Dopisi. Iz mariborske okoiice, koncem oktobra. (Cesarjev god, nedelje in prazniki so ,,Amtstagi" kamških strahov. — Seidl ,,Armenvater".) Zvedi slovensko Ijudstvo, kako brezozirno se kamški strahovi ob cesarjevem godu, nedeljah in praznikih obnašajo. Svetli cesar obbajajo vsako leto 4. okt. svoj god, kteri je bil letos ravno na roženkransko nedeljo — na Marijin praznik. Ob cesarjevem godu, zlasti če pride na nedeljo, gredo zvesti državljani v cerkev za cesarja molit. Alj za to se kamški strahovi ne zmenijo, ampak napravijo na cesarjev god srenjski -Amtstag". V petek 2. okt. je namreč kaniški srenjski svetovalec in kramar g. NaceNusterer po srenjskem beriču kamškega kovača gosp. Paka v srenjsko pisarno komandiral, da naj pride v nedeljo 4. okt. ob devetib zjutraj, ko se v Kamci pozna služba božja začae, v kauclijo povedat, koga da pod svojo streho ima. G. Seidl, prvi strah, takrat ravno ni doma bil, toraj je moral g. N. drugi strah -Vorladung" pisati. Ko pride nedelja — cesarjev god — ne gre pošteni Pak v pisarno, ampak v farno cerkev za cesarja molit. Da pa tudi kamškemu kramarju in purgaimajstru g. Seidlnu zadosti, popise na listič ljudi, kteri v njegovem hramu prebivajo, pristavši opombico: ,,denes (ob devetib) je nedelja" ter odpošlje listič na svoje mesto. Kljubu vsemu temu dobi g. Pak pozneje od g. Seidlna aamega nemško ,,Vorladungu; v kteri se je strab nagrozil, da bode kovača ,,zwangsweise" (posiloma) pred se tiral, ako pribodujo nedeljo 11. okt. ob 10. uri, ko je šc v Karaci božja služba, v pisarno ne pride. Kovač zopet ne gre misle: nedelja je božja inmoja in ne Seidlnova. Brez dvoina bi vsak pošten državljan in dober kristjau tako ravnal, kakor g. Pak, kajti uema niti Seidl niti Nusterer pravice, siliti koga, da ob cesarjevem godu, ob nedeljah in prazuikib uamesto v kamško farno cerkev, pa v srenjsko kanclijo gre in to tem manj, ker je bilo že zdavnej v Kamci razglašeno, da je pri kamškem ,,rihtarju" samo v tvorek in petek ,,Amtstag" in ne tudi druge dneve. Ali ni toraj gola vesnica, kar vsi pametni ljudje trdijo, da Seidl v državnem in deželnem zborn katoliškega slovenskega ljudstva ne zastopa, ampak le brezverne liberalce in nemškutarje, ker verski čut naroda žali, kar liberalci in včasih tudi nemškutarji delajo. — In kakor s poštenjaki ob nedeljah, dela S. kot ,,Aimenvater" z ubogimi. Kakor se je v štev. 42. ,,Gosp." poročalo, morali so g. župnik in drugi dobrotniki iz svojega denarjev dati, da so se ubogi m. oktobra obdarili, sicer bi bili morali prste si lizati, ker je ,,Ormevoter" S. ključe od ubožne kase seboj na Dunaj oduesel. Za mesec november je sicer ključ doma pustil, denarje pa — Bog si ga vedi kje — pozabil, kajti v kasi je le malo goldinarjev; tako so ubogi na Vseh Svetih dan na cedilu ostali! Obresti ubožne glavnice mora g. S. imeti, ker si je prilastil plačilne pole, v ktere fee vzdignjene obresti vpisujejo. Premoženje pripada ubogim kamške fare, toraj nema ,,Ormevoter" do obresti druge pravice, kakor da jih redno prvi dan vsacega meseca ubogim razdeli. Da pa S. cel6 samovoljno s farno ubožno denarnico ravna, je proti postavi, ker še farni ubožni fondi niso srenjam izročeni, še sploh nič izrečeno n>, kaj ia kako da bode z njimi. — Srenjski možje ia reveži v Kamci pa naj iz Seidlnove samo/oljnosti posnamejo, kaj da jim je pričakovati, če bi ubožae kase takimžupanom v roke prišle! iz Gradca. (Podpiralno društvo slovanskih dijakov.) V saboto dne 31. oktb. so imeli naši vseučiliščniki občen zbor, katerega je odbor za podpiralno zalogo ,,Slavjanskih dijakov v Giadci" sklical. Došlo je študentov 5 u d n o malo. Bilo jih je samo 21 navzočib, akoravno jih je nad 150 v raznih fakultetab vpisanih. Predsedo.yal je zboru g. prof. dr. Krek, ki je bil dosedanjemu in ostane še tudi prihodnjemu odboru zaloge predseduik. Iz poročila tajnikovega omenjam le, da si je tudi preteklo leto odbor po vsi moči prizadeval, da bi zalogi mnogo podpornikov, dijaštvu pa zdatne pomoči zadobil. Posebno se je trudil v tem oziru g. predsednik sam ter je mnogobrojna pisma pisal znanim rodoljubom proseč jih za blagodušne doneske. Poslalo se je tudi 7 prošenj na dež. zbore. Kaki vspeb da je ves trnd imel, nam jasno kažejo številke, katere ,je ob tej priliki blagajnik zaloge objavil. Vsi dohodki skupaj so za preteklo leto znašali 492 gold. 45 kr. — Od tega zneska pridjalo se je glavnici 202 gold. 3 kr., zaostanek pa se je med uboge dijake v mesečnih svotab po 25—30 gold. razdelil. — Ako se pomisli, da je v prvem letu podpiralna zaloga SJavj. dijakov imela 1174 gld. 53 kr. dohodkov, in da se je takrat 866 gld. 42 kr. vglavničiti moglo, se po teh številkab prav labko meri stevilo sedanjih dobrotnikov Slavjanskega dijaštva na tukajšnjem vseučilišču. Sicer so si dijaki sami krivi, da se jim sočutja če dalje bolj zmanjšujejo, in očitno se jim sme čestitati, da je že lani nekoliko prenaglih kričačev univerzi za vselej hrbet obrnilo. — Saj se je pa tudi že pri tem zboru kazalo, da je letos med dijaki veča vzajemnost in edinost kakor lani. Zborovalo se je lepo mirno ter so se enoglasno za odbornike za tekoče solsko leto izvolili gg.: Savnik, Krsnik, Lubec, Jezernik, Lilek in Zakrajšek. — Kakor vse kaže, se smemo nadjati, da si bodo naši študentje po bolje premišljenem postopanju in pa z resno voljo gotovo zopet prejŠDJa sočutja pridobili, in potem tudi prošnje oskrbovalnega odbora za zalogo gotovo ne bodo več tako slabega vspeha imele, kakor lansko leto. K temu pomozi nam Bog! — Pristavek uredništva. To je tudi naša prisrčna želja, ki se bo spolnila, brž ko bode svet videl, da se gg. študenti pri volitvah ne zaganjajo več v boj za brezverske liberalce, ampak se pridno in vsestransko izobrazujejo in učijo, kar je njih prvi in poglavitni namen. Dokler se pa pri dijacih ,,omika" v tem razodeva, da se lovijo po frazab veri in cerkvi sovražnega, državo spodjedajočega liberalizma in nevedno ljudstvo zoper duhovski stan suntajo, kar spričujejo mnoge prežalostne skušnje, se bodo pomilovanja vrednim dijakom srca dobrotnikov vedno bolj zaperala. Bog daj toraj srečnega prevrata! Iz Lembaha. (Letina.) V lembaški fari, kder slovito ,,pekersko vino" raste je bilo branje koncem oktobra dokončano. Vreme je bilo ugodno in vino je prav dobro, blizo takošno kakor lani, samo pridelalo se je malo; oral poprek je dal po štrtinjak, po nekterih vinogradih sicer več, pa po nekterib še menje. Cena je dosti visoka; strtinjak se prodaja od 110 do 130 fl. in črez, pa kupcev je iualo. Poljska letina pa je bila prav dobra, posebno ajda je jako obrodila, žita in pšenica srednje, krompir slabo, turšica in oves dobro, bela repa je semtertje zaostala, zelja in fižola imamo dovolj. Iz Celja, 3. nov. (Kapunovgrad na prodaj). Kronika nasega mesta pravi, daje 1.1780 Ignac Frey plem. Freydenfeld, doktor zdraTilstva iu okrožni fizikar, pismom od 30. nov. 1780 novo beneficijo ustanovil. Za to po njem imenovano Freydenfeldovo beneficijo je on 6000 gld. v denarjih vložil in je sporočil svoj nKapunovgradu, ki se je nekdaj Angerhof zval. — To beneficijo je napravil pobožni Freydenfeld, kakor v ustanovnem piemu sam pravi, v čast vsegamočnega Boga, brezmadežne Device Marije in vseh Svetnikov za to, da bi oni duhovnik, ki bo to beneficijo užival, vsak delavnik ob 10. uri, po nedeljah in praznikib pa ob 11. uri sv. mašo služil in pozno pri- digo po praznikih imel". — Vsled denarnega poloma 1. 1815 nese unib 6000 gld. le še kakih 40 gld. obresti in v začetku prav dobra beneficija je tako slaba postala, da od nje ne more več beneficijat živeti; zato tudi dalje celjska kronika pravi, da 80 1. 1818 po škofovem dovoljenju 6. maja Freydenfeldovo beneficijo v tretjo celjsko kaplanijo spremenili. Zemljišče te beneficije so opatu prepustili s to pogodbo, da bo tretji kaplan od opata prejemal živež, kvartir in obresti od beneficijnega kapitala. Zdajšuji g. opat bi omenjeni Kapunovgrad, kakor se čuje, rad prodal in je že preč. škofijstva dotično prošnjo vložil. Veliko dobroto bi storil oni, ki bi poskrbel dobrotnikov, kteri bi to lepo posestvo za šolske sestre kupili, ako preč. konzistorij v prodajo privoli. Kraj je kakor nalasč za ta namen, zdrav in miren, ker zunaj mesta na prelepem griču. Šolske sestre bi labko za majhno povračilo rejenke sprejemale, kajti razun hiše, ki bi se seveda čisto prenarediti morala, dobile bi za 9000 gld. *) še blizo 3 orale posestva tik lepega mestnega parka. — Od Pesniee 3. nor. (Vpojasnilo g. Badlnovega ,,Poslano" v štev. 43. ,,Gosp.") Kot resnicoljuben dopisnik zagotavljam, da se je g. Badl pri šolskem izpitu 10. septb. t. 1. vedel kakti zvedenec in vodja izpita, ter v drugem razredu tudi sam nektera vprašaDJa stavil in celo odločeval predmete, iz kterih se naj vprasa. (Geografie und Geschichte.) — Po končani skušnji se je krajni šolski sv.t zarad povekšanja šolskega poslopja posvetoval, ter po nekterih razgovorih sklenil, okrajnemu s. sv6tu naznaniti, zavoljo slabib letin že zdaj z zidanjem šole ne začeti. Kar 8e je vpričo iu ne vpričo Badlna zarad šole govorilo in nasvetovalo, ne more vse v zapisniku biti; toraj tudi navedenje onega zapisnika v ,,Po8lanem" ničesar ne dokazuje. Mi le obžalujemo nepremišljenost, s ktero je g. Badl naš zapisnik, poslan okrajnemu š. sv.tu, okoli nosil in ga porabil v tako zmedeni zavezi v svoje opravičenje, kakor da bi se bili mi njemu zaljubo zoper resnicoljubnost _Gospodarjevega" dopisnika podpisali. — Eden v imenu več drugih udov šol. sveta. Pristavek vredništva. Želimo, da se z imenom enkrat oglas. vsi udje krajnega šol. sv.ta, ki so z gospodom dopisnikom enih misli, potem  bo pravdi konec. Pogum velja! *) Je očitno predrago! . Vredn.