Poštnina plačana v gotovini
LJUBLJANA 25. JULIJA 1834
LETO 47 — Stev. 39
noM®£jum
Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice r inseratnem delu stane 10 Din. — Naročnina Stane W Din za celo leto. za Inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka I Din. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. — Telefon 29-92.
Sv* oče in delavstvo
Ni dvoma, da papeži v sedanjem času po-ivečajo primemo časovnim razmeram in potrebam posebno pozornost delavskemu vpra-Sauju, in to ne samo v kolikor tiče dušno zveličanje delavstva, ampak tudi njegovo mi-terielno, gmotno piat. In to dela sv. Cerkev v zavesti dolžnosti, ki ji jo je izročil Jezus Kristus sam. Samoposebi je seveda umljivo, da ni mogoče v par vrsticah omenjati vsega, kar so sami zadnji papeži storili v tem oziru za delavstvo. Niti njihovih del in okrožnic ni mogoče ob kratkem samo po imenu navesti. Vsekako pa je treba imenovati dvoje temeljnih ukazov, Sva dokumenta, ki sta kakor sinteza naukov sv. Cerkve o delavskem vprašanju iu preko katerih ni mogoče iti in. jih Tnora do dobra poznati vsakdo, ki mu je količkaj pri srcu dobrobit delavstva. To sta okrožnici papeža Leona XIII.: Rerum nova-rum in sedanjega sv. očeta Pija XI.: Quadra-gesimo anno. V teh okrožnicah je namreč z nesmrtnimi črkami zapisana pot, ki jo mora hoditi- skrb za ureditev gmotne blaginje delavstva. Že okrožnica Leona XHIi je povzročila pravo duhovno revolucijo, in pripomogla milijonom delavcev do zboljšanja njihovega gmotnega položaja Če pa seveda ne pride okrožnica do polne veljave s svojimi nauki, so krivi zlasti tisti, ki sovražijo vse, kar bazira na temeljih evangelija in so rajši pripravljeni gmotno stanje delavstva raje in celo poslabšati kot pa sprejeti evangeljsko resnico in njene zahteve.
Baš zato je izšla nova okrožnica sedanjega sv. očeta (Quadragesimo nnno).- ki gre za istim ciljem, namreč: ustanoviti nov socialni red, v katerem bodo tudi delavci dobili svoje pravice. Za tak nov družabni red zahteva sv. oče popolno socialno pravičnost in socialno ljubezen. Krivica je. tako poudarja, da plače na splošno niso prav urejene. Ce bi bile prav urejene, ne bi bilo mogoče, da
nekateri tako bogate, delavci pa imajo komaj za sproti. Plače se morajo pravično urediti, da si bo mogla pridna delavska družina kaj prihraniti in morda sčasoma priti do koščka zemlje in »i zgraditi svoj domek Tudi ni prav, da morajo radi pomanjkanja tudi matere delati po tovarnah, matere bi morale biti doma, skrbeli za otroke, opravljati domača opravila, obdelovati vrt, pripravljati možu kosilo in večerjo itd. Vrniti se mora delu spoštovanje, vrniti spoštovanje do delavcev, do vseh pa krščanska ljubezen, ki v sili rada pomaga in ne misli vedno le nase in na svoj dobiček.
Zal, da te ljubezni ni v razmerju do delavcev. Za deiavca in njegovo družino ni prav nič človeškega sočutja. Če oboli, ali če ga v družini zadene nesreča, ni dandanes tovarnarju nič mar. Če ne more delati, naj gre. Če ima ženo iu otroke bolne, naj pač sam, skrbi, kakor ve in zna.
Groza nas obhaja, toži »v. oče, če pomislimo, kako v sedanjem gospodarstvu premnogi podjetniki zlorabljajo delavce, kakoit, da bi bili stroji, brez sleherne skrbi za njih duše, da, brez vsake misli na kaj višjega; če mislimo na tako velike nevarnosti, ki dandanes po delavcih strežejo, na pošteuje delavčev, zlasti mlajših,- na sramežljivost deklet in žen; če premišljamo, kako današnjo gospodarstvo in zlasti brezumni način stanovanj tolikrat ovira družinsko skupnost in domačnost družinskega življenja; če se spominjamo na kakšne ovire zadeva praznovanje nedelj in praznikov: če gledamo, kako je na splošno oslabel tisti resnični krščanski čut, ki je dajal časih tudi preprostim in neukim zmisel za višje reči.
Te in take razmere naj bi torej v duhu papeževih okrožnic preuredil novi socialni red, ki bi v njem gospodovali pravičnost in ljubezen, da bi tudi delavci veseli delali in veselo služili svojemu Bogu,
Vzroki naše beračife
Ze ponovno smo na tem mestu poudarjali, da je pač. prvi in najslavnejši vzrok naše gospodarske stiske pomanjkanje vsakega izvoza. Naš kmet že itak pridela jalcj mulo za prodaj, toda celo za to malenkost vina, sadja, fižola jajc, mesa itd. so mu sko raj zaprte vse meje, zaradi česar mora dati za slepo ceno vse, če hoče dobiti gotovino vsaj za davke, dočim o kakih drugih izdatkih že skoraj ni več govora. O izboljševanju gospodarstva, umetnih gnojilih, popravi poslopij itd. ni niti sledov več, saj si po premuo-£ih hišah svetijo že s trskami kakor pred 2d0 in 500 leti, ker nimajo več niti za petro-
lej in mnogo, mnogo srednjih kmetov je, ki ne premorejo večkrat po cele tedne uiti enega — kovača. <
Odkod tudi t Dohodkov kratkomnlo nobenih, stroški pa tolikšni, ki se jim pod nobenim pogojem ni mogoče izogniti, kajti ne vpraša kje boš vzel, in od neslanega kropa živeti doslej niti najskroir.nej-ši kmetic ne more. Časih jo použil že naš domači trg prav mnogo kmetiških pridelkov, kajti tako uradnik, kakor tudi delavec sta si lahko privoščila poleg mesa in kozarca vina še vse drugo, dočim otepa danes že uradnik dan za dneir. krompir, solato in polento, a še
tega se po premnogih družinah ne najedo do sitega. Ze v eni zadnjih številk smo poudarjali nizke zaslužke našega delavstva, kar nujno občuti tudi kmet, ker delavec ne more kupovati od njega pridelkov. Nizki zaslužki obrtnika, delavca in uradnika so torej drugi vzrok beračijo, ki vlada danes po kmetih.
Tretji in ne najmanjši vzrok je pa tudi izpadek raznih postranskih zaslužkov, ki so tvorili še do nedavnega prav važno postavko v kmetiškem gospodarstvu. Starejši ljudje še vsi prav dobro pomnijo na zidanje bohinjske železnice. Pol Gorenjske je tedaj živelo od tega. Komaj so dobro dogradili to, so začeli zidati belokranjsko železnico in tedaj je lepo zaslužil najrevnejši del Slovenije, Bela Krajina. To so bila pa le največja dela, a kje je nešteto malih: najrazličnejše oeste, vodovodi, velike šole itd. itd. Skrattca: povsod je vladala živahna delavnost, ki jo je v največji meri občutil tudi kmet. Delala sta država in deželni odbor in kdor je bil priden, mu ni bilo treba stradati.
Danes je pa stvar čisto drugačna, kajti vsa povojna leta šo s)t»ro popolnoma mrtva v tem pogledu. Dobili smo tiato ped prekmurske železnice, »ioer se pa ui zgTadilu ničesar, niti naša najslavnejša gospodarska žila — železniška zveza Kočevje-Sušak — no, čeprav bi bila plačana v petih letih, kakor smo pred kratkim poudarjali. Polovica Dolenjske bi dobila ob tej priliki zaslužek za 2—3 leta in najmanj 250 milijonov dinarjev bi prišlo med one vasi, ki ne premorejo danes pogosto niti stotaka. Pred leti je skušal vsaj oblastni odbor z velikim programom za obnovo našfli eest oživiti pri nas zopet javna dela, toda njegovo žvljenje je bilo prekratko, da bi mogel svoje načrte tudi izvesti.
S tem so odpadli seveda težki milijoni žo v obliki samih zaslužkov, ki bi prišli med naše ljudi ne glede na druge trajne gospodarske koristi, ki bi jih prinesla javna dela Sloveniji.
To stanje gotovo ni več vzdržno in upravičeno lahko, zlasti v današnji strašni gospodarski bedi, ki jo Slovenija preživlja, zahtevamo, da se ona pri javnih delih bolj upošteva. Ne bomo naštevali vseh podrobno sti, toda vsaj na tri moramo brezpogojno iti neprestano misliti tor zahtevati njili izvršitev v najkrajšem času. Ta so:
1.	Dograditev železniškega omrežja za zvezo z morjem, namreč proge: St. Jnnž-Sev-nica, Ifočevje-Vrbovsko in Crnomolj-Viniea-Lukovdol;
2.	Izvršitev najpotrebnejših cestnih zvez, med katerimi omenjamo le.obe največji cesti, to sta: cesta ob Savi kot zveza z Zagrebom in cestna zveza čez Č^bprskl okraj z morjem;
8. Regulacijo naših vodft, ki nam povzročajo vsako leto oh povodnjih toliko mllijo-
1'
RAZGLED PO SVETU
Vidite, M ie katoliška Cerkev!
V ameriški državi Kaliforniji — kot smo že nekaj, poročali — je izbruhnila pred dnevi velika in nevarna-stavka. ŠtotisoČi delavcev so štrajkali. Tekla je kri. in mnogo je bilo mrtvih. Čašopisje':je pisilo, da bo v sporu posredoval sam. ameriški državni predsednik Roosevelt. Tb se ni zgodilo, ker je ta na bolezenskem dopustu. Pač pa je Roosevelt, ki je po veri protestant, brzojavno imenoval katoliškega nadškofa dr. Hanna v San Frančišku za predsednika posredovalne komisije. Državni .predsednik .je dal ikatoiiskeiuu cerkvenemu -knezu .obsežna polndmožja; -zakaj odredil je med drugim. a) da^ preiskuje vsi;' vprašanja,, in vs%,dejstV£, ki^Se tičejo( raz-> merja med ^eliillšj^oi -In dielavoi, b) da \pie£ * tresa pritožbe-iia, fiejii n^ešfa in. povzame takoj prav^gmočne korake.v. imenu vrhovne državne oblasti za zaščito delavskih pravic, c) da nastopa s polno močjo kot posrednik v imenu države, če bi delodajalci posredovanje zaželeli, č) da dobe njegovi pristanki pri pogajanjih moč zakona in d) da sestavi posebno poročilo za predsednika Roosevelta o svojem delovanju iii o načinu, kako so bili spori rešeni ter kakšni so predlogi komisije, da se v bodoče slični ilešporazumi preprečijo.
Brezdvoma bo nadškof Hann poverjeno mu nalogo častno izvršil, zakaj zaveda se, da mora duhovnik stati na čelu boja za socialne pravice naroda, saj je borba za soci-' 'ahii' milili Za j>ravičen družabni red bistve-' na vsebina kršdahstvk.
■ ' In še' to v premislek: Evropa podi duhovnike iz- javnega življeuja v zakristije, Amerika jih kliče na pomoč k reševanju uaj-
uov škodo, Tndi. |n',<mjginj&ino. le najvarnejše,
namreč regulacijo Save,' Skvinje, Kamniške Bistrice, iiokateifih hudournikov iu .voda na 'kraškem ozemlju Dolenjske ter Notranjske.
V gospodarski stiski so tudi gospodarska vprašanja' najvažnejša in najnujnejša, toda jprj nas na Slovei,: kem se navdušujejo in govoričijo o sto in »to stvareh, ki so danes kmetu in delavCu v njegovi bedi poč deveta briga, za izvršitev, teh najnujnejših javnih del, Ifl bi prav bistye'ttn olajšala današnje naše Obupno stanje, se pa ne zmeni nihče, ali pa vsaj tam ne in tako ne, da bi kaj zaleglo. Vsake kvatre zbobnamo skupaj nekaj ljudi in organizacij, napolnimo eno številko vseh časopisov z boij al} manj gostobesednimi članki in z raznih balkonov-ter banketov slišimo nekaj visokodoneeih govorov, potem se pa za dotiono stvar vnovič ne zmeni živ krst, do prihodnjega leta, ko to komedijo vnovič ponovimo. Marsikaj velikega se je pred vojno ustvarilo v Sloveniji in v spominih raznih odličnih naših starejših javnih delavcev tudi beremo, kako so za te stvari delali in jih tudi dosegli. Zato n^s je danes naravnost sram, kako otročje, lahkomiselno in neresno se pri nas v Sloveniji obravnavajo najvažnejša gospodarska vprašanja. Vse in povsod je le pesek y oči, nikjer pa ni nikogar, ii bi se zavzel za ta vprašanja z vso potrebno neizprosnostjo, neumornostjo in — nesebičnosti«?,	E.
r
težjih vprašanj človeške družbe. Evropa je ponižala duhovništvo v državljane druge vrste, ker jim je vzela mnoge pravice polnopravnih državljanov, Amerika pa pooblašča katoliškega duhovnika — škofa, da govori v imenu državnega predsednika in ameriške vlade in da v njih imenu polnoveljavno sklepa z zakonito močjo.
Človek ; kulturne Evrope« naravnost strmi, da je kaj takega še mogoče na tem božjem svetu ...
KATOLIŠKA CERKEV
s Drobiž. Francoski katoličani imajo 12.000 raznih iol in vzgajali« za mladino. Na katoliških zavodih deluje 3&000 profesorjev in učiteljev, v šole pa hodi nad en milijon šolarjev raznih stopenj. Za vse to potrošijo francoski katoličani letno 750 milijonov frankov. Srečni ljudje! — Dve Japonki, hčerka grofa Ogomachi in hčerka dr. Taiire, profesorja na medicinski fakuh«ti v Tokiju sta postali te dni katoliški sestri-karmeličanki. Zanimivo je to: bolj kot zapad odpada od Boga, bolj se mu bliža vzhod. In tako ni izključno, da zapad propada io da v daljni bodočnosti rumeno pie-me ne zavlada vsemu svetu.
s Za mednarodni evharistični kongres v fitiemm Airesti delajo Arg«(«ifici s polno paro. jVse javno življenje v-Arjjentini stoji « znamenju tega veličastnega vsSsv«Iov'«ega zbora. Za kongres so pripravljeni sledeči odseki: nemški, angleško-ameriški, armenski, braziljski, la-iijski, kaldejski, hrvatski, Španski, slovenski, tirancoski, švicarsko-belgijski, grški, holandski, ogrski,, italijanski, irski, litvaasM, meksikan-ski, paragvajski, peruanski, poljski, portugalski in uriigvajski. — Slovenci in Hrvatje smo lahko ponosni, da zavzemamo enakopravno mesto v svetovni katoliški družbi. In ali se ne vsiljuje človeku nehote vprašanje: Kaj bi pomenili Slovenci in Hrvatje, ako ne fci bili enakopravni Slani večslomilijotfskie katoliške svetovne armade! Hvala Bogu, da smo, kar smo, ker v Njem in Njegovi cerkvi nam je zajamčena Srečna bodočnost.
žuna, narodnega boritelja in mučenika. — Na razkošni ladji tržaškega Lojda je na vožnji iz Indije proti Egiptu nagloma umrl kapitan Pc. ter Sup, Bil je sin verne slovenske družine iz Blač v Ziljski dolini. — V Škocijanu v Podjtmi so pokopali Jarčevo mater. — Na celovški gimnaziji je delalo letos maturo 33 kandidatov od katerih jih je maturiralo z odliko 5, 12 pj jo je prestalo. Med odličnjaki so naslednji Slovenci: Karicel Andrej, Kassel Lovrenc in Lam-pichler Ivan. Med odličnaki imamo tedaj Slovenci večino. Čestitamo! — Pogorelo je Fei-novo gospodarsko in stanovanjsko poslopje v Št, Rupertu pri Celovcu. — Dva jeklena zvonova so blagoslovili te dni na Strmcu. — Posestnik Orišnik v Trnji vasi je prodal bika, ki je tehtal 1218 kg. — 40 letni mašniški jubilej praznuje 29. julija prošt gosp. Ivan Brabenec v Podkrnoau, obenem z njim še gospoda Bredi franc in Eichholzer Jožef, — Na dosmrtno ječo je obsojen šofer Urban Kohlmaier, ki je dne 29. junija z dinamitoai razstrelil 40 m dolg ie-lezn most pri Seebachu, — Požar je uničil Flenčjakovo kajžo v Rikarji vasi. — Dravo je hotel preplavati, pa je utonil šumarski pomočnik Peter Slrasser iz Kamena. — V Baškem jezeru je utonil uradnik Anton Klusek z Dunaja. —: Gosp. Francu FerUli je podeljena župnija Pokrče, novoraašnik gosp. Josip Komar pa pride za kaplana v Železno Kaplo,
BOLGARIJA
s Novi bolgarski parlament hi itd po predlogu vlade 210 poslancev. Od teh bi bilo izvoljenih 44, 80 pa bi jih imenovala vlada. Nadalje bi prišlo v parlament še 60 zastopnikov raznih strokovnih organizacij ter gospodarskih zbornic, nadalfftih 20 bi bilo imenovanih iz vrst bivSIh politikov, dočim bi 6 zastopnikov izvolile univerze in druge najbolj važne ustanove.
NEMČIJA
s Umor odličnih katoličanov v Nemčiji. V strašnem klanju v noči od 30. junija na 1. julija so bili umorjeni, kolikor je dosedaj znano, tudi sledeči odlični katoličani: predsednik katoliške akcije v Berlinu dr. Klausner, organizator katoliške akcije v Miinchenu Frančiškan Muller in znani bivši politik, sedaj skro-
AVSTRIJA
s Dve tri iz Korotana. Ko je spravljal les v dolino, se je smrtno ponesrečil 26 letni kočarjev sin Janez Kogelnik v Sredmi.pri Vov-brah. — Za nedeljo 22. julija je bila predvidena tekma ženjic in koscev v Šmihelu pri Pliberku, a se ni vršila, ker ni ničesar kosili! — Toča je prizadela Šmihel, Bistrico, Dvor, Dolinčice, Čergoviče, Brežno vas in Strpno vas. Že prej je zima vzela čez polovico rži, ostanek pa sedaj še toča. Pomilovanja vredni kmetje! — Prvo nedeljo meseca julija so imeli v Škocijanu prvo sv. obhajilo. Popoldne so otroci uprizorili »Junakinjo presv. Srca« in »tJmijmo zamorčka«. Ce kdaj, so to pot pokazale »dvojezične šole« svojo vrednost, zakaj otroci niso znali brati ne slovensko in ne nemško in so jim morali starejši besedilo vlog ponavljati, da so se otroci vloge naučili na pamet. — Umrla je mati župnika Matije Ra-
ZAIIVALA. Za mnoge dokaze iskic: nega sočutja, ki smo jih bili deležni v veliki meri ob težki izgubi naše srčno ljubljene hčerke in sestre
Pavlice
izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo čč. duhovščini, jjg. dr. Dolinarju, novomašniku Pregeljcu in njegovemu tov. Zerjalu, predvsem domačemu g. župniku Ježku za njegovo požrtvovalno skrb in za vse lolažilnc besede v njenih zadnjiu trenutkih, gospej Rodetovi in gospodični Drobničevi in vsem ostalim za tolažbo in pomoč v bolezni, dekliški Marijini družbi iu cerkv. moškemu pevskemu zboru za v srce segajoče zalostinke. Najprisrčnejša zalivala vsem darovalkam krasnega cvetja i« vencev ter vsem, ki so spremili naso ljubljeno na njeni poslednji poli.
V Begunjah pri Cerknici, 28. VII. I9U Žalujoča rodbina MEDEN.
AMERIKA
s To in ono. Urednik »Glasa Naroda« v Njujorku je pred dnevi z avtom trčil v steber nadulične železnice in povozil nekega Žida. Trček je zgubil deset zob in se občutno poškodoval na nogah. — V Pittsburghu Pa. je nenadoma umrl slovenski župnik Jožef Skur, rodom beneški Slovenec. Dasi ni obiskoval slovenskih šol, je bil vedno odločen slovenski narodnjak. — V Wenatchee Vash. je preminul Jurij Jesih iz Hiasta v Beli krajini. — V Pittsburgu Pa. je odšel v večnost Janez Leon iz mokronoške okolice. — V Milvvaukee je zapel mrtvaški zvon 51 letnemu Janezu Brulcu iz šentpeterske fare na Dolenjskem. — V Rid-gewood N. J. je bil do smrti zaboden Janez Ster iz Dolnjih Dupelj pri Kamniku. Pokojni je bil brez vsakih sredstev in je zanimivo, da se je neka tamošnja učiteljica ponudila, da plača pogrebne stroške.
DROBNE NOVICE
Plan je zasul vso afgansko ras Hakar
(Azija); od 255 prebivalcev so rešili samo tri.
Silna suša je v Angliji; vodo dele po kartah kot živila v času vojne.
V	srak je zletelo voiaš o skladišče blizu romunske Bukarešte
Velike povodnji so na južnem Poljskem. Promet je ustavljen in tisoči ljudi so brez strehe.
9,370.000 stotov kalijeve soli (umetno gnojilo!) so prodali v preteklem letu Nemci.
Za 50 milijonov mark b aga, največ lesa bodo Rusi dobavili Nemčiji.
Se vedno delajo veliko škodo s peklenskimi stroji hitlerjevci.
100 milijonov šilingov posojila išče dunajska občina v Franciji.
100 milijonov za izpopolnitev cestnega omrežja na Moravskem je določila češkoslovaška vlada.
Zelo je zaposlena angleška letalska industrija; delajo noč in dan.
Smodnik se je vžgal v znamenitem grškem samostanu Megafileon na Peloponezu; od samostana so ostale le razvaline.
V	proizvodnji zlata je prišla Rusija s četrtega na drugo mesto.
Dragi tir sibirske železnice je položen od Narimskaje do Vladivostoka. Ostala proga na «apad je bila že prej dvotirna.
Predsednik angleške vlade MacDonald je prispel s svojo hčerko v Kanado.
Strašna suša vlada skoro po celi Ameriki; vročine okrog 50 stopinj Celzija; že en mesec ni bilo dežja.
14 dni bodo trajale slovesnosti 400 letnice odkritja Kanade.
izredna biserna maša
Okrog župne cerkve na Brezniei na Gorenjskem so se zbrale dne 'ki. julija 1934 velike množice vernega ljudstva. Izvršila se je tega dne slovesnost, kakor jih malo pozna cerkvena zgodovina: želeaomašnik pre-lat Tomo Zupan je pridigal biseromašniku kanoniku dr. Tvanv S"eti"!
za naš narod. Naj omenimo še pesnika Franceta Prešerna, Matijo Čopa, čebelarja Antona Janšo, pisatelja župnika Finžgarja, Jaina in druge. Lahko je ta župnija ponosna na svoje velike može in na nedeljsko proslavo. Zakaj sličui jubileji se ponavljajo komaj vsakih 1000 let.
Gospoda biaeromašiiika dr. Ivana Svetino, kakor tudi njegovega prvomašniškega in biseromašniškega govornika g. prelata Tomo Zupana naj ohrani Bog še mnogo let, da bosta čvrsta in zdrava praznovala tudf bodoči jubilej.
Biseromašnik dr, Iv. Svetina
Fantje in dekleta so cerkev in okolico lepo okrasili. Ob tej priliki so prišli gospodje duhovniki od blizu in daleč, pa tudi drugi prijatelji g. jubilanta niso Izostali. Po lepem govoru 95-letnegn prelata Tomo Zupana, ki jo bil tudi novoinnšniški pridigar dr. Svetine, je ta opravil slovesno biserno sv. mašo, med katero je krasno prepeval cerkveni pevski zbor.
Brezniška župnija je dala mnogo duhovnikov in mož-nedukovnikov, ki so zaslužni
Prolnt Tomo Zupftii, železomašnik, ki je pridigal na novi, zlati in biserni maši dr. Svetine.
men delavec v vrstah katoliške akcije dr. Kahr. Najnovejša poročila govore tudi o umoru znanega katoliškega kmetskega voditelja dr. Hei-ma. Zakaj so jih ubili? S politiko se imenovani gospodje niso bavili in niso bili prav v nobeni zvezi z zarotniki proti Hitlerju. Ubili so jih samo zato, ker so kot pravi katolišk voditelji branili svobodo katol. organizacij proti poganstvu in nasilju hitlerjevcev. Umori mirnih in dobrih državljanov so napravila silen vtis ne samo v vrstah katoličanoy, temveč tudi med protestanti. Za dr. Kiausnerjem so priredili katoličani v Berlinu zadušnico. Berlinska stolnica je bila nabito polna Nedolžno prelita kri nemških katoliških voditeljev pomeni začetek konca nečloveškega hitlerjanstva.
KAJ JE NOVEGA
■m'--"Tr-«nri,niMiwiiinwM i •• •. -,M r.i limnr-n-TiirmTrrrmTir- ' ""•—"	..................................
Evharisiični shod za ribniško dekanijo
V nedeljo, dne 12. avgusta imajo verniki ribniške dekanije svoj slavnostni dan. Ta dan bodo najslovesnejše praznovali 1900-letnico našega odrešenja z velikim evhari-
stienim shodom v Hlbniei. — Na predvečer bo po vseh cerkvah v dekaniji slovesno zvonilo, v svetiščih se bodo opravljale evha-ristične pobožnosti, fautje bodo v proslavo zažgali kresove, da bodo griči goreli kot sveče in žareli kot večna luč pred Najsvetejšim.
Na praznični dan pridejo vse župnije z zastavami, bodisi z vlakom, z vozovi, kolesi ali peš v Ribnico, kjer bo ob 9 na trgu govor o 1900-letnlci, sv. maša z ljudskim petjem vseh župnij, slavnostna procesija z-Najsvetejšim, po procesiji zopet govor o posvetitvi presv. Srcu Jezusovemu, skupna posvetitev župnij, zahvalna pesem ir. blago-
slov, na kar se med potjem »Povsod Boga« prenese Najsvetejše, ki ga spremljajo vse družbene in društvene zastave, v cerkev, s čimer bo dopoldanska proslava končana. Natančnejši spored dopoldanske in popoldanske slovesnosti bo objavljen v vsaki župniji posebej. Zvez« vlakov za prihod in odhod jc najugodnejša.
Pričakujemo in prepričani smo, da bo vse ljudstvo ribniške dekanije tudi to pot — v svetem letu — »pričalo svojo globoko vernost in hvaležnost *» neprecenljive božje dobrote in bo s svojo veliko udeležbo skušalo povišati sijaj in pobožnost slavnostnega verskega dne. Ker pa eujemo, da bi se proslavi radi pridružili tudi kočevski Slovenci, menimo, da »« segamo čez mejo, ako jim kličemo: Povabljeni in dobro dožii!
Duhovščina ribniške dekanije.
Borba za dobro občinsko upravo
Te dni je bil v Ljubljani nekakšen lečaj za občinske delovodje, kakor se po novem imenujejo občinski tajniki. Ob tej priliki je sklicala organizacija občinskih nameščencev v magistratni dvorani sestanek, ki ga je vodil predsednik organizacije občinskih nastav-IjenceV dravske banovine g. prof. dr. Mole. Na dnevnem redu je bil zlasti razgovor o novi občinski zakonodaji, zlasti o občinski uredbi.
Najprej je govoril podpredsednik državne zveze občinskih nastavljencev in predsednik zveze za našo banovino ljubljanski magistratni direktor g. Jančigaj. Nagla-
šnl je, tla je zakon še precej dober, pač pa ne ustreza banovinska uredba. Glede bano-vinskih uredb k temu zakonu se pritožujejo občinski nastavljenci vseh banovin — razen iz savske. Govornik je naglašal, da M uredbe in tudi zakonodaje drugače izgledale, ako bi bili ob pravem času organizirani vsi občinski nastavljenci, ki jih je okoli 80.000 v državi. Brez primerno plačanega in v obstoju zagotovljenega občinskega uradništva ni dobro delujoče občinske uprave in zato ponseni borba občinskega uradništva za zboljšanje svojega položaja tudi borbo za dobre občinsko upravo.
ZAHVALA
Dne 26. junija t. 1. mi je pogorela hiša. Ko sem Vanj naznanil svojo nesrečo, ste mi takoj poslali 1000 Din kot staremu naročniku Vašega lista. Izredno sem bil vesel in sem hvaležen Vaši hitri naklonjenosti, osial bom Vaš »vest naročnik ter hočem »Domoljuba« priporočati tudi drugim. Bog povrni.
Sveta Ana nad Tržičem, 20. julija 1934.
Godnov Ivan, posestnik na št. 9.
OSEBNE VESI!
d Ii Ljubljane je	v Pari« in od
tam odide misijonarit na Kitajsko g. Franc Jereb, duhovnik Misijonske družbe (lazaristi) iz Ljubljane. Mlademu misijonarju želimo, da bi bilo njegovo delo plodovito in v čast slovenskemu imonu!
d R&grešen je bil dolžnosti okraj, šolsk. nadzornika v Kamniku g. Gustav Lukežič. Državni svet je dotični odlok kot nepostaven razveijavii.
d 40 letaica lualnišiva so slavili ao. julija pri g. dekanu in župniku Karlu Presker-ju V Smartnem ob Paki: Končan Fortunat, župnik pri Sv. Pavlu pri Preboldu; dr. Pr. Kovačič, prelat in upok. bogoslovni profesor .v Mariboru; Alojzij Kokelj, župnik r,a Vtfr-V
bergu; Ernat Trstenjak, upok. višji vojni ku-rat; Ivan Gorišek, župnik na Gornji Ponikvi; Karel Presker, župnik in dekan v Smartnem ob Paki. Bog živi gg, jubilante še mflogo let!
DOMAČE NOVICE
d 60 let je minula, odkar so se naselili pri Sv. Trojici v Slov. goricah redovniki, duhovni sinovi sv. Frančiška Asiškega. 22. Julija so farani zahvalni jubilej slovesno praznovali.
d Veliki evharistižni kongres v Velikem Boiksreko se bo vršil 10., U. in 12, avgusta.
d 110,000 kinetskih drušin Je v dravski banovini. Od teh je nad 62.000 takih, k! imajo samo do 2 ha zemlje.
d Obisk tujcev v vsem našem Primorju je letos mnogo večji kot lani. Posebno se je povečalo število izletnikov iz Poljske.
d 70 milijonov Din je zapustila mostu Jeruzalemu tu papežu neka Splitčanka, ki je živela v Kairu v Egiptu.
StevmsatfsBem,, I&l«is»
zdravi termalno kopaliseo
k*G!L2SiVJSKE TOPLICE
Zdravnik! Jyr. «. Ram. do.ed.nti ______ „,.„
rml SiP tO.-,, i fr, 7*ii£gm» «<• MIn»5~' ".raz-
d Kakšna bo leiognja pgenlčna žetev p izjavi kmetijskega ministra dr. Kojiča h! znašala v milijonih metrskih stolov letošnja pšenična žetev v vardaiski banovini 20 vrbaski banovini 0,77, dravski banovini 0.58 drinski banovini 2,20, donavski banovini 80 zelski banovini 0,47, moravski banovini 1 (k' primorski banovini 0.45, savski banovni 38 v Belgradu 0,09. Skupaj torej 20 milijonov metrskih stofov napram lanskim 26.19 mili. Jonom. Letošnja žetev se ceni za 6,64 stolov nižje. Letošnja žetev bo torej slabša od po. vprečne, ki znaša okoli 21,5 milijonov — M okoli 17.000 vagonov.
—• Proti zaprtja Ia hemoroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbta in križu, je krasno sredstvo naravna »Franz-JoseS« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih deiov telesa so dognale, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno
d Princ, ki •>« je aaatil slovenščine. Pred kratkim »mrli nizozemski princ Henrik j« bil večkrat nn lovu v Sloveniji in se je tudi naučil slovenščine. Izda! je slovensko-ncmškl iovski besednjak, ki je doživel dve izdaji.
d H6 maravskih učiteljev (iz Češkoslovaške) je obiskalo oni dan Dubrovnik.
d Nova potniška vlaka med Zidanim mestom in Oljem. PriCenši z 20. julijem do vključno HO. septembra t. 1. vozi n« progi Zidani most—Celje potniški vlak št. 618bi odhodom iz Zidanega mosta ob 11.45, iz Rimskih Toplic ob 11.57, iz Laškega ob 12.09 in prihod v Celje ob 12.24; povratek iz. Celja ob 18.35, iz Laškega ob 13.47, iz Rimskih Toplic ob 13.56 in prihod v Zidani most ob 14.06. Ta vlaka sta podaljšek potniškega vlaka št. 618, ki odhaja it Zagreba ob 9.35, od-nosno vlaka št. 619, ki prihaja v Zagreb ob 16.10. Vlak št. 618 b ima v Celju priključek na potniški vlak za Velenje, vlak št. 619 b pa priključek od potniškegR vlaka iz Velenja, d Okrog 38 milijonov šlkede sta žs napravila letos v Sloveniji toča in povodenj, d Cesto v Kamniško Bistrico gradij* ic četrto leto. Zdaj hočejo delo pospešiti, da bo cesta do konca avgusta gotova. Zagotovljen je nov kredit 250.000 Din, zato so sprejeli večje število novih delavcev,
d Prvo tovarno cadobranev v naši državi so otvorili 18. julija v Indjiji.
d Zaradi neplačanih mestnih davščin je ljubljansko mestno nnčelstvo mnogim davčnim obvezaneem zarubilo najrazličnejše reči v skupni ceniini vrednosti 81.730 Din. Ti predmeti pridejo dne 18. avgusta na javno dražbo.
d Skoraj pet milijanav Din je plaiaja Slovenija samo v letošnjem prvem polletju samo za razne sodne takse.
d Bolgarsko časopisje objavlja izjavo jugoslovanskega trgovinskega ministra Denie-troviča, ki govori o carinski zvezi z H»'ga" rijo. Slovenci-, ki se zavedamo, da brez Bolgarije ni in ne more biti enotne jugoslovanske države, želimo še več, mnogo več. Gotovo so tudi ostali trije jugoslovanski bratje naših misli. Ampak začet!, to je umetnost, je rekel rajnki dr. Kvek.
d Vranični prisad je nevarna naleiljP« bolezen. V Kočicah v Halozah se Je te ao t zgodila nesreča, Iti bo najbrž zahtevala štiri smrtne žrtve. Zakonca Jurij In Ana Kores,
VINA.
prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri Centralni vlnarnl v Ljubljani
posestnika istolam, sta zaklala ua vraničnem prisadu obolelega vola. Pri klanju živali so pomagali posestnik Tomaž Bele, Ani. Plajn-Jek i" Ignac Plajnšek. Nekaj ur pozneje je vsem postalo slabo, po vsem telesu se je zajela. naglo razvijati oteklina, tako da so jih morali nemudoma prepeljati v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili zastrupljanje z vra-ničnini prisadom. Nudili so jim prvo pomoč in jih spravili v posebni oddelek. Ana Kores je v groznih mukah umrla, ostali pa so v smrtni nevarnosti in je le malo upanja, da jim rešijo življenje.
d Sadjercjci in izvozniki sadja so nedavno zborovali v Mariboru, in sicer ločeno. Sklenili so vsak svoje resolucije, da jih pred-lože raznim ministrstvom v uvaževanje. Nam se zdi, da bi prijateljski skupni nastop obojih njihovi stvari več koristil kol ločena pot. Sicer pa želimo na vse strani največje sreče!
d Ze medene lednarje. Prometni minister je izdal pravilnik o znižani vozni ceni iu novoporočence. Mesec dni po poroki imajo pravico do polovične voznine pri ženito-vanjskem potovanju. Potovanje se mora izvršiti najkasneje mesec dni po poroki. Za dosego te ugodnosti se mora predložiti poročni list ali pa potrdilo pristojne policijske oblasti.
d Dva in pol milijena Din t» sadje je
že izdala letos Ljubljana, ki je letos porabila v istem razdobju kot lani Se enkrat toliko sadja, namreč okrog 500.000 kg. Glavna sadjarska doba se pa Šele prične.
d 8« rta« žarke je ii našel naš rojak Teši«. S temi žarki je baje mogoče cele armade in ceia brodovja uničila na 1000 km daleč. Potrebne pa ao za povzročanje žarkov velikanske električne sile, od 50 milijonov voltov dalje. Tesla namerava predložiti svojo iznajdbo ženevski razorožitveni konferenci.
d Potrebna ustanova. Poleg res lepo urejenega zavoda za dijake, katerega vodijo Sa-lezijanci v Muski Soboti, so otvorile sedaj sestre Sv. Križa v Muski Soboti v bivšem starem Martinišču, Križeva ulica 4, konvikt za dijakinje. Sestre bodo sprejemale dijakinje na stanovanje in hrano pod ugodnimi pogoji, in dijakinje bodo dobile poleg vse oskrbe v zavodu tudi primerno vzgojo in vsevrstni potrebni pouk. Vzdrževalnina se določi z dogovorom v vsakem slučaju posebej.
d Bežimo, tecimo, cigani gredo... V vasi Ples mu pri Jakovcn v Slavoniji je pasel živino 13 letni pastirček Anton Arčerič. Mimo so prišli cigani, ki so pastirčka pograbili iu ga naložili na svoj voz. Mali Anton je klical na pomoč, se na vse načine branil in jokal, toda v bližini ni bilo nikogar, ki bi g« rešil. Pozneje si je v svoji mali glavici domislil zvijačo: pomiril se je in se potajil v vozu, kakor da spi. Ko so cigani šli z vozmi skozi bližnjo vas Krapje in so bili prepričani, da otrok spi, je mali naenkrat skočil z voza in pričel klicati ljudi na pomoč. Takoj so pritekli kmetje, ki so pograbili cigane ter jih pretepli na žive in mrtve. Celo mali Anton jim je pomagal pri tem ter jc tolkel s palico cigane, kolikor je mogel. Kmetje bi cigane pretepli do smrti, če ne bi Prišla mimo orožniška patrulja, ki je cigane zvezala, jih odvedla v Novsko, kjer jih je izročita sodišču.
d Tudi nas zanima. V trbojski občini je Prevzel novoimenovani župan gosp. Burger
svoje posle in obenem z»1jUjv»1 revizijo občinskega poslovanja. »Gorenjec« poroča o vsem tem tudi sledečo: Čudno se pa nam dozdeva, tla revizija nt dosegla tudi bednost-negn fonda In brezposelnega fonda. Vse to je bilo že preje oddano na okrajno načelstvo v Kranju. Ali nima pravice do vpogleda tudi v le račune novoizvoljeni predsednik občinsko uprave s svojimi odborniki? Ali je morda res na mestu ugibanje, kje so jemali denar za razne avtomobilske vožnje ob obojnih volitvah, za vino in žganje, ki so z njimi postregli svojim trudnim dopeljenim volivcem? Imeli so zadnjič kar vinotoč v gozdiču blizti »moškega« znamenja, da so se lahko ondi krepčall. Kdo jo vse to plačal? Ali je res bednostni fond priskočil tem tako utrujenim in seveda »brezposelnim« pri tolikem trudu in naporu na pomoč?
d Vojaška akademija v Uclgradu je bila te dni povišana na stopnjo univerze. Učenje traja tri leta. Šolnina in vzdrževanje gresta na državne stroške. Letos hočejo sprejeti 300 gojencev, ki so dovršili gimnazijo, realko, ali pa so na visoki šoli. Prošnje do vštetega 31. julija. Kdor ima veselje, naj prosi, da bo tudi kaj Slovencev tam.
d Zopet izpreiucniba pravilnika o znižani vožnji za železničarje. Prometni minister je izdal odlok, s katerim se »premene nekatere določbe pravilnika o brezplačni in znižani voznim za državno prometno osebje od 1. julija. Jzpremenjeni pravilnik stopi v veljavo 1. avgusta. — Po teh izpremembah bodo prej ukinjene ugodnosti veljale za drž. prometno osebje, tako, da se prejšnja režijska postavka od 10% popusta izpremeni v 20% popust od običajne voznine. Prav tako se vrne znižana vozni na tuui delavcem prometnih »stanov in njihovim rodbinam s pravioo do vožnje v nstrezajooem razredu, kakor velja tndi za ostaio prometno 09ebje. Kazen tega se na podlagi issprememb od 20. julija zviša a 80 na 50 km brezplačna vožnja delavcem iz njihovih bivališč do kraja, kjer delajo, in nazaj. — Glede razredov, v katerih se bo smelo prometno osebje odslej voziti z znižano vozaino, velja tole: I. razred je na razpolago uradništvu od 4. skup. navzgor, II. razr. uradniškim pripravnikom s fakultetno izobrazbo in vsem uradnikom s srednješolsko in fakultetno izobrazbo ter uradnikom z nižjo izobrazbo, ki so v 'i. skupini. Vse ostalo osebje se bo pa smolo voziti v III. razredu.
d Občinske volitve so bile ti. julija zopet v Trbovljah. Ponovno je zmagala lista Jakoba Klenovška, ki je dobila 1575 glasov in torej 82 odborniških mest. Druga, Kore-nova lista je prejela 812 glasov s 4 mandati. ICoreuovo listo so podpirali tudi pristaši Jugoslovanske nac. stranke.
d Napredni slovenski listi so tc dni pisali, da bodo zgradili novo stolno cerkev v Sarajevu tujci. »Hrvatska straža« pn poroča, da je načrte za novo cerkev po zamisli
Pri vsaki prirodni mineralni vodi je glavno, koliko ima raznih zdravilnih sestavin: čim več jih ima, več velja! Radenski Zdravilni vrelec jih ima preko 20, polog težkih kovin, ki so bile v njem ugotovljene lansko leto in katerih nima nobena droga mineralna voda v Jugoslaviji. Zato pa je fiadesttki Zdravilni vreleo za zdravje tako koristen m tako izbornejjn okusa. Primerjajte analizo drugih mineralnih vod z Radensko, pa se boste takoj odločili ter odslej vedno iu povsod zahtevali izrecno Radenski Zdravilni vrelec. Zahtevajte obširno brošuro o Radenski pri unravi Zdravil®« Slatin« Rsilesci.
Dobri starši
trpijo ob misli na trenutek, ko bodo n|Qi . otroci na tem, da si zgradijo lastno ognjišče. Vprašanje primerite dote mora za nje biti osrednje vprašanje.
»KARITAS"
poslej ne zavaruje le za slučaj smrti, temveč Vam omogoči, da z nizkimi mesečnimi prispevki oskrbite svojim otrokom primerno doto.
Sfrals prci starosto
je praiten za enega, ki je v letih zdravja in šivljenskih moči mislil na njo.
„ SC .A. R!, M T.A. S
je uvedla nov način zavarovanja za starostno oskrbo. Dokler si mlad, zdrav in zaslužka zmožen, jsaapaf mesečno zavarovanju »Karitas« malenkost, d« si c« stara leta zbereš kapital.
Obrnite se neposredno na »Karitas« v Ljnbljani, palača Vzajemne zavarovalnice, Masarjrkova cesta 12, na našo podružnico v Mariboru, Orožnova ul, 8, ali pa na potnike in krajevne zastopnike.
samega g. nadškofa dr. Šariča sicer napravil neki dunajski stavbenik, dočim bo zidava božjega hrama poverjena domačim stavbenikom in obrtnikom. Bomo videli, če bodo napredni časopisi tudi to povedali.
d Preveč je hranilnic in posojilni«, pravijo in pišejo tisti ljudje, ki nišo bili nikdar resnični prijatelji slovenskega ljudstva. Preveč je posojilnic, govore, obenem pa sami ustanavljajo nove denarne zavode tudi tam, kjer jih res ni treba. Resnica jo pa tale: Res je preveč takih posojilnic, ki jih prej imenovani gospodje nimajo v rokah in ki so našega kmeta osvobodile brezvestnih vaških oderuhov. Zato je iskrena želja teh gospodov, da bi bile vse posojilnice in hranilniee v njihovem »delokrogu«. Tako bi oni zopet »pridobivali«, slovenski kmet pa bi moral biti pokoren tako, kot takrat, ko je zaradi svojega dolga liberalnim vaškim oderuhom bil izročen s svojo družino in premoženjem vred — na življenje In smrt.
NESREČE
d Treščilo je v Žerovnici pri Cerknici v Majerjevo hišo, ki jc do tal pogorela. Tudi hlev in svinjak je uničil požar. Pri tej priliki je pogorel tudi Jeretov in Babičev hlev in svinjak.
d Ogenj jc do tal upepelil gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Treka v Šikolah pri Ptuju.
d Treščilo je v ulov posestnice Marije Gorišek v vasi Zide pri Trojanah. Pogorel je še drugi hlev.
d Strela je vžgsila gospodarsko poslopje posestnika Matije Siražišarja v Mateni na Ljubljanskem polju. Okoli 100.000 Din škode.
d Skedenj t vsem inventarjem so uničili ognjeni zublji posestniku Jilmanu v Sikolnli pri Cirkovcih na Štajerskem.
d Pogoreli s* hlevi posestnika Umeka Ivana iz Dednje vasi pri Pižecah.
d Vse je pagarela posestniku Harletu Ka tip. Brniku pri Vodicah. Vžgala je strela.
d Z-gerele je gospedarsko poslopje gostilne pri >Petlju< v Podgradu pri Zalogu.
d Pod, hlev ia šapa se pogoreli pri Jeku v Dorfarjih pri Škofji Loki.
d Ka Strmci pri V ar ah je ssorela do mačija posestnika Franceta Hribarja.
d V Cvetkoveih v mariborskem okraja «>ta pogoreli domačiji posestnikov Majcna Jakoba in Kralja Ivana.
d Do tal je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Vankana v šmartnein pri Mariboru Vzrok: strela.
d Strela je udarila r kosolee posestnika Gueka Rudolfa pri Sv. Lenartu nad Laškim, j Zgorel — kozolec namreč.
d V nekem vsdnjaku v Podgorici pri i Dolu so našli truplo 51 letnega Vinkota Maj- i diča. ki je zadnji čas stanoval v Ježi pri 1 Črnučah.
d Razmesarjeno trupla 30 letnega mizarja Ivana Knebla iz Sombora so našli na železniški progi Sombor—Vinkov ri
d S flohertevkc se je po nesreči do smrti •bstrelii v Sp. Radvanju pri Mariboru 14 letni dijak Walther Pongratz iz graške okolice.
d V Savi |>ri Mednem sta Klonila 9-!etni Janko in 11-letni Jurij, sinova Ivice Stancar iz Zapreba. ki sta ^knpaj s svojo mamo I eživljala počitnice pri starem očetu Dra-gotinu Hribarja v njegovi vili v Vikrčah.
NOVI GROBOVE
s Kadar pa smrtna kesa kosi, sreže al prave, jok se glasi. V Mariboru je umrl Planine Vinko, pekovski mojster. — V Notranjih goricah so pokopali ljubljanskega odvetnika dr. Janžeta Novaka. — V Vižrnarjih so položili k večnemu počitku posestnico Marijo Magister. — V Begunjah pri Cerknici je zapustila solzno dolino 21 letna Pavlica Mede-nova. — V Dobovi pri Brežicah je zapel mrtvaški zvon Frančiški Cvetkovič, soprogi orožn. narednika v pok. — V 2uženiberku so položili v grob bivšega žužernberškega orga-nista Petra Simčiča. — V Ljubljani so umrli: strojevodja kurilnice Jože! Mecilošek. Marija Ravnik, Minka Bonačeva, kuharica Ana Mi-klavčič. poštarica v pokoju Marija Podkraj-šek in trgovka Ivana Erbežmk. - Naj počivajo v miru!
d V slovenski Luni — Rajhenburg bo 14.
avgusta pripeljal posebni vlak množico romarjev iz vseh strani Slovenije, ki se bo v veličastni baziliki poklonila Lurški Devici. Po opravljenih pobožnostih, 15. avgusta zjutraj, pa se odpeljejo romarji na celodnevni izlet v Zagreb. To bo eno najlepših letošnjih romanj. Kdor le more naj se pridruži! Podrobna pojasnila dobite, če se takoj prijavite na naslov: Romarski 1M >Po božjem svetut, Ljubljana. TvršeTa cesta 17.
7® letnica Andreja HItinhe
V Eožomberkn, malem slovaškem sta, so se vršile v letožnjem juliju velik narodne svečanosti v proslavo 70-lotnice na večjega slovaškega voditelja — duhovniki Andreja HJinke.
Andrej Hllnka ee je že v predvojnih letih, v bivši Avstro-ogrski odločno iava. mal ia pravice slovaškega naroda, ki bo m Madjari ua vse mogoče načine raznarodo-vali in zasužnjevali. Andrej Hlinka je bi! radi svoje odločnosti, s katero se je bori! za svobodo Slovakov obsojen na večletno ječo in ua visoke denarne kazni. Vendar nI obupal. Iz ječe je šel zopet med narod.
Samo Bogf® se bodimo
Na pravnik karmelske Matere božje je bilo. Že itak živahen Homec je bi! ia dan poin mlade« življenja. Štirinajst okoliških župnij je podalo 5voje najmlajše, da so se poklonili Devici vseh devic. \oz za vozom je prihajal, bližnji so io priEiahah peš, Tseh skupaj je bilo do 1500. V dolgi procesiji, med petjem in molitrijo, katero so spremljali Teličastni glasi homških zvo-aoT, se je podala mladina v cerkev k sv. maši. Lepo je bilo poslušati otroške glasove, ki so kar pretresali srca navzočih vernikov in kipeli gori t visoko nebo. Kamniški g. kaplan je nagovoril zbrano mladino v kratkem nagovoru, potem pa »o otroci sami v izbranih govorčkih, v petju in r deklamaciji pozdravljali svojo božjo Mater, povedali tudi par stvaric za smeh ia za zabavo.
iliklift ?e P°Seb^J ompnja". d® se tudi slikah Krog enajste so se vračali vozovi spet
ko™;"? T°7; s,aj 4es,e- <>» »asi mali že ■Vf1"! ,c?kalt, da doma povedo, kako lepo ie
besedo^ se t on "l H°mc,V Da'	l^Vz
zraven.	povedati, treba bi filc bi,i
Naročajte iu čitajte uaše katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«! - V vsako katoliško hišo katoliški časopis!
Ob svoji 70-ietuiei je Andrej Hlinka govoril vee važnih političnih govorov na naslov Slovakov, Cehov in Poljakov. Od zadnjih dveh pričakuje, da bodo usmerjali v vsakem pogledu svojo politiko v bolj vse-slovanstvu kot nemstvu prijateljsko smer. Andrej Hlinka hoče. da bodo Slovani res popolnoma enakopravni bratje med seboj, ne pa da se bodo prepirali in drug drugega gospodarsko in narodnostno uničevali na veselje neprijateljev slovanskega edinstva.
Češkoslovaška ljudska stranka je že večkrat pozvala Andreja Hlinko, naj se stvori med Cehi in Slovaki nekska katoliška frc.ita proti tamošnjemu svobodomiselstvu v liberalnih in marksističnih vrstah. V tem pogledu je Hlinka te dni izjavil: .Katoliški blok si želim iz vse duše, toda katoliški blok mora biti blok, pravičnosti, složnosti in resnice, nikdar pa ne sme biti grob mojega naroda slovaškega!« Torej noče Andrej Hlinka eelo s katoliško češko ljudsko stranko nobenega skupnega nastopa in odklanja ponujena mu ministrska mesta vse dotlej, dokler ni popolnoma ne samo na papirja ampak tudi v dejanju, zajamčen vsestranski gospodarski, politični kulturni in jezikovni razvoj rodnega slovaškega naroda.
Andrej Hlinka iu njegov katoliški slovaški narod sta nam Slovencem svetel zs'^ neumornega in nesebičnega dela za dobrobit ljudstva.
zakaj iskani
ljubimo drage slovaške brate in njihovega v Bornega voditelja, očeta Andreja IIIi"ko'
PO DOMOVINI
v
Ce bo uničen kmet,,..
Na zadnji članek pod tem naslovom, bi jaz dodal, ako dovolite gospod urednik, še par oe-gtdi in sicer na naslov »Nič sc ne izplača« v zad-ajem »Kmetovalcu«. Tam nas vzpodbuja g. Ma-lasek naj bolj natančno gospodarimo naj redimo več boljše živine, da bo več mleka in mesa, du bo naš rod bolj močan in zdrav itd. Vse jako lepo in hvalevredno. Kot praktičen, in da se ne jivalim, tudi napreden ali vsaj napredka željen kmetovalec tudi upoštevan in delam kot priporočajo gospodje kmet. strokovnjaki. Imam okrog 15 ha zemlje, redim 8— tO glav živine, 6 do 8 plemenskih svinj, imam precej vinogradov, kupujem umetna gnojila, porabimo zadnjo kapljico gnojnice, poslužujem se vseh pripomočkov, ki so potrebni za dobro gospodarstvo. In uspeh? Ne bom navajal številke, ker bi bilo predolgo, ampak na kratko naj povem, kako se nam Dolenjcem godi in zakaj. Za davke moram (lati vsako leto t kravo, hlapcu t kravo, dekli
1	kravo, sicer ne vsakemu žival, toda vrednost ene srednje krave. Izplačevati moram še doto bratom in sestram po računu iz dobrih časov, kje so popravila, kje je trgovina, kje dninarji, kje zavarovalnica in cigani, berači, postopači, vžitkarji itd.? Vstajam predno'je dan, spat grem pozno v noč, ne popivam, ne kadim. A vse zastonj, konec leta je prazna blagajna in šc nekaj dolga. Tako se godi danes nam pridnim Dolenjcem, pravim kmetom; tu ne štejem tistih, ki so le pri kakih volitvah kmetje. — In. zakaj je tako? Kje so vzroki? t. Preveliko obdavčenje; 2. Cene našim pridelkom niso v skladu z indu-strijskiifii : 3. Neurejene razmere in korupcija. Ču j te! Pred vojno sem dal za davke 3—4 mlade pujske, danes 10—15; pred vojno sem dal za eno srajco pol mernika pšenice, danes moram dati dva mernika; pred vojno sem dobil za t jajce
2	Škntlji vžigalic, danes za 3 jajca t škatljo; pred vojno sem dal za usnje za obutev cele družine eno tele, danes pa moram dati lepo kravo ali vola. Eni pravijo: vojske je kriva. Dobro, zakaj pa niso naši pridelki toliko vredni kot
KRIŽEV POT
(Nadaljevanje.)
Sicer pa je bil človek, ki ni imel posebno tanke vesti; kraljica ga je začela prositi, naj ji pomaga, da se njen zakon razveljavi, ker ni mogla še dalje prenašati, da hi bila žena nltrogloličnega meniha, kakor je imenovala kralja. Grof Raymond se ji je smejal, premišljeval nekoliko časa in gubančil čelo. Kmalu se mu je pa razjasnil obraiz; našel je zdravilo. Dejal je, da je kralj njem bratranec, potemtakem v sorodstvu z njo; zaradi tega je bil zakon neveljaven in papež se bo moral hočeš nočeš ozirati na cerkvene postave ter zakon razveljaviti. Dejal je, da je kralj njen bratranec v sedmem kolenu, ker je bil potomec Ele-anorinega pra-pra-pra-pradeda Viljema Tow-heada, vojvode guienskega, čigar hči Adelajda Iz Poitiersa se je poročila s francoskim kraljem Hugonom Kapefom. Sedmo koleno sorodstva pa je bilo po cerkvenih postavah še ved-® 1 prepovedano in ni bilo mogoče dobiti dovoljenja.
Izpočetka se mu je kraljica smejala; kma-1,1 pa se je premislila, poslala po škofa iz Metza ter ga vprašala v tej stvari za svet. škof )' je odgovoril, da je grof Raymond govoril resnico, da se pa ninialo noče vmešavati v to zadevo, ker Cerkev ni nikdar imela nagona, da bi dovoljevala zlorabo svojih postav. Pripoveduje se pa. da se je pozneje vendarle
nekdaj in zakaj ne trpimo pomanjkanja vsi in imajo gotovi ljudje denarja na kupe, dočim smo kmetje berači? še nekaj bi rad povedal, pa je bolje, oa molčim, da ne boste g. urednik imeli radi mene še kakšnih sitnosti.
Požar.
(Bežeča vas.)
V soboto, dne 21. julija ob pol 12 ponoči je začel« goreti poslopje vdove Frančiške Gorenčič v Dešeči vasi St. 24, občina Žužemberk. Zločinec je zažgal žitnico ir. shrambo ter kova<Sni«o in kozolec. V trenutku je bilo vise poslopje v ognju. Gasilci iz Smibela so bili takoj na mestu in so ogenj loka-KraraM. Prihiteli eo tudi žužemberžki gasilci. K sreči je bila mirna noč, d« je bilo lažje obvarovati sosedne hiše. Pogorelo je vse Sito in vsa krma in ima vdova Gorenčič škod« nad 25.000 Din, zavarovala pa je le za 800 Din. — V tem poslopju ni nihče stanoval in vse kaže, da je zločinska roka zopet na delu.
Žrtve strele Planina pri Rakeku)
Te dni je treščilo v gozdu v hojo, pod katero se vedrili trije moški. Eden je bil iz bližnje vasi Grčarevca, dva pa iz Planine. Onega iz Grčarevca je strela na mestu ubila, druga dva pa močno osmodila. Nesrečna žrtev zapušča ženo in štiri majhne otroke. — Tudi pri nas občutimo krizo vsak dan bolj. Sedaj nas zopet terjajo za davke, a kmet nima dcmr.in. Kdaj bo kaj boljše?
Razno.
(Sneberje—Zadobrova.)
Društveno življenje se pri nas lepo razvija. Osnovaii smo glasbeni odsek pod vodstvom Čolnar Ivana, ki se je za sestavo orkestra največ zanimai, — V nedeljo, 2'J. julija vprizori drama-
udeležil cerkvenega zbora, ki je proglasil njen j zakon neveljavnim.
Kraljica se je podala h kralju ter .mu • povedala v obraz, da je imela namen poročiti | se s kraljem, ne pa s takim menihom, kakor , je bil; tudi je zdaj zvedela, da njen zakon ni j veljaven in da on zaradi tega živi v velikem smrtnem grehu; ako hoče rešiti svojo dušo, j se mora od nje ločiti, brž ko se virnejo nazaj J na Francosko. Po teh besedah se Je kralj j močno razžalostil ter bridko zjokal; ne zaradi i tega, ker je imel upanje, da bo v kratkem re- ; šen žene Belialove, kakor je vedno molil, j ampak ker je toliko let živel v tako velikem ! grehu. Kraljica se mu je pa smejala, ga pustila, da je jokal naprej in odšla.
Odslej je bila čez dan in zvečer v družbi z Raymondom; ves dan sta bivala v njenih j sobanah, ki so se nahajale v enem zapadnih i stolpov grofove palače, odkoder je bil krasen j razgled na morje. Bilo je zgodaj spomladi in j po ozračju se je razširjal nežni vonj sirijskih !
cvetlic.	!
Dasi je bil sedaj kralj prepričan, da Ele- j anor ni bila njegova žena, je bil vendar še , dalje zelo ljubosumen nanjo, ker jo je nekdaj ljubil in je bila krasna ženska. Kadar ni molil, j je oprezoval, če je bila sama z grofom Ray- ; mondom. Nekateri pisci so poročali o velikem sultanu Saladinii, da se je z njim skrivaj shajala z namenom, da bi izpustil njenega sorod- j nika Sandebueilla de Sanzay, ki ga je bil ujel da je ljubila Saladina zaradi njegove j
tični odsek dramo »Carski sel« in sicer v gozdu poleg gostilne Ložar. Vse slike pridejo na prostem do večje vrednosti kot na odru. Začetek ob treh popoldne, ne ob štirih, kakor je bilo prvotno javljeno. — Pri nas je zadnji čas začelo neko električno podjetje iz Ljubljane napeljevati elektriko in sicer večinoma delavskim družinam, ki je dosedaj še nismo imele. — Želeli bi, da bi se tudi v vseli treh vaseh vsaj na cestaife križiščih posvetile električne žarnice.
Smrt vzornega moža.
(Gornji Ig.)
Dne 21, julija je umrl na Gor. Igu posestnik Janez Tancek. Vsakemu, kdor je prišel ž njim v dotiko, se je priljubil s svojo ljubeznivostjo in uljudnostjo. Pogrešali ga bodo krimski lovci, ki so pod njegovo streho dobili zavetišče, ravno-tako tudi krimski izletniki, ki so se večkrat greli na njegovi peči in osušili premočeno obleko. Najbolj ga bodo pogrešali njegovi otroci, četudi je že vseh 9 doraslih, ker so živeli v najlepši slogi in ljubezni. Naj počiva v mirni
Žalostno in veselo.
(Luče v Savinjski dolini.)
Nedavno smo pokopali uglednega posestnika in gostilničarja Janeza Rose pd. Pobe-rina. Dolgih 22 let je bil član gasilnega društva. V gomilo smo ga položili istega dne, ko je izvršil g. župnik blagoslovitev nove motorne brizgalne. Številne botrce so mnogo darovale za to koristno napravo. Hvala jim, pa tudi vsem drugim, zlasti učitelju g. Ma-šetu, ki se niso ustrašili žrtev in truda, da j« sedaj motorka plačana.
Večina je zmagala.
(Nova Štifta pri Gornjem gradu.)
V nedeljo, dne 15. jul. so se v naši občini, ki nosi sedaj ime okolica Gornji grad, vršile zopet občinske volitve. Imeli smo dve kandidatni listi. Prvi je nočeloval trgovec Veršnik Janez, drugi pa gostilničar in bivši župan Savinšek Janez, član Jugoslov. nacionalne stranke. Zmagal je Veršnik Janez s 138 glasovi. Savinšek je dobil 56 glasov. Mnogo volivnili upravičencev radi deževja in oddaljenosti ni glasovalo, sicer bi bila razlika še vidnejša. Občani so topot znova pokazali svoje državotvorno prepričanje in so zaupali občino poštenim, krščanskim možem, od katerih pričakujemo, dn bodo vodili občinsko upravo v obče zadovoljstvo in dobrobit ljudstva*
velikodušnosti ter da je bil kralj tudi nanj ljubosumen. Vse to so pa same izmišljotine, kajti Saladin je bil tedaj komaj sedem let star.
Pri svojih opazovanjih je postajal kralj od dne do dne bolj prepričan, da je Raymond ljubil Eleanoro in prisegel je pri svojem upanju na odrešenje, da se take stvari ne smejo goditi. Tako so minuli velikonočni prazniki, ko je bilo veliko radovanja, veliko pojedin in veliko raznovirstnih raaveseljevanij. Gilbert je ves ta čas po mili volji obiskaval Beatriko in njuna ljubezen je rastla od dne do dne. Redkokdaj pa je govoril s kraljico in še tedaj le malo.
Eleanor je bivala v zapadnem stolpu in samo ene stopnice so vodile do »jenih soban, po katerih je prihajal grof Raymond, plemenita«!, kadar jih je pozvala k sebi, in telesna straža. Iz ene njenih soban pa so vrata vodila do dolgega krila palače, kjer so stanovale njene dvornice, in skozi ta vrata je ona zahajala k njim ter one k njej. Pogostoma so prihajale gospa Ana in Beatrika ter nekoliko drugih, ki jih je posebno rada imela; skoraj vedno so našle kraljico in grofa Ray-monda, ki sta se neprisiljeno raagovarjala in včasih pri odprtem oknu zapadnega balkona igrala šah. Niso pa aič slabega mislile o tem, ker so vedele, da je postal njen svetovalec pri ločitvi njenega zakona; posebno pa se Beatrika ni zanimala zato, ker je dobro vedela, da je kraljica ljubila Giliberta, ki gA pa nikdar ni videla pri njej.
r
Neki veter v tednu po veliki noči je kralj sklenil, da obišče kraljico ter ji pove svoje mnenje. Vzel je seboj dva plemenitaša, nekoliko bakljenoseev in stražnikov. Iz velikega dvorišča se je podal proti zapadnemu krilu palače in naravnost v Eleanorine sobane. Skozi oni del palače, kjer so prebivale njene dvarnice, ni hotel iti, da ne bi njegove oči videle kakega zalega obraza in da ne bi bil moten v svojih pobožnih mislih
Prišedši do predsobe, je zahteval, da ga puste v kraljičine sobane; mladi grof de Lan-zay, ki je pravkar stal lam, ga je prosil, da naj nekoliko počaka, da poizve, ali ima kraljica čas. Kralj pa se je razsrdil in odgovoril, da ne bo čakal nikogar, ter je hotel dalje. Lanzay pa se je vstopil pred vrata, pozval stražo ter ji velel, da naj zastraži vrata, dokler se ne vrne. Kralj je spoznal, da s silo ne more naprej; tako je ostal in čakajoč molil, da ne bi iz togote potegnil meča ter napadel straže. Lan-eay se je kmalu vrnil.
»Gospod, kralj,« je rekel z razločnim gladom, »njena milost mi je naročila, naj vam #OTem, da zdaj nima časa; kadar pa bo po-Tfebovala meniha, bo ie sama ponj poslala« | jSpričo tolike žalitve so se zabli skali meči k eraku; kralj je potegnil meč, da bi pri tej jgriči pobil Lanzajra kjer je stal, isto so storili Mtdt njegovi plemeuitaši in stražniki; ampak JpskoTljskže Straža ni niti za trenutek zaosta-B9t njimi« $«nzay sam ni hotel prijeti za .»aeč; nekojf bil v bitki rešil kralju življenje,
in smatral je za nekaj neviteškega, če bi zdaj dvignil meč zoper njega. Po nekolikih udarcih je kralj uvidel, da se proti premoči ne more boriti; stopil je nazaj in povesil meč.
»Gospodje,« je rekel spremljevalcem, »ne spodobi se, da bi se pobijali med seboj, saj vendar vsi nosimo isti križ. Pojdimo!«
Ko je Lanzay Čul njegove besede, je velel stražnikom, da naj odidejo, kralj je brez uspeha odšel. Na dvorišču se je ustavil ter vsedel na veliko kamenito klop.
»Pojdite po gospoda Gilberta Warda/: je rekel, »ki naj takoj pride k meni.«
Molče je čakal, dokler ui prišel Gilbert, ki je bil v plašču in površniku in imel samo bodalo za pasom. Kralj je namignil ostalim, naj se odstranijo.
Kralj je prosil Gilberta, da naj izbere četo zanesljivih in vdanih mož, s katerimi naj ae poda v zapadni stolp ter prime kraljico; njegov namen je bil, da ne ostane še dalje v Antijohiji ter pusti kraljico samo, ampak najame ladjo do Ptolemajide, kamor naj bi mu naslednji dan sledila njegova vojska.
Gilbertu se je spočetka zdelo nemogoče, da bi storil kakor mu je bilo rečeno; iz vljudnosti se ni zasukal na peli ter pustil kralja samega. Po kratkem preudarku pa je sklenil, da stori najboljše, ako navidezno uboga, se poda h kraljiti in jo obvesti o preteči nevarnosti.
»Gospod,« je odgovoril naposled, »poj-dem.«
Dasi ni povedal, kaj da namerava, je l>il kralj vseeno zadovoljen; vstal je ter se podat v svoje sobane, da se pripravi za odhod.
Gilbert je šel in si i*bral deset vitezov, ki jih je dobro poznal, in vsak izmed njih i8 poklical deset svojih oprod; seboj so vzeli meče in baklje; Gilbert je imel samo svoje bodalo pri sebi, kajti vsi vitezi, ki jih je it bral, so bili kraljici vdani in bi dali svoje življenje za njo, če bi bilo treba. Ko so stopali po širokih stopnicah v stolpu, so Ga-skonjci začuli ropot korakov; silno so se prfr strašili, ker so menili, da se je vrnil kralj z močno četo, da jih pobije. Lanzay je P»| tegnil meč, se vstopil vrh stopnic in v™ vojakom, da do zadnjega dihljaja branijo ozk' prehod. Stražniki so bili Gaskonjci iu popravljeni umreti; napeto so zadržavali sap«! ko so poslušali umerjeni korak po kamenil« stopnicah.
Pri žaru bakelj so ugledali Gilberlo* obraz, spoznali so, da so bili prišleci pristaš! kraljice in niso imeli meča v roki; vzlic le;11" so oni obdržali meče v roki ter nepremično stali na odkazanem mestu; ko je prišel beri do njih, se je ustavil, ker se um n|S umaknili.	. ,
»Gospod Gilbert,.i je rekel Lanzay, sem, da stražim kraljičina vrala; pn (,!1SI ® prijatelja, vas ne pustim naprej, n|in 1111 namen kaj zalega ji storiti.«
»Gospod,« je odgovoril Gilbert, »j* vidite, prihajam neoborožen, da toraj nima
Zlata porota.
(Log pri Žireh.)
Dne 11. 6. t. I. sta Klavilft svojo plato poroko s. Franc Jurca in njegova žena Franca fe posestnik v Logu pri 2lreh. Jurca jO vča-
kul ta izredni dogodek v svoji lepi starosti 75 let in je še izredno svež iti čvrst — ženi pa je 71 let, poročena pn sta bila že 51 let.
V	svojem srečnem zakonu sta imela 13 otrok, kateri so vsi dobro vzgojeni iu preskrbljeni kolikor jo še živih, bili so 4 sinovi, med njimi najmlajši — znani posestnik in gostilničar pri sjurečn« v Brekovcnli, eden pa je padel v svetovni vojni. Od fl hčera je ena v Ameriki, ki se te slavnosti radi prevelike daljave ni mo»la udeležiti, za kar ji je gotovo žal. Jurca je bi! naročnik Domoljuba najmanj svojih 25 lel, kar je tudi precej. Čudimo se Jutrovemu dopisniku, ki pravi, da je bil zvest naročnik naprednih časopisov, ako je s teui mislil ravno Domoljuba, ker drugih časopisov Jurca ni nikoli imel — poleg Kmetovalca. Jubilantoma želimo še mnogo srečnih let, za vse dobrote pa, ki sta jih marsikomu izkazala bodi Rog plačnik. —
Iz zagrebške torbe.
(Zagreb.)
Sedaj smo v časo novih maš. Tudi hrvaška dežela se jc letos razgibala, kakor že 20 let nc.
V	Zagrebu sta bili dve. Posebno pozornost pa je zbudil Sv. 1 lija blizu Varaždina, kjer so bile kar tri nove maše. Na novi maši v Sv. Križu v Zagorju so doživeli malo strahu. Bili so že pri po-
W»dsk®r Jeglič med nagrebškimi Slorenei. Sivolasi n »d pastir se je h Ljubljane odpoljal r. irJto-plovoni najprej k Materi Božji na Treat, od tam pa v Zagreb. Naši rojaki so ga navdušeno sprejeli.
gorujenil. mižal., ko jc nenadno udarila strela V l.tfo Strela je okrušdn nekaj ometa, gostov se pa ul pritaknila. - Prav isti dan je <bzhrek lop. slovesnost Vinagora v/agotju. ki joi je skrbno organizirat g. župnik \ukinn. Oigani-gindje mladino v Križarjih, izpeljal posebno orgunfzucijo z« može, lo nedeljo pa so clobr c ze svojo zastavo tudi žene v klizabetini druzl i. Vso to svečanost jc prav poselmo povzdigmla domača godba, ki jo je tudi žc ta neumorn mladi župnik ustanovi . - Od vrcmenu /o dolgo ni zagrebška torba uič povedala. \ roče je, On psi zevajo. ljudje pa v Savo skačejo, kaka nc-vihta sc tudi rada oglasi. Preteklo nedeljo ic ofehtala nekaj tisoč izletnikov in romarjev, ki so šli na žegnan je na Sleme. Neusmiljeno je padalo cele 4 ure. Tudi pri Sv. Roku nam m dalo iz. cerkve, tako da so bile večernice dolge od 5 do H. — Na trgu je polno sadja. Grozdja, kolikor hočeš po H Din in tudi ceneje. Hruške so po 2 Din na vrhu Slemena. Letina je pa taka. da
vsega vsak dan pripeljejo nu trg p0l .„,.. , Zagreb nc bo lačen! Samo zagrebški ti bi hoteli živeti od one polovice, ki — pa je ne dobe. Posebnost trga teli benice, ki tvorijo tudi izdatno izvozno čitam, da so jih večje množino kjer je pregled ugotovil, da jc z.ieia Komai v..' kn peta. Našemu lzvozmštvu, našemu vrtnarji, in sadjarstvu to ui nikako priporočil«.
Romanje v Wittem. (lioensbroek.)
Vsa društva v Ilolandiji so napravila — kakor vsako leto — božjo pot. Te dni poromali v \Vittem k Mariji. Pn sv. maši imo obiskali muzej kardinala van llossum. Nato smo napravili izlet v Epcn. Gospod pater ieo. tim naj ie peljul v gozd, da siuo se malo cd. počili. zflksj pot jc bila strniti. Nekateri so bili žc malo nezadovoljni, smo pač navajeni sami
1 _i|, ravnih cest v Holnadiji. Saj smo že skoro ,,0/abili, da smo doma iz hribovite Jugoslavije. Vo kratkem odmoru smo se vrnili, Ustavili smo sf v nekem hotelu, da smo poskrbeli malo tudi zo želodce. Bil je lep razgled po hriboviti Bel-čiji. Zn kratek čns nam je igrala godba iz grunssuma in pevci so lepo prepevali. Tako dn jc liilo preskrbljeno tudi za zabavo. Nazaj gre-ilr >,1111) se peljali skozi Vnlkenburg in obiskali l.iirško votlino Matere. Božje, imeli vežeinicc ju z godbo nn čoln obhod po mestu, nato smo (l. prav zadovoljni vrnili domov.
Nova brv
(Mffdno)
Prometno društvo Mcdno-Tacen je ilovr-lilo predpriprave zn zgradbo nove brvi pri postaji Medno pod Šmarno goro. Brv bo velikega pomena za prijatelje Šmarne gore, ua tudi za domačine, ki daleč naokrog ni-juiajo prehoda čez Savo. Polovico deuarja je ic nabranega. Odbor vabi domačine iu turiste, da pristopijo k društvu in da z letno članarino 24 I)iu pomagajo, da bo most že letos izročen prometu.
Slovo Marijine vrlnaričicc.
(Mirna peč.)
Igrali so se otroci in z njimi tudi Danica Koširjeva učenka IV. razreda domače šole. Po-vspela se je Danica na zidovje nove stavbe in padla več metrov v globino. V nezavesti jc ležala poldrugi dan in dokončala je tek življenja, imela je lep pogreb. Zapeli so ji v slovo šolarji, prinesli mnogo avetja in se z govorčkoui poslovili od nje. /.vesta je bila Danica vedno Marijinemu vrtcu in pridna učenka. Naj vživa pri nebeški materi Mariji večno, nedolžno veselje!
u Sadno vino ali sadjevec, spisal M. Hu-jnek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1917; cona izvodu 10 Din. Knjiga je prirejena po najnovejših virih in lastnih Izkušnjah. Nudi bogata uuvodila, kako sa-jjevec izdelujemo, kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno, zdravo in stanovitno pijačo. Knjiga se peča tudi z izdelavo kisa ln uporabo sadnih tropiu, da ne pridejo v nič. Opremljena je z 42 podobami. Vsem sadjarjem to izvrstno brošuro najtopleje priporočamo.
namena bojevati se z vami. Prosim vas pa, | pojdite in povejte kraljici, da sem jaz pred j vrati, da imam seboj njene možake in da bi ; rad govoril z njo o njeni varnosti.«	,
Lanzay je nato ukazal svojim vojakom, da se nekoliko umaknejo; nn njih mesta so stopili vitezi in oprode Gilberta, Lanzay pa se je podal v sobane. Kmalu se je zopet vrnil in jasnega obraza rekel:
.»Kraljica je sama in zapoveduje, da dovolimo vodniku Akvitanskemu, da vstopi.«
Stopili so v stran in Gilbert se je resnega obraza podal v sobano. Za njim so zaprli vrata in jih še zagrnili s težko zaveso, da ni bilo mogoče slišati govorjenja niti od ene niti od druge strani.
Iileonor je sedela pod svetilko blizu odprtega okna, kajti noč je bila topla. Glava ji je bila nezakrita in rjavkastozlati lasje so se ji valili za stolom preko ramen do tal; ni imela plašča na sebi, samo ozko haljo iz rumenkaste svile, okrašeno z bogatini zlatim in srebrnim vezenjem in biseri. Bila je zelo lepa, toda bledega obraza in oči so ji bile motne. Ko je Gilbert prišel v sobo, se je vstopil predlo; toda n i mu podala roke, kakor je pričakoval.
iPo kaj prihajate k meni?« je vprašala nekoliko časa ter zrla skozi okno, ne da M ga pogledala. »Kralj, gospod, mi je ukazal, d« naj vas primem ia kot vjetnieo pripeljem J ujemu, da bi va» vzel seboj čez morje v "tolunajido in od tod V Jeruzalem.«
Društvo za varstvo
dehtet v Ljubljani
(Konec.)
V pisarno se je steklo tudi mnogo pisem sorodnih organizacij iz inozemstva, ki so prosile društvo pomoči, zlasti pa varstva in spremstva po Kolodvorskem misijonu.
Pisarna je vzdrževala stike s centralo v Švici, pa tudi s sorodnimi organizacijami v Zagrebu, Belgradu, Skoplju, Splitu in Sarajevu, delo pa je vezalo ljubljansko društvo prav tesno z mariborskim.
Naslove teh sorodnih organizacij je društvo že večkrat objavilo po časopisih, pa jih tudi že sporočilo inozemskim društvom te vrste, ki jih' veČkral potrebujejo, kadar pošiljajo svoje varovanke v te kraje. Vse podrobnejše delo v prilog društva, ki mu je seveda pomoč dekletom najvažnejša skrb, se bo pa dalo razpresti šele tedaj, ko bo imelo dru-Stv po vseh večjih krajih svojo podružnico.
Težko vprašanje je bilo ves čas društvenega dela vprašanje odpuščenih kaznjenk. Od precejšnjega števila, ki so se zatekle k nam po pomoč, mora društvo žal ugotoviti, da ni niti ena ostala na pravem potu. Vse prizadevanje, da bi jih spravili v primerne službe, je razen pri eni ostalo brezuspešno, ker so ob prvi priliki krenile zopet na staro pot.
Drugo težko vprašanje je: kam s padlimi dekleti. Ko sa bo začel izvajati zakon o pobijanju spolnih bolezni, je očividno, da bodo dekleta, ki so se vdala cesti in nemoralnemu življenju, spravili najprej v bolnišnicč, odtod pa v domovinske občine, kjer bodo, morebiti ozdravljen? na telesu, a še vedno bolne v moralnem oziru, kar bo pomenilo grozečo nevar-I nos t za mladino tistega kraja. Nujno potrebno je, da se ta dekleta zbero v posebnih zavodih, kjer bi jih v več let trajajočem vzgojnem in učnem delu bilo morebiti možno pridobiti za
Ko je govoril, je počasi obrnila obraz ! proti njemu in hladno zrla vanj.
sin prišli ste, da izvršite dano povelje i s tem, da ste se v moje prostore prikradli z mojimi vojaki, ki so me izdali?«
Gilbert je izprva prebledel; potem se ji je pa nasmejal in ji odgovoril:
»Ni tako. Prišel sem, da opozorim vašo ' milost na pretečo nevarnost in da vas z lastnim življenjem branim zoper vsako silo.«
Eleonorin obraz se je izpremenil in razjasnil in zopet se je ozrla skozi okno.
7Zakaj bi me branili?« je vprašala žalostno čez nekoliko časa. »Kaj sem vam jaz, da bi se borili zame? Poslala sem vas bila v gotovo smrt — zakaj bi potem želeli meni dobro?«
»Bila ste mi najboljša prijateljica in tudi tako prijazna, kakor le more biti ženska do možkega.«
»Prijateljica? Ne. Nikdar nisem bila vaša prijateljica. Poslala sem vas bila v smrt, ker sem vas ljubila in upala, da vas nikdar več ne vidim in da bi vi častno umrli za križ in svoje obljube. Namesto vsega tega pa ste si pridobili slave ter rešili nas vse -- vse, samo mene ne! Za tako prijateljstvo mi niste nobene hvale dolžnik
Dolgo časa je zrla vanj, on pa je molčal. »Oh, kakšen možak ste, Gilbert!« je vzkliknila iznenada. »Kakšen rnožakk
Zardela je spričo teh pohvalnih besedi kakor deklica; saj se je v njenih besedah i st-
resno in pošteno življenje. V teh zavodih naj bi se tudi naučile tistega posla, ki jim je najljubši in najprimernejši ter bi s tem znanjem opremljene postale zopet koristni člani človeške družbe. Seveda pa je to vprašanje združeno z velikimi gmotnimi žrtvami, ki jih privatna ustanova, kakor je naše društvo, na noben način ne zmore. Zaradi tega se je društvo s svojimi predlogi obrnilo na ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja. Tozadevno se je vršil tudi razgovor z Rafaelovo družbo. Podobne predloge je poslalo društvo tudi Borzi dela, ki naj bi izplačevanje brezposelne podpore navezala na strokovne izobraževalne tečaje, pri katerih bi bilo društvo pripravljeno sodelovati.
Iskrena zahvala velja vsem delavnim članom in dobrotnikom društva, ki so pripomogli k dosedanjemu razvoju in uspehom društva. Istočasno pa velja vsem članom in članicam, podpirateljem in pospeševateljem društva, kakor tudi vsej javnosti iskrena prošnja, da se društva spomnijo ob vsaki priliki in mu pripomorejo do uresničitve vseh načrtov.
Modama jetnfinica. Ma Brandeoburškem v Nemčiji so letos zgradili najmodernejšo jetnišnico, . v kateri je prostora za 900 jetnikov i» bodo lahko radi tega pozaprli večie lievilo starih jetnišnic. Jetnišnica je opremljena z vso moderno zdravstveno opravo. Do pa jetniki ne pridejo pred časom do zaželjene svobode je tudi dobro poskrbljeno. Na zunanji strani jetnižniee je visok zid, poleg zidu pa močna ograja iz bodeče žice. Po hodnikih med zidovi in ograjo pa patrulirajo močni in nalašč za to dresirani policijski psi, poleg tega so na vogalih postavljeni se stražniki, ki z vestnim očesom lahko na dve strani pregieduiejo dvorišče.
»Kaj naj napravim, Loncuarju sens posodil dvatisoč dinarjev, vrne ini jih ne, ker nimam nobenega dokazila, da sem um dai denar.«
»Pisi mil, naj ti takoj viue onih pet tisoč dinarjev, ki si mu jih posodil.«
»Saj sein mil jih dal vendar lc dvatisoč.«
sže dobro. On ti bo takoj odgovoril, da ti ni dolžan pet tisoč, pač pa samo dva tisoč, na, in tako boš imel potrdilo v rokah.«
ražala njena duša in njena velika ljubezen do ujega, edina stvar v vsem njenem življenju, ki je bila vzvišena nad njo samo.
»Kakšen možak ste!« je dejala še enkrat in bolj nežno. Eleoncr iz Akvitanije, kraljica, najlepša ženska na svetu, bi vam dala svojo dušo in svoje telo in svoje upanje na bodoče življenje— vi pa ste zvesti revnemu dekle: tu, ki ga ljubite še izza otroških let! Stotisoč srčnih možakov je stalo in gledalo, kako sera drla v smrt, a vi ste edini zgrabili smrt za vrat in jo s krepkimi rokami vrgli od mene! Poslala sem vas — oh, kako sebična sem bila — da bi junaško umrli za svoje obljube ter zapustili meni samo žalosten spomin na vas; vi pa ste se preborili skozi cel pekel sovražnikov, rešili kralja in vse ter se vrnili v ve liki slavi — moj vodnik in kažipot akvitan-ski!«
Vstala je in nekoliko časa molče pred njim stala; obraz ji je bil bled od strasti in oči ognjene od ljubezni, ki se jji dala popisati. Iztegnila je roko proti njemu, dasi s« sicer ni ganila.
»Katera ženska naj vas ne ljubil« jO strastno vzkliknila.
Zgrudila ge je na stol iu si rokami 'zakrila obraz. Gilbert le nekoliko časa p>l<& zrl nanjo; potem pa je stopil k njej, pokleknil na eno koleno poleg nje ter uprl roko na izrezljani rob stola.
IDallo sledi)
RDEČA NEVARNOST
Gindatjevanje.)
>R d e 5 i pionirji« so bili osnovani dne 23. maja L 1922 z namenom, da dvignejo kakovost šolske izobrazbe, vzgoje otrok k samodisciplini ter k komunističnemu gledanju na šolo, delo, dom m javno življenje. Veliko važnost polagajo zlasti na poznanje zgodovine revolucije in obeh petletk. Vodijo jih komsomlci, a učitelji jih morajo podpirati. Preva-žen namen pionirjev je zanesti komunistični duh v rodbine, pri čemer se skuša mladini iztrgati iz src vsak ozir in spoštovanje do staršev. Dogodili so se primeri, da so otroci sami zahtevali smrtno kazen za svoje lastne nekomunistične starše. Njih glasilo je »Pionir s kaj a Pravda«, v kateri je mladini dana možnost živahnega udejstvovanja in kjer lahl^o po mili volji zabavljajo proti pomanjkljivim učilnicam, mlačno komunističnim učiteljem itd.
Odraslo mladino do moške dobe zbira »Ko m so -m o k, ki tvori nekako pripravo za pravi vstop v stranko. Ustanovljena je bila ta organizacija 1.1918. Tu se posveča največ pažnje vzgoji za res požrtvovalno politično in gospodarsko delo bodočih pravih boljševikov. Njih geslo je: »Kulturno živeti, premišljeno delati«, a njih cilj je, da bi imel vsak komsomolec srednješolsko izobrazbo, kajti v njih gleda boljševizem vso svojo bodočnost. Iz »komsomolcev t se sestavljajo brigade, ki izvršujejo posebno težka in nujna dela, nadzorujejo in pomagajo izvrševati »načrtno gospodarstvo«, skušajo odpraviti prometne motnje, izterjati davke in izvesti komunizem v kmetijstvu itd. S svojo predrznost jo in nasilnostjo tvorijo pravo predstražo komunizma. Njih nastopi so kričavi in izzivalni, saj uživajo najdaleko-sežnejše predpravice. V njih je zatrt vsak čut do sočloveka, zato pošiljajo njih »udarne brigade« vedno tja, kjer kaj šepa. Posebno surovo nastopajo na kmetih, zato so odšli že večkrat tudi s krvavimi glavami od tam. Večina komsomdlcev je vojaško izurjenih, da lahko v potrebi brani stranko tudi s puško v roki. Tudi komsornolci imajo lastna glasila in vodstvo, izdajajo celo povodenj agitacijskih brošur, nimajo pa seveda pravice voditi kake lastne politike ali razglabljati kakih načel. Strankino vodstvo je vse take dosedanje poizkuse brezobzirno zadušilo. Njih namen je Is požrtvovalno izvrševati naloge, določene jim od stranke, kajti oni tvorijo le udarne čete boljševizma. Udejstvu-jejo se zlasti v potiverskem boju, kjer ne poznajo njih bogoskrunske nesramnosti nobenih meja. — S tem ustvarjajo še večji prepad med mestom iu vasjo. V tem okviru jim je dovoljena široka samostojnost, kar jih sevoda le podžiga pri njih delu. Ta mladina nekdanjega nekomunističnega načina življenja že sploh ne pozna več, zato je pa vsa tem bolj prepojena a povodmjo komunističnih gesel. Njih organizacija je vzorna. Brezobzirno se bore proti pijanstvu, psovenju, zanikrno-sti itd., toda njih spolna razbrzdanost je stražna. S svojim požrtvovalnim fanatizmom so pogosto bistveno vplivali na izboljšanje gospodarske proizvodnje in oni dajejo boljševizmu nekak mladostni polet, saj vplivajo jako vzpodbujajoče tudi na starejše. Iz komsomolcev črpa. stranka svoj uajudanejši naraščaj. Zato stranka tudi naj-skrbnejše pazi, da ohrani v njej čist komunističen duh in da prepreči vsako »pohujšanje«, ki bi ga utegnili povzročiti med njo sinovi nekdanjih meščanskih slojev. — Boljševiki se poslužujejo namreč istih sredstev kot pred davnimi stoletji naši graščaki, tb je, višje šole so dostopne navadno samo komsomolcem, zato vstopajo tudi mnogi otroci nekomunističnih staršev v komsomol, da jim je s tem omogočeno višje šolanje. Jedro komsomola pa seveda skušajo ohraniti delavsko, v katero naj se vse vtsplja.
Stranki služi dalje še cela vrsta strokovnih gol In zavodov (n. pr. posebne »komunistične univerze« tgolj za vzgojo strankinih funkcionarjev), kjer morejo dobiti komsornolci za izvajanje komunističnih gospodarskih načrtov potrebno strokovno izobrazbo, saj pa stranka tudi
ničemer ne posveča toliko skrbi kot šolanju komunističnih Ttook(wnjakov, zlasti inženjerjev, vojaških strokov-njakov in učiteljev, ki naj čimprej izpodrinejo vse no-komuniste. Prav posebno mesto zavzema tudi politično šolanje članov in naraščaja stranke, lo obstoji v poznavanju Marxovih, Leninovih in Stalinovih naukov iu gesel ter v slepem sprejemanju teh. Za vzgojo novega komunističnega rodu so hlastno sprejeli vse, kar bi jim utegnilo pri tem služiti, brezobzirno pa tudi uničili vse, kar bi jih pri tem oviralo. Silna organizacija in ogromna propaganda 3ta eden najvažnejših virov njih moči in za to se ne strašijo nobenih trudov in stroškov. Samo za boljševiško propagando v Aziji so n. pr. že 1. 1921 otvorili posebno »Komunistično univerzo m delavce Orijeutac v Moskvi in s podružnicami v Taškentu, v Baku iu v Irkutsku, ki šolajo politične agitatorje za razne azijske narode. A tudi doma skušajo vzdržati .stalno pozornost množice » neprestanimi in na veliko zasnovanimi propagandnimi prireditvami, ki naj bi prepričevale množice o edinozveličavnosti boljševiškega komunizma. Boljševiško [>ot je pa najjasnejše označil Lenin sam, češ, da je namen diktature proletarijata najprej polastiti se politične oblasti, nato prisiliti vse izohraženstvo. da dela po njenih navodilih in v njeno korist, nazadnje pa vzgajati toliko lastnih komunističnih strokovnjakov na vseh poljih, da ji postanejo nekomunisti nepotrebni.
Končno služi ruskemu boljševizmu še komunistična, ali »Tretja i n t e r n a c i j o n a t at (.Kominterna c), ki ima svoj sedež seveda v Moskvi in ki jo je ustanovil Lenin že i. 1919. V njej so združene vse komunistične stranke sveta in bi torej morala biti neka vrhovna komunistična ustanova, v resnici je pa ie orodje ruskega boljševizma, saj so od ruskih denarnih podpor odvisne skoraj vse druge komunistične stranke in v Rusiji najdejo tudi zatočišče vsi iz drugih držav izgnani komunistični prvaki. Razen tega jim seveda tudi le obstoj komunistične Rusije daje upanje na skorajšnjo svetovno revolucijo. Duh komnistične internacijonale je zato popolnoma isti kot ruskega boljševizma in iz istih vzrokov so tudi v in-ternacijonali žalostno propadli vsi poizkusi samostojnega mišljenja posameznih prvakov ali strank. Kar se brezpogojno ne ukioni volji Moskve, je odsekano in zavrženo. Po zlomu komunistične stranke v Nemčiji, ki je bila najmočnejša inozemska komunistična organizacija in po tem, da se je morala ruska diplomacija v raznih političnih pogodbah obvezati, da bo ustavila komunistično propagando v dotičnih državah, je izbugila »Kominterna - mnogo nekdanjega pomena. Meseca januarja I. 1934 je združevala 38 komunističnih strank po vsem svetu, ki so ji plačale 1.1 milj. dolarjev prispevkov (večino seveda VKP sama), 19 strank in mlad. organizazij je pa financirala Kominterna sama.
Poleg te politične internacijonale obstoji v Moskvi še cela vrsta pomožnih komunističnih mednarodnih z voz, kakor: mladinska internacijonala, strokovna internacijonala, »Rdečapomočc, »Zveza prijateljev sovjetske unije«, »Zveza svobodomiselcev« itd. Vse te zveze služijo predvsem propagandi za komunizem in komunistično Rusijo, ali točnejše povedano: aa ruski boljševizem, ki stremi zanetiti čim prej po vseh državah slično revolucijo, kakršno je izvedel 1. 1917 doma. Kaka organizacija, ki bi delovanju teh zvez nasprotovala in n. pr. skrbela za versko izobrazbo ali kaj sličnega, je v Rusiji seveda nemogoča.
Tretja internacijonala pa ni, tako kot ruska komunistična stranka, uvrščena v ruski državni ustroj in sicer zato, da na zunaj ni treba uradni Rusiji nositi odgovornosti za komunistično revolueijonarno propagando in za druga dejanja posameznih inozemskih komunističnih strank. Enako in iz istih razlogov tudi v tej internacijonali niso zastopane ruske uradne ustanove, ki pa itak — kakor smo poudarili že zgoraj — niso me-rodajne, temveč so ie izvršilni organi stranke. Saj se n. pr. Stalinu, pravemu in neomejenemu gospodarju današnje Rusije, doslej niti ni zdelo vredno, da bi se dal izvoliti v ruski ministrski svet (t. j. svet ljudskih komisarjev), temveč se zadovoljuje z mestom — generalnega tajnika strank	B
RAZNO
Vrhovni svet <railc0,, socialistične strank, j° „ vsednevnera razpr„ljJ' spreiel predlo« pT Faura o skupnem naato-pu • komunisti.
Število zaposlen,}, j, lavstva v Jutfo»U7||i „ ie povečalo v mtj„ „ 27.491 na 562.643 vancev, to ie za 343,5 ve4 ko v istem 1. 1933. Glede višine delavskih plač navajajo ti podatke; Duevai zasluiek 8 Din je imelo 69.791 varovancev (vajencev!, ^ 8 do 24 Din je ziiluiil, i6?.278 zavarovancev, od 24 do 34 Din 95.777, »j J4 do 48 Din 61.400, ud 48 Din pa 72.397 zavarovancev.
Da oživi gradbene 4«. lavaost namerava avitrij, iks vlada po nemile® »zoru uvesti obvezna po. pravila za vse hii«, ki uživ aio stanovanjsko rj. ščito- Ustanovi ,e poseben fond. iz katerega m bi di.»»lo 20 odstotkov n popravile hiš, dočim mora 80 odstotkov plačati h-lni lastnik. Revneiši hišni posestniki 03 bodo dobili iz tega fonda dolgoročna posojila, ki bodo odolačevaia iz t jenanin.
V vzorno mesto so preuredili majhno in uma«, ao delavsko mesto Vil-iourbau pri St. Etienmi r Franciji. L. 1931 so začeli z modernizacijo mesteci in danes ie ta dovršena. Hiše so 18 nadstropne. Vse raesto ogreva centralna kurjava in vsaka hiti dobiva toplo vodo in *i-cer t"di za kopeli. Vk ulice pa so razsvetljen« s projektorji ki so nameščeni v višini 5. nadstropja Vsak projektor ima "500 vatov in ima M-srebreno steklo, da ie vu ulica posijana s svetlobo
Vse češkoslovaške ar-alistične stranke so odklonile predlog komunistične stranke, da bi i« ustanovila skupna front« socialistov in komunisti'-
Tadi avstrijski socialisti is komunisti so se zaie" gibati. Priredili so «« zborovanj na prostem. Pn nekem zborovanju «» " delavci policiji uprli in » bili trije ubiti.
Prati draginji Češkoslovaški minister notranji« zadev je sklical sejo deželnih predsednikov |P» nože banov) in jim čil, da morajo v kali i«' treti vsakršno neutemeljeno podraženje živilskih potrebščin.	.,
Skupen nastop socUU slov in komunistov odpravljajo v Franciti. stranki ostaneta »»» zase še naprej. Drufl'" bosta, tako	le,°
časa do časa, da se oh '-ni Franciji demokr«. • »Komunisti in demokrat h", kdo se ne
Za 20 mUijnnov o ; naročil je dala pol|*» železarnam «ovial»» da.
» ranah/poškodbah, opeklinah, kristali, lišajih, taril, starih ranah
Slfklcuica 20 Din ? lekarnah. Po počlr.em povzetju 2stekl. 50 Din. Poučno knjižico St, 17 pošljo brezplačno »Fitonc dr. z o, t., Zagreb 1-78. ilL;. pcdsp.lr^gtu oJii8.vii.is83.
JITONIJR"
Zvesti v vseh viharjih
V rodnem kraju zagrebškega nadškofa-•pomočnika dr. Stepinea se je izvršila te dni otvoritev gasilnega doma, Blagoslovitev je 'izvršil saui g. nadškof, ki je Ltnel pri tej priliki zelo pomemben govor, iz katerega naj priobčimo nekaj važnih misli. Nadškof dr. Stepiuac je izjavil med drugim sledeče: .^Veselim se, da sem mogel priti danes vašo sredo, in sicer kot nadškof po isti poti, po kateri sem še nedavno kot navaden delavec vodil konje in voz po svojih poslih v Karlovec. ,.,',..	;
Ob tej priliki vam želim priporočiti -aanio to, da ohranite živo katoliško vero do groba in da jo vsadite v srca svojim otrokom in svojim potomcem.
Ni lahka stvar, danes ohraniti živo katoliško vero, ker prihajajo v naše vasi mnogi lažnjivi preroki, ki so na zunaj oblečeni v ovčjo kožo, a znotraj so grabežljivi volkovi. Ti »i prizadevajo, da z ustmeno in pismeno besedo zatro vse, kar je lepega in plemenitega v srce našega naroda v.sadila skozi stoletja katoliška Cerkev.
Eni prihajajo k vam v imenu znanosti iu pripovedujejo, da je vera nepotrebna in da bo' sama znanost osrečila človeštvo. To je grda laž, ker prava znanost priznava Boga in ga moli. Resnična znanost vodi človeka I k Bogu, ki je vir učeiiosti in vere. Zalo opažamo dejstvo, da so rlajbolj učeni ljudje tudi najbolj pobožni.	' ' ■■ ,t
Drugi prihajajo k vam v imenu svobode. Ti pravijo, da katoliška vera spravlja človeka v sužnosi iii veze. v okove človeško svb-bodo. jn njene prirpdne spospbnpati. Dalje1 trdijo, da je človek .svobodno bitje in mu ni treba versjiih iu cerkvenih spon. Jaz pa pri-' vim: ..Stokrat boljši sp.>*(j!koyl«.cefkv.e in vere, ki Čuvtup. naše člb.veško dostbjanstvo iii nas naprayljaj<ji'. orečne' za ta in di-ugi svet/ kakor pa lažnjiva svoboda, ki neredlfo* iž človeka ustvarja žival in ga pripelje v časno in večno nesrečo, Zato rojeni še enkrat: Ka: kor so »e naši očetje Čvrsto držali katoliške cerkve,' tako ji': oManeitid tudi mi zvesti v! vseli nevifitaii in viharjih.*
Ne samo predpisi, tudi zaslužek!
Pod naslovom >Samo predpisi ne pomagajo«, priobčuje glasilo sloveuskih trgovcev tudi sledeče:
;A'ap»čna.je.misel, ki pričakuje vso rešitev le od predpihov in zakonov. Najprej 'je treba ustvariti-podlago za te predpise, najprej je treba dati ljudem zaslužka, šele poleni pride vse drugO. Prav talčo je napačno, kadar se hoče doseči ravnovesje med izdatki i« dohodki katerega javnega telesa s samim krčenjem izdatkov. Na ta način se prihaja polagoma do leg", da zavlada povsod popolno obubožanje množic. Kajli tudi varčevanje mora imeti svoje meje ln če te preveč znižujejo višino za življenje potrebnega zneska, potem bodo v istem razmerju, kakor so
MORDA NE VEŠ
i da je dokazano, du poročeni ljudje dalj
i lasa žive kot samci;
iln samo v Londonu izdajo v enem letu za -takozvano »vitko« linijo in lepotičeuje neznanko vsoto nad 60 milijonov funtov šterlingov, k u i' je toliko kot štirinajst milijard Din. (Ženska nečimurnost res nima meje.)
il« je moderna tehnika že tako daleč napredovala, dn, kadar kooijejo v zemljo nov rov, "li šalit imenovan, ki je peščen in poln vode, istega umetnim potom zamrznejo in potem lahko spravljajo na dan,
<ta je potres v Indiji letošnjo pomlad zahteval 0583 človeških žrtev;
<la Angleži uvozijo na leto za 20 milijonov luntov (5 milijard Din) zmrznjenega argentinskega mesa;
, da morajo turški šoferji avtobusov biti porodni, abstinentje in niti kvartati ne smejo znati; ,. 'la je na angleški železnici zaposlen v jedilnem vozu mož, ki goyori poleg angleškega »c francosko, nemško, italijansko, ruzmne rusko. švedsko, židovsko ter piše in bere kitajsko, Japonsko, arabsko, hiadustansko, dansko, nor-Ycsko, latinsko in grško,
«a v mnogih zvočnih kinih imajo za naglušno montirane slušalke, katere si obiskovalci nataknejo na ušesa.
■bili znižani izdatki, ludi znižani dohodki. In zopet - je šel ves uči nek po .vodi. - ,•
Niso predpisi vse i» . še celo malo., pomenijo, če ni ppskrbljeuo za dobro upravo,: •ki nnj te predpise izva-ja.; Težišče vsega vprašanja -je zato v-upravi iu zaloje preuredila uprave prva nujnost in prvi pogoj za .-pot. iz krize.
Glede neumestnosti samih predpisov na-< vaja »Trgov, lisk-šo sledečo« smesnieo: Kmetica molze- kravo. Okoli nje.:so posode vse napolnjene s' tinto. Kmetica molze in molze, a krava n« da od sebe drugega kot tinto. Tedaj reče sosed: »Pa kaj naj da krava drti-; gega kot tinto, ko pa ne dobi drugega za žreti, ko same predpise.*
da imajo v Londonu Kitajci svoj de! mesta, v katerem pa je danes komaj še sto-pristnih Kitajcev,
da šteje mesto Kitke v grofiji Kent na Angleškem 8000 prebivalcev, ined katerimi je tekom zadnjih štirih let zabeležen en sam slučaj pijanosti,
da ie neki vztrajen ribič, ki je na svoj trnek le malokdaj kaj vjcl, prišel' ha praktično misel. Trnek je na primeren način zvezal z malim oglednlcem tako, da riba, ki se bliža vabi, vidi, v ogledalcu saino sebe, kar pa smatra za drugo ribo in ker je tudi med ribami zavist doma, hitro hlastne po vabi. Ribič pravi, da ima zdaj velik uspeli pri lovu, *
da vsak učenec osnovnih šol v Londonu stane državo letno 4200 Din,
<la se največ nezgod pripeti v stavbeni stroki,	. .
da Francozi niso preveč vneti kitioobisko-valci, ker jih le štiri milijone tedensko vidi film, med tem, ko skoraj polovico prebivalstva Anglije t. j. nad dvajset milijonov tedensko nosi svoje dcnnrce v kino,
dn računajo, da je v Evropi okoli 18 milijonov radio-naročnikoV, tudi ikomarji« gredo v
m!'TCso pričeli večerne oblek«; mestnih dam krasiti t drobci ogledal. Tudi v razne torbice in celo v lase si zatikajo tn najnovejši lišo.
da ima Ukozvana Zveličavna armada (angl. Salvation Ariny) samo na Angleškem 46.000 godbenikov, kuterj, ne le da ne prejemajo nobene plače, pač pa ši motajo tudi uniformo nabavljati nn sVoije? stroške,•'
3».». ie preteklo leto ua Angleškem zopet tisoč vojnih vdov poročilo, 46.500,vojnih sirot pa. je doseglo starost, v kateri jih država ne podpira ve?; okoli 24.000 vojnih invalidov pa je umrlo. Od konča vojne pa do letošnjega januarja je ministrstvo zn pokojnine izplačalo na invalidninah 1,047.000.(100 funjov šterlingov, kar bi hilo tam okroglo tristo' milijard dinarjev, ' dri na LitVansKeiii traja Stolsku obveznost do šestfta j sitega T£te, !na -škotskem,'Romuniji, na Portugalskem in,' v :enein dehl:švice do 15. leta, y ,Nemčiji il( ua, Angleškem, pij do štirinajstega;
da na vsem Anglešk.em'plača davek na dohodnino saino štiri lili li j one ljudi.
da je Shakespeare napisal 37 gledaliških iger, od teh 16 komedij.'11'traigedij in 10 zgodovinskih, " •'■ '.•v !.-'■■'■:-t- • ■■ ■: *i1' . ■' i .
da. hM> ifcf*	V' r'adiU"iSirz(n.«<V»; lia
teden, Vabi jo 4o< na jataitj - j ss-t vdje; • da? trgoifcij Jv;,potuj«ii<r Ro^sradnjssejfrp.p-skih:	iahls®:(jjt^Jpvsk^ pisni?,
pogodbe in, vso iaresgozid^noo dajo napisati v .vlaku, ^jer je ua:r<tapo|ag(0,sprel.ep <steit0gr.af •in tipk ar.,	, v •., ,....
da so angleške fitrpko.vne organizacije v deveti^ letih izgubile nad en milijonov članov, da v. Ji^,i j i,-vsako. leto: ujropijo vpljjta .Revijo konj v vojaško n^niejft.Samo, iz Avstralije tih pripeljjeo Okoli 2600 % fM?* :	'
• "da"V londc/nškerii:radiodddajneiU študiju, •ki ima kratice B. B. C. (kar bi; se-reklo British Broadtasiing Corporation); oddajo dnevno okoli 500 obedov in 700 čajiv, alkoholnih pijač se tu ne dobi;
naznanila :: ,;,;.
i.: i1 ; ■ ii,"	< -. ,-■—r—
il V Komendi bo v nedelja 29. t. ni. ob 3 pe-poldne cerkven koncert, ki ga; priredi ob prjeti
/enojega izlela peVbki i&tr novo fejpdije «v. Cirila in Metodo iz Ljubljane. Vabimo prebivalce Ko-'■»>ende >in - okolice,1 da 4e izredne prilike, -na zamud«; slišali bqdo lepo!« (dOTenske cerkvene pesmi od zborp,, kj. je y-Ljubljana .dosegel lep uspeh. 'Zbor šteje 40 moči, vodi' ga' znani glasbenik g. Lšdovik Puš. Ifa kbneerf opozarjamo tu-efi širšo okolico. • - • ■ .
. n Litija. Odbor, za postavitev spominske plošče padlim vojakom odkrije o priliki dvajsetletnice v Litiji na procečlju ekspOZilne cerkve spominsko ploščo. Ob devetih bo sv. maša na prostem, nato odkritje plošče in molitev padle.
RADiO
Progfam radijske oddajne postaje v Ljubljani. Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Poročila. 13 Cas, plošče. — Četrtek, 26. julija: 10 Plošče. 19.30 Ljubliihski židje v minulosti. 20 Prenos iz Belgra-da. 22'Ca^ jx>i-očHa. 22.15 Plošče: — Petek, 27. julija: 10 Izlet i ta nedelja. 19.30 Reprodukcijski citit-ški koncerl. 20 Prenos iz Zagreba. 22 Cas, poročila. 22.15 Harmoriika. — Sobota, 28. julija: 19 Koroška ura. 1930 Zunanji politični pregled. 20 Vesela ura. 2045 Panevropsko preilšvanje. 21.05 Prenos iz Domžal. 22 Cas, poročija. 22il5 Koračnice na ploščah. - Nedelja, 29., julij*: 8.15 Poročila. 8.30 Gimnastika. 9 Versko preiiavtnje. 9.30 Religiozna glasba. 10 Prenos iz stolnice. 11 Dvoboj ca harmoniki. }2 Kalmaa »Cardaška kneginja«. 16 Prenos cerkvenega koncerta. 17.30 Obdelovanje zelenjave. 20 Slovenske narodne. 21.iS Samospevi. 22 Cas, poročila, iz zvočnih filmov (plošči). -■ Ponedeljek, 30. julija: 19 Ob 15 letnici osvobojenja' Prekmurja. 19.30 Zdraviliška ura. 20 Operetna ura. 21.15 Samospevi.
22 Cas, poročil«, fantje na vasi (plošče). — Tor$, 31. julija: 19 Otroški kotiček, 15.30 Letalstvo. $ Sonatni večer. 20.45 Vokalni konccrt. 21-15 Klavirska harmonika. 22.10 Cas, poročila. 2'i.30 Anglette plošče. — Sred«, 1. avgttsiss 19 O verstvih. 39-SC Literarna ura. 20 Oktet »Ljubljanskega ZvonK*. 20.45 Radijski orkester. 21.30 Mandolimslični kvartet. 22 Cas, poročila, harmonika.
iEMONAl
Ljubljana ' KMaenataga «1,41 ^Zdramffc: Tefof. I5ŽI
Dr. FraDo Derganc, kirurg. šef-primarlj v. p.
škotska skopost je znana po vsem svetu. Neki tak skopuli je imel sicer svoj avto, vozil pa se je le redkokdaj z njim. Naenkrat pa so opazili znanci, da se je pričel voziti z navadnim kolesom. —
»Gotovo to delate radi telesnega gibanja«, ' ga je ogovoril eden izmed mnogih radovednežev.	V
»Ne, ne, samo v zabavo,in veselje sfc vozim tako«, je pojasnil Skpt.
»Kakšna zabava pa naj bi bila to, mučiti ( kolesom, saj imate vendar sVoj av,to.<
»Seveda ga imam«, se je Škot nasmehnil zadovoljno, »ves čas, ko pritiskam na pedale bi-eilrlja z veseljem mislim nc bencin, ki ifin (« prilirnail s tem. da'*s<B pustil: avto doma«
llaAilnia■> raznoroaaufakturuo. «r«lan-
rfJuaiOlH 4wijako bisga ia čsvlje as
fcnjliice Sicofjetešice mesfete tsrssitefce.
Anton Savnilc — SkoJja Lok«
Gospa Devetakova je povabila goste k večerji, tekom dnevnega razburjenja, ki je oh takih prilikah običajen pa sta- se sprli s hišno tako, da }», ta nemudoma pobrala svoje stvari in odšla. Obupno je prišla Devctakova v kuhinjo h kuharici: »Kaj mi je storiti, gostom ae moreni odpovedati, nikogar pa nimam, k i, "bi j gostom stremel. Mina, ali bi mogoče vi to napravili'« — Mina: »Ne, v jedilnici ne, ampak, nekoliko se že razumem na postrežbo, saj sel« bila dalj časa v vojaški kantiai v službi. Ako pošljete vaše geste vsakega « svojim krožnikom sem v kuhinjo, jim bom že naložila kuj vsakemu gre.«	'iis
Moli ogrlaisnIM
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Dia 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo »smo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine sli prodajajo svoje pridelke »11 tičejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov aH vajencev In narobe.
Majhna posestva obstoječe iz gospodarskega poslopja, nekaj njiv, gozda in večjega vinograda, sončna lega v okolici Smartna pri Litiji, za ceno 15 000 Din proti gotovini. Poizve se lahko v Litiji St. 110, na Dobravi -Vihtolič.	1 iivljapsiia vajnea enega, ki se je že učil, in začetnika sprejmem. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 8323.
	».i.-l. Revno dekle IfljSnnO. sprejmem za čevljar, šteparieo. Naslov v upravi Domoljuba pod it. 8324
toFCB^K dukta«, Tjrrieva cesta. Ljubljana	ZSlaierifNi.stpeSi t okroglim čobiičkom M 4500 oz. za S9G ))ia in dve novi pernici, P ruda® — Ljubljana, Gradaika 8.
t|Haia.Vaffi taraajhea nilHni denar dobra oblačil«. A. Presker. Sv Petra cesta 14.	
	BfMNn prilite, r\db? gotovino! Kupim večje posestvo v lepem kraju, bremen prosto. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Ravnina« št 8161.
ifslfki 'Mim brez lastnega kapitala nudimo vsakomur, posebno na deželi. Dopise t znamko za odgovor nasloviti nn: Persson, Ljubljana, poštoi predal 307	
	ŽsitrbsHB gaaailba Vdovfc-obrtnik. srednje starosti, trezen, miroljuben, s družino, brez premoženja, pač pa posmrtninako zavarovan za veliko vsoto, ŽaU poročiti varčno gospodinjo plemenitega src« ne glede ua starost in uremoženje. Prednost imajo pletilje ia Šivilje. Ponudbe po možnosti s slike na upravo Domol uba pod šifro »Srečna bodočnost« »tev. 8341
Mssiis pssisfss v dobrem stanju in ob-sejano z žitom, blizu Kamnika v Ve!. Lasni, produra Vprsfeati - »pl Leopold Ksržič. Sto-žice št. 85, p. Jezica.	
PtiaeeSaa 00 nrodej v rPIEtm bližini Itlak. Redi se lahko 2-3 govedi in par prašičev. Več se poizve pfiKfec-boršek. Medija-Ulake.	
VailUrJI močnega, in- zdravega 'sprejme. Nograšek j0že čevljacski, mojster, Šmartno Štev. 22 pri- Litiji. >	■ ,,,	'.
POvratek k ročnemu'delil. Tvornica »"cigarete »Perusa« v MonaStovtfn je tvegala zanimiv poskus. Nastavila )e več sto delavk za ročno izdelovanje cigaret in se lioče poslužiti tega načina izdelovanja cigaret še v večjem obsegu. Po eni strani je to sto-' rila zaradi tega, da nekoliko zmanjša brezposelnost, po drugi strani pa zato, ker so z roko izdelane cigarete po kakovosti mnogo boljše od strojnih izdelkov. Tvorniiarji upajo, da jim 1» glede na ta postopek tudi država znižala nekatere dajatve.
Nesreče radi pijače. Bolniška blagajna v Lip-n "i ),V'zd*la l>r««Icd nesreč, ki se dogajajo pri alkoholikih in abstinentih. Medtem ko znaša od-stotek nesrečt pri abstinentih 4.29, se ie pri rflkoho-,likih to število dvignilo na 11.6 odstotkov. Pri alko-hoikili se potem takem dogajajo nesreče trikrat ,bolj pogosto kot pri abstinentih. V pivovarnah. T.^JS u pfepe^edalo piti pivo pri delu, se je znižalo število nesreč od 18 na 12 odstotkov.
Dim vpliva na možgane. Po 11 letnem orouče-vanjukak učinek ima Im na človeški oTgaTztm, je nek. aineriški profesor objavil da počlsno za-
d^ telesa kir	dim'	'« valne
aeie telesa, Kar ima za pos cd co, da možsrani ne
Korejo več uspešno deloVati. Poleg te« nf tudi r-a-" 8e n,,haia-V ^Nenfm zgrakuP'z ide ^ ®'U2"'« <*'..«»u, ust in pljuč j„ napravi te or gane bol) sprejemljive za bolezni
Uobra vedeievalka. — Vedeževallta ■ v T	neprestano pisma od neke g<v
lena." ~ Prav "na,e; Sivili» neprestano
kotlarka
druib« z o. ,
UUBL3ANA
Rimska 2 - Cregortiiev« 3
Vam nudi naje« ne je; zKtilne kotlo vs«h sistem,,. Briniiarllnlke bakrene In pocinkano tet«?.n6. - p,J'; kotle, kotle m »todllolke. Ftttro i« vino. Kopnlno S
lo vb« druire predmete spadadajoec v ua5o otroko Popravila točno in soltdnol Zahtevajte brezplačni eealkt
Janez je sedel pred hišo na klopi, Do'c» njega pa njegova izvoljenka. Rezka.
»Kaj bi napravila, Rezka, če bi te zdaj|( objel.«
»Zavpila bi in očeta poklicala.« Janez se je prestrašen odmaknil: »Jaz sem (ia mislil, da so oče na semnju v Kranju.« »Saj so«, je pojasnila navihanka.
Za ieaske paltine »kitke a*4ia»: krasno pralno rri), keljte trste <d 15 »ia aaprej, deleae «4 10 Din, kt» krike od 7"50 Dia. 7* a»»k» hlače trpežn« tilin «4 ii Dia, ta moJke peSetne »ilek« «4 45 Dia lapraj, kakor tadi h&im »saltih ij-sstaih er*|e, rrilnik ia m«. k*tMt& ztliatl	femk« ia eireik« stili*«,
&me ia bila me f* jake nizkih mah.
F. L Grihr. Uakšimš, Sf. Petra c. 29,
Nafte geti*: Kaj^J ndsitek, b tem večji (sramtt
Kako sadzorujejo Šoferje. Policijski ravnatelj v Carigradu je odredil, da se mora vsem šoferjem v določenih razmakih odvreti kri zaradi ugotovitve, če so bili vozači trezni ali vinjeni. Pariški policija pa je prišla na izvirnejšo misel. Izdali je določbo, da mora vsak avtomobil imeti tablico i številko, koliko smrtnih žrtev je zahtevalo vozik^ Ta tablica »e bo morala obnoviti vsako leto. Lmi je bilo zaradi avtomobilskih nesreč v Parizu usmr čenih 414 oseb.
Znova Tuiaakajntaev grob. Angleški miško, valeč Hovvard Carter je odpotoval iz Kaire v Luxor. V kratkem t» stopil v zvezo s prosvetnim ministrstvom, da bi mu dovolilo znova odpreti Tuta« kameoov grob. Nič ga namreč ni strah pred maščevalnimi duhovi, ki nobili.
so njegove prednike ugo-
Staršem,
ki iščejo za svoje hčerk?dijakinjesianovanie v Ljubljani. priporočamo »Vil* Rajo« v Zg. Šiški (poleg retni/.e), kjer imajo iiotske sestre svoi novi konvikt Gojenke so pod akrbnim uadrorstvom sester VEgoji-tfeljlc, iinajo popolno oskrbo i o zmerni ceni, bre'-plaino pomoč pri učenju in po želji tudi pouk t klavirju. Podrobna pojasnita daie predstojništv« konvlkta »Vita Raja«, Ljubljana VII.
Zanimivi spomini. V Berlinu s« natisnili Spomine starega učitelja. Njih pisec, učitelj J«-lian Haberle, je umrl 1. 1824. Bil je siHlohiiik Napoleonovih let in videl marsikaj zanimivi-ga. A največ občudovanja zasluži njegova neverjetna natančnost,'Učitelj je v teku dolgega žir-Ijenja dnevno beležil vse, tudi najmanjše šolske dogodke. Ko je stopil v pokoj, je skrbno zračunal vse kazni, ki jih je šolarjem podelil v službenih letih. Dognal je sledeče visoke številke, ki se zdijo naravnost neverjetne v naši dobi. V najhujših slučajih je kaznoval gojence s palico in z njo podelil 211 517 udarcev. Oh sobotah je šiba! zakrknjene dijake in v celem naštel 240.000 šib. Za manjše prestopke je 20«» krat dijake oplazil z ravnilom po prstih, 15617» krat s cunjo za brisanje šolske table po gl»«-Razen tega jc gojencem razdeli! 10.215 zaušnic in jih 1,115.800 krat tlesknil po noeu ali po glavi. le številke niso izredno visoke. Haberle celo pripoveduje, da so mu očitali nekateri tovariši popustljivost. A noben drugi učitelj ni o« tako vnet za rafunarstvo kakor spoštovani pisec spominov.
ledalatolli Dr. Gr«|orif Pečjak
Najboljšo in najcenejšo
pMčno, rženo in koruzno moko
kakor tudi koruzo, rž, pšenico kupite "r| Brsln, Ljubljana, Janeličeva 1»
telefon 37-14	Zahtevajte ponudM.
'Jrednik; Jože KoilStji
?a Jugoslovansko tlikarnoi Ker*!