Duhovna lekarna. V naših časih se poauja marsikatero blago ia zato se že človek ae ozira več na poaudbo, ako se aiu ae kaže aova, v obliki, ki je pri dragih še ni videl. Tudi aa alovatveiiem trgu se ae godi drugače. Ako aima kujiga imeaa, katero obeta maogo, kaj čiato aovega, ae zmeai se človek za-ajo. Kdor torej hoee, da se mu razproda knjiga, ki je sad ajegovega truda, oa mora jej dati lepo ime, tako, da vabi bralce. Kujižica, ki jo imamo v rokali, aosi tudi čisto novo, aeaavadao ime, pravi ae ji: ,,Duhovna lekaraa za vse, ki hočejo večao živeti." Spisal jo je aemški dr. Eraest M. Miiller, poslovenil pa jo je župaik Fr. Zbašaik ter ae dobi po 20 kr. v MKatoliški bukvarai" v Ljubljaai. Da si je tej kajigi aovo ime, stvari, o katerih razpravija, niao nove, bolezai ao ia slabosti človeka, ki so posebao v aaših čaaih že le preveč v aavadi. Zoper aje poauja se v kujigi zdravil in to prav dobrih, tečaih ia kdor trpi na kaki dušai bolezui, pa mu je mar za to, da ozdravi, naj seže v le-to duhovao lekarno. Za poakušajo, kaka da so zdravila vajej, podamo aašim bralcem tiato, ki atoji pod štv. 13. in dohaja srčao-boluim. Tako-le je: Veliko rev ia aadlog je aa avetu. Že pobožai Job je tožil: ,,Človek, rojea od žeae, živi malo časa ia je z maogimi aadlogami obdaa". (Job. 14, 1.) Vsled greha smo zgubili raj, in zemlja je postala aolzaa doliaa. So bolečiae, ki globoko segajo v arce, zaaičevaaje, obrekovaaje, nehvaležaost, hudo razžaljeaje, otroško popačenje, nezadolžeao ubožanje, buda bolezen. amrt i. t. d. Zdi se v časih, kakor da bi srce, popadeno od žalosti iu raajeno, ae hotelo utolažiti se. Toda v dubovai lekarai ao prav krepka zdravila za take bolečiae. Poalušaj, pobožni bralec. ker boš moral rabiti ta zdravila, če sedaj ae, pa vsaj drugo pot; kajti križev in težav ae maajka aobeaemu človeku, dokler ai šel v kraljeatvo večaega veselja. 1. Velika tolažba v trpljenji je veraka reaaica: Bog je aaš Oče. Da, to je Bog, uaš Oče je; Jezus Kristus sam je aapotil aas v molitvi, katero je učil, aaj Boga imeaujemo aaaega Očeta. Šv. Leaard iz Porto-Mavricija je bil pri uajžalostuejših prigodkih vedao veaelega duha; ker ajegov ,.Credo" (vera) so bile besede: nVae prihaja od Božje roke", ia Bog je naš Oče, ki naa aeakončno Ijubi, bolj aas Ijubi, kakor mi sami moremo ljubiti aebe, ia ki nam le iz Ijubezui poailja aadloge, ker ve. da jih potrebujemo, da ao aam koristae. Kateri trpijo, ao ljubljeaci božji. Nadloge prav primeruo imeuujemo božja obiakovaaja, a. pr. če pravimo: Bog me je obiskal s tem križem. Obiskujemo pa aamo one, ki so aam ljubi; eaako Bog obiskuje z britkoatmi onf, katere ljubi. Tojeprav dobro vedela avota Elizabeta, deželaa grofiuja s Tburiaga. Dvajaet let stara je postala vdova, ia njea malopridai svak se je pola3til vladanja, zavrgel jo s tremi aedoraalimi otroci in apodil iz kiiežjega gradu ia progaal iz dežele. Ubožna ia zapuščeaa je o mrzlem zimskem času v Ajzeaabu (Eiaenach) iskala preaočišča, toda zastouj, ker je bilo pod kaznijo prepovedano dati jej stanovaaje. Tedaj je prišla pred niesto k ubožnemu staaovaaju iu jokaje prosila. aaj bi jo aprejeli. Goapodar je bil pri volji jo sprejeti, pa ue v avojo bišo, ampak v sviajak. Tam je preaoeila, ko je bil gospodar izgaal prešiče. 0 poluoči zaališi od bližnjega fraučiškaaskega samostana zvoaeek zvoaiti, v znameuje, da meaihi opravljajo poaočao cerkveuo moiitev. Gre v cerkev iu meaihe po končaui cerkveui molitvi proai, uaj pojejo Te-Deum (zalivalao pesem) v zahvalo za vse britkoati. s kojimi joje Bog aedaj pomiloatil. Glej, sv. Elizabeta je prav dobro vedela, da ao aadloge iu britkoati velike aiiloati božje, zato se je Bogu zahvalila za-aje. Kakoje bila ta hvala dopadljiva božjeuiu srcu! Sv. Alfoaz pravi: ,,V zoperaostib. uioliti: Bog bodi alavljea, je vec vredao, kakor tiaočkrat Boga zahvaliti, kedar se aam dobro godi". 2. Velika tolažba v trpljeuji je Jezus Križaui. Njegove raae po vsem telesu aam kličejo: Glejte, kako zelo sem vas ljubil, pridite ia ljubite me! Ljubezea zahte%'a vzajemao ljubezea. Krščanaka duša! pomisli, Jezua Kriatus je nas tako zelo ljubil, da je na-se vzel aajbritkejše težave, življeaje akleail v aajarauiotaejši ia najgrozovitejši amrti. Ne bomo torej radovoljao sprejeli križa, ki ga aam aaloži oče- tovaka božja roka, ia hoteli z Jezusom trpeti, ki je aeskončao več trpel zaaas? Ako te obrekujejo, zaaičujejo, pregaajajo; poglej aa aašega Odrešeaika, ki zasramovaa. zaamehovaa ia od vaeh zapuščea kot aedolžao božje jagaje urare aa križi. Ako te trpiBČi britka bolezea, glej, kako križaai Jezua s trajevo kroBO aa glavi visi aa trdem lesu, prebodea aa rokah ia aogab s tumpaatimi žeblji, Be da bi se mogel gibati, pola raa ia krvi od podplatov do teaieaa. Ako te strah ia žaloat aavdaja, poslušaj, kako Jezus, žalostea do smrti. brez tolažbe ia polajšaaja kliče aebeškemu Očetu: ,,Moj Bog. moj Bog, zakaj si me zapustil!" S svojo aeutolažljivostjo je zaalužil aam tolažbo v težavah. Kako zdravilao, tolažilao. kako osrčevalao je vsem, kateri trpijo, premišl.jevati trpljeaje Kristusovo! Ko je Napoleoa I. svetaikom podobaega Pija VII., papeža, katerega je v britkem zaporu imel, vprašal aekega dae, kaj da v dolgib urah v zaporu bere, pokaže papež avoj križ iB pravi: ,,Tukaj je moja kajiga". Iz te kajige je Pij VII. zajemal tolažbo v britkostih. potrpežljivost v svojem prežalostaem položaji, stanovitnost v zagovarjaaji cerkvene prostoati aasproti prevzetovaaju vladoželjaega KapoleoBa. 3. Velika tolažba v aadlogab. je božje srce Jezusovo. Polao je dobrote ia sladkoati vsem, ki k ajemu pribeže. Obrai se, žalostaa duša, k temu Srcu, ki te tako zelo ljubi: potolažilo ia pokrepčaio ia zlajšalo ia rešilo te bo. Jezus Kristus sam je obljubii, da aas bo v stiskab tolažil ia krepčal, če se bomo obračali k ajemu : ,,Pridite k aieBi vsi, kateri se trudite ia ste obtožeai, ia jaz vas bom poživil." (Mat. 11, 28.) Če moliš zaupljivo ia staBOvitao k božjemu Jezusovemu srcu, posebao v cerkvi pred aajsvetejšim Zakrameatom, rešeB jboš avojega križa ali pa prejel velike gaade, da boš s križem pridobil si veliko zaslug ia zaslužil prav lep veaec v aebesib. Moli pa tudi k žalostai Materi Božji, oaa se bo za te potegovala ia pomagala ti s svojo mogočao prošnjo. 4. Velika tolažba v trpljeaji so aebesa. Lepo govori sv. Jaaez Krizostom: ,,Rf'V polao je življeaje; pa ie na tej zernlji; milovaaja vreduo je življeaje. pa le aekaj časa; polao je soiz ia bolečia, pa le od daaes do jutri. Ali prava sreča je večaa ia biva v aebesib". Če življeaja aadloge, ki so kratke ia mialjive. potrpežljivo ia vdaao uosiš iz Ijubezai do Boga, prejel boš zato v aebesih večao izveličaaje, ki presega ves naš ura. Ko so katoličaae preganjali za čaaa kraljice Elizabete aa Aagleškeia, peljali so duhovaika, ki mu je bilo irae Clifton (reci Kliffa) v verigah po aiestaib cestab v Loadoau v ječo. Stopal je s tako veselim obrazom, da ao se vai ljudje čudili. Videv.ši to, za cel se je prisreao smejati. Pa ko se ljudatvo še bolj čadi ia vprašuje, zakaj ae oa ediai smeje v avojem žalostaem položaji, ko ga veadar vsak miluje, odgovori, da zato, ker iraa pri tej kupčiji dobiček. Pri vseb aadlogah tega življeaja, v revščiai, zaaičevaaji, bolezai itd. moreiao le dobiček imeti, 6e aam erce ae upade, temveč to, kar aas boli, radovoljao ia vdaao trpimo. Ta dobiček pa je neskoačao velik. kerpo aaaku sv. Pavla ,,trpljeaje sedaajega časa se ae da primerjati pribodaji časti, katera bo aad aami razodeta". (Rim. 8, 18.)