tistega časa, ko sem pri Cerarjevih izvedela, da nisem rojena pri njih, sem želje, da bi spoznala svojo mamo, potlačila v ozadje. Sedaj pa je ta želja prišla v ospredje in bila sem na razcepu, kaj mi je storiti. V meni se je bil hud boj odločitve.
Da se je moja mama kot mlada slovenska deklica, željna cirkuških nastopov, zaljubila v artista, mojega očeta - cirkus je takrat gostoval v Sloveniji in, da me je rodila pri svojih šestnajstih letih. To sem izvedela iz njenega pisma. Cirkus je odpotoval in z njim tudi moja mama.
Najina pisma so romala sem in tja in mislim, da je mama iz mojih pisem razbrala, da se bom težko odločila priti na Češko k njej v cirkus. Zato mi je ponudila možnost, da poskusim oditi v Beograd, kjer gostuje cirkus, v katerem je očetova sestra - moja teta. Res sem se lažje odločila in odšla v Beograd. Spoznala sem cirkuško življenje in nekaj časa je bilo to zame zanimivo. Artistični programi so bili atraktivni. A kmalu je bilo cirkuške sezone konec in tudi moj daljši obisk v cirkusu se je končal. Odšla sem domov v Lukovico k mojim sestram in bratu ter mami in atu Cerarjevim, kjer sem se počutila in tudi zares bila doma. A to ni trajalo dolgo. Prišlo je tetino pismo iz Beograda, da, če hočem lahko z njihovim cirkusom odpotujem na Češko, kjer bom
lahko spoznala svoje starše. Zame je bilo to zelo težko. A odločila sem se, da odidem na Češko, da končno spoznam svojo mamo. Prišel je dan in težko sem se poslovila od vseh mojih dragih v Lukovici in le posvetilo Cerarjeve mame in ata, ki sta dejala: »Carmen, pridi nazaj, če ne boš tam srečna. Tukaj si doma in to je tvoj dom. Bodi poštena, kot si bila do sedaj. Bog naj te spremlja.« Cerarjeva mama mi je naredila križ na čelo in zajokala. Moje srečanje z mamo in očetom in vsa moja pričakovanja so bila eno samo razočaranje. Vedela sta, da pridem, vendar sta me prišla pogledat šele drugi dan.
Nisem čutila ljubezni med nami. Bil je le velik prepad - prepad sedemindvajsetih let. Ker takoj nisem znala češkega jezika, sem veliko premišljevala in jokala. Da bi me odvrnila od premišljevanja, sta mama in oče zame pridobila češko državljanstvo, da bi se čimprej lahko zaposlila. Upala sem, da se bodo naša razmerja nekako uredila, vendar se niso. Mislim, da je mama pričakovala, da bo k njej prišla hčerka Carmen, stara sedemindvajset let, vsaj tako velika artistka kot je bila sama. To, da sem bila poštena, pridna in dobrosrčna, zanjo ni bilo dovolj.
V tem času, ko sem trpela zaradi razočaranja in mi je bilo težko to komu povedati ali napisati, me je v cirkusu opazil Emanuel, moški mojih let, ki je v cirkusu dresiral živali. Ko je izvedel, kdo sem, se je začudil in sprva ni mogel verjeti resnici.
Kasneje sva se veliko pogovarjala, pomagal mi je, če sem kaj potrebovala, mi svetoval in bil zelo korekten do mene. Zaupal mi je, da bi rad zapustil cirkus, da bi skupaj živela. Emanuel je bil potomec svetovno znanega cirkusa Kludsky, v katerem je nastopalo zelo veliko senzacionalnih artistov in ogromno živali z vsega sveta.
Družina Kludsky je bila zelo inteligentna in me je imela rada. Kmalu sem si našlo delo in stanovanje, učila sem se češko, saj sem to nujno potrebovala. Naučila sem se graverskih spretnosti in natančnosti. Leta 1958 sem se poročila z Emanuelom Kludskyjem. Lepo sva se razumela, delala načrte o skupnem življenju in o potovanjih. V prvem načrtu je bil obisk v Sloveniji v Lukovici in to leta 1968. Pridružil se nama je tudi brat mojega moža Georg. To je bilo ravno v času, ko je Češka država doživela okupacijo. Z najnujnejšo garderobo, ki smo jo imeli s seboj za na obisk, smo ostali v Sloveniji. Vsi trije smo se odločili, da ne gremo nazaj na Češko. Ostali smo v Sloveniji, v Domžalah, praktično brez vsega in samo dobri ljudje so nam pomagali, da smo dobili primerno stanovanje, opremo in obleko. V kratkem času smo dobili tudi delo. In ta naš obisk se je podaljšal na eno leto. Vedeli smo, da moramo nekaj ukreniti. Z velikimi napori smo uspeli - za tiste čase - dobiti ustrezne dokumente in odpotovali v Nemčijo. Prek prijateljev zelo znane cirkuške družine Kludsky smo dobili delo in stanovanje pri Stuttgartu v živalskem azilu. Spoznala sem življenje v tujini in tudi, kako težko je služiti kruh v tujini.
Z veliko medsebojne ljubezni, v miru in svobodi je neopazno prehitro tekel čas in nenadoma mi je v letu 1990 moževa bolezen in nato smrt vzela moža Emanuela. Ostala sem sama s svojo bolečino v srcu. Nekaj časa sem še hodila v službo, nato sem se upokojila. Veliko sem razmišljala, kako bi se vrnila nazaj v Slovenijo. Vrnila pa sem se v Avstrijo blizu Celovca, kjer živi najmlajša Cerarjeva hčerka z družino in sem tudi blizu ostalim sestram in bratu. Pri mojih osemdesetih letih so mi ostali spomini na lepe, dobre stvari, a tudi zelo težke življenjske preizkušnje, ki sem jim bila včasih komaj kos.
Zanimivo in čutečo zgodbo je napisalo življenje gospe Carmen Kludsky, Slovenke danes osemdesetletnice, doma iz Lukovice pri Domžalah, ki sicer trenutno živi v Avstriji.
Kot ena od njenih štirih še živečih sester Cerarjevih iz Lukovice sem ji bila v pomoč pri oblikovanju besedila in z njenim dovoljenjem ga dajem v objavo.
T
RACunavoDsiva PAWLIHA
prispevamo k vašemu dobičku
Zvami'že 15let f»
Računovodstvo Pavliha
m: 041/682-727 www.pavliha.org
Eko branje
Projekt Ekošola kot način življenja je program, ki uvaja načrtno in celostno okolj-sko vzgojo. V okviru tega projekta na OŠ Roje potekajo najrazličnejše dejavnosti, ki učencem pomagajo širiti ekološko zavest in dejavno sodelovati pri ohranjanju našega planeta za prihodnje generacije. Ajda Petrovič, Oš Roje
Letos se je že obstoječim dejavnostim v okviru projekta Eko šola pridružila še dejavnost Eko Branje za eko življenje, katere namen je pri učencih spodbujati pozitivni odnos do knjige ter da si učenci pridobijo znanje za dejavno spreminjanje kulture obnašanja in ravnanja. V novembru 2010 nas je obiskal Ekologec - promotor Eko branja za eko življenje na OŠ Roje in med učence razdelil EKO sporočila, s katerimi je učence prijazno povabil k branju knjig z ekološko vsebino. Učenci so se na vabilo množično odzvali in že ob naslednjem zvonjenju prihiteli
v šolsko knjižnico ter razgrabili knjige in članke, ki jim jih je priporočil Ekologec. Starejši učenci knjige in članke prebirajo sami, mlajšim pa pri tem pomagajo starši. Učenci prikažejo osvojeno znanje skozi pogovor, obnovo zgodbe ali skozi ustvarjalni izdelek, npr. risbo, plakat in pesmico. Želimo si in prizadevali si bomo, da bodo učenci pridobljene informacije znali uporabiti tudi v praksi in bodo aktivno sodelovali pri ohranjanju naravnih danosti prelepe Zemlje, bogatili čustvene vezi do narave ter spoštovali drugačnost in cenili naravo.
Novoletna doživetja
Kako naši nadebudneži doživljajo novoletni čas in najdaljšo noč v letu.
Ko me je prišla iskat mami, sva šla nakupovat. Kupila sva vse za novo leto. Ko je bila ura deset, so prišle sestrične. Skupaj smo povečerja-li. Strašno sem bil neučakan, kdaj bodo začeli spuščati rakete. Še bolj sem bil vesel, ko mi je ati povedal , da jih ima še on. Vsem sem voščil srečno novo leto in vsi smo bili zelo veseli. Andrej P., 3 b
Na Silvestrovo smo spekli pecivo in pripravili slavnostno večerjo. Po večerji smo se pogovarjali in malo gledali televizijo. Ob polnoči smo odprli šampanjec in nazdravili. Drug drugemu smo zaželeli srečo in zdravje. Nato sem skupaj s starši in prijatelji odšla ven ter gledala, kako je oči Tomaž v zrak spuščal rakete. V novem letu si želim veliko zdravja, uspeha ter da bi malo bolj ubogala in poslušala. Nika, 3.b
Ko smo prišli domov, sem pospravila sobo. Potem sem pojedla kosilo. Nato sem gledala televizor. Potem sem se kartala z očetom. Z mamico sva se igrali igrice. S sestro Katarino sva se igrali. Nato je bila ura polnoč. Potem smo imeli večerjo. Vsi smo se igrali igrice. Z mamico sva bili na peči. Oči in sestra sta gledala televizor. Ana O., 3.b
Ko me je mami prišla iskat, sva najprej nakupili potrebne stvari. Šele doma sva ugotovili, da sva pozabili vzeti šampanjec. Silvestrovo smo praznovali s sosedi. Sosed je spustil zelo veliko raket. Na koncu smo odšli k sosedu v hišo. Potem smo odšli ven gledat ognjemet. Nazadnje smo odšli še k nam domov in si pogledali risanke. Vsem bi voščila srečno novo leto. Eva, 3.b
Najprejsmo pospravljali in potem smo šli nakupovat. Za novo leto so prišli prijatelji. S prijateljico sva se igrali. Brat in sestra pa tudi. Potem smo spustili nekaj raket. Ko je napočila polnoč, smo odprli šampanjec. Potem smo spustili še ostale rakete. Zelo mi je bilo všeč. Potem so odšli. Jaz pa sem bila še pokonci. Klara, 3.b
Najprej smo pripravili večerjo. Potem smo gledali televizijo. Jedli smo torto. Ob polnoči smo šli prižgat ogenj. Tam je bilo veliko ljudi. Spuščali smo rakete. Potem sem šel spat. Matic, 3.b
Radi delamo v računalniški učilnici
V računalniški učilnici lahko vadimo računanje (vse računske operacije), pisanje, slovnična pravila, razumevanje branja, simetrijo, bogatenje besedišča, rešujemo križanke in rebuse in še in še na čisto drugačen način, kot če bi to delali v zvezke in delovne zvezke. Tina Uštar
Zato to učence še bolj pritegne. Če se za nagrado dobi še recimo morska deklica z zakladom, © (smejček) ali veliko točk, je pa to še večji uspeh, veselje in motivacija.
Palčki iz vrtca Medo so koledovali
Koledovanje je star predkrščanski narodni običaj v času novega leta. Kristjani so običaj prevzeli in ga postavili v čas božiča. Ko-ledniki se preoblečejo v svete tri kralje in hodijo po vaseh ter zbirajo darove za revne družine z otroki. (Iz Wikipedije, proste enciklopedije) Monika Gorišek
Skupina Palčki je ubrala svojo pot koledova-nja. Malo smo priredili ta običaj. S svojimi voščili smo želeli razveseliti starejše ljudi, ki so v tem prazničnem času še posebej veseli toplih besed in stiskov rok. Poiskali smo informacije o običaju, slike in se pogovorili, kako bi mi vse to izpeljali. Z otroki smo se dogovorili, da bomo presenetili starejše prebivalce v okolici našega vrtca.
Vsa zgodba se je odvila 20. decembra 2010 dopoldan. Ker je te dni vreme že malo nagajalo, smo morali pohiteti. Z veliko mero dobre
volje smo pozvonili na vrata hiš. Predstavili smo se in povedali, zakaj smo prišli. Zapeli smo pesmico, na koncu pa je eden od otrok voščil vesele praznike in v trajen spomin dal v roke angelčka iz mavca. Ko pa smo se vračali v vrtec, smo med potjo ustavili še gospo in gospoda ter jima kar na ulici zapeli in voščili. Kaj je lepšega od nasmejanega obraza in lepe besede v zahvalo? Hvala vsem, ki ste nam odprli svoja vrata in nam namenili svoj čas. Otroci se bodo tega radi spominjali, ker smo se imeli lepo. Bistvo našega koledovanja pa je bilo, da razveselimo ljudi v tem prazničnem času z majhnimi stvarmi. Za naše Palčke je pomembno spoznanje, da je vedo, kako smo vsi povezani med seboj in pomemben člen družbe - od otrok do starejših občanov. Letos se bomo še vključevali v dejavnosti, kjer je cilj medgeneracijsko povezovanje, saj je v tem vr-tčevskem letu toprednostna naloga vrtca.
Novoletni nastop ritmičark z Brda
V četrtek, 23. decembra 2010, je v telovadnici osnovne šole Janka Kersnika potekal tradicionalni novoletni nastop ritmičnih gimnastičark z Brda in Blagovice. Z veseljem sprejemamo nove in nove članice, starejše ekipe pa se intenzivno pripravljamo na tekmovalno sezono. Ema Meden
Na novoletnem nastopu smo pokazale tekmovalne in nastopne programe, občinstvo pa nas je nagradilo s spodbudnimi aplavzi ter podprlo naš trud v telovadnici. Tako smo se v novem letu z veseljem lotile novih izzivov.
Prazen dom je in dvorišče naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
V 77 letu starosti nas je zapustil dragi mož
Ivan Gostinčar
Zahvala gospodu župniku Andreju Svetetu za lepe besede
Hvala za lep pogrebni obred in za lepe besede slovesa gospe Stopar-
jevi.
Žena Jelka in sin Jani
V Spomin Francu Cerarju st. (Vrbišenkovemu)
Spoštovani France!
Rodil si se 27. marca 1930. Bil si zraven, a o tem nisi odločal Ti. Ko si
umiral, si bil zraven in tudi tu nisi odločal Ti.
Med rojstvom in smrtjo je bil Tvoj čas, kjer pa si odločal.
Bil si šestnajsti otrok očeta Karla (čevljarja in kmeta) ter mame Ane iz
Lukovice. Oče je bil prepričan, da boš kot zadnji fant (za tabo sta se
rodili še dve sestrici) prevzel domačijo. Osnovno šolo si obiskoval na
Brdu. Oče te ni spodbujal k učenju.
Doma si okusil grenkobo in pomanjkanje. Kot mlademu in korajžnemu fantu ti je bila zaupana kurirska pošta med NOB. Prišel je čas, da se greš nekaj izučit. Veselila te je kovinska stroka. Oče te ni poslušal, še manj razumel tvoje želje. Odločil si se, da greš v brigado, na progo, v Bosno , delat za skupno dobro.
Po končanem delu v brigadi si se spraševal, »kam sedaj«. Odločil si se, da se greš učit za kovinarja v TAM Maribor. Tam si bil v internatu in se učil.
Oče te prvo leto niti ni pogrešal. Toda uspelo ti je. Opravil si vse potrebne izpite. Odšel si na služenje vojaškega roka za dve leti. Ker si bil skromen in delaven, ti tudi tam ni bilo hudo.
Že med služenjem vojaškega roka si se zagledal v dekle iz naše vasi. Pri 24 letih si se poročil in prišel k ženi Stani v Gradišče. Že z dvema otrokoma in ženo ste se po nekaj letih preselili v Dob, kjer si nameraval graditi svojo prihodnost. Zaposlen si bil v tovarni Helios Domžale kot vzdrževalec. Tudi žena Stana je dobila zaposlitev v tovarni Induplati. Žal pa se je na domačiji v Gradišču zgodila tragedija. Ženin brat, ki naj bi prevzel kmetijo, je tragično umrl.
Na taščino prigovarjanje si se odločil in se z družino vrnil v Gradišče. Ponovno sta prevzela delo na kmetiji, ti pa si hodil tudi v službo. Staro hišo sta v celoti obnovila, čeprav sta jo čez nekaj let podrla in naredila novo. Rodil se vama je še sin Matjaž. Vedno si strmel k napredku za lažje in boljše življenje. Vas ni imela vodovoda. Bil si pobudnik in organizator za izgradnjo javnega vodovoda, za javno razsvetljavo, pa za elektro transformator (stoji na vašem zemljišču).
Zavzemal si se za razširitev in obnovo cest. Tudi ko smo obnavljali cerkev sv. Marjete, zvonik in kapelo v Gradišču, si bil zraven. Ustanovili smo Turistično društvo Gradišče z namenom vas urediti in polepšati. Bil si zraven pri vseh delih in pri vseh prireditvah. In ne samo ti. Pripeljal si se s traktorjem, na prikolici pa različen material, ki si ga pripeljal od doma.
Bil si član v več društvih. Tudi v društvu Kulturne dediščine v Ljutomeru. Pa ne zgolj zato, da si zraven, ampak z željo, da s svojim delom pomagaš. Kot sposoben in vesten delavec si bil več kot 20 let vodja vzdrževanja v tovarni Helios.
Pomagal si svojemu bratu Karlu pri gradnji hiše, prav tako pri gradnji hiše sinu Franciju, hčerki Metki in sinu Matjažu pri izgradnji novega hleva. Pomoč pa si nudil tudi nam - s sedom-sovaščanom.

Ko bolečina je prevelika se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, zakaj tebe med nami več ni.
ZAHVALA
V 88.letu nas je za vedno zapustila naša draga mama
Lucija Pervinšek,
roj. Suhar iz Gorenj nad Blagovico
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebno pa se zahvaljujemo patronažni sestri Irmi Markovšek za obiske na domu in dr. Mojci Zajc Kraševec za vso pomoč v času njene bolezni.
Hvala g. župniku Vrtovšku za obiske na domu in za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, g. Urošu Mediču za lep poslovilni govor in pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba.
Vsi njeni.
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se tvoj glas ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo n ikdar.
ZAHVALA
V 81. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric
Franc Cerar
Vrbišnikov France iz Gradišč pri Lukovici
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče.
Najlepša hvala dr. Lobodi, oddelku torakalne kirurgije v KC, gospodu župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred.
Hvala tudi Planinskemu društvu Moravče za besede slovesa, vsem praporščakom, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
Hvala tudi pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba.
Vsi njegovi
Spoštovani France - velikokrat si se v življenju odločal, včasih ti je bilo verjetno tudi hudo, a ostal si veder, pripravljen tudi za humor. Prav gotovo te bodo pogrešali tvoji: žena Stana, trije otroci, devet vnukov in sorodniki.
Pogrešali te bomo tudi vaščani in vsi, s katerimi si se družil.
FRANCE, HVALA TI za vse, še vedno si med nami, samo malo stran od
nas.
Vaščani Gradišč
Obvestilo
IBS MEDNARODNA POSLOVNA ŠOLA LJUBLJANA
Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana
telefon: 040/561 896, e-naslov: info@ibs.si,
www.ibs.si
vpisuje v akreditirani visokošolski strokovni program:
MEDNARODNO POSLOVANJE
Študenti se pri študiju seznanijo s poslovnimi, upravnimi, ekološkimi in etičnimi vsebinami ter dosežejo visoko stopnjo znanja tujega jezika, pri katerem je poudarek na sproščenem komuniciranju in razumevanju. Predavanja so organizirana tako, da so kar najbolj prilagojena študentom ob delu: potekajo dvakrat tedensko popoldne od 16.30 do 19.45; naenkrat pa je na urniku le en predmet. IBS delno ali v celoti prizna študentom znanje, pridobljeno na drugih visokih šolah. Diplomo je možno pridobiti relativno hitro, ker imamo individualne izpitne roke. Za zaposlene v tujini imamo organizirano učinkovito izobraževanje na daljavo (izpeljano po modelu Open University). Študij in izpiti preko svetovnega spleta so možni tudi za invalide. Naši predavatelji imajo habilitacijo in poučujejo tudi na drugih slovenskih in tujih univerzah in visokih šolah kot so Deakin University, Avstralija, Jammu University, Indija, Kauno Kolegija, Litva, Munich Business School, Nemčija, Pacific University Hawaii, Savonia University of Applied Sciences, Varkaus, Finska, Universita de-gli studi di Trieste, Italija, Universitat Klagenfurt, Avstrija, University of Bolzano, Italija itd.
LEILA, Višja strokovna šola, d.o.o. Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana T: 040/561 896, e-naslov:irena.marinko@gu-est.arnes.si, www.leila.si
vpisuje v višješolski strokovni program:
POSLOVNI SEKRETAR
K vpisu vabimo vse, ki želijo pridobiti višjo izobrazbo in naziv poslovni sekretar oziroma poslovna sekretarka. Specializirani smo za izobraževanje poslovnih sekretarjev, zato vsebine pri večini predmetov vsebujejo praktične primere, značilne prav za delovna mesta, na katerih delajo poslovni sekretarji. Izobraževanje izvajajo predavatelji z univerzitetno izobrazbo, magisterijem ali doktoratom, ki imajo izkušnje pri delu v gospodarstvu in poučevanju in uporabljajo sodobne učne metode. Študenti imajo možnost, da zaključijo študij prej kot v dveh letih, obstaja pa tudi možnost študija na daljavo. Šolnina je med najnižjimi v Sloveniji in vključuje vpisnino, učno gradivo, ponavljanje izpitov in individualne izpite. V šoli razvijamo pozitivno vzdušje in veselje do študija. Izobraževanje poteka na prijetni lokaciji v centru Ljubljane. S študenti delamo individualno. Ne pomenijo nam le številk, ampak ljudi, s katerimi imamo pogoste in prijateljske stike.
Vse občanke in občane obveščamo, da bo osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku v petek, 4. februarja 2011 ob 19.00 uri v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. Slavnostni govornik bo g. Matevž Kink, predsednik Odbora za družbene in društvene dejavnosti ter občinska priznanja. Gostje prireditve bodo člani Slovenskega tol-kalnega projekta
Skupina SLOVENSKI TOLKALNI PROJEKT (SToP) združuje akademsko izobražene tolkal-ce. Tako na zanimivih, predvsem pa ritmičnih koncertih uporabljajo celo paleto klasičnih, etnoloških in drugih tolkal. Njihova dinamična ustvarjalnost in želja po izvajanju strogo
klasične glasbe, lastnih skladb, v enaki meri pa tudi sodobne in elektro-akustične tolkalne glasbe, potrjujeta edinstvenost skupine v Sloveniji in tujini.
Njihovi koncerti so lahko predvsem zelo zabavni, po drugi strani pa zelo izobraževalni, saj vedno izvemo kaj novega o instrumentih, za katere smo mislili, da jih dobro poznamo. Koncert vodijo in komentirajo izvajalci sami in je tako primeren tudi za otroke. Občanke in občane vabimo, da se v kar največjem številu udeležijo prireditve in preživijo prijeten večer ob zanimivem kulturnem programu.
Občinska uprava Občine Lukoviča
Sprejet izpitni katalog za čebelarske mojstre
V letu, ki se izteka, smo slovenski čebelarji dosegli še eno zmago, ki nas uvršča v sam svetovni vrh čebelarstva. Zgodovinski dogodek se je zgodil 21.12.2010, ko je Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje, na svoji 127. seji sprejel izpitni katalog za naziv „Čebelarski mojster" / „Čebelarska mojstrica". Želje mnogih čebelarjev so se tako uresničile in prvič v zgodovini slovenskega čebelarstva bomo lahko prišli do tega poklica tudi v naši državi. Po besedah podpredsednika ČZS g. Aleša Rodmana, spec. mng. pot do tega dosežka pa ni bila lahka: »Prej ko ne, je bila polna raznih ovir, težav, posmehovanja. Ne malo je bilo tudi nerazumljivega administrativnega oviranja. Sam sem se za to prizadeval od začetka tega mandata, ko sem bil imenovan za predsednika komisije UO ČZS za izobraževanje. Potrkati je bilo potrebna na mnoga vrata, se izpostaviti, prositi in vztrajati. Ampak, splačalo se je. Kot pravi lep slovenski pregovor: „konec dober, vse dobro".«
Društvo podeželskih žena Lukovica, vabi na
Občni zbor društva
v torek, 8. februarja 2011 ob 10.00 uri v gostišču Furman v Lukovici.
Občnemu zboru in sprejemu novih članic, bo sledilo še kratko predavanje o zdravju.
Vsem bralcem Rokovnjača pa želimo veliko sreče, iskrenih ljudi in seveda zdravja.
Rokounjač
Glasilo občine Lukovica
m.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
ODDELEK ZA KMETIJSKO
SVETOVANJE
Enota Lukovica
Lukovica, Stari trg 19 Telefon: 01/72-35-116 E-naslov: pavla.pimat@lj.kgzs.si
URADNE URE:
ponedeljek, sreda, petek: 8h-10h sreda: 14h-15h
www.lj.kgzs.si
PREDAVANJE V LUKOVICI
Edino spomladansko izobraževanje v Lukovici bo organizirano v sodelovanju z Občino Lukovica v četrtek, 17. februarja
2011 s pričetkom ob 9.30 uri, v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika. Teme, izvajalci in vsebina predavanj:
•	Predstavitev napak ugotovljenih pri izvajanju posameznih (pod)ukrepov (S)KOP (Pavla Pirnat). Vsebina: predstavitev napak pri okoljskih ukrepih, ki se izvajajo na našem območju, predstavitev napak kontrole s poudarkom na vodenju KOP evidenc kot tudi pri vodenju potrebnih evidenc na vseh ostalih kmetijah; predstavitev ukrepov kmetijske politike in okoljskih ukrepov (KOP) ter novosti pri vlaganju zbirne vloge v letu 2011.
•	Odpadne vode na podeželju (Gabrijela Salobir, KGZS-Sektor za kmet. in gozd.). Vsebina: predstavitev vseh uporabnih informacij in zakonodaje s področja odpadnih vod glede zakonskega roka do kdajmorajo gospodinjstva in kmetije na podeželju urediti odpadne vode, kdo je dolžan sam poskrbeti za ureditev in čiščenje odpadnih vod; možnosti olajšav pri izvedbi reševanja odpadnih vod.
Predavanji spadata med potrjene vsebine Kmetijskega Okoljskega Programa, zato imejte s seboj svojo KMG-MID številko. Izvajalci ukrepov KOP v letu 2011 morate imeti opravljenih najmanj 4 ure ustreznih izobraževanj v času od 1. 9. 2010 do 31. 8. 2011. Skupno potrdilo za vsa opravljena izobraževanja v tem obdobju boste dobili v mesecu septembru. Vljudno vabljeni, saj je predavanje brezplačno, vsebina predavanj pa zelo aktualna! Na predavanje lahko pridete tudi tisti, ki niste kmetje, vendar vas zanima tematika drugega predavanja.
VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA PREMIJE ZA GOVEDO - 3. obdobje Redni rok za vlaganje premij za ekstenzivno rejo ženskih govedi in/ali posebno premijo za bike in vole je do 31. januarja. Lahko ga vložite tudi v zamudnem roku do 25. februarja 2011, vendar bodo plačila zmanjšana za 1 % za vsak zamujen delovni dan. Več o vlaganju teh zahtevkov si lahko preberete v decembrski številki Rokovnjača.
NAVSKRIŽNA SKLADNOST
Vse kmetije, ki vlagajo zahtevke v okviru zbirne vloge morajo na svojih kmetijah izvajati zahteve v okviru posameznih standardov. Priročnik za izvajanje zahtev navskrižne skladnosti, ki ste ga dobili v letu 2007 je že zastarel. Novi priročnik je izšel v juniju 2010 in je vsem dostopen samo na spletni strani: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.g ov.si/pageuploads/DIR_kmet/Prirocnik_izva janje_zahtev_navzkrizne_skladnosti_koncn i.doc
Novi priročnik bo predvidoma veljal tudi za leto 2011. Če želite preveriti ali izpolnjujete predpisane standarde, se za brezplačno svetovanje lahko oglasim na vaši kmetiji za kar zbiram naročila skozi vse leto. Število obiskov v enem letu je omejeno, zato bom prišla na tiste kmetije, ki se bodo brej prijavile.
PRIJAVA ZEMLJIŠČ V UPORABI
Vsa zemljišča, ki jih na kmetiji obdelujete je potrebno že šesto leto prijaviti kot Grafične Enote Rabe Kmetijskih zemljišč (t.i. GERK-e) za vsako rabo posebej (trajni travnik, njiva, travniški sadovnjak, intenzivni sadovnjaka). Območje osrednje in severozahodne Slovenije, h kateremu spada tudi naša občina, žal v letu 2010 ni bilo ponovno poslikano, kar bi omogočilo bolj natančno prijavo kmetijskih zemljišč. Ker so na voljo še vedno posnetki iz leta 2006 je število napak pri prijavi zemljišč lahko večje. Napaka pomeni vsako odstopanje prijave od dejanskega stanja v naravi. Zato vas opozarjam, da je obvezno javiti spremembe v naslednjih primerih, če:
•	ste zaorali njivo na trajnem travniku,
•	ste v primeru, ko je njiva v travniku, zaorali večjo njivo ali spremenili njeno lokacijo,
•	ste na kmetijskem zemljišču naredili kakršenkoli objekt,
•	je bila narejena nova cesta ali če ste obstoječo cesto premaknili - k cesti spada tudi kolovoz pri katerem je zunanji rob kolesnic širok 2 metra ali več (večina kolovozov!),
•	je prišlo do sprememb v trajnih nasadih (travniški in intenzivni nasadi) -odstranitve dreves, nove zasaditve.
Ravno tako je napaka pri prijavi GERKOV, če imate vrisane:
•	ozke travnate pasove med njivami, ki jih dejansko ne kosite (če so ti pasovi vzdolžno med njivami in so ožji od 2 metrov se lahko priključijo k njivi kot t.i. obmejki ali na koncu njive se do 2 m travniške površine lahko priključi k njivi kot obračališče),
•	ozke travnate pasove med njivo in cesto in le-te vzdržuje cestno podjetje,
•	zelenice ob hišah, ki se ne kosijo za krmo živalim,
•	nelogične oblike ali špice,
•	mostičke (vrisan ozek pas, ki povezuje dve kmetijski površini, ki sta dejansko ločeni zaradi ceste, jaška, mejice^).
Mostičke je nujno odpraviti do oddaje zbirne vloge za leto 2011!!! V primeru, da mostiček povezuje eno ali več kmetijskih površin, ki so manjše od 10 arov in ne bo pravočasno odpravljen, bo nosilec podvržen sankcijam ( vračilo plačilnih pravic, KOP ukrepi ipd.). GERK-e uredite na Upravni enoti (UE) Domžale (soba 56, II. nadstropje) - v stavbi, kjer je tudi sedež Občine Domžale. Za ureditev so zaželene predhodne prijave na telefon 7220-100 interna 237 (Tončka Černivec) ali interna 235 (Ana Klopčič). Tu uredite tudi ostale spremembe, ki so vezane na spremembe v Registru kmetijskih gospodarstev (sprememba nosilca, sprememba namestnika^). Za urejanje na UE vam predlagam, da se dobro pripravite tako, da si na spletni strani ( http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp ) preko vpisa svoje MID številke ogledate obstoječe stanje, lahko pa se za nasvet obrnete tudi name.
POVRNITEV TROŠARINE ZA 2010
Rok za oddajo Zahtevka za povrnitev trošarine na podlagi 9. odstavka 54. člena Zakona o trošarinah za energente, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (obrazec TRO-A / fizične osebe) je 31. marec 2011. Glede na lansko leto ni nobenih sprememb. Izpolnjen obrazec skupajz ustrezno oštevilčenimi računi pošljite na naslov: Carinski urad Ljubljana, Šmartinska 152 a, 1524 Ljubljana. Za izpolnjevanje zahtevka se lahko obrnete tudi name (zaželeno je v februarju).
PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka
m.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Izpostava Kamnik
Trg talcev 1, 1240 Kamnik
Telefon: 01/839 77 69, GSM 041 310 173
E-naslov: marta.kos@lj.kgzs.si
URADNE URE:
ponedeljek, sreda, petek: 8h-11h
www.lj.kgzs.si
PRODAJA SUROVEGA MESA S KMETIJE JE LAHKO OSNOVNA KMETIJSKA DEJAVNOST
Kmetija, ki redi lastne živali, lahko v okviru osnovne kmetijske dejavnosti prodaja surovo meso neposredno končnemu porabniku pod sledečimi pogoji:
•	Zakol kopitarjev/parkljarjev in gojene divjadi mora biti opravljen v odobrenem obratu za klanje.
•	Prodaja se lahko meso izključno iz lastne reje, kot je opredeljeno v Pravilniku o obratih na področju živil živalskega izvora (Ur. l. RS 51/2006).
•	Parkljarji/kopitarji/gojena divjad morajo biti v reji na kmetiji od rojstva ali vsaj 3 mesece pred zakolom; kunci/perutnina od rojstva ali najmanj 1 mesec pred zakolom v reji na kmetiji.
•	Obseg prodaje surovega mesa na letni ravni ne sme preseči sledečih količin: 52 GVŽ za parkljarje oz. kopitarje oz. gojeno divjad, 77 GVŽ za kunce oz. perutnino, 15.000 kg očiščenih rib. Količniki za preračun kategorij se uporabijo isti, kot so v Pravilniku o obratih na področju živil živalskega izvora (UL 51/2006)- 22. člen
•	Kmet, rejec, ki želi prodajati surovo meso mora biti registriran skladno s Pravilnikom o obratih na področju živil živalskega izvora. za prodajo surovega mesa (Ur. l. RS 51/2006).
•	Na kmetiji je potrebno urediti primeren prostor. Opremljenost in velikost sta odvisna od obsega in načina priprave mesa za prodajo in načina prodaje.
Za prodajo surovega mesa pod navedenimi pogoji ni potrebna priglasitev dopolnilne dejavnosti na upravni enoti, kar pomeni, da kmetu ni potrebno odvajati dodatnega davka iz naslova prodaje surovega mesa, v kolikor se mu davek iz kmetijske dejavnosti ugotavlja na osnovi katastrskega
dohodka. Nadzor nad živili živalskega izvora vrši VURS. Za dodatne informacije smo vam na voljo.
NPK S PODROČJA KMETIJSTVA IN ROKI PREVERJANJA CERTIFIKATOV V LETU 2011
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije izvaja postopke preverjanja in potrjevanja poklicnih kvalifikacij: predelovalec/ka mleka, izdelovalec/ka kruha potic peciva in testenin na tradicionalen način, predelovalec/ka mesa, predelovalec/ka sadja, vinogradnik/ca, poljedelec/ka, sadjar/ka, zelenjadar/ica in živinorejec/ka. Predhodno se kandidati pravočasno oglasijo pri svetovalcih v postopkih preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij z namenom svetovanja preverjanja pogojev, priprave portfolije, zapisnika in popisa dokazil - za območje občine Lukovica se oglasite pri meni na zgorajnavedenih kontaktih. V letu 2011 se kandidati, ki želijo pridobiti certifikat lahko prijavijo v postopek v naslednjih rokih:
•	do 14. februarja 2011,
•	do 16. maja 2011,
•	do 19. septembra 2011.
Na osnovi zadostnega števila prijavljenih kandidatov organiziramo izobraževanje za posamezne NPK tudi na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana. Prijave za izobraževanje NPK sprejemamo preko celega leta na vseh izpostavah kmetijsko svetovalne službe.
DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ
22. razstava in ocenjevanje »Dobrote slovenskih kmeti« bo potekalo na Ptuju od 19. do 22. maja 2011. Na ocenjevanju lahko sodelujejo kmetice in kmetje z mlečnimi, krušnimi in mesnimi izdelki, domačim oljem, kisom, sokom, žganjem,
suhim sadjem, vinom, sadjevcem, marmeladami, kompoti in konzerviranimi vrtninami. Razstavljeni bodo izdelki, ki bodo dobili priznanja. Razpis in vsi pravilniki o ocenjevanju izdelkov na Dobrotah slovenskih kmetij 2011 so objavljeni na spletnih straneh KGZS in KGZS-Zavoda Ptuj: www.kgzs.si;www.kgz-ptuj.si Tako kot v preteklih letih bodo tudi letos izdelke ocenjevale strokovne komisije in podeljena bodo priznanja za kakovost. Za izdelke, ki so trikrat zapored dobili najvišje priznanje, bodo podeljeni znaki kakovosti. Na razstavi lahko sodelujejo le kmetje in kmetice s kmetij, ki so vpisane v register kmetijskih gospodarstev pri MKGP, oziroma imajo trajne nasade vpisane v register pri MKGP. Ocenjujejo se izdelki iz surovin pridelanih na lastni kmetiji, del surovin je lahko tudi iz lokalnega območja. Pri izdelkih iz žit lastna surovina ni pogoj. Prijave osebno sprejemam na Izpostavi v Kamniku najkasneje do srede 16. februarja 2011 do 12. ure. S seboj prinesite KMG MID vaše kmetije za elektronski vnos prijavnice. Prispevek -kotizacija za ocenjevanje znaša skupajz DDV-jem 20 € na izdelek.
DOPOLNILNE DEJAVNOSTI
Vse v zvezi z izobraževanjem na področju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in ostalimi aktualnimi dogodki najdete tudi na spletni strani našega zavoda: www.lj.kgzs.si
MARTA KOS, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah za območje občin Kamnik, Domžale, Lukovica, Komenda, Mengeš
Povabilo
Na pobudo krajanov je svet Krajevne skupnosti Prevoje na svoji seji sprejel sklep, da se podpre ustanovitev Turističnega društva v naši KS.
Ideja je tik pred uresničitvijo, zato vas vabimo na ustanovni občni zbor Turističnega društva Sv. Vid.
Ustanovni občni zbor bo v torek, 15.02.2011, ob 18. uri v prostorih Krajevne skupnosti Prevoje, Veidrov trg 7, Šentvid pri Lukovici.
Turistično društvo bi dajalo velik poudarek na odgovoren odnos do narave in njenih bogastev, skrbi za čisto in urejeno bivalno okolje, ki
bo privlačno tako za prebivalce kot za obiskovalce, organizaciji prireditev v kraju, odgovornem odnosu do kulturne dediščine idr. Prvi večji izziv bi bil Vidov sejem v mesecu juniju.
Lepo vabljeni!
Mateja Orehek, predsednica KS Prevoje
Koledar prireditev v občini lukovica za leto 2011
Januar 2011
Datum	Naziv prireditve	Kraj	Kratek opis	Organizator	Kontaktna oseba	Telefon	E-mail
29.1.2011	Občni zbor PD Blagovica	Blagovica	povabilo k včlanitvi	UO Planinskega društva Blagovica		041/253-472	pd.blagovica@gmail.com
30.1.2011	Smučarski skoki	Mala Lašna	smučarski skoki	Športno društvo Zlato Polje	Janez Pogačar in Tone Habjanič	041/877-974 -Janez in 041/292-182 -Tone	
Februar 2011							
Datum	Naziv prireditve	Kraj	Kratek opis	Organizator	Kontaktna oseba	Telefon	E-mail
8.2.2011, ob 10. uri	Občni zbor društva in sprejem novih članic	Lukovica pri Domžalah	občni zbor društva s sprejemom novih članic in kratkim predavanjem	Društvo podeželskih žena Lukovica	Vida Capuder	01/72-35-650 ali 041/618558	dpzlukovica@gmail.com
februar	Predavanje - narava in zanimivosti na Rokovnjaški planinski poti	Blagovica	predavanje	Planinsko društvo Blagovica	Sonja Mlakar -varuh narave	040/384-751	pd.blagovica@gmail.com
februar	Praznovanje slovenskega kulturnega praznika	Lukovica	praznovanje slovenskega kulturnega praznika	Občina Lukovica	Mojca Cerar	01/72-96-300	info@lukovica.si
13.2.2011	Smučarski skoki	Mala Lašna	smučarski skoki	Športno društvo Zlato Polje	Janez Pogačar in Tone Habjanič	0 4 1/877974 - Janez in 041/292-182 -Tone	
Marec 2011
Krašnja
Naziv prireditve
20.3.2011, Prireditev ob pra-ob 16. uri znikih v marcu
Tradicionalni po-25.3.2011, , , ,	,.., Gradiško je-
hod okoli Gradiške-ob 10. ur^ .	zero
ga jezera
Kratek opis
Organizator
Kontaktna oseba
25.3.2011 Materinski dan
Trojane
Kulturno umetniško kulturna prireditev društvo Fran Maselj Vera Beguš Podlimbarski
pohod, kulturni pro... V" Društvo podeželskih ... , ^ , gram in družabno . , , .	Vida Capuder
žena Lukovica
srečanje
koncert ob materin- Moški pevski zbor skem dnevu	Lipa Trojane
Anton Založnik
cerkev Mariji- koncert domačih iz-
Koncert Otroškega sobota^	. ,	nega vnebov-
o -„M 1 pevskega zbora Žu-	_ ,
26.3.201^^^^^	zetja na Brdu
pnije Brdo
pri Lukovici
vajalcev, avtorja Ja- ^ .. „ .
Župnija Brdo
neza Bitenca: Pesmi
Matevž Kink
marec Pustno rajanje
Blagovica
o Angelcih
pustno rajanje s spre-	Mladinski in kulturni
vodom po Blagovici	odsek Planinskega Maja
za najmlajše	društva Blagovica
031/359-303 vera.begus@gmail.com 01/72-35-650
ali 041/618- dpzlukovica@gmail.com 558
041/422-371
041/931-050
041/818-725 pd.blagovica@gmail.com
April 2011
Datum	Naziv prireditve	Kraj Kratek opis	Organizator Kontaktna oseba Telefon		E-mail
30.4.2011	Predprvomajske ko-razni kraji občine , . ^ . kratki nastopi račnice Lukovica		Godba Lukovica Bojan Andrejka	051/825-500	godba.lukovica@gmail.com
april	Kulturni večer v Blagovici	kulturni večer v Bla- Blagovica govici	Društvo podeželske mladine Blagovica	070/850-060	dpmblagovica@gmail.com
16.4.2011	Čistilna akcija	čistilna akcija na delu del Rokovnjaške Rokovnjaške planin-planinske poti ske poti	UO Planinskega dru- Peter štva Blagovica Peter	041/253-472	pd.blagovica@gmail.com
nedelja, Koncert Mešanega cerkev sv. Luka 17.4.2011, pevskega zbora Klas v Spodnjih Pra- postni koncert ob 18. uri Groblje prečah			Župnija Brdo Matevž Kink	041/931-050	
27.4.2011	Peregrinov sejem	Lukovica pri tradicionalni sejem Domžalah	Turistično - olepševalno društvo Brdo Vili Golob Lukovica	01/72-35-594 (vsak delavnik med 8. in 9. uro dopoldan)	
april	Pomladna futsal liga 2011	turnir v malem nogo- Blagovica metu	Društvo podeželske mladine Blagovica	041/560-871	dpmblagovica@gmail.com
Maj 2011
maj 13.
15.5.2011
maj
8.5.2011
8.5.2011
14.5.2011
Naziv prireditve
Pomladna futsal liga 2011
Treking po Krku
Mladinske delavnice
Spomladanski turnir v malem nogometu
Florjanovo v Šent-gotardu
15. Šraufov spominski pohod
Blagovica otok Krk
Blagovica
Kratek opis
Organizator
Kontaktna oseba
turnir v malem nogometu
treking po Krku
mladinske delavnice
Društvo podeželske mladine Blagovica
041/560-871 dpmblagovica@gmail.com
041/818-725 pd.blagovica@gmail.com
Podgora pri Zlatem Polju
turnir v malem nogometu
Šentgotard koncert
Planinsko društvo Bojan in Joži Pusto-.. , •	•,
Blagovica tnik 041/710-681 pd.blagovica@gmail.com
Mladinski in kulturni odsek Planinskega Maja društva Blagovica
0 4 1/877-
Športno društvo Zla-Janez Pogačar in 974 - Janez in to Polje	Tone Habjanič 041/292-182 -
Tone
Moški pevski zbor
Anton Založnik 041/422-371
Lipa Trojane
2. polovica Koncert Marcos maja 2011 Fink, bariton
Krašnja z okoli- dve dolžini poti (27 co, start pri ga- in 18 km), startnina silskem domu v je 7 EUR, hoje je 6-8 Krašnji	ur
cerkev sv. Vida
v Šentvidu pri solistični koncert Župnija Brdo Lukovici
Kpa°šrttja° društv° Marjan Štrukelj 041/612-702 strukelj.marjan@gmail.c
Matevž Kink
041/931-050
Junij 2011
Datum	Naziv prireditve Kraj	Kratek opis	Organizator Kontaktna oseba Telefon		E-mail
junij 11.6.2011	Prireditev ob dnevu Lukovica državnosti Šentvid pri Sejem sv. Vida , • • kovici	praznovanje dneva J . ' Občina Lukovica Mojca Cerar državnosti Lu- sejem s ponudbo do- Krajevna skupnost Mateja Orehek mačih rokodelcev Prevoje Mateja Orehek		01/72-96-300 info@lukovica.si 031/314-013 ks.prevoje@gmail.com	
17.6.2011	Slavnostna seja ob 70-letnici PGD Bla- Blagovica govica Veselica ob 70-letni- ci PGD Blagovica Blag°vica	slavnostna seja ob 70- Prostovoljno gasilsko , ^ . . • Marko Trdin letnici PGD Blagovica društvo Blagovica		041/381-949	
18.6.2011		veselica ob 70-letnici Prostovoljno gasilsko . J ni • Marko Trdin PGD Blagovica društvo Blagovica		041/381-949	
24.6.2011	Proslava ob 100-le-tor pri gasilskem . , | Prostovoljno gasilsko Lado Gorican -^ . . , ^ _ . ci PGD Trojane s kul^ ^ ^^ ^^ . j j tnici PGD Trojane domu na Troja^ ^ . ' društvo Trojane predsednik nah turnim programom				lado.gorican@siol.net
25.6.2011	prireditveni šo- Gasilska parada ob f . ... prevzem novega ga- _ .. •, i i j ^ .. •n^r^T tor pri gasilskem .. . .. ., Prostovoljno gasilsko Lado Goričan -100-letnici PGD Tro^ ^ ^ ^ ... . silskega vozila GVM-1 ■ j j domu na Troja^ ^ ^ društvo Trojane predsednik jane nah in veselica				lado.gorican@siol.net
Julij 2011					
Datum	Naziv prireditve Kraj	Kratek opis	Organizator Kontaktna oseba Telefon		E-mail
julij	Kmečke igre Blagovica	kmečke igre	Društvo podeželske mladine Blagovica	070/850-060	dpmblagovica@gmail.com
Avgust 2011					
Datum	Naziv prireditve Kraj	Kratek opis	Organizator Kontaktna oseba	Telefon	E-mail
15.8.2011	Poletni Blagovica nogometni turnir	nogometni turnir	Društvo podeželske mladine Blagovica	041/560-871	dpmblagovica@gmail.com
28.8.2011	Dan prometne var- Podgora nosti pri Zlatem Polju	dan prometne varnosti -mladi na cesti	0 4 1/877- Športno društvo Janez Pogačar in 974 - Janez in Zlato Polje Tone Habjanič 041/292-182 - Tone		
September 2011					
Datum	Naziv prireditve Kraj	Kratek opis	Organizator Kontaktna oseba	Telefon	E-mail
september	Prireditve ob občin- Stari trg v Luko-skem prazniku, 4.9. vici	Predstavitve društev s kulturnim programom	Občina Lukovica Mojca Cerar	01/72-96-300	info@lukovica.si
3.9.2011, ob 14. uri	Na vasi je lepo, ko pod lipo na kanalu Krašnja zapojo	srečanje pevcev ljud- Kulturno umetniško skih pesmi iz različnih društvo Fran Maselj Vera Beguš slovenskih pokrajin Podlimbarski		031/359-303	vera.begus@gmail.com
3.9.2011	Tek na najvišji vrh občine Lukovica na Blagovica Špilk	prireditev ob občinskem prazniku	UO Planinskega dru- Peter štva Blagovica Peter	041/253-472	pd.blagovica@gmail.com
Oktober 2011						
Datum	Naziv prireditve	Kraj	Kratek opis	Organizator Kontaktna oseba	Telefon	E-mail
15.10.2011, Praznovanje Dneva KD Janka Kersni-ob 19. uri kmetic ka v Lukovici			kulturno-zabavna prireditev širšega obsega	Društvo podeželskih Vida Capuder žena Lukovica	01/72-35-650 ali 041/618-558	dpzlukovica@gmail.com
2.10.20111	26. Tek za krof	Krašnja z okolico, start v središču vasi	dve dolžini trase, in is- cer: 8,5 km (kategorije Športno društvo Kra-m • Štkl' odraslih) in 2 km (ka- šnja ' ' tegorije mlajših)		041/612-702	strukelj.marjan@gmail.com
oktober	Jesenski nogometni turnir	Blagovica	nogometni turnir	Društvo podeželske mladine Blagovica	041/560-871	dpmblagovica@gmail.com
2.10.2011	Jesenski turnir v malem nogometu	Podgora pri Zla- turnir v malem nogo- Športno društvo Zla- Janez Pogačar in tem Polju metu to Polje Tone Habjanič			0 4 1/877974 - Janez in 041/292-182 -Tone	
2.10.2011	18. Pohod za krof	Krašnja z okolico, start pri gasilskem domu v Krašnji	dolžina poti je 10,5 km. Pohod je primeren za vse.	Športno društvo Kra- š^jg Marjan Štrukelj	041/612-702	strukelj.marjan@gmail.com
15.10.2011	Lukov sejem	Lukovica pri Domžalah	tradicionalni sejem	Turistično - olepševalno društvo Brdo Vili Golob Lukovica	01 /72-35-594 (vsak delavnik med 8. in 9. uro dopoldan)	
December 2011						
Datum	Naziv prireditve	Kraj	Kratek opis	Organizator Kontaktna oseba Telefon		E-mail
december	Novoletni koncert	Trojane	novoletni koncert	Moški pevski zbor Anton Založnik Lipa Trojane	041/422-371	
18.12.2011, Božično-novoletna ob 16. uri prireditev		Krašnja		Kulturno umetniško društvo Fran Maselj Vera Beguš Podlimbarski	031/359-303	vera.begus@gmail.com
16.12.2011	Novoletno srečanje	Lukovica pri Domžalah	novoletno srečanje	Društvo podeželskih Vida Capuder žena Lukovica	01/72-35-650 ali 041/618-558	dpzlukovica@gmail.com
26.12.2011	Novoletni koncert	KD Janka Kersnika v Lukovici	koncert	Godba Lukovica Bojan Andrejka	051/825-500	
		KD Antona Mar-				
28.12.2011	Novoletni koncert	tina Slomška v Šentvidu pri Lukovici	koncert	Godba Lukovica Bojan Andrejka	051/825-500	
Občinska uprava Občine Lukovica je podatke zbrala s strani organizatorjev, zato za morebitne spremembe terminov prireditev s strani organizatorjev ne odgovarja. Katka Bohinc, Občinska uprava
Povabilo
MONOKOMEDIJA Boris Kobal
Občina Lukovica vse ljubitelje izletniškega in aktivnega turizma vabi na tradicionalni sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas, ki bo potekal v času od 27. do 30. januarja 2011, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Na razstavnem prostoru Srca Slovenije, ki se bo nahajal v Marmorni dvorani (hala B) se bo predstavila tudi Občina Lukovica, ki je k sodelovanju na letošnje vodilo predstavitve »ZDRAVO SRCE« povabila
•	RCU d.o.o. z mladimi kotalkarji in hokejisti;
•	Društvo podeželskih žena Lukovica s kulturnim programom: petjem in recitiranjem ljudskih pesmi in domačimi dobrotami kmečkih žena;
•	Kmetijo Španc iz Vrank z degustacijo sadnih sokov in marmelad ter kisov;
•	Čebelarstvo Marjan Križman, ki bo poleg degustacije medu prikazalo tudi vlivanje izdelkov iz čebeljega voska.
Predstavitev Občine Lukovica bo potekala v soboto, 29. januarja 2011, od 12. do 15.
Prisrčno vabljeni!
Več informacij:
Katka Bohinc, telefonska številka: 01/72-96-318, elektronski naslov: katka. bohinc@lukovica.si ali osebno v času uradnih ur na naslovu: Občina Lukovica, Veidrov trg 7 v Šentvidu pri Lukovici (I. nadstropje).
o vam je
patodelML
Petek, 25. februar 2011 ob 19. uri
DVORANA KULTURNEGA DOMA GROBLJE
Prodaja vstopnic: Trgovina Vistra d.o.o., Papirnica Lipa - Preserje in eno uro pred predstavo. Dodatne informacije: 031 357 444 ORGANIZATOR: TD JARŠE-RODICA
Dan hokeja v naši občini
Pred novoletnimi prazniki sta Hokejski klub Prevoje in ŠD RCU Lukovica organizirala dan hokeja v občini Lukovica. Sobota je bila rezervirana za vse navdušence moške igre v dvorani RCU Lukovica. Potekal je turnir med ekipami, ki tvorijo HK Prevoje. To so bile Prevoje Legende, sestavljene iz malo starejših, a še vedno zelo aktivnih hokejistov, Prevoje Zvezde, hokejisti, ki nastopajo v prvi ligi DP, Prevoje mladi pa je ekipa, ki nastopa v drugi ligi. Pridružili so se še Modri dirkači, ki prav tako nastopajo v drugi ligi in so povečini fantje iz Kosez in Gradišč. Vincenc Dragar, HK Prevoje
Med tekmami so se predstavili še mladi hokejisti, ki redno obiskujejo treninge HK Prevoje v selekciji do 14 in 10 let. Za vse v dvorani je bilo pravo doživetje gledati otroke, ki obvladajo rolanje in igranje hokeja na tem nivoju. Zmagovalci turnirja so pričakovano postali hokejisti moštva Prevoje Zvezde, ki so v finalu premagali Legende. Dan hokeja se je v popoldanskih urah končal z mislijo, da bi postal tradicionalen, saj je v naši občini veliko števil kakovostnih hokejistov. Na koncu želim omeniti, da naši veterani še vedno trenirajo hokej na ledu v kranjski ledeni dvorani in na ledeni ploskvi v Domžalah. V letošnjem letu smo navezali stik s HK Sisak in na obzorju je prijateljska tekma z njihovimi veterani. Upamo, da bo naših starejših hokejistov dovolj, da tekmo tudi odigramo. Vsi zainteresirani se lahko obrnete na Danila Kastelica, ki vodi hokejske treninge.
Šahovski turnir v Gradišču 2011
Bila je sobota, 8. januarja 2011. Nad našo vasjo se je že spuščala megla in rahlo je rosilo, nič kaj prijeten dan. V zvoniku pri cerkvi sv. Marjete je zazvonilo, kot je običaj vsako soboto. To je bil znak, da se odpravimo v našo brunarico, na že tradicionalni Novoletni šahovski turnir. Dušan Drčar, TD Gradišče
Zunaj je bil že mrak, ko se je v topli in svetli brunarici za šahovske mize posedlo deset šaha in druženja željnih mož. Pred pričetkom igranja smo se z minuto molka spomnili našega stalnega udeleženca turnirja Cerar Franca - Vrbišn'kovega ata, ki nas je v decembru za vedno zapustil. Potem smo pričeli z igro. Igralo se je devet kol, vsak z vsakim. Že po prvih kolih so se kasnejši zmagovalci malo odcepili od drugih. Po petem kolu je bil krajši premor, ki smo ga izkoristili za malo malico - čaj in krof. Zadnja štiri kola so odločala o zmagovalcu. V tišini odigravanja partij so se slišale tudi kakšne sočne besede, ki so popestrile tako znane besede šah - mat.
Okoli desete ure zvečer so se končale še zadnje partije in prinesle naslednji vrstni red zmagovalcev: prvo mesto - Gregor Barlič, drugo mesto - Marjan Prelovšek, tretje mesto - Alfonz Hrovat, četrto mesto pa je zasedel najboljši domačin Stane Dolinšek. Tudi prvi trije so člani naše sekcije Šah-mat Turističnega društva Gradišče. Po končanem turnirju so bile podeljene tudi simbolične nagrade. Še najbolj nam je po končanih partijah teknila prava domača klobasa in domači preizkušeni napitki. Druženje se je nato zavleklo pozno v noč in z obljubo, da se drugo leto spet pomerimo ob šahovnicah.
Prevojcem kar dva pokala
Ob koncu starega leta je balinarsko športno društvo Budničar iz Količevega organiziralo že 25. tradicionalni gostinsko balinarski turnir, ki se je udeležilo kar 16 ekip iz občin Domžale, Kamnik, Komenda Mengeš in Lukovica. Slednjo že dolga leta zastopajo s svojimi ekipami gostilna Bevc iz Lukovice ter gostilni Škarja in Gašper s Prevoj. Tone Habjanič
Bogata balinarska tradicija v naši občini sega že dolga leta nazaj, s čimer se lahko pohvali gostilna Škarja s Prevoj, saj sin Jernej uspešno nadaljuje očetovo pot. Tokrat so prejeli številne čestitke in pokal za zavidljivo udeležbo, saj so sodelovali na turnirjih vseh petindvajset let. Da je bila za Prevojce dodana pika na i, pa je poskrbela in tudi vse presenetila ekipa gostilne Gašper, saj jim ni bila kos nobena nasprotna ekipa. Z vsemi nasprotniki so gladko zmagali in osvojili prvo mesto ter prejeli krasen pokal, s katerim so se nedvomno tudi nepozabno poveselili. Moram povedati, da se na prevojskem okolišu v to igro vključuje vse več mladih, da so ekipe vse bolj številne, ki rabijo vse več temu namembnega prostora. Seveda je gostilničar Božo Pogačar mislil tudi na to in s pomočjo svojih prijateljev v Šentvidu obnovil osamljeno in zapuščeno balinišče. V soglasju s krajevno skupnostjo so obnovili električno napeljavo vključno z razsvetljavo, uredili vodo in poskrbeli za vse potrebno. Sedaj sta tekmovalcem na voljo kar dve balinarski stezi, tako da bo na objektu možno organizirati balinarska srečanja in turnirje, potihoma pa razmišljajo tudi o organizaciji in sodelovanju v ligaškem tekmovanju. Nedvomno je k temu največ prispeval Božo Pogačar, ki se v imenu vseh balinarjev zahvaljuje krajevni skupnosti Prevoje za pomoč in razumevanje ter zgledno sodelovanje. Naj zaključim s povabilom novim balinarjem, še zlasti mladim, ki bi na Prevojah tudi v bodoče gojili zanimivo, uspešno in dolgoletno balinarsko tradicijo.
5. jubilejni božično novoletni šahovski turnir v Rafolčah
V nedeljo, 26. decembra 2010, so se zbrali šahisti Športno turističnega društva (ŠTD) Rafolče v prostorih lepo urejene nove brunarice. Zbrali so se mladi in stari, ženske in moški, da preskusijo svoje znanje o šahovski taktiki in strategiji, da preskusijo zmožnosti računanja in intuicije ter svojo možgansko moč v šahovskih kombinacijah. Viktor Jemec
Šahovski turnir se je igralo po švicarskem sistemu (zmagovalci z zmagovalci in poraženci s poraženci) na elektronskih urah, po 15 minut na vsakega igralca. Turnir je vodil šahovski sodnik Viktor Jemec. Udeležba je bila zadovoljiva v vseh kategorijah. Rezultati so naslednji: pri odraslih je zmagal Marjan Dolinšek, drugi je bil Sašo Jemec, tretji pa Gašper Do-linšek, četrti Blaž Jemec in peti Marko Breznik. Pri ženskah je zmagala Andreja Iglič, druga je bila Urša Iglič in tretja Ana Iglič. Pri mladih je zmagal Nejc Dolinšek, drugi je bil Gašper Kveder in tretji Lovro Kveder. Pokale za prva tri mesta po kategorijah moški, ženske in mladi sta podelila svetnica KS Rafolče Urša Iglič in Viktor Jemec, ostali so dobili priznanja.
Ob prijetnem druženju in skromnem prigrizku se je tekmovanje uspešno končalo.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi turnirja, predvsem pa predsedniku ŠTD Rafolče Stanetu Brezniku, ki je nabavil pokale in organiziral tudi zaključno druženje 29. decembra
Veseli udeleženci jubilejnega šahovskega tekmovanja ŠTD Rafolče
2010, kjer smo se člani ŠTD Rafolče poslovili od uspešnega leta 2010 in se poveselili ob igranju nadebudnega harmonikarja Blaža Hribarja Upajmo, da se srečamo drugo leto v še večjem številu.
Nastop mladih šahistov OŠ Janko Kersnik brdo na področnem prvenstvu na Rodici
Novi talni šah
V organizaciji Področnega centra Domžale in izvedbi Šahovskega društva Domžale ter OŠ Rodica je bilo izvedeno področno šahovsko tekmovanje na Rodici v četrtek, 16. decembra 2010. Mlade glavice so se preskusile v logičnem mišljenju, znanju o šahovski teoriji, v hitrem in pravilnem računanju variant in tudi o mojstrskem dojemanju kraljevske igre. Viktor Jemec
Igralo se po je švicarskem sistemu, sedem kol. Igralni čas je bil 15 minut na igralca. Turnir je bil prijavljen za slovenski rating. Igralo se je po pravilih FIDE z dodatkom za pospešeni šah in določilih razpisa za šolska tekmovanja - Šport mladih. Prvi trije v vsaki kategoriji so se uvrstili na državno prvenstvo.
Na OŠ Janka Kersnika Brdo poteka šahovski krožek, ki ga obiskuje povprečno 6 učencev, na podružnični šoli v Blagovici pa je večkrat tudi po 8 navdušenih šahistov, ki so bili zelo veseli božičkovega darila, to je velikega talnega šaha, kjer lahko igra skupina proti drugi skupini ali posameznik proti posamezniku.
Na tekmovanju na OŠ Rodica je pri dečkih do 9 let nastopalo 38 udeležencev, med katerimi je bil za prvi nastop odličen Jakob Podgoršek na 10. mestu, dober je bil Matija Lebeličnik na 19. mestu, ostali pa so zasedli tale mesta: 32. Jakob Kropivšek in 34. Blaž Zaberložnik. Pri dečkih do 12 let je nastopalo 17 udeležencev, med katerimi je bil zelo dober nastop Urbana Štiftarja, ki je zasedel 5. mesto. Ostali so zasedli naslednja mesta: 9. Lovro Kveder, 12. David Košorok, 15. Benjamin Turk, 16. Aljaž Zaberložnik in 17. Gordan Hudorovac.
Pri dečkih do 15 let je nastopalo 10 udeležencev, med katerimi je imel Nejc Dolinšek smolo, ker je zasedel nehvaležno 4. mesto in mu je za las ušla uvrstitev na državno prvenstvo.
Zahvaljujem se vodstvu šole za razumevanje in pomoč, občini za prevoz in staršem za skrb in prevoze na kraj krožka, posebej pa mami učenca iz Blagovice, ki se je udeležila tekmovanja na Rodici.
Zagnani šahisti iz podružnične šole v Blagovici

Kako nismo obeležili dneva samostojnosti in enotnosti
Vsak človek dojema svet okoli sebe s svojimi čutili. Bili smo na isti prireditvi vendar poslušali in videli smo zelo različno.
Vinko Pirnat N.Si
»Godba Lukovica v decembru pripravi tradicionalne novoletne koncerte na katerih skupaj z Občino Lukovica obeleži Dan samostojnosti in enotnosti. Tokrat je bil prvi koncert na sporedu prav na praznik 26. decembra 2010 v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici kjer se je trlo obiskovalcev, ki so slišali zelo raznolik in zanimiv repertoar dvanajstih koncertnih skladb od koračnica, jazza, do latino in filmske glasbe.« Tako zavajajoče poročajo spletne Občine Lukovica in na podoben način so vabili tudi plakati pred prireditvijo. Resnica je žal drugačna. Poslušali smo odličen novoletni koncert godbe, toda brez najmanjšega pridiha praznovanja 20 letnice naše največje zgodovinske odločitve, da želimo živeti v samostojni Sloveniji. Koncert je minil brez uvodne slovenske himne, brez slavnostnega govora, brez veselja, da živimo v samostojni državi. 20 let po tej zgodovinski odločitvi o kateri so pisali, upali in sanjali že rodovi pred nami, Občina Lukovica ni sposobna pripraviti niti pet minutnega programa v spomin na zgodovinske dogodke! Ne iščite izgovora v tem, da je župan zbolel. Njegov slavnostni govor, če ga je napisal, bi lahko prebral kdo od njegovih navzočih občinskih svetnikov ali pa voditelj koncerta. Himne in kakšne priložnostne recitacijo pa tudi ni težko pripraviti in tudi nič ne stane! Javno sprašujem kaj je v enem mesecu storil Odbor za družbene in društvene dejavnosti, ki je bil ustanovljen že sredi novembra in je zadolžen tudi za organizacijo občinskih proslav? Upam, da bo praznovanju okrogle obletnice praznika stisnjene rdeče pesti občinsko vodstvo namenilo toliko pozornosti kot 20 letnici naše največje odločitve za živimo v samostojni Sloveniji! - torej nič proslave in nič voščil v Rokovnjaču.
Pričakujem, da bodo na spletnih straneh popravljene neresnične navedbe o praznovanju!
Končujem s tremi kiticami Prešernove Zdravljice, ki so aktualne za današnji čas in dobro ponazorijo odtujenost duha lokalne in državne oblasti. Naj bodo kot voščilo vsem bralcem Rokovnjača ob Dnevu kulture s strani OO N.Si Lukovica.
Komu najpred veselo / zdravljico, bratje, č'mo zapet'? Bog našo nam deželo, / Bog živi ves slovenski svet, brate vse, / kar nas je / sinov sloveče matere!
V	sovražnike 'z oblakov / rodu naj naš'ga trešči grom! Prost, ko je bil očakov, / naprej naj bo Slovencev dom; naj zdrobe / njih roke / si spone, ki jim še teže!
Edinost, sreča, sprava / k nam naj nazaj se vrnejo! Otrok, kar ima Slava, / vsi naj si v roke sežejo, da oblast / in z njo čast, / ko pred, spet naša bosta last!
Ekološki otok
V	enem izmed slovenskih častnikov je g Marko Fatur direktor JKP Prodnik v preteklem letu izjavil, da bo ločevanje embalaže pocenilo komunalne položnice. djd
In vendar ne glede na to, da se znesek na položnicah ni zmanjšal sprašujem, ne samo kje in komu se pozna tisti 25% napovedan popust, ampak tudi, zakaj kakor dobri gospodarji ukinjajo zabojnike za plastiko in pločevino na ekoloških otokih.
Ali smatrate, da ste z tem, ko ste vsakemu gospodinjstvu dali mali zabojnik rešili vse probleme z plastiko? Kolikokrat je bil kontejner kljub temu še poln vam lahko povedo statistike, če jih vodite seveda in koliko bo sedaj plastike končalo v zabojnikih namenjenih ostalim odpadkom, ki jih ni možno ponovno predelati.
V	prid narave in vas samih, saj verjetno za odpadke, ki jih je možno ponovno predelati verjetno dobite tudi plačilo, ne glede na to kakršno že je, vas naprošam, da vzpostavite stanje na ekoloških otokih takšno kakršno je bilo pred decembrom 2010, z podrobnejšo analizo pa ugotovite, ali je bila odstranitev zabojnikov za plastiko smotrna. In ob tem ne pozabite na obljube o znižanju odvoza komunalnih odpadkov saj zaradi ločevanj nimate toliko stroškov z deponiranjem, poleg tega pa vam nekaj kapne tudi od surovin, ki jih je možno reciklirati.
Sicer pa v Črnem grabnu poleg tega, da beremo tudi kajdrugega, kot samo Rokovnjača, znamo tudi malce računati.
Zakaj ima vse več odraslih akne?
Glavni sprožilni dejavnik, ki vodi do aken pri odraslih, je kronični stres.
Akne, sprožene zaradi hormonov, se lahko pojavijo kadarkoli v vašem življenju.
Vsi vemo, da akutni in začasni stres lahko povzročita izbruhe mozoljev od časa do časa.
Kronični, stalni stres pa lahko dvigne nivo hormonov, kar lahko vodi do povečanja tvorbe sebuma.
Eden od razlogov za rast števila primerov aken pri odraslih ženskah je zaradi dodatnih odgovornosti, ki povečujejo njihov nivo stresa. Pritisk, da so zaposlene izven doma, da pomagajo vzdrževati stabilen družinski prihodek in hkrati delujoče gospodinjstvo, je izredno velik za to generacijo žensk v njihovih 20-tih, 30-tih in 40-tih letih. Združite delovni stres z gospodinjskimi odgovornostmi, s kozmetiko, ki vsebuje znane iritante in mesečna nihanja hormonov. Stalna potreba po dotikanju ali stiskanju aken povzroča razširjanje bakterij, ki povzročajo akne.
Moje dolgoletne izkušnje so, ko pride do aken, pojdite k kozmetičarki, ki ima sodobne aparature za globinsko čiščenje kože »brez stiskanja« - tako ni dodatnega draženja kože.
Kozmetični tehnik Danijela Cerovak, Lukovica
Pričel z delom v sadovnjaku
Med priložnostnim sprehodom sem se ustavil ob sadovnjaku Romana Klopčiča v Trnovčah pri Zlatem polju. Presenečen sem bil ob pogledu na delavnega gospodarja s sadjarskimi škarjami v roki. Tone Habjanič
Približam se mu in ga vprašam, kaj dela v sadovnjaku že sredi januarja? Prijazno mi pove,
da je pričel že z zimskim rezom sadnega drevja, kar mu dovoljujejo tudi vremenske razmere. Doda še, da je v sadovnjaku delo skozi vse leto. Zaupa mi, da je v zadnjih dveh letih povečal in pokril z protitočno mrežo nasad kar za devetsto sadik. Tako nam lahko ponudi pestro izbiro, kar šestih sort kvalitetnih jabolk. Vprašam ga, kako s prodajo? Pove mi, da ima na
Roman se je že lotil sadnega drevja.
zalogi še dve sorti, IDA RED in novejšo sorto FUJI-KIKU in to po ugodni ceni. Če ga pokličete na tel. 051/84-831, pa vam jih po dogovoru pripelje celo na dom. Z ženo Ivi sta vesela, da tako uspešno opravljata delo sadjarja že petnajsto leto, seveda s pomočjo celotne družine. Med prvimi sta pridobila blagovno znamko Zakladi Črni graben, s katero lahko predstavljata Občino ter svojo promocijo tudi drugod.
Ker je bilo najino srečanje prvo po novem letu, sem mu zaželel srečno, zdravo ter bogato prihajajoče leto z obilo kupcev ter povpraševanja po slastnih jabolkih.
Labodi znajo poskrbeti zase
Labodi na Gradiškem jezeru že vrsto let razveseljujejo obiskovalce. Sedaj ko je nastala že mala jata, pa še toliko bolj. Ker so navajeni raznih bolj ali manj užitnih priboljškov, se radi približajo obali, kjer se zadržujejo sprehajalci. Pogosto kar ob parkirišču, kjer je običajno največ ljudi. Mnogi jim v dobri veri prinesejo kakšen kos starega kruha, a žal to ni najbolj primerno! ígor Fabjan
Labodom s hranjenjem načeloma delamo več škode kot koristi. Izjema so le najhujše zimske razmere, ko sneg na debelo prekrije travo in
vodo uklene led. Labodi se namreč prehranjujejo z rastlinjem z obrežja in tudi z dna jezera. Je pa res, da so labodi selivci in če ne bi imeli dovolj hrane, bi čez zimo odleteli v tople kraje.
Še posebno mladičev ne smemo hraniti s kruhom, slanimi prigrizki in drugo človeško hrano, saj jim škoduje (še bolj kot nam)! Vsebuje namreč sol in druge škodljive dodatke. Labodom in racam bomo najbolj koristili, če jih pustimo pri miru in jih ne vznemirjamo s hrupom, še posebno pa ne s hišnimi ljubljenčki - psi. Namesto človeške hrane jim raje vrže-
mo malo svežega regrata ali trave, v zimskem času pa koruze ali solate. Labodi z Gradiškega jezera so postali kar precej razvajeni in znajo biti agresivni. Lahko vas tudi - hm, ugriznejo. Nazobčan kljun lahko pusti na prstih, še posebno otroških, kar grdo rano. Preverjeno! Otrokom in drugim nepoučenim obiskovalcem je pač potrebno privzgojiti primeren odnos do divjih živali - kar pomeni, da jih ne hranimo, ne plašimo, temveč le opazujemo s primerne razdalje... Zanimivo je, da si labodi običajno poiščejo partnerja za vse življenje. Gnezdijo enkrat letno v aprilu ali maju. Upajmo, da bomo prihodnjo pomlad lahko občudovali nov labodji naraščaj ...
Labodi so postali zelo zaupljivi.
Najbolje, da jim ponudimo samo rastlinje.
t) 080 22 36
2a hptif ^imû in pmtad
www. h p, commerce, si
AVTO SOLA
LONČAR
Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale
Organiziramo tečaje cestno-prometnih predpisov: 31. 1. 2011 in 21. 2. 2011.
Na tečaje CPP vam ponujamo 25 % popusta.
Prijave in informacije: 031/209 501
AVTO SET d.o.o.
POMLAJUJEMO SLOVENSKI VOZNI PARK!
1.000.000 EUR EKO SUBVENCIJ
OB MENJAVI VOZIL STARO ZA NOVO.
TAKOJ ODKUPIMO STAREGA...

Novi avtomobili niso le udobnejši in varnejši, temveč tudi varčnejši in prijaznejši do okolja. Pri Renaultu si prizadevamo za najvišje standarde tako p^ varnosti kot pri ekologiji. Kot vodilna znamka vozil v Sloveniji vzpodbujamo pomladitev slovenskega voznega pa^, zato kupcem novih vozil Renault ob menjavi staro za novo namenjamo 1.000.000 EUR subvencij! Zamenjajte svoj sta^ avto katerekoli znamke za novi, okolju p^jaznejši Renault in izko^stite enkratno EKO subvencijo! Več informacij na www.renault.si

Dragomelj 26,1230 Domžale
Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166, Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222, Avtovleka: 041 648 166 E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si
DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure
r i
fmh


Ze 47.000 bralcev! Rastemo z vami! í
mË
28.000 brezplačnih izvodov v vseh gospodinjstvih v občinah Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda