arhivi xxi 1998 b. uriiivskih fondov in /.mrk 67 Arhivsko grad vo republiške organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije 1945-1990 MATEJA BES ■Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugo slavijc (SZDLJ) se je razvila z Ljudske fronte Jugoslavije (LFJ), ki je bila ustanovljen;, mod 2. svetovn i vojno (1941) pod vodstvom KPJ kot politično enotna množična organizacija z namenom, da bi se bojevala proti okupatoiju. Pobudo za nastanek tovrstnih organizme: jq dala Komin-terna, ki je po napami Ncmčii: na Sovjetsko zvezo zahtevala od vseh komunističnih parLj, naj se v boju proti silam osi čim širše por.lieno povezujejo, tudi s p redi; ta vn tako .menovanih meščanskih organ :acij. V Slo ven i i i na Hrvaškem sla sc že ]cla 1941 ohlikovali dve frontni organizaciji, Osvobodilna fronta (OF) slovenskega naroda in Enotna narodnoosvobodilna fronta Hrvaške, medtem ko so drugod večinoma delovali le oblastm organi osvobodilnega gibanja, Fronta kot enotna politična organ.zaeija pa sc je tam začela razvijati šele leta 1944. Na 1. kongresu LFJ, od 5. do 7. avgusta 19?] v Eeo-gradn, so sc vse jugoslovanske frontnc organizacije združile v enotno politično organizacijo za vso državo, ki naj hi povezala vse družbene sile v prizadevanjih za ohranjanje pndobilcv NOB. L FJ j (j v svojem okviru združevala še druge pc ..lične organizacije, kot na primer Antifaš tičnci fronto žensk Jugoslavije, mladinsko in sindikalno organizacijo. Na 4. kongresu, od 22. do 25. fehruarja 195^ v Beogradu, sc je LFJ v skladu z. drnž-henimi sprcmcirihami in s pripor -ci (i. kongresa ZKJ preimenovala v SZDLJ, OF Slover c pa v SZDL Slovenije (SZDLS).1 Z zakonom o političnem združevanju z dne 27. 12. 1989 )e SZDLS2 prenehala delovati v doledam obliki in seje v letu 199U preoblikovala v Socialistično ■stranko Slovenije. OF ozirom; SZDL jc hita organizirana po teritorialnem načelu, le do pomladi 1946 so od bori OF delovali tudi v podjetjih m ustanovah. Najvišji organ na republiški ravn jc bil do tla HTio gla\n odbor, po tem letu pa republiška konferencah Arhivsko gradivo republiški organ aeijc SZDL (OF)4 irajji Arhiv Keptibhkc Slovcnue. 1 Ljudska [roma in Ljudska Irunla Jugnslavijt. tlneiklupedija Slovenije 6, Mladinska knjiga, Ljubljana 1991 sir. 2 7.1-2 7 ii 1 iJr.i. sns 42/1 ysy. -1 Vc£ o icm glej v: ZAL. Grtiilivn in razprave ||, Vimnik /gmlo vinskega arhivu Ljubljana, Ljubljana 1992. Mr IS 4 Kalegoriic arhivskega gradiva republiškega vntlslva SZDL m> predstavljene v prispevku MalLjc Jeraj /. naslnvimi Navodilu /a odbiranje arhivskega gradiva i/, doku men larnrga gradiva dru/beimpolititnih organizacij, Arhivi VI, Si. 1-2, Ljubljana L9K.l. sir. 119-122. Sestavljeno jc iz dveh velikih sklopov: 1. Sejni zapiiiuK.1 kongresov in Glavnega od bora oziroma Rcpubl ške konference OF oziroma SZDLS .n njegovih organov 2. Arhivsko gradivo tako imenovanih delovnih področij, komisij, oddelkov, koordinacijskih odborov, svetov ipd. Prv sklop obsega sejne zapi ;nikc kongresov OF oziroma SZDLS, zapisnike sej, seminarjev, posvetovan. in razgovorov, Glavnega odbora (GO) OF Slovenije, Izvršnega odhora (10) šli v posebm brošuri ali pubukac n), gradi vo za sejo in sklepe, sprejete na seji, ter korespondenco, k' je nastala ns podlagi teh sklepov. Doslej je bilo popisano sejno gradivo za obdobje od 1945 do 1977, gradivo za obdobje od 1977 do 199(1 pa jc še v postopku urejanja Pri vrednoten ju arnivskega gradiva Socialistične zveze moramo vedno izhajali iz dejstva, d;i jo bila le-ta ena od tako imenovanih druž-bcnopoiitičri i organizacij (DRO). To dejstvo namreč ni vplivalo le na njen organizacijski razve i in pristojnosti, ampak t ud na pomen njenega arhivskega gradiva Zato jc troba najprej spoznati položaj, ki so ga te organi ^a -1 jc imele v obdobju socialistične Jugoslavije, potem pa še vloj;o, ki jc popadla Socialistični zvezi. DPO so bile "organizacije posebne v rs tc. ¡1 Niso bile za mišljene kot poP.icnc stranke v parlamentarnih demokracijah, ampak kot "specifična oblika mlc resne organiziranosti delovnih ljudi in občanov na področju, kjer se ti interesi izražajo v obliki ideologije, politike, znanosti, splošnih družbenih interesov in podobno". Ni tov obstoj |C bil nujno potreben. Soeis'islična družba naj namreč ne bi bila "sestavljena samo / množice parcialnih inlcrc sov, neposredno povezanih z življenjskimi, delovnimi uslva-iainimi m kulturnimi pogoji in težojami človeka, ampak tudi iz celovite idejne, poli ične, znanstvene, kulturne in miselne nad .stavbe nasploh" To nadslavbo pa so pred stavkale DRO, ki naj bi omogočale tudi 'neposredno povezovanje vodilnih idejnih in poli ■čnih sil družbe n posebno Zveze komunistov Jugoslavije z najširšimi delovnimi množicami,"0 skratka, K P J jc že pred koncem druge svetovne vojne vzpostavila celo mrežo tovrstnih organ zacij kot svojih transmisii, s pomočjo katerih je hotela razsirin svoj vpt v na čim ŠirŠc budske množice.7 Nač.r.i iq oblike njihovega delovanja pa so se v skladu z načel■ d alektičnega material i zma ves čas sprem, n ali. Družbenopolitične organi/ac i jc, Enciklopedija Slovenije 2, Mladinska knjiga, Ljubljana iyhK, ur. 3K0. Edvard Kardelj. Smeri ra/.voja ¡niliLiCncgii sislema socialističnega samoupravljanja. Komunisl Ljubljana l'JI-7, .sir. 177 Vi ran k n IVtranovie, Pnlitička i ekonomska osnova narodne vlasli u Jugoslaviji /a vreme obnove, lico<;rad 19W, str. I OH ^ Hranko Pciranuvič, Sindikati od obnavljanja do uvoilcnja samoupravljanja llJ45-1950, Zborn,r 50 godina revolucionarno;; sindikalno^ pnkrela u Jugoslaviji, IJcograd 1%'J, sir. 1K4. arhivi xx) 1998 I / < ii.sk i h fondov ju /hirk 69 V obdobju od Icla 1946 do 1953. dr. Makso Šnndcrl, ulcmcljilelj ustavnega prava na pravni fakulteti v Ljubljani, ga je poimenoval "razdobje ljudske demo k racije", naj b potekalo "nadalje vanje revolncionarnc ljudske ob i as l iz narod noos"ti hodil ne vojne, ko si ic ljudstvo pod vod šivom KP in združeno v Ljudski frnnj osvojilo politično oblast s tem. da je odstranilo meščanski razred in njegove poMičnc sirankc s položni o v poiitiČnc in ekonomske oblasti, odstranilo me ščanskt državni in pravni red, nstvanlo nove oblike >:a nove nosilec oblasu, v katerih so predstavniki prej zati ai h razredov izvrševali oblast," Odgovornost za utrditev in vsebinsko ter organizacijsko zgraditev nove ob h.si je "kol predstavnik delavskega razreda in v imenu ljudstva" prevzela KPJ. Zasedla c vse "neposredno kljnčnc položaje", tako v zveznih in rc pnbliških organih kol lndi v 'jndsk h od bo .'i h Za "iiirjevanje zavesti ljudskih množ.c", njihovo seznanjanje z novim družbe im redom in za "usposabljanje delavskega razreda za politično dejavnost" pa so bile zadolžene tudi druge DPO, šc zlasti 01 \ Tu nuj hi vplivala na n^ širše "i:d-ske množice, siiftil au pa naj bi oblikovali ustrezno miselnost tako imenovanega delavskega razreda.K Obdobje ljudske d cmok racijc na bi bilo le prehodno obdobje, v katerem "šc v ida;o politične sile v i men li ljudstva" in v katerem "birokratizacija pomeni nevarnost, da postane druž bc.na sila sama za sebe i s Icm protide-mokratična". Temu obdobju je kol "nadaljevanje in dopolnitev" sledilo obdobje lako mcnovanc socialistične dcmokracijc.fJ Ustavi zakon FLRJ iz. leta 1953 je zagotovil samoupravljanje delovnih ljudi na področju prosvele, kulture in socialnih služb, rcpnbli J nslavn. zakoni pa so lo področje razširi šc na znanost in zdravstvo."1 Namesto "vladanja v imenu ljudstva" naj bi s samoupravljanjem nastopilo "neposredno vlada nje ljudstva" Komu ni sli ena partija, pi ¡imenovana v Zvezo komunistov, m j ni postala "m spirator, organizator .n moto. političnega življenja s socialistično vsei.ino in z namenom iz gradili socialistični drnžbcn red", Ljudska fronta ^Osvobodilna fronta), ki se jc preoblikovala v Socialistično zvezo delovnega lindstva Jugoslavije. pa naj bi prevzela "odgovornost za ak t i vi i razpravljanje o vseh ¡ospodarsk J kul-lurnin in polilienin zadevah' Pri ugotavljanju vloge n pomena DPO pa naleti mc na precej problemov, sa; poznavanj arhivskega gradiva neke organizacije marsikdaj nc zadošča, pa tudi z opredeli,van . ustavnih K Maksu Šnudcrl. Polilifni sislrm Jugoslavije, Prva knjigi, Družbenopolitična in ekonomska uieililcv. Ljubljana lDM. Mr. 37 fOilslcj: Šnuilfil, hdilifni sislrm..). lTrav lam, sli. 1 l*i.-iv lam, Mr. SI 1' lViiv lam, str. 53. dokumentov si nc moremo vedno pomagati. ' c prav naj hj imele le organizacije "izredno po inemhno vlogo temeljnih gibalnih sil družbenega razvoja", pa se jc njihov vpliv "'pietežno uve (javlja prek državnih organov in na diickt vcn način" 1 Ustavni dokumenti i/, prvega povojnega obdobja, zvezna ustava iz leta 1946, ustavni zakon o temeljih družbene in polilienc ureditve Fcdcral.vnc ljudske republike Jugoslavije in o zveznih organih ohlasli iz leta 1953. pa tudi ustrezni tepnblišk uslavr.j dokumeni' (ustava LRS z leta 1947 in ustavni zakon o temeljih družbene in politične ureditve in o organih obliisti Ljnd:;ke republiKC Slovenije iz leta 1953). jih sploh niso omenjali, tako "da jc bilo nasprotje med ustavni n obravnavanjem družbenopc liliČn ii organizaeii in i1 hovo dejansko vlogo v družbeni praksi takrat zelo veliko'.13 Pojem socialistične dcmoKracijc "kol skup nost načel o družbeni n državni ureditvi" jc bil opredeljen šele v ustavi SFRJ Iz Icla 1963 in v ustavah socialističnih republik ter v statutih političnih skupnost: i" delovnih organizaeii 14 Ustava SFRJ iz leta 1963 jc bila tudi prvi ustavni dokument, v katerem so bile omenjene DPO. Opredeljene so bile kol tista vrsta organizacij, v katere se združujejo občani na prostovoljni pod-iagi, zato da lahko dajejo pobude za različne "družbene aKti /nosii", nadzorujejo delo oblastnih organov n "drugih nosilcev jirvmh funkcij, ustvarjajo norme medsebojnih odnosov in dajejr oporo državnim organom, organom družbenega samoupravljanja in organ iZ.aci|am, ki op raciji? n zadeve javnega pomena".Uvodni del zvezne ustave iz leta 1963 posebej do'oCa dejavnosti tiel DPO: ZKJ, SZDLJ m sindikatov. Soeia-■i.slična zveza |C opicdeljena kol 'prostovoljna demokratična z.vczu občanov' in kol "najširša Majila Slrobl. Ivan Krislan, Ciril Ribiiif. Ustavno pravo SFR Juyčila o ur^ani/iiuji in pri slojiosii državnih organov in niso posvečali inliko po/omosli tciiieljniin druJbr noekonomskim in ilm/benopoliličnim t nI nosom. Bil lo velja /a kasnejše u.slavne določbe" (Slmbl, Kristan Ribičič, Uslavno pravo,, sir. 22S). Dr. Dušan Nečak pa jc napisal, da jc lu "veli ki > nc sorazmerje med dejansko vlogo družbeni ipnlilit nih orjjuni/atij in njihovim norniaiivniin ureja njen i" i/hajulo neposredno "i/ lo/iidevne prakse narodnoosvobodilnega boja, kier se ludi v fcljučnib ilokumemili o vlogi KPJ govori razmerama skuru ali nič saj jc bilo ID pnlrcbni) /.aradi slralcgije in lakti kc vodslva NOH laku na notranjepolitičnem J.nI ludi na mednarodnem področju" (Dušan Neonk, Oiis vloyc in pomena družbenopolitičnih organizacij v •Sloveniji pu osvubudilvi. Arhivi, 'cinik VI Si. 1-2, Ljubljana I9K3. sir. 3.5) Snuilcrl. Poliiični sislcill... sir. 9(1. 15 U-.lava SI-RJ i/. Icla l%3, Uvodni dcl/1 V 70 \/. amivskih fondov iti zbirk ARHIVI XXI LP| opora družbeno politične aktivnosti n druž benega samoupravljanja delovnega 'judstva", v kateri občani obravnavajo različna družbeno politična vprašanja, usklajujejo mnenja m .spre jemajo politične sklepe o teh vprašanjih, izražajo mnenja o uelu državnih in samoupravnih orgti nov ter drugih nosilcev javnih lunkeij ir nadzorujejo njihovo delo, si prizadevajo za ures ničevanje vseh ustih oblik družbenopolitičnega življenja, k vzpodbujajo razvoj socializma ni demokracije, kjer lahko uveljavlja.o svoje volilne in druge pravice, ustvarjajo razmere /.a ude ležbo mladine in njen h organizacij v družbenem in političnem' življenju, se zavzemajo za uveljavitev humanih medčloveških odnosov, "za razvijanje socialistične zavesti in norm socia listienega načina življenja" ter se borijo proti listim pojavom, "k' so napoti razvoju socialističnih in demokratičnih družbenih odnosov ali jim kako drugače škodujejo".16 Socialistična zveza naj bi predstavljala novo obliko pclit.čnega združevanja, sredstvo političnega samouprav Ijanja, s katerim se oblikuje vpli\ poli ic ljudi na družbene organe", hkrati pa f morala biti "šola političnega samoupravljanja m oblikovalka socialistične zavesti".17 L.slava ?FRJ iz leta 1974 in skladno z njo tudi ustava SR Slovenije je sicer obdržala splošne formulacije o pomenu in vlogi DPO, le da je njihovo dejavnost se natančneje opredelila. Funkcije DPO, predvsem ZK SZDL in sindi katov "kol pobudnikov in nosilcev politične de javnosti /.a razvoj socialistične revolucije in so cialističnih samoupravnih odnosov", so opredeljene v uvodnem delu med temciinimi nače v normat.vncm delu pa ic posameznim DPO za upano neposredne izvrševanje določenih funkcij na področju upravljanja družbe.18 Zveza komumstov je bila tu i v ustavi iz leta 1974, podobno kot v prejšnji,19 opredeljena kot "vodilna idejr.a , i politična sila delavskega razreda". Taka ustavna opredelitev ji ic zagotavljala vodilno vlogo ludi "pri združevanju n usmer janju aktivnosti vseh organ zirai I) subieklivni!) sil". Posebna vloga Zveze komunistov je omc njena tudi v tistem delu ustave, ki siccr govori o Socialistični zvezi. Zveza komunistov namreč opredeljena kol vodilna ideina in politična s'la znotraj SoeialisMčne zveze, le ta pa kot najširši temelj družbenopolitične dejrvnosli delovnih ljudi, občanov in vseh organ--.ranih soeiaf Enih sil, združenih v icj organiza :t ,2t) Socialistična zveza namreč ni združevala delovnih Jjudi in občanov le kot posameznikov, ampak c združevala tudi jil|Q}'5 družbenopo1'iične i druge socialistično usmerjene organizacije ter društva, Ustava Si"RJ i/ leta 1963, Uvodni dc!/V. Šnudcrl, Politični si.stem str. 196. Strohl. Kristan. Ribičič. Ustavno pravo..., str. 22*). 226. 19 Ustava SFRJ i/leta 1963, Uvodni dcl/VI. 20 Ustava SrRJ i/. Ida 1974, Uvodni dcl/VIII. ki naj hi pod vodstvom Zveze komunistov ustvarjale politično in akcijsko enotnost ter usmerjale družbeni razvoj na temeljih oblasti m samoupravljan"1 delavskega razreda. To pa je pomenilo, da so se delovni ljudje lahko združevali v socialistično zvezo lud posredno, organizirani v DPO al1 združen v družbenih orga nizacij'h, društvih in drugih oblikah interesnega združevanja Zaradi lega Socialistična zveza ni bila samo zveza .socialistično usmerjenih dclov-r o Ijud in občanov", ampak tudi 'enotna fionta organiziran h soeici stič lih sil pod vodstvom zveze komunistov".21 V uvodnem delu ustave iz leta 1974 so bile dejavnosti Socialistične zveze v primerjavi z ustavo iz leta 1^63 razširjene in še natančneje opredeljene V okviru Socialistične zveze naj bi namreč obravnavali vprašanja z vseh področij družbenega življenja, dajali pobude in zavzemali poliUčna stališča do teh vprašanj, dajali smernice svojim delegatom v skupili nah družbeno-po i'.ienih skupnosti, določali skupna merila za voi.vc delegacij v delovnih organizacijah, kia jevrnh skupnostih n drugih samoupravnih orga-r zaeiiah ter za volitve delegatov v skupščine družbenopHitier ih skupnosti, obravnavali kad rovsko poli ko in določali merila za izbiro kadrov. spremljal delo oblastnih in samoupravnih organov ter nosi ecv javnih in drugih družbenih funkei ter nadzorovali n '.iovo delo, ustvarjali možnosti za udeležbo miadinc in njenih orga nizajij v družbenem in političnem življcnut, zagotavljali obveščenost delovnih ljudi in obča nov ter vplivali na informacijski sistem, si pri zadevali za humane mcdsebojre odnose, za raz vijake social-tičnc demokratične zavesti in pravi socialističnega načina življenja icr za odpravo tistih poj-vov, ki ovirajo ali škodujejo razvoju socialistic! h samoupravnih odrosov. Družbcnopol iene skupnosti so bile po ustavi Social' ;tični zvezi dolžne zagotoviti materialne in druge možnosti za uresničevanje njenih ustavnih funkcij.22 V normativnem delu ustave pa so bile še po sebe opredeljene dejavnost SZDL v postopku kandid:rania in volitev članov delegacij in dcic gatov družbenopolitični!- organizacij ter funkcionarjev družbcnopulitienih skupnosti. Kandidate za člane dclcgucii, tako v Socialistični zvezi kot tudi v sindikalnih organizacijah, naj bi predlagali in določali delovni ljudje sami, SZDL in sin dikati pa naj bi v sodelovanju z drugimi DPO zagotov i "lakŠcn demokratičen kandidacijski postopek, ki bo omogočal delovnim ljudem Ja pri predlaganju in določai u kane lalov svobodno zražajo svojo voljo".23 Največja novost ustave iz. leta 1974 v zvezi z DPO pa je bila v tem, da so le organizacije 21 Strohl, Kristan, Ribičič. Ustavno pravo .., str. 231, 732. 22 Ustava SFRJ i/, leta iy74. Uvodni dcl/VUl. 23 Strohl, Kristan. Ribičič, Ustavno pravo,.., str. 231, r arhivi xxi i9pk I/ rirtirvskitl Ibndov in zbirk 71 postale eden od temeljev skupščinskega "istcma, njihovi delegati pa .so bih neposredno vključeni v .sestavo skupščin družbenopol ičnih sknpnasti.24 Ta vključitev naj hi preprečila birokratizacijo državnih in partijskih organov, do katere je pod vplivom stalinistične tcoric .n prakse pnliaialo v prvih letih po končani 2. svetovni vojn one mogočila pa naj hi tudi uveljavitev tiste usmeritve, ki se je pojavila pozneje, zlas> po letu 196(i, in je zagovarjala popolno nev meša vanje DPO v državno odloeanic. Vključevanje dele gatov DPO v skupščinsko odločanja naj r. pre prečilo spoj državnega m partijskega aparata, hkrati pa vsem DPO zagotovilo odločilen vpliv na usmerjanje socialističnega samoupravnega razvoja države 25 Ustava SR Slovenije jc določala, da morajo DPO v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti vplivati na odločitve "glede vprašanj uresničevanja razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega .samoupravnega sistema", torej odločati "o v-prašanjih icnieljnc samoupravne socialistične usmeri t ve "2f' DPO so bile oo svojiii delegatih dolžne preverjati, ec se v vseh akiil1 skupščine konkretizira njihova programska usmeritev in ori tej konkretizaciji tudi odgovorno sodelovati. Družbenopolitični zbor jc enakopravno z drugima dvem;: zboroma odločal o vseh /iidevah, izjema se jc pojavila k ot družbenopolitičnih zborih obcinski/i skupščin, ki so samostojno opravili glasovanje o listi kandidatov /.a družbenopolitični zbor sknpšeinc SR Slo veni je, kar pa je bilo določeno že z ustavo SFRJ Ven-h'T pa DPO s sodelovanjem svojih delegatov v družbenopolitičnem zboru riso bile dolžne prevzeti odgovornosti za vsako posamezno od ločitev skupščine, saj naj bi tc organizaeijr ohranile "samo:.lojen in kritičen odnos nasproti sprejetim ak'om skupščine in n ihovcnui tircsničc vanju".27 Poschno vlogo pa je ustava namenila SZDL ko je določila, 'da zveza komunistov in dnige družbenopolitične organizacije nres; ič trejo v : t cialističi zvezi politično in akcijsko enotnost".1* Takšno vlogo jc. imela Socialistična zveza luč v delegatskem sistemu, pri usklajevanju stališč DPO m pri oblikovanju smernic za deicgate družbenopolitičnih zborov občinskih :1 p u in skupščine SR Slovenije. Po statutu S7DL Slovenije je konferenca sociu -stične zvezi .opravljal. I ikeijo delegacije za dJcgJlc DPO i. biikovala stališča o pomcmb .i vprašaniih razvoja in socialističnih samouprav; i h odnosov*, m sie^r šc pred tem. ko je o njil azpra lial družbenopolitični zbor. Delegati DPO sa ji,i v družbenopolitičnem zboru dolžn ustvarjalno in 14 Prav um. ur. 2.1.1. Prav luni. sir. 21*1. Prav tam. sir. 2.14. Prav Il'1111. sir. 2.14-2.15. 3K Prav lam. str. a.1). utemeljeno uveljaviti tisia stališča in smernice, ki jilj je oblikovala konlcrenea SZDL oziroma nj".no predsedstvo, vendar pa s tem šc ni bila ./ključcna možnost, da bi se delegati o posameznih vprašanjih predhodno posvetovali tudi z vodstvi drugih družbenopolitičnih orgar.izacij, v katere so bili včlanjeni.2y Pomen arhivskega gradiva SZDL izhaja torej .z posehne vloge, ki i je bila dndcljt-na v ustavnm dokumentih. Socialistična zveza jc bila najširša DPO, saj jc bil njen čian lahko vsak državljan, ki je izpolnil 18 let in jc tako nncI splošno volilno pravjco. k> ¡e sprejemal program m statut Zveze ter se c vpisal v eno izmed njenih osnovnih organizacij.- 3iJa jc IcmeMni dejavnik, k' je skrbel za uresničevanje polinkc, ki jo jc seveda določila KP oziroma ZK. Zaupana ji jc bila namreč vlaga pobudniku za širitev in uveljavljali c soe.alističniii družbenih odnosov pnv na vseh področjih življenja v republiki Tdko jc npr. Republiška konferenca SZDL Slovenije v drugi polovici sedemdesetih let imela npr, 40 svetov, odborov, koordinacijskih odborov in konus za la delovna področja: družbenoekonomska in politični položaj "ter samoupravna organiziranost delovnih ljudi in občanov, ]jud: ka ohiambi m družbena samozaščita, družbenoekonomski odnosi iii ekonomska politika, socialna .in zdravstvena poli.ika, varstvo okolja, vzgoja in izobraževanje, kultura, raziskovalne tlelo, telesna kultura, družbenoekonomski in politični položaj žensk, organiziranost in razvoj SZDL ter kad rovska poutika družbene organizacije in društva, odnosi med socialistično samoupravne družbe in verskimi skupnostmi, družbeni sistem mlbrini ranja, meduarodn: odnosi. : pa uporabnik nima dovoli Lrsa za natančno proučevanje gradiva posameznega delovnega področja. al: pa čc želi dohiti le okvirno sliko, lahko iz sejrega gradiva republiškega vodstva OF oziroma SZDL ra:ime roma hitro dobi osnovni pregled pioblcmatikc, s katero se je Socialistična zveza ukvarjala v vseh 45-iih Icih svojega delovanja. Na podlagi tega gradiva se lahko uporabnik seznani z osnovnim dogajanjem na področjih notranje in zunanje po* litikc, ljudske obrambe, gospodarstva, zdravstva, sociale, kiilture, znanosti .td. SZDL pa ni združevala le posameznikov, ampak tudi številne organizacij in društva, kot ustanovitelj različnih :asopisov n revij pa jc imela pomembno vlogo tudi v odnosu do slovenskega tiska. "Posebej pa jc treba izpostaviti vlogo SZDL v postopku kaneid,ranja in volitev Članov delegacij in delegatov dnižberopolitien i organizacij ter funkcionarjev družbenopolitičnih skupnosti, pa tudi *iri opremljanju m ocenjevanju njihovega de la." Skratka, SZDL ic pomcr.ila "tisto družbe nopolitieno organ.zaeijo, k' |c potem, kc: je KPJ Prav tam 1(1 AS. HK SZDL Slovenije, lase l.i. Slalut SZDL Jugoslavije. 72 I/, arhivskih fondov in zbirk AR U\ i XXI 1998 opusti'a vlogo klasične stranke, prevzela od nje najpomcmhncjso strankarsko značilnost, nastop na volitvah."-1 Z uvedbo družhenopoliiič lih zbo rov v skupščinah družbenopolitičnih skupr.osti so družbcnopoV.ične organizacije postale del skupščinskega sistema, 'Tako nai hi sc ki epi 1 položaj skupščin, saj se je v povojnem času vp',v driizhcnopoiiiienin organizacij uveljavljal pogosto predvsem preko izvršilnih državnih organov, kar jc krepili: izvršilno funkcijo, vcjjsifl pa jo ji. ZK deloma celo picvzcmala nase."-12 Mogoče b, b:lo torej pričakovati da se bo vpli" ZK začel manjšat' "zanimivo pa je. da so bib ob uvedbi družbenopolitičnih zborov mnogo glasnejši in Številnejši pomislek1, češ da obstoji nevarnost ponovnega spaja nia ZK z, o h last no strukturo kot pa ugovori, da družbenopolil.čn, ¿bori ne predstavljajo zadostnega poroštva za učinKovit vpliv ZK in drug-h organ, zi rani h so cialističrnh sil na sprejemanje oblastnih odlo čitev."-1 Zaradi vsega tega je njeno arhivsko gradivo, kakor je napisal prof dr, Dušan Nečak, "za zgodovinarja, k hoče raziskovati konkretni druž,ht;ni razvoj pri nas, nepogrešljivo "14 Ob tem pa se je treba zavedau, "da so huc seje 1U OF nekako od leta 1946 do 1950 "č„ lo formalistične", da so navzoč "več a manj .tosluša.' rczulialc mnenj, ki ,so bila žc ugotovljena na sestanku C K'5 in da navadno I udi m bilo do leta 1950 skoro nobene prave diskusije".3'' KPJ se jc na svojem (i, kongresu novemhra 1952, ko sc jc preimenovala v ZKJ, sicer izrekla za ločitev partijske in državne oblasti, vendar pa je Josip Broz Tito žc na istem kongresu poudaril, da "7'vcza komnnistov Jugoslavije ne le ne zmanjšuje svoje vloge in odgovornosti za uspešni razvoj soeia.izma. marveč jo še veča", in da le zavrača določene škodljive metode", ki so "v Sovjelskt zvez: privedle ko m um ".ti eno partijo v položaj pol', ižncga ža udari i birokratskega upravljanja V Spremembe so narekovali tako znnanji kot notrai 'i razlogi; nadaljevanje sodelovanja v mednarodnem socialističnem gibanju je zahtevalo opustile v sovjetskih metod, "ki so zaslrasilc svet", ohenem pa sc jc jugoslovansko politično vodstvo zavedalo, daje nadaljnji razvoj socia'izma v neki državi odvisen od zavesti drž-avljanov ir ne le od malerialnih razmer, Tako sc je KP1 iz neposredne voditeljico spre menila v idejno vzgojiteljico, dotedanje direk-tivno vodene nj bi nadomestna moč "pre pričevanja," svo ■ novo vlogo pa jc lahko naj uspešneje uresničevala prav v okviru najširše in najbolj množične orga .izaeije - v Socialistični zvezi 1 32 33 34 Dušan Meča k. Oris vlnjit in pomena ilrožhainpoliliinih nhlL'ij v Sloveniji pi> osvoboditvi, Arhivi VI, šl. 1-2, Ljubljana I9K3, sir. 37, Prav lam. Prav lani. Prav ta 111. 35 36 37 ,3 K 39 Mišljen Centralni komite Komunistične parlijc Sloveniji'. AS, H K S7.DLS škatla 25, Zapisnik IO OF .Slovenije 12. 12, |y52. l/java lir Maksu Šnuderla. sir 14. Umha komunistov Jugoslavije /a Mn;ialislieni> demokracijo, VI, kongres Komunistične partije Jugoslavije (Zveza komu nistov Jugoslavije), Ljubljana 1952, str. 'J7. Prav lam, sir. 9fi. Mateja liiiick, '/nčelki ilelovanja Socialistične /.veze delov nega ljudstva, Prispevki /a novejšo /¡joilovinn XXXVI, Ljubljana l'J')fi, sir 121-131 in AS', liK SZDLS, škalla 25, Za pisnikseje 10 OF Sloveniji; 12 12. IU.S2