Poštnina plačana v gotovini.
PRIMOR SKA
Slavnostna številka.
Ajdovščina, 20. septembra 1947
TU PEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO!
Cena 2.— din
Primorsko ljudstvo slavi zgodovinski praznik priključitve k FLR Jugoslaviji
Mi, ki smo svobodni, bomo z našim delom dajali vzpodbudo tistim, ki so ostali onkraj meje
Na velikem manifestacifskem zborovanju v $ent Petru pri Gorici $e govoril predsednik vlade LRS
tov. Miha Marinko
Na velikem manifestacijskein zboro-vanju v št. Petru pri Gorici je imel ob pokončni priključitvi Primorske k FLR Jugoslaviji predsednik vlade LR Slove-aijo Miha Marinko naslednji govor:
Dragi tovariši in tovarišice!
Neizmerna radost nas navdaja da-los, ko imamo priliko priti med vas, la včeraj osvobojeno ozemlje in vas v imenu vlade LRS, v imenu Izvršnega °dbora OF, v imenu KP Slovenije in v imenu najvišjih predstavnikov drža-ve s tov. Titom na čelu najprisrčneje Pozdravimo na tej novo osvobojeni slb-v_enski zemlji. Včeraj in danes daje ‘judstvo vse Slovenije na mnogih manifestacijah duška našemu skupnemu veselju ob dejstvu, da je Primorska konč-Oo priključena svoji matici FLRJ. Vaša ^družitev v nedeljivo celoto jugoslovanskih narodov je tembolj naš skupni Praznik, ker je to plod težke in dolgor fenjne borbe, v prvi vrsti plod vaše •astne borbe, ker je to plod politične, gospodarske in vojaške sile Titove Jugoslavije, plod modre politike tovariša rita in vztrajnega prizadevanja tov. Kardelja in končno, ker je to plod odločnega nastopa Sovjetske zveze kot aaše naiskrenejse, najzanesljivejše in "ajnesebičnejše zaveznice, zaščitnice Pravic narodov, ki se bore za svojo svobodo. Po vsem tem se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi, čeprav so Uam mnogoteri in različni nasprotniki fer sovražniki delali vse mogoče ovire, "red odločno voljo našega ljudstva, Pred doslednostjo velikih prijateljev s® se morali umakniti.
. Vaša borba v zadnjih dveh in pol fetih je dragocen prispevek k povojni čorbi ljudstev za demokracijo, proti "ukanam naslednikov Hitlerja in Mussolinija, proti sovražikom ljudske svo-“ode. Vi danes prav za prav slavite svojo tretjo osvoboditev v teku petih Jet. Prvo osvoboditev ste doživeli ob kapitulaciji fašistične Italije. Ona se Je zrušila med drugim zaradi strabo--v'tih udarcev, ki jih ji je na jugoslovanskih tleh prizadejala narodno-osvo-"pdilna vojska maršala Tita. To je bila Sicer kratkotrajna osvoboditev, ker so s® pred hitlerjevskimi hordami naše Partizanske čete morale začasno umak-"Hi. Nadaljevali smo še trdovratnejšo "prbo, dokler nam ni druge osvoboditve prinesla IV. armija, katere komandant je danes med nami. Vsem nam Je v veliko zadoščenje, ker smo dali Jse za svojo lastno osvoboditev, ker je Primorska dala svoj slavni IX. korpus, k' _ je na tem težkem poprišču prizadejal strahovite udarce fašističnim okupatorskim četam in končno v zmago-vitem pohodu šel naproti IV. armiji, "svoboditeljici Primorske in Trsta. In kakor je bila borba jugoslovanskih narodov važen in neposreden prispevek *lpmu nacifašizma, kakor je nesporen "dločilni pomen Sovjetske zveze in nje-."e Rdeče armade, ki je fašističnemu imperializmu zlomila hrbtenico, tako ni "ila nič manj važna vaša borba zadnjih dveh let, ki je močno prispevala K razkrinkavanju drugega sovražnika 'Judske svobode, stopivšega na svetov-"o pozornico, brž ko je bila hitlerjev-skn Nemčija poražena. Spričo te vaše yztrajne borbe zadnjih dveh let in pol J" ta drugi sovražnik v marsičem pogorel. Ta vaša borba je imela velik mednarodno politični pomen. Ona je Razkrinkaval» lažno zahodno demokra-Rjo, lažno zahodno svobodo, odločilno Jp prispevala razkrinkanju tistih, ki se P(> zlomu Hitlerja potegujejo za svetovno gospodarstvo. Enim sta Rdeča "rmada in partizanska Titova vojska Rubili glavo, drugim ste vi s svojo bor-č° zlomili zobe. V tej borbi ste pre-s>li preizkušnjo vaše politične zrelosti. , vnšhn globokim patriotizmom in ne-Roniljivo odločno voljo po združitvi * matico Slovenijo v okviru Titove Ju-goslavije ste kljubovali vsem pretka-?‘m intrigam vaših novih okupatorjev, , ; so vas hoteli prikrajšati za pr*«?-"l*ve narodno-osvobodilnc borbe, ki jih ."»rodi Jugoslavije uživajo že dve. leti Pol, zn vse, kar se ustvarja v Titovi '"Roslnviji. Ponosni morate biti na svoj jfefež, ki ste ga prispevali v tej borbi, R ste ga prispevali k politični in di-čfemntski borbi, katero so vodili naši 'fežnvni predstavniki s tov. Kardeljem "" čelu v Parizu in na vseh mednarod-
nih konferencah, da bi dosegli, kar imamo danes, kar se je moralo zgoditi — vašo združitev v nedeljivo celoto jugoslovanskih narodov. Vaša borba na terenu je precej vplivala, da so nasprotniki za zeleno mizo morali popustiti. Cesa vsega niso poizkušali, da bi nas ogoljufali za pridobitve naše narodno-osvobodilne borbe, da bi okrnili vaše nacionalne pravice! Kakšna sredstva so za to uporabljali! Takoj smo videli, da pri naših bivših zaveznikih dviga glavo črna reakcija monopolističnih trustov in koncernov, ki se je polastila prav vseh tistih gesel in sredstev reakcionarne borbe, katerih sta se posluževala Hitler in Mussolini. Ti krogi so prevladali tudi v njihovi diplomaciji. V svojem pohlepu za svetovnim gospodarstvom niso izbirali sredstev. Kakor po drngih deželah, ki so padle pod njihovo okupacijo, tako so tudi na naših slovenskih tleh dajali zatočišče vsakršnim ostankom fašističnih trum, ki so ostali nekaznovani za svoja grozodejstva; podpirali in vzpodbujali so jih k novi zločinski borbi proti demokratičnim stremljenjem ljudstva in sami neposredno sodelovali v zatiranju ljudstva, v zatiranju vašega osvobodilnega gibanja. Okupatorski oblastniki so sami na vse mogoče načine poizkušali in v ta namen angažirali tudi vojne zločince, poizkušali zlomiti vašo ■odporno silo, vas prisiliti, da klonite, da bi na ta način tudi za zeleno mizo dosegli uspeh. S svojo borbo tega niste dopustili; v vaši veličastni borbi je imela naša delegacija na Pariški konferenci krepko oporo. Vaša borba je predvsem važna za vas same, za vse narode Jugoslavije, pa fndi za vsa demokratska gibanja po vseh deželah, kjer ljudstvo še ni svobodno, zakaj vaša borba jim je zgled, kako se je treba boriti, kako je treba prekriževati naklepe imperialistov, kako si je treba zagotoviti nacionalne svoboščine, kako je treba zagotoviti ljudsko svobodo, kako zagotoviti ljudsko oblast, kako doseči zlom imperializma na svojih tleh.
Kakor smo danes vsi srečni, ker ste osvobojeni, ker je svobodno divno primorsko ljudstvo, vendar v tem slavnostnem trenutku in tudi v bodoče ne smemo pozabiti na naše še neosvobo-jene brate, na vse strahote, pod katerimi trpe onstran krivične, onstran famozne francoske črte. Brž ko je stopila mirovna pogodba v veljavo, so se pričeli množiti zločini nad našim ne-osvobojenim ljudstvom, se kršijo pravice nacionalnih manjšin, ki so zagotovljene v mirovni pogodbi. Za vse te kršitve je neposredno odgovoren ijstj, na čigar tleh se ti zločini vrše, in tisti, ki so poklicani, da skrbe za. varnost-manjšin, na dejansko te zločine tolerirajo, podpirajo in celo sami izvajajo. Tudi na naših, danes osvobojenih tleh so včerajšnji okupatorji do zadnjega trenutka, vse do svojega umika skušali ovirati in zavlačevati vašo osvoboditev in izvajati teror nad vami. Že preden je mirovna pogodba postala.veljavna, so spustili na ozemlje italijansko vojsko in karabinjerje, dopustili koncentracijo fašističnih tolp na ozemlju. Te tolpe so pod njihovim pokroviteljstvom začele divjati nad našim ljudstvom, medtem ko so na ozemlju, ki je pripadalo nam, do zadnjega trenutka ovirali dostop varnostnim organom in našim vojnim edinicam. Pod zaščito bajonetov tujih imperialističnih okupacijskih čet strahopetne in pobalinske fašistične tolpe besnijo nad našim ljudstvom in od vsega začetka in na vseh popriščih kršijo bistvene klavzule mirovne pogodbe, ki govore o zaščiti narodnostnih manjšin. Želeč utrditi mir, otopiti grozečo ost nove vojne, razkrinkati provokatorje nove vojne smo pristali in podpisali mirovno pogodbo. Vso moralno pravico imamo, da se. na vseh popriščih borimo za spoštovanje.mirovne pogodbe. Ker vemo za včerajšnji in današnji teror, ker lahko pričakujemo, da se bo nasilje nad našim ljudstvom onstran »francoske črte« nadaljevalo., bomo nadaljevali svojo borbo z vsemi razpoložljivimi silami, ki ustrezajo našemu miroljubnemu namenu; dali bomo moralno podporo našemu še ne-osvobojcnemn ljudstvu, da bo. vztrajalo v svoji borbi, nadaljevali bomo borbo za njegovo končno osvoboditev.
Že od prvega dne je ogromna razlika med dogajanjem na tej in na oni strani nove meje, ki bo prišla v zgodovino z žalostno slavo tako imenovane francoske linije. Na oni strani šovinistično besnenje strahopetnih fašističnih banditov, tam brezposelnost, draginja, nezaslišano izkoriščanje, tam toleranca, ki jo izvajajo nasproti fašistom tisti, ki so najodgovornejši za spoštovanje mirovne pogodbe, na tej strani pa rajanje ljudstva v svobodi, pripravljanje planov za odpravo posledic fašističnega divjanja, za obnovo porušenih vasi in naselij. Od prvega dne dalje delamo plane, kje naj gre glavna arterija nove Gorice., kje bomo gradili ceste in železnice, kje naj stoji ta ali ona tovarna, kje naj stoji ta ali oni objekt, kaj je treba ukreniti za dvig ustvarjalnega in delovnega elana našega osvobojenega ljudstva, da bi se čim hitreje vključilo v tisto veliko intenzivno delavnico, ki se ji pravi nova Jugoslavija, da bi se vkljhčilo v gradnjo na podlagi našega gospodarskega plana, da bi se ta plan razširil na osvobojene predele famoznih »con A in B«. Končno gre nam za to, da bi primorsko in istrsko ljudstvo nadomestilo zaostanek in dohitelo ustvarjalni polet narodov Jugoslavije zaradi skupnega in naglega pohoda k srečni bodočnosti. Nam, ki smo svobodni na tej strani meje, gre tudi za to, da z ustvarjalnim poletom ustvarimo materialne temelje trdne nacionalne zavesti na naših skrajnih zahodnih mejah, da bomo budni čuvarji teh mej, da bomo z ogromnim ustvarjalnim poletom in ogromnim konstruktivnim delom naših narodov dajali zgled in vzpodbudo našemu ljudstvu, ki je ostalo še onstran te meje, da bomo s tem dali vzpodbudo in oporo tistim ljudstvom, ki še ječe v suženjskem jarmu, da jim bo naše delo vzor, ki bo prispeval ustvaritvi skupne fronte demokratičnih množic proti zatiralcem in vojnim hujskačem. Pri nas je živahno konstruktivno delo, prijateljstvo med vsemi delovnimi ljudmi brez vsakršne šovinistične mrž-nje, bratstvo, ne glede na vero in nacionalnost; vse, kar je konstruktivnega, sodeluje v veliki graditvi. Razlika med nami in njimi tam preko bo vsak dan večja, vsak dan očitnejša, dajala bo moralno podporo tistim, ki niso deležni te sreče. Naša naloga je odslej, da čimprej zabrišemo vse negativne razlike, ki jih je ustvarila naša težka prošlost, ko je primorsko ljudstvo živelo ločeno, da zabrišemo posledice dejstva, da to ljudstvo ni niti v zadnjih dveh letih moglo sodelovati in doseči tistega napredka, ki so ga jugoslovanski narodi že dosegli od svoje osvoboditve naprej. Tisti organi oblasti, ki so bili izvoljeni pod neverjetno težkimi pogoji leti 1944 in ki zaradi zlohotnosti okupacijskih oblasti niso mogli izvrševati oblasti, naj zdaj čimprej prevzamejo svoje oblastvene funkcije. Delati bo treba hitro, da bodo ti organi čimprej kos svojim velTTcim nalogam, ki odslej niso več samo po-litično-upravne, marveč danes pada nanje težka odgovornost za vodstvo gospodarstva, ki je danes, v novi Jugoslaviji, najsigurnejši temelj utrjevanja ljudske oblasti, zagotovitev našega gmotnega in kulturnega napredka, najzanesljivejša podlaga za pot v socializem. Za odstranitev teh razlik so potrebni ukrepi, zaradi katerih bodo organi oblasti postali popoln izraz resnične ljudske demokracije, zaradi katerih bodo v te organe prišli zares najboljši izmed vas, ki bodo imeli pri delu zaupanje in podporo vsega ljudstva. V neposredni bodočnosti mora ljudstvo iz ozemlja, ki se danes priključuje svoji matici Ljudski republiki Sloveniji, Titovi Jugoslaviji, dobiti svoje predstavnike v Ljudski, skupščini LRS, dobiti svoje predstavnike v Skupščini Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Da bi čimprej odstranili razlike in dali priznanje vaši borbi, naj na bodočem kongresu Ljudske fronte Jugoslavije v Beogradu novoosvobojene kraje zastopajo močnejše delegacije organizacije Osvobodilne fronte. Kakor hočemo čim hitreje zabrisati vse negativne razlike iz preteklosti, tako pa nam bodo naprej za vzor vse pozitivne posebnosti primorskega ljudstva:
Voditelj jugoslovanskih narodov maršal Jugoslavije JOSIP BROZ - TITO
kako se je treba boriti, kako je treba biti vztrajen v borbi; vse to bo vzor tudi drugim narodom, ki še ječe pod jarmom imperializma. Te vrline so prav posebno dragocena dota, ki jo prinašate s seboj in ki bo še bolj okrepila našo, Titovo Jugoslavijo. Od danes naprej postajate polnopravni državljani Titove Jugoslavije, prihajate k nam kot prekaljeni borci proti fašizmu. Od danes naprej veljajo na osvobojenem ozemlju ustava in vsi zakoni FLRJ. Pri vseh narodih Jugoslavije boste našli vsestransko podporo in pomoč, skupaj z njimi boste zmagali v težki borbi naše gospodarske obnove. Ker so sedaj odpadle ovire, ki so doslej ovirale razvoj gospodarstva v tako imenovani »coni B«, težkoče monetarnega in upravnega značaja (lira »B« in Vojna uprava), zato odslej ne bo več težkoč v pogledu hitrega zlitja in naglega napredka.
Moram pa poudariti še eno: kakor ste bili doslej budni in čuječi nasproti raznim oblikam sovražnega rovarjenja med vami, tako bodite čuječi tudi.vnaprej, ko boste pod novimi pogoji imeli opravka z novimi oblikami sovražnega rovarjenja; razkrinkajte sovražnika, ki je ostal ali ga bodo skušali infil-trirati z one strani, razkrinkujte neusmiljeno ljudi, ki bodo kakor koli skušali motiti vaš gospodarski polet in nadaljnji razvoj. Zaradi preizkušenj, ki jih imate za seboj, popolnoma upravičeno lahko pričakujemo, da boste znali čuvati in braniti naše meje, kakor je treba, da boste častni čuvarji naših zahodnih meja proti vsem razkrajajočim . vplivom kapitalističnega okolja. Naša smer, naš namen, naša bodočnost, jeklena pest naše armade, naši zanesljivi zavezniki, zlasti Sovjetska zveza, so nam porok, da bomo s primerno čuječnostjo, ob čvrsti enotnosti našega ljudstva, lahko nemoteno gradili svoj dom, dom s#eče in blagosta-
nja, ki nam ju prinese bodočnost. Že v prihodnjih tednih boste imeli priliko čutiti prve blagodejne učinke ogromnih sprememb v našem odslej in na veke skupnem domu. Kmalu bo mogoče videti prve uspehe teh sprememb, tega ustvarjalnega poleta, te graditve, tega napredka. Kmalu boste čutili, kako nova ljudska oblast sprošča delovni polet ljudskih množic, terjajoč po eni strani obveznosti, po drugi strani pa hkrati zagotavljajoč vse pravice v materialnem in duhovnem življenju. V vas gledamo krepke in čvrste državljane, prepojene z globokim patriotizmom, ki bo kos vsem poizkusom bednega in jalovega sovražnega rovarjenja. Veliko dela je pred nami, veliko je porušenega v teh predelih Primorske: vlada LRS in zvezna vlada pripravljata velike planske naloge, razširjenje investicij, vašo vsestransko vključitev v našo petletko, v veliko socialistično graditev. In kaj je radost-nejše kot delati in ustvarjati za svoje lastno, za skupno blagostanje. To je zn nas smisel življenja, to je gibalo naše družbe: ustvarjati čim hitreje pogoje, razviti naše kolektivne sile, naše produktivne sile za čim lepše živ-Ijenje, za dvig naše materialne in kulturne ravni. S to lepo perspektivo vas, Primorce, pozdravljam v osvobojeni domovini.
Naj živi strnjena in enotna Ljudska republika Slovenija!
Naj živi strnjena in enotna Jugoslavija!
Naj živita bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov!
Naj živi naš veliki voditelj maršal Tito!
Naj živi osvobojena Primorska!
Ukaz Prezidija Ljudske Skupščine FLRJ
o razširjenju veljavnosti ustave, zakonov in drugih predpisov na področje priključeno k FLRJ
Na podlagi 44. člena 1. točke in 74. člena 6. točke ustave je Pre-zidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije izdal naslednji
UKAZ
o razširjenju veljavnosti ustave, zakonov in drugih pravnih predpisov Federativne ljudske republike Jugoslavije na področje, priključeno k ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije po mirovni pogodbi z Italijo :	*
1.	člen
Veljavnost ustave, zakonov, uredb, pravilnikov in vseh drugih pravnih predpisov Federativne ljudske republike Jugoslavije se razširja na področje, priključeno k ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije po mirovni pogodbi z Italijo.
2.	člen
Pravni predpisi Federativne ljudske republike Jugoslavije stopajo na priključenem področju v veljavo z dnem priključitve tega področja k ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Pravni predpisi organov ljudskih oblasti, ki *so bili izdani na tem področju, ostajajo v veljavi, v kolikor niso v nasprotju z zveznimi zakoni in drugimi pravnimi predpisi.
Z dnem priključitve prenehajo veljati na priključenem področju vsi predpisi italijanskih državnih in zavezniških okupacijskih oblastev.
3.	člen
Vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije se pooblašča, da izda podrobnejše odredbe za izvršitev tega ukaza, kakor tudi, da odredi, kdaj začnejo teči roki predvidenih zakonov in drugih pravnih predpisov.
4.	člen
Ta ukaz stopa v veljavo z dnem objave v Uradnem listu FLRJ.
Beograd, 15. septembra 1947.
Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije:
Sekretar:	Predsednik:
Mile Pcruničič, 1. r.	dr. Ivan Ribar, 1. r.
Razširjenje ustave LR Slovenije na priključeno ozemlje Primorske
Na podlagi 1. točke 44. člena in 4. točke 72. člena ustave Ljudske republike Slovenije in v zvezi z ukazom Prezidija Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije z dne 15. septembra 1947 o razširjenju veljavnosti ustave, zakonov in drugih pravnih predpisov FLRJ na področje, priključeno k ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije po mirovni pogodbi z Italijo, izdaja Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije naslednji
UKAZ
o razširjenju veljavnosti ustave, zakonov in drugih pravnih predpisov Ljudske republike Slovenije na področje, priključeno po mirovni pogodbi z Italijo k ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije, kolikor pripade to ozemlje Ljudski republiki Sloveniji.
1.	člen
Veljavnost ustave, zakonov, uredb, pravilnikov in vseh drugih pravnih predpisov Ljudske republike Slovenije se razširja na področje, priključeno po mirovni pogodbi z Italijo k ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije, kolikor pripade to ozemlje Ljudski republiki Sloveniji.
2.	člen
Pravni predpisi Ljudske republike Slovenije veljajo na ozemlju, ki pripade Ljudski republiki Sloveniji, od dne priključitve tega področja k ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Pravni predpisi organov ljudske oblasti, ki so bili dani na tem področju, ostanejo v veljavi, kolikor niso v nasprotju z zakoni in drugimi pravnimi predpisi Ljudske republike Slovenije.
3.	člen
Vlada Ljudske republike Slovenije se pooblašča, da izda podrobnejše odredbe za izvršitev tega ukaza, kakor tudi, da odredi, kdaj začnejo teči roki, določeni z zakoni in drugimi pravnimi predpisi.
4.	člen
Ta ukaz velja z dnem objave v Uradnem listu Ljudske republike Slovenije.
, Glavno mesto Ljubljana, dne 18. septembra 1947.
U. št. 36/47.
Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije: za sekretarja podpredsednik	predsednik
Stane Kavčič, 1. r.	Josip Vidmar, 1. r.
Zvezna vlada je za obnovo Istre in Slovenskega Primorja dodelila 750 milijonov dinarjev
Ob novi francoski črti
Beograd, H (Tanjug.) Na predlog maršala Tita je zvezna vlada dodelila prve kredite za obnovo Istre in Slovenskega Primorja.
Kredit za Istro znaša 500 milijonov dinarjev, za Slovensko Primorje pa 250 milijonov dinarjev za tekoče leto.
Ti krediti so dopolnilni krediti že obstoječih kreditov v letošnjih republiških proračunih, ki znašajo za Istro 406 milijonov, za Slovensko Primorje pa 190 milijonov. Hkrati je zvezna vlada zagotovila potrebni gradbeni material in odredila izdelavo podrobnih planov.
Pozdravna brzojavka primorskega ljudstva vladi FLRJ
Velikanska večina primorskega ljudstva je osvobojena. To je oznaka na-šib dni, polnih radosti in nepopisnega veselja, ko smo priključeni k domovini Jugoslaviji in ko prevzemamo nase najlepšo dolžnost, da v bratskem sodelovanju z vsemi njenimi narodi pomagamo pri oblikovanju naše skupne srečne bodočnosti in blogostanja ter pri zvestem čuvanju naše domovine pod vodstvom pravilne politike naše Partije in Fronte.
_Ob tej priliki iz srca pozdravljamo našo zvezno vlado, kovačnico v ognju ljudske volje in ljudskih koristi prekaljenih zakonov, silnega zaščitnika in čuvarja pridobitev Narodno osvobodilne borbe in obljubljamo, da bomo z vsemi_ svojimi močmi bogatili in krepili naše osnovne organe oblasti.
Obljubljamo, da bomo usmerili utripe vse naše dejavnosti k enemu samemu cilju in ta je: delati srčno, z nasmejanim licem, s silno vero v zmago našega dela, delati za to, da spremenimo našo domovino v bogat in srečen vrt.
Obljubljamo, da bomo zvesti mladim, toda herojskim tradicijam naše ljudske oblasti neizprosno vodili boj proti vsem agentom mednarodnega imperializma in naj bi se pojavil kjer koli.^Dobro vemo, da bomo edino tako uspešno zaščitili vse zveste patriote naše domovine pri njihovem požrtvovalnem ustvarjalnem delu za petletni plan, to je za srečo, blagostanje, neodvisnost naše domovine, in stem tudi dokazali, da nismo pozabili onih naših bratov, ki so zaradi protiljudske imperialistične politike dela naših vojnih zaveznikov danes še ločeni od nas.
NAJ 2IVITA VELIKA BORCA PROTIFAŠISTIČNEGA BOJA STALIN IN TITO!
NAJ ŽIVITA BORCA ZA PRIKLJUČITEV JULIJSKE KRAJINE K FLRJ MOLOTOV IN KARDELJ!
NAJ ŽIVI LJUDSKA OBLAST, NAJ-VEČJA PRIDOBITEV NARODNO OSVOBODILNE BORBE IN NJEN VODILNI ORGAN VLADA FLRJ!
NAJ ŽIVI PARTIJA, INICIATOR IN ORGANIZATOR OSVOBODILNE-GA BOJA!
NAJ ŽIVI LJUDSKA FRONTA, TVOREC IN ČUVAR NASE DOMOVINE!
NAJ ŽIVI NASA HEROJSKA ARMADA, JAMSTVO NASE NEODVISNOSTI!
Maršalu Josipu Brozu-Titu, predsedniku vlade FLRJ
Dragi tovariš maršal, vsa naša srca zvesto utripajo za domovino ter so polna brezmejne radosti iu ponosa, ko s priključitvijo ogromne večine Julijske krajine k domovini Jugoslaviji spet doživljamo novo zmago našega osvobodilnega boja, kateremu stojiš na čeln Ti, naš dragi heroj tovariš Tito.
Sprejmi, dragi tovariš maršal, naše ponovne, obljube, da bomo zvesto delali pri izgradnji naše domovine in da se bomo srčno borili, da bo postala poleg Sovjetske zveze FLRJ tako najsrečnejša domovina delovnih množic.
NAJ ŽIVI GENIALNI VODJA JUGOSLOVANSKIH NARODOV, INICIATOR OSVOBODILNEGA BOJA IN PETLETNEGA PLANA MARŠAL TITO!
Tovarišu Edvardu Kardelju, podpredsedniku vlade FLRJ
V	teh zgodovinskih dneh, ko se je uresničila osnovna pravica našega boja, priključitev velike večine ozemlja Julijske krajine k FLRJ, Vas, dragi tov. Kardelj, najiskrenejše pozdravljamo. Od srca smo Vam hvaležni, da ste tako. junaško, zvesto in s polno ljubeznijo do naših narodov in do naše domovine Jugoslavije stali na čelu našega boja za ©čuvanje dragocene svobode. S tem ste nas naučili pravilno ljubiti in pravilno čuvati našo domovino, kakršno si hočejo ustvariti milijoni delovnih množic po svetu, ki je pa trn v peti krvavim mešetarjenj imperialističnih finančnikov.
Tovariš Kardelj, obljubljamo Vam, da. bomo zvesto utrjevali in razvijali pridobitve narodno osvobodilne borbe ter jih budno čuvali.
NAJ ŽIVI HEROJSKI BOREC PROTI IMPERIALIZMU, TOV. EDVARD KARDELJ!
Ministru za zunanje zadeve vlade ZSSR V. M. Molotovu
V	dneh, ko praznujemo priključitev ogromne večine Julijske krajine k FLRJ, Vas pozdravljamo in se Vam iskreno zahvaljujemo za prijateljsko pomoč, ki ste nam jo nudili ne samo v času protifašističnega boja, ampak tudi v dneh, ko se je odločala na mirovnih konferencah naša usoda. Mi vemo, dn imamo v bratski Sovjetski zvezi najboljšega in najzvestejšega prijatelja.
NAJ ŽIVITA VELIKA SINOVA SOVJETSKE ZVEZE GENERALISIM STALIN IN TOV. MOLOTOVI
Z ratifikacijo pariške mirovne pogodbe se je pomaknila meja ljudske republike Slovenije na 120 km širokem prostoru med Mangrtom in Snežnikom za 20 do 50 km proti zahodu. Tudi nova državna meja reze na vseh mestih naše narodno telo. Na severu je ostala v Italiji Kanalska dolina in Beneška Slovenija, na sredini seka nova meja v izumetničenem loku Brda in Gorico od naravnega gospodarskega zaledja, na jugu pa je ostala 5 do 25 km odmaknjena od nove meje celotna slovenska morska obala, ki se vije od Tržiča do Dragonje 90 km daleč, od tod do izliva Mirne pa je novih 30 km hrvatske istrske obale odrezane od Jugoslavije.
Ni prvič in tudi ni drugič, da je bila potegnjena meja po sredi slovenske zemlje. Naš narod naselju-
je sicer majhen, a kaj pomemben evropski prostor. Koroško, Gorenjsko, gornje Posočje in večji del Štajerskega izpolnjujejo grebeni Alp, ki so jedro Srednje Evrope. Tržaški zaliv, ki nas obliva, je središčna in najgloblja zajeda Sredozemskega morja v trup Evrope. Do spodnje Soče sega Furlanska nižina, ki je kot vzhodni pomol velike Padske nižine del Apeninskega polotoka in Italije. Na severovzhodu Slovenije vstopamo v Panonsko nižavje, ki je najzahodnejša predstraža velikih azijskih in vzhodnoevropskih step v osrčju Evrope. Končno izpolnjujejo velik del naše ožje domovine Draške goličave in planote, ki se najbolj uveljavljajo ob zahodni obali Balkanskega polotoka. V pokrajinskem oziru ima torej Slovenija izrazito prehodno lego na robu Italije, Balkana, Srednje Evrope in Sredozemskega morja. Hkrati je naše ozemlje obmejno tudi v narod nostnem oziru. V zahodnem delu Kanalske doline je edina tromeja slovanskega, romanskega in germanskega narodnega ozemlja na svetu. Prav pri Pontebi ob BeR trči slovenski živelj na obmejnega Nemca in Italijana.
Ni čuda, da je po svoji legi tako važno in na vse strani lahko prehodno ozemlje že od najstarejših časov prizorišče važnih dogodkov in medsebojnih trenj. O sledeh prastare kulture govore najdbe pri Nabrežini in sedanja izkopavanja prof. Brodarja v Betalovem pod-molu pri Postojni. Na prastare prometne stike z vzhodom spominja starogrška ravljica o Argonavtih, ki so potovali iz rnega morja po Donavi, Savi in Ljubljanici, nakar so pri ustju Timava dosegli Jadran. V starem veku se je razrastla svetovna rimska država po porazu Ilirov in Keltov na tleh današnje Slovenije, preko katere so šele mogli zagospodovati Rimljani v Podonavju in na Balkanskem polotoku.
V srednjem veku smo se znašli Slovenci trikrat kot predstraža Evrope pred navali barbarskih azijskih narodov. V 8. stoletju smo odbili napade Obrov v zavezništvu z Bavarci. To zvezo pa smo drago plačali. Zašli smo pod nemški vpliv in polagoma pod nemško nadoblast, nasilno smo izgubili vero svojih očetov in sprejeli krščanstvo, velik del naše domovine je bil ponemčen. V 9. in 10. veku je bila naša zemlja bojišče Evrope proti Madžarom, ki so nam narodno odtujili plodno nižavje med Prekmurjem in Blatnim jezerom. Končno so prodrli iz Azije še Turki, ki so v 15., 16. in 17. stoletju neusmiljeno pustošili naša polja in domačije.
Kako pa je Evropa, ki smo ji ko1 prva predstraža branili kulturne vred-noteffired barbarsko poplavo, postopala z nami? V srednjem v,eku smo morali tlačaniti raznim tujim posvetnim in cerkvenim gosposkam; gospodovali so nam Celjani, Habsburžani, oglejski patrijarbi, solnograški nadškofje in še dolga vrsta slične gospode. V novejšem in najnovejšem času pa smo postali plen tujih evropskih imperialistov. Prvi se je na naših tleh zasidral Napoleon, ki je vsevprek zarezal črte po slovenski zemlji-Ob Soči je potegnil mejo med svojo francosko Ilirijo in Italijo, počez slovenske Koroške in na južnem robu Štajerske pa je šla črta, ki je delila avstrijski in francoski imperij. Leta 1866. se je P0' lastila Italija kljub vojaškemu porazu Beneške Slovenije. Zadnjih 20 let pa se
se počez slovenskega ozemlja nove mej® kar vsipale. Tako je bil leta 1915 ped' pisan londonski dogovor, ki je obeta* Italiji kot protiuslugo za vstop v prv0 svetovno vojno vso Istro in Slovensko Primorje. Na mirovni konferenci v Ver-saju je leta 1920 predložil Američan Wilson svojo črto, ki je šla po reki Raši v vzhodni Istri ter zahodno od Postojne, Idrije in Cerknega. To njegovo črto J® popravil Anglež Lloyd George v naso škodo tako. da je prisodil Italiji premogovnik v Raši. Kako so pač čudna P0fl zahodnih imperialistov! Ista Amerika, k* je bila leta 1920 za to, dn dobimo Raj’0; nam jo je po svojem predlogu na pariški konferenci odtegovala, nasprotno pa nat*1 jo je zdaj Anglija od vsega početka Prl' sojala. No, obveljal ni takrat ne angl®" ški, ne ameriški predlog, sledila ,ie ®e vse hujša rapalska meja.
Kako so imperialisti barantali za našo zemljo v zadnjih letih, nam je še pre' živo v spominu. Razmejitev fašistične Ha; lije in Hitlerjeve Nemčije pri Ljubljan* je napovedovala našo narodno smrt. K° se je ves narod dvignil v zadnji obupn* boj proti okupatorjem in jih je pregna* s svoje zemlje, so se pojavile nove za preke. Postavila se je nova modra Morganova črta med cono A in B, nato Pa je sledil pariški diktat, ki je v glavnem osvojil francoski predlog nove razmejitve Jugoslavije.
Kot tolikokrat v preteklosti je Sl°' venija tudi danes na meji dveh svetov-Nima pa več vloge mrtve straže, temveč • je postala sama preživa straža v borb* prekaljene, gospodarsko in družbeno na' prednejše vzhodne Evrope napram kap*-talističnemu zahodu, ki Je v počasne*^, zatonu. Zato nas danes preveva veh* optimizem in so z Zupančičem več ne izprašujemo v strahu
O, kaj bo z vami, vi mejniki štirje,
Celovec. Maribor, Gorica, Trst?
Celovec je danes ne le zatočišče narodnih izdajalcev, ampak hkrati du'*?v’ no središče prebujenega koroškega S'?' venca, ki pogumno bije boj za svoj® pravdo. Maribor, v zadnji vojni najb0** porušeno slovensko mesto, je že fR,cehl zrastlo iz razvalin in je danes bolj kdaj koli industrijsko in kulturno sr, " šče našega Podravja. Velika osuševalna dela ob Goriškem Lijaku so prva nap0' ved bodoče nove slovenske Gorice. Trst pa je prizorišče najtesnejše povezav® italijanskega in slovenskega delovn®Pa ljudstva proti nakanam izkoriščevalsa® kapitalistične gospode.
Dr. R. Savnik. , , delegat gimnazije v Postojni-
••••••••••••■•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
••••••••••••••
Hočemo, da ves svet izve, da Jugoslavija, ki se je borila, ne zahteva nič drugega, kakor to, da bodo njeni narodi, sinovi njene krvi, v okviru njenih meja. To je njena pravica !
______________________________________________TITO
Veliki dnevi priključitve pol milijona naših narodov k dragi matični deželi — to je uspeh modre, odločne, principielne politike tovarišev Tita in Kardelja.
Pqntebax
Brnica
Vila-! iantina
T0LMEČ
'Kuže
^ 2864
Pušja vas
£> KOBARID
J>v. Lucija
1622' Cerkno
(VIDKM)
A8i2^^Kanal A Čepovano
oLokve
IDRLA
Trnovo
Rovt e o
ii27f%Hotedršicao
lOOVSilM	^
o Col
Dornberj
643*
Lajnar
Razdrlo
^ M Mirami
ieiana
Bazovica
koper«
Novi Grad
Baderna
Ob priključitvi Primorske k Jugoslaviji
Podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj, neustrašeni in dosledni borec za pravice ljudstva Julijske krajine.
Zunanji minister ZSSR Vjačeslav Molotov, ki je na pariški konferenci dosledno branil pravice primorskega ljudstva.
Ob festivalu na Lnaku
»Vedeli smo, da se vrnete, verjemite ni, dragi moji,< je s cvetjem in z zastavo v rokah planila iz gruče vaščanov sredi noči v Kojskem med prihajajoče borce Jugoslovanske armade dobra partizanska mama in enega izmed borcev objela okoli vratu. »Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi,* je dejal v Šempetru predsednik vlade LRS tovariš Miha Marinko. Po dolgem dveletnem trpljenju so veseli in srečni ter nasmejani prišli v naše vasi naši stari dobri znanci, junaki slavne Jugoslovanske armade. Kakor da se je z njihovim prihodom razlilo im-Ijenje preko umetno zgrajenega nasipa demarkacijske črte in pljusknilo na ono stran, tako je zaživela vsa osvobojena Primorska. Smeh je ožaril lica, ki so še včeraj bila modrikasta od udarcev policijskih banditov, ogenj radosti je zažarel v očeh, ki so solzna sledila trganju zastav in brezsrčnemu zapiranju in celo pobijanju, ki je sledilo vedno le edini krivdi, ki so jo bili sposobni zagrešiti ljudje tam onkraj in ta je bila, da so ljubili svojo domovino Jugoslavijo.
Priključitev Slovenskega Primorja k domovini Titovi Jugoslaviji je nekaj velikega. V tem trenutku so se strnila zvesta srca ogromne večine Slovenskega Primorja v enoten ustvarjalen utrip, kakor na mah so se zdrobile umetne nteje, bloki, ki so jih tako zvesto čuvali kot svojo največjo umetnino agenti mednarodnega imperializma, bivši fašisti civilni policisti in ZVU.
Kar nehote se človeku vsili spomin na nekaj dni nazaj, na leto dni nazaj in še več, ko je ta kos, majčken košček slovenske zemlje, bil razsekan in živel dve popolnoma različni življenji. Tam onkraj je zavezniška vojaška uprava napela vse sile, da bi ohranila star sistem fašističnega nasilja nad slovenskim ljudstvom. Sla je celo preko trupel najboljših patriotov, skušajoč delati umazane kupčije z našo grudo in z našimi ljudmi.
O	miru so govorili, pa so zverinsko pobili mater v Skednju, ker je branila zastavo svoje domovine pred zločinci, ker je vedela, da je to simbol svobode, pobili so delavce v Pulju, ker so branili pred roparji stroje lastne domovine, ubijali so in pustili ubijali vse vprek. Farizejsko so govorili ljudje okrog ZVU o miru, istočasno pa je pod streli iz njihovih pušk tekla kri poštenih patriotov v Trstu, Gorici, Tržiču, Pulju in drugod. Predolga bi bila zgodovina dni, ki so jih preživeli ljudje v coni A v času dveh let nazaj. V šole, ki so jih osnovali partizani, je ZVU pripeljala belogardiste z zločincem Barago na čelu, na oblast guvernerje, ki so preganjali s hujskanjem ljudi z rodne grude in jih gnali v bedo, nad vsem tem pa je ležala ves čas senca »krvavega blagoslova fašista Margotlija«, ki je pod stražo bajonetov in v varstvu brzostrelk prišel med naše ljudi, kakor da hoče osvežiti svojo obljubo, ki jo je dal fašistu Mussoliniju: »Jaz bom še nadalje molil za gotovo zmago fašistične Italije.«
Vsemu temu pa je bilo s priključitvijo konec. Za to zmagoslavje svojega zvestega boja pa pripravljajo ljudje Slovenskega Primorja festival na Lijaku. Zakaj na Lijaku? Tostran demarkacijske črte, kjer je ljudstvo obdržalo svojo oblast, tostran so namreč dale zdrave ustvarjalne sile delovnega ljudstva silen delaven utrip življenju. Obnovile so se tovarne, ceste, mnoga naselja in vsi mostovi. Mladina je formirala brigade. To mladino si videl v Brčko-Banoviči, na cesti Ljubijana-Vrhnika, na progi Ljub-Ijana-Borovnica, na progi Šamac-Sarajevo, na cesti Celje-St Peter, na cesti v Nemški Rut, na Vojskem, Oepovanu, Lokvah, Gabrovici, Pregarjah in drugod, dokler se ni lotila največjega in najbolj smelega dela doslej, to je obveznosti, da s svojimi silami regulira Lijak. S temi svojimi delovnimi akcijami je mladina odločno pregazila nezaupanje s strani malodušnih, zariplo inlrigiranje po prižnicah in spovednicah in dokazala svojo veliko vero v pravično rešitev priključitve, saj se je lollia regulacije Lijaka, katerega dobršen del je bil pred kratkim na teritoriju cone A pod ZVU, ki ni kazala nobene volje, da izda kakršno koli dovoljenje za regulacijska dela.
Zakaj ne bi potem praznovali našega velikega dne lam, kjer se v delu, znoju in naporu ne pripravljajo le ogromne površine nove rodne zemlje, ampak se tudi kuje nov, mlad rod, zvest svoji domovini, ob katerem se razbija vsa reakcionarna hujskaška gonja proti Titovi Jugoslaviji. V lej delavnici novih ljudi pripravlja Primorska svoj veliki festival, ki bo pokazal, kako se je pri nas kalilo jeklo. Samo neprecenljiva zvestoba primorskega ljudstva Osvobodilni fronti, samo nepopustljiva borba proti sovražnikom ljudstva in odločna pomoč bralske SZ je mogla roditi osvoboditev tega ljudstva. Danes, ko znova divjajo fašistični banditi onstran naših meja nad še ne-osvobojenimi brati, vse primorsko ljudstvo obljublja, da bo delalo, zvesto delalo pri ustvarjanju petletnega plana, da bo pomagalo spremeniti našo državo v cvetoč, bogat vrt, tako da bo poleg ostalih demokratičnih množic v svetu tudi delovno ljudstvo Italije videlo, kaj lahko ustvarjajo svobodni ljudje in kam pelje^ pot narode, ki puste fašističnim hordam, da ogrožajo življenje narodov in mir v svetu
Taka pozdravlja Primorska svojo domovino: srečna, nasmejana, vendar pa delovna, saj že prve dni kuje načrte za bodoče delo, za svoje bodoče borbe pri utrjevanju naše domovine, Titove Jugo-
Primorska je doživela najlepši, veliki dan svoje zgodovine. Dan velikega zadoščenja za vse prestano. Dan pojočega veselja, ker so se uresničile želje njenega prebivalstva. Dan zmage njenega boja. Za vedno se je združila s Slovenijo in torej z Jugoslavijo.
Če dobro preudarimo, se je zgodilo nekaj zeld naravnega, nekaj, kar bi moralo biti samo po sebi umljivo. Primorska se je združila s svojim naravnim zaledjem, od katerega je bila dolgo časa proti vsem zakonom narave ločena, od katerega so jo bili njeni sovražniki nasilno odtujili. Njeno slovensko prebivalstvo je zopet postalo polnopravni člen naše slovenske družine, s tem pa tudi polnopravni člen naše jugoslovanske skupnosti, naše na bratstvu zgrajene Jugoslavije. In vendar se je moralo prebivalstvo naše slovenske Primorske dolga desetletja boriti, da se je ta nad vse naravna združitev izvršila. Zategadelj naše primorsko prebivalstvo ne praznuje te dni le svoje združitve s svojo ožjo slovensko in s svojo veliko jugoslovansko družino, marveč praznuje tudi veliki dan svoje zmage, veliki dan zmage svojega junaškega boja. Ne smemo namreč pozabiti, da se sovražniki našega primorskega prebivalstva niso zadovoljili s tem, da so ga nasilno ločili od njegove naravne družine, od njegove naravne skupnosti, marveč so tudi hoteli to protinaravno ločitev ovekovečiti in so delali na vseh popri-ščih z vsemi silaim in nakanami, da bi tako uaravno in logično združitev preprečili.
Ni se jim posrečilo. Zmagala je pravična stvar. Zmagalo je ljudstvo. Zmagalo je ljudstvo tudi to pot, kakor zmaga vsakikrat, če se za svoje pravice bori.
Vendarle se je sovražniku posrečilo, da je manjši, sicer pa važen del naše Primorske odrezal od njenega naravnega zaledja. Gorica, Kanalska dolina in Beneška Slovenija ostanejo začasno izven meja naše Slovenije in Jugoslavije. Ni pa nobenega dvoma, in ga tudi ne more biti, da bo tudi ta krivica le začasna, kajti tudi proti tej krivici se bomo borili in je komaj treba povedati, da bomo tudi v tem boju zmagali.
Dejstvo, da ostaneta Trst in Gorica izven naših meja, to dejstvo greni prekipevajočo čašo našega veselja in zadoščenja, Kljub temu je naše veselje razumljivo veliko Veliko zato, ker se združujemo z našo Slovenijo, ker postajamo enakopravni in ponosni državljani mogočne Titove Jugoslavije. Pa tudi zato, ker se v njem izraža uspeh, zmaga našega dolgotrajnega srditega boja.
Za ta veliki in radostni dan se ima zahvaliti primorsko ljudstvo svojemu vztrajnemu boju, svoji ljubezni do domovine, svojemu velikemu naprednemu patriotizmu. Obenem pa tudi ogromni pomoči vseh narodov Jugoslavije in narodov Sovjetske zveze. Ne gre pozabiti, da je primorsko ljudstvo zmagalo v tem boju zato, ker se je naslonilo na najnaprednejše demokratične sile. Toliko časa, dokler primorsko ljudstvo ni naslonilo svojega boja na najnaprednejše demokratične sile, tudi zmagati ni moglo. Nedemokratični voditelji narodnega giba-
nja in boja primorskega ljudstva v stari Avstriji so se naslanjali na avstrijsko reakcijo in so se z njo vred borili proti naprednim demokratičnim silam. Zategadelj tudi proti interesom primorskega ljudstva vsem njegovim privicam, katere je bilo mogoče uresničiti le z zmago demokratičnih načel, le z zmago gibanja najdemokratičnejših sil. Po prvi svetovni vojni je primorsko ljudstvo upalo, da ga bo rešila tedaj nastajajoča in nastala Jugoslavija, ki je bila v rokah najreakcionarnejših protiljudskih sil. Te reakcionarne sile stare Jugoslavije se niso borile za pravice primorskega ljudstva in so z rapalsko mirovno pogodbo 12. novembra 1920 izročile vso Primorsko in del Notranjske v žrelo italijanskemu imperializmu. Šele od tedaj naprej se je osleparjeno primorsko ljudstvo začelo naslanjati na najdemokratičnejše sile. Zavedlo se je, Ja je njegov boj v bistvu boj za demokracijo in da more uresničiti svoje pravice le v okviru zmage načel najnaprednejše in dosledne demokracije. Ta zdrava zavest, to zdravo prepričanje ga je spravilo v vrste komunističnega gibanja in ostalih naprednih sil. Ta zdrava zavest mu je vlila prepričanje, da ga ne more rešiti ne Jugoslavija Karadjordjevi-čev. ne Jugoslavija Nedičev ali Mihailovičev, ne Slovenija Rupnikov in njegovih belogardističnih pajdašev, marveč, da mu utegne nuditi silno pomoč v boju le najnaprednejše gibanje narodov Jugoslavije, le boj ljudstva Jugoslavije za svoje pravice, le tak boj, ki bo s svojo zmago izgnal iz Jugoslavije okupatorje in vso reakcijo in ustanovil ljudsko oblast. Zato se je primorsko ljudstvo ob vsem začet-
ku druge svetovne vojne, zlasti še, ko je Nemčija napadla Jugoslavijo, pridružilo Osvobodilni fronti Slovenije in Ljudski fronti Jugoslavije. Pridružilo se je partizanskemu gibanju pod vodstvom maršala Tita in se v nadaljnjem borilo v vrstah nove jugoslovanske vojske. Z zmago Ljudske fronte je zmagalo tudi ono. Potrebno je v teh dneh velikega veselja poudariti, da zmaga primorskega ljudstva 1945 in sedanja zmaga sta zmaga slovenske Osvobodilne fronte in jugoslovanske Ljudske fronte, da je to zmaga bratstva in enotnosti slovenskega in jugoslovanskega ljudstva v boju proti reakciji in za najvišje človečanske pravice, da je to ena sama zmaga enotnega, med seboj trdno strnjenega ljudstva. Brez zmage osvobodilnega boja v Jugoslaviji pod umnim vodstvom Komunistične partije ne bi bilo niti sedanje zmage primorskega ljudstva. Še več: brez zmage Sovjetske zveze v boju proti fašističnim tolpam, brez ogromne pomoči Sovjetske zveze ne bi bilo nobene zmpge demokratičnih sil, nobene zmage demokratičnih načel. Če na to danes pozabljajo tisti, ki imajo interes na to pozabljati in ki si mislijo, da jim je Sovjetska zveza odveč, ne bomo pozabili te velike sovjetske pomoči mi, ki vemo, da brez močne Sovjetske zveze ne bi mogli obstajati niti mi kot svobodno in samostojno ljudstvo v naši svobodni, samostojni ljudski Jugoslaviji. In ne pozabimo, da prav tako, kakor je bila naša zmaga odvisna od zmage najnaprednejših demokratičnih sil, tako je tudi naš nadaljnji razvoj odvisen od nadaljnjih zmag najnaprednejše demokracije pri nas in drugod.
Ta resnica nam nalaga tudi velike dolžnosti. Te dolžnosti pa niso male. Velike so. Naša Jugoslavija, s katero bomo odslej delili usodo in s katero se za večne čase združujemo, nam ne obljubuje dolarskega bogastva. Bogastvo si bomo zgradili sami brez dolarske pomoči, s katero bi nas radi zasužnjili. Zgradili si ga bomo s svojim pridnim delom.
Naša Jugoslavija je ljudska in mi bomo to ljudsko, torej našo oblast ščitili in utrjevali.
Naša ljudska oblast uvaja načrtno gospodarstvo in mi bomo skupaj z ostalim delovnim ljudstvom Jugoslavije to načrtno gospodarstvo gradili, ker je to potrebno naši ljudski oblasti, torej nam.
Po načelih načrtnega gospodarstva izvršuje ljudska oblast Jugoslavije svoj prvi petletni načrt. Mi bomo skupaj z ostalimi ljudmi Jugoslavije ta petletni načrt dan za dnem disciplinirano uresničevali, ker hočemo temu načrtu doprinesti največ, kar moremo.
Naša Jugoslavija mora biti silna na-pram zunanjim sovražnikom. Zato bomo negovali, jačali našo jugoslovansko vojsko, zaščitnico naših meja in našega notranjega miru.
Naša Jugoslavija mora biti na znotraj trdna, krepka, enotna. Zato bomo to enotnost ščitili in utrjevali ter pomagali naši notranji upravi v boju proti vsem, ki bi hoteli to enotnost rušiti, ki bi hoteli našo ljudsko oblast in našo ljudsko državo od znotraj krhati.
Naša Jugoslavija mora biti samostojna, napredna. Zato bomo gradili in širili našo industrijo, povečavah industrijsko in poljedelsko produkcijo, da,bi imeli doma vse, kar je mogoče doma pridelati in producirati.
S temi nameni podaja te dni primorsko ljudstvo svojo delovno roko v pozdrav svojim bratom v Jugoslaviji, s katerimi bo odslej skupaj živelo, delalo in se veselilo. S temi nameni podaja svojo delovno roko vsem slovanskim bratom, katerim obljublja, da bo utrjevalo slovansko bratstvo, to mogočno fronto naj-naprednejš demokracije, to mogočno fronto, ki danes načeluje gibanju za najvišje ideale človeštva. Obenem pa obljublja vsem demokratičnim silam tega sveta, da bo ostalo zvesto svoji bojevni tradiciji ind a seb o v mejah Jugoslavije pod umnim vodstvom tovariša Tita in njegovih sotrudnikov, med katere spada predvsem naš Edvard Kardelj, kakor do sedaj vztrajno in vdano borilo za zmago demokracije, za zmago delovnega ljudstva, za zmago svobode in napredka proti .eakciji.
Smrt fašizmu in neofašizmu po vsem svetu!
Svoboda in mir vsem narodom tega svetat
Ivan Regent
Dr. Anton Melik
Slovensko Primorje in Istra sta se vključila v svobodno jugoslovansko državno skupnost
Ozemlje FLRJ se je povečalo za 7.362 kvadratnih kilometrov, število prebivalstva pa za 500.000
Slovensko Primorje se je z ostalim osvobojenim ozemljem ob Jadranu vrnilo v skupno življenje z nami svobodnimi Slovenci in Jugoslovani. Osvobojen je za-padni del Slovenske zemlje, oni del, ki so ga hoteli tuji imperailisti kar na hitro izbrisati iz žive narodne skupnosti.
Toda trpkosti ne moremo zamolčati niti ob tej priliki veselja in zmagoslavja: robni deli slovenske zemlje so ostali ne-osvobojeni, a velik del je organiziran izven skupnosti z nami vsemi, v Samostojno tržaško ozemlje, ki vključuje tudi vas slovenski delež na jadranski morski obali. To je grenka kaplja v teh slovesnih dneh, toda — prenesli smo že marsikaj in vendar so ostale naše oči uprte v bodočnost, bodro, pogumno, samozavestno. Naše junaške partizanske vojske so osvobodile vso slovensko zemljo, prav vso, tja do našega morja v Tržaškem zalivu in tja do spodnje Soče ter do Furlanske nižine ob Beneškoslovenskih gorah. V naših srcih je ostala svetla podoba te čudovite epopeje^ ko so naše zmagovite brigade vrgle sovražnika s slovenske zemlje, ko so prodrle do zadnjega skrajnega roba in ji prinesle svobodo po tolikem trpljenju. Ta svetla podoba osvobojene primorske zemlje v naših srcih ni bledela in ne bo zbledela; tako močna je in tako globoko se je vtisnila, da v
skega nekako 46%, a slovenskega okrog-so 54% celotnega ozemlja. Toda ako vzamemo v primerjavo prebivalstvo, se nam pokaže znatno drugačna slika: Na slovenskem ozemlju Primorja prebiva le okrog 200.000 ljudi, a na hrvatskem okoli 300.000, potemtakem v razmerju 40% na-pram 60%. Osvobojeno slovensko Primorje je tedaj po arealu večje, a po številu prebivalcev manjše od hrvatskega Primorja. V osvobojenem slovenskem Primorju znaša gostota naseljenosti 50 ljudi na kvadratni kilometer, a v osvobojenem hrvatskem Primorju 88 ljudi na kvadratni kilometer.
Navedene številke gotovo niso in ne morejo biti tako natančne in na drobno, zanesljive, da bi mogli trditi, da jih bodoče natančno štetje ne bo še popravljalo ter predrugačilo. Toda eno lahko rečemo za trdno: razmerje pokažejo v pravi luči in v teh bistvenih potezah se slika ne bo spremenila.
Vzroki tej raznolikosti so zelo preprosti in že na prvi pogled vidni; ko se nam pokažejo, nam obenem razodenejo nekatere temeljno važne poteze v gospodarski strukturi in v celotnem značaju osvobojenega ozemlja. Stvar je v kratkem ta-le: V hrvatsko Primorje so vključena domala vsa tamkajšnja mesta, ki predstavljajo dosedanja gospodarska, uprav-
Pazin v Istri.
njej izginejo vse francoske in druge črte, ki so jih tuji imperialisti potegnili med dragimi našimi vasmi in mesti v sončnem Primorju.
S priključkom slovenskega in hrvatskega Primorja se ozemlje Jugoslavije poveča za 7362 kvadratnih kilometrov, tako da bo odslej merilo 256.588 kv. lun. V Samostojno tržaško ozemlje bo organizirano površje 717 kv. km z okrog 350 tisoč prebivalci. Preostali del slovenskega in hrvatskega Primorja pa ostane v sklopu Italije.
Slovensko in hrvatsko Primorje, ki ga mirovna pogodba priključuje Jugoslaviji, je imelo v razdobju zadnjega avstrijskega štetja v letu 1910 545.000 prebivalcev. Toda odtlej se je zelo mnogo ljudi izselilo, saj jih je fašistični režim gnal z doma, po svetu, bodisi v bližnjo Jugoslavijo ali čez morje v daljne dežele. Strašno trpljenje in nacifašistično divjanje za časa narodno osvobodilne borbe je prizadelo Primorju silne žrtve in nešteti domovi žalujejo za svojimi dragimi. Število prebivalstva se je spričo vsega tega zelo zmanjšalo in računati moremo, da znaša množina vseh ljudi na ozemlju, ki ga sedaj priključujemo, nekako okrog 500 tisoč. Fašistični režim sistematično ni pripuščal ugodnega gospodarskega razvoja slovenskemu in nrvatskemu ozemlju, saj mu je bilo samo po godu, da se Slovani odseljujejo.
Zelo so poučni naslednji podatki: V Slovenskem in Hrvatskem Primorju, ki se sedaj vrača, v skupno življenje z nami v Jugoslaviji, je s Slovenci naseljenih ne-kako3963 km’ ter s Hrvati nekako 3398 kv. kilometrov. To se pravi, da je hrvat-
na, politična in kulturna središča. Vrača se Zadar v skupnost z ostalo Dalmacijo, od katere je bil protinaravno odtrgan pred skoraj tridesetimi leti, podobno kot je odtrgana danes slovenska Gorica. Vrača se Reka k prirodno-gospodarski enoti Kvarnerskega zaliva, katere glavni funkcijski organ je po svojem položaju in po vsej stari od narave nakazani go-spodarsko-prometni vlogi. Ogromna pridobite^ je v dejstvu, da je ves veliki Kvarnerski zaliv združen v upravnopoli-tično enoto, pa da bo mogel s tem imeti in izvrševati enotno gospodarsko funkcijo, za kakršno ga usposablja izvrstna razporejenost ob velikem, ustrezno zaokroženem zatoku severnega Jadranskega morja. Za tujski promet ugodno, pred burjo močno zavarovano obrežje ob Vo-loskem, Opatiji ter Lovranu, ki je zelo gosto naseljeno, bo moglo zopet v polni meri vršiti svojo vlogo, saj ostane naslonjeno na reško-sušaško pristaniško mesto, svojega najbližjega in najtrdnejšega opornika. Veliki premogovniki ob Raši, ki so dali osnovo za krepko zgostitev prebivalstva, so naslonjeni na morje v zahodnem Kvarnem in bodo mogli odslej oddajati svoj dragoceni premog gospodarstvu v vsem kvarnerskem področju pa ga poživiti in okrepiti za nove ekonomske razmahe v skupnosti Jugoslavije. In končno se vrača Pulj v enoto našega jugoslovanskega Primorja, Pulj s svojo nekdaj tako svojevrstno vo-jaško-industrijsko preteklostjo. Kakor koli se bo v bodoče razvijalo gospodarstvo Pulja, vedno bo ostal privlačno središče južne Istre, večje mesto, ki bo moglo nuditi deželi obilo gospodarsko in
J»111" •	»'	• m’ • ■ ■ • •	f
kulturno pomembnega. Nedvomno ga bodo že v bližnji bodočnosti s posebno novo železnico ob Učki navezali neposredno na Reko. Tudi sedanja Istra je ohranila svoje staro privlačno središče v Pazinu, prav tako kakor je tudi v juž-nozapadni Istri tako Rovinj kakor Poreč ostal v organični enoti s svojo kmetsko okolico; v teh celotah se vračajo v svobodno Jugoslavijo. Da zaključimo: Hrvatskem Primorju so ostale upravne, gospodarske, prometne in kulturne enote neokrnjene in neoškodovane, pa se kot celote vključujejo v svobodno domovino.
Ko se veselimo osvoboditve Slovenskega Primorja, ne moremo in ne smemo mimo grenke ugotovitve, ki se nam razodeva ob prvem pogledu: Slovensko Primorje se vrača okrnjeno, se vrača hudo prizadeto po absurdnih mejah. Iz naše organične celote je iztrgan Trst pa organiziran po volji zapadnih »zaveznikov« v posebno samostojno ozemlje. Toda v Trstu so Slovenci, Hrvati in demokratični Italijani v tovariškem zavezništvu bodro na delu, da svoje politično in gospodarsko udejstvovanje uskladijo v orga-ničnem sodelovanju z nami vsemi, z vso Jugoslavijo. Ne dvomimo, da bo mogoče, dasi po tem -ovinku, obnoviti tudi tu organično gospodarsko, kulturno in politično enotnost preko nenaravnih vsiljenih mejà. — Toda pri Gorici je stvar še bolj absurdna. Gorica je zares iztrgana iz okoliškega ozemlja, kateremu pripada po naravi, iz ozemlja, ki jo je sploh ustvarilo kot svoje skupno, po prirodi odkazano gospodarsko in upravno ter kulturno središče. In ker sta nam iztrgani ti dve vodilni mesti, nam je ostala pretežno kmetska okolica, kjer je obljudenost manjša, kjer se gospodarstvo ni krepkeje koncentriralo in spričo tega ni moglo postati privlačno za večjo zgostitev prebivalstva. Ostala so v slovenskem Primorju le manjša krajevna središča, manjša mesteca ali trgi, kakor je Tolmin v Gorah, Ajdovščina v Vipavski dolini, Postojna za Krasom na Pivki, Idrija s svojim docela svojevrstnim rudarskim značajem ter še nekaj manj znatnih nevaških središč. •
Kakor nas okrnjenost primorske Slovenije boli, v obup nas ne žene. Nasprotno, bodri nas in vzpodbuja v nadaljnje povečanje energije, na delo za obnovo navkljub oviram, ki nam jih je na-mrežil tuj imperializem. Pred nas postavlja nalogo, da zgradimo novo Gorico, da jo postavimo ob staro, s silo iztrgano Gorico, v prostoru med Solkanom ter Šempetrom. Tako kot potrebujemo novo Gorico, potrebujemo središčni in raz-potni kraj tam, kjer se stikata Vipavska in Soška dolina, in kamor težijo tudi Brici iz svojih sadjerejskih in vinorodnih vasi. Potrebujemo jo takoj v začetku, da nudimo okolici upravno središče in politično ter kulturno oporišče, a obenem tudi jedro nove gospodarsko-industrijske koncentracije. Naš petletni gospodarski plan usmerja predelovanje vrtnarskega, sadjarskega in podobnega pridelka; morebiti je okolica Gorice kakor nalašč, da začnemo s temi industrijskimi uveljavljanji. Zakaj za industrializacijo bo okolica Gorice prav dobro usposobljena. Soška dolina bo z električno energijo imenitno založena. Od Bovca mimo Kobarida in Plavi se vrstijo hi-drocentrale, nekatere že popolnoma zgrajene, druge napol, tretje še v načrtu. Na Sočo se bo moglo nasloniti precej industrije, a Nova Gorica bo privlačna tako za Soško dolino kot za Brda in nič manj za prostrano in gosto obljudeno Vipavsko dolino. •
Vipava in Brda, to sta dve pokrajini, ki spadata med najlepše kose slovenske zemlje. Njihovo izvrstno vino, zgodnje sadje, vipavske češnje in briške češplje, kdo na Slovenskem jih ne pozna! Kdo ne pozna obenem vipavske in briške zgodnje zelenjave, neštetih tamkajšnjih vrtnarskih, umetnij. Z njimi bodo zalagali Brici in Vipavci osrednja slovenska področja; saj v tem ne more tekmovati z njimi nobena druga slovenska pokrajina. Toda prometne zveze jim moramo nuditi, kakor se spodobi. »Zavezniki« .so nam okrnili neposredno železniško zvezo preko Opčin. Zgraditi bo treba novo pro-

go, ki nas bo vezala neposredno. Od Ajdovščine navzgor mimo Vipave na Razdrto bo šlo težko; prestrmo je tam, prehud klanec na tako kratko razdaljo. Nemara se bo treba odločiti za novo že-letnico od Štanjela mimo Senožeč ali tam v bližini neposredno na Po-stojno, če nam ne bo zadostovala za prvo silo kratka bližnjica pri Sežani, Velik del prometa bodo morale prevzeti ceste ter ga opravljati s pomočjo tovornih avtomobilov.
Ostalo Slovensko Primorje je pretežno poljedelska in živinorejska pokrajina v običajnem smislu. Planinsko gospodarstvo imajo v Gorah, v naslonitvi na Soško dolino. Tam se zdaj vrača v normalo planinsko pastirsko življenje. Sočani in Trentarji spet pasejo svojo živino po zgornji Komni, na katero je bil že od nekdaj iz doline ob Soči' lažji dostop nego iz Bohinja. Borovci bodo mogli iz Doline zopet doseči svojo planino na prisojnih straneh Prisanka, ki bo s tem prišel spet do svojega starodavnega prisojnega imena. V spodnjih Bohinjskih gorah in nad Bačo ne bo treba več paziti, da bi živina s planine ne zašla čez raz-vodne prevale, da bi je ne bilo treba z mukami iskati okrog karabinjerjev po
da je ob strani in v pomoč prebiva' ■ a. ki samo od poljedelstva ter živinoreje pač ni moglo živeti, tem bolj, ko kmetijstvo še ni bilo mehanizirano in modernizirano. V Gorah nam bo kazalo obnoviti zlasti ovčerejo, za katero so strme zahodne Julijske Alpe kot nalašč, medtem ko je za govedo v dolgi zimi težavno pripraviti dovolj krme.
Slovensko Primorje ni brez rud. Saj je svetovno znana Idrija s svojim rudnikom živega srebra, ki ga bomo znali ceniti in ga primerno vključiti v celotno gospodarstvo. Veliki rudnik cinka in svinca ob Rablju je ostal tik onstran naše nove državne meje, kar bo neprijetno prizadelo obmejne prebivalce v Logu in tam okrog. Dva premogovnika imamo v Primorju na slovenskih tleh; oba sta sicer majhna, prvi pri Divači ob Vremah, daje boljši premog, ki so ga do sedaj največ porabljali v Trstu, drugi, ki je dajal le lignit, je pri Ilirski Bistrici.
Še neko veliko bogastvo ima Slovensko Primorje, bogastvo, ki je proslavilo našo domovino daleč po svetu. To je Postojna s svojo jamo, to je ves bližnji Kras s svojimi podzemskimi lepotami, Škocjanske jame in doli ob Raku med Pftstojno, Planino ter Cerknico, Malograj-
Pulj, ki je bil še pred kratkim žarišče fašističnih provokacij.
Tolminu, kakor se je v hudih letih med obema vojnama le prevečkrat zgodilo. Skratka: Julijske Alpe bodo spet enota za človeka, česar se bodo razveselili nič manj od pastirjev in kmetov tudi naši izletniki ter turisti. Srednje in zgornje Posočje ima obilo drobnih poljedelskih in živinorejskih pridelkov, ki jih bodo naglo postavili na trge. Nabavne in prodajne zadruge bodo imele pri tem važno nalogo in zelo odgovorno vlogo, d®čim-prej uredijo gospodarski promet ter doslej ločena področja sklenejo v ustrezne gospodarske organizme skupnega obsega. Najbližji večji kraj industrijskega značaja bodo zdaj zgornjemu in srednjemu Posočju Jesenice; mogle bodo konsumirati zelo mnogo tega, kar proizvaja tamkajšnja kmetijstvo. Toda Nova Gorica, mesto naše kljubovalne energije, bo ostala posebno za srednje Posočje in za stranska področja vedno najbolj privlačno naselje.
Veliko bogastvo Slovenskega Primorja je v lesu. Prostrani gozdovi pokrivajo zelo široka področja, posebno na Javorniku in na planotah okrog Snežnika, kjer so največji sklenjeni gozdovi slovenske zemlje. Zelo veliki gozdovi so nadalje na Trnovski planoti ter na Hrušici, po višavah okrog Idrije, ob Bači ter v Julijskih Alpah. Saj so ravno ti gozdovi vabili osvajače z Apeninskega polotoka; mnogo lesa so odvlekli od nas v času svojega gospostva. Zdaj nam bodo ti gozdovi dobrodošla osnova za lesno industrializacijo, ki se bo mogla najbolj s pridom nasloniti na Reško in Vipavsko dolino, na Pivko ter na doline ob srednji ter zgornji Soči.
Industrije je sedaj malo v Slovenskem Primorju. Izdelovanje cementa je ostalo po Italijanih ob srednji Soči pri Plaveh, nekaj industrije je v Reški dolini,
v Ajdovščini in vokolici Gorice in «ploh po Vipavi, kjer so od nekdaj doma tudi spretni rokodelci in obrtniki, čevljarji, mizarji, zidarji itd. Raztegnili bomo v Primorje načrtno gospodarsto ter ustvarili tudi tu na osnovi elektrifikacije novo industrijo, ki je deželi nujno potrebna,
ske jame nad Planino, jame ob ponikvah Reke pri Divači in končno posebno tra-, dicionalno znana Predjama. Vse to je čudoviti podzemski svet, ki ga nemara vendarle še premalo cenimo in ki se po vrednosti, gospodarsko vzeto, kosa z marsikako »udo. Daleč po svetu je že dolgo časa znan ta podzemski svet, a še bolj na široko bo šel o njem sloves, ako opravimo tu tiste naloge, ki smo si jih postavili, da še z novimi odkritji in podzemskimi zvezami odpremo nova čudesa zunanjemu svetu, domačemu in inozemskemu.
Ne pozabimo tudi, da nudi Posočje vsemu Primorju najbližjo pot do osvežujočega gorskega področja v Julijskih Alpah. Za trdno moremo računati, da bodo Tržačani začeli zahajat^ v naše Alpe, posebno v Bohinj, na Komno, Pokljuko ter Jelovico. Saj so vsi ti kraji zanje zlahka in hitro dostopni. V teh smereh se bodo brez dvoma razvili zelo živahni prometni stiki. Oživiti pa moramo tudi prometne stike neposredno med Posočjem ter Posavjem. Doslej ni nobene prečne železniške zveze od črte Jesenice— Bohinj—Tolmin na severu pa do črte Postojna—Šempeter—Divača na jugu. Prej ali slej moramo prometno razgibati ta prostor, pa bodi da zgradimo železnico od Podbrda po predoru do Sorice ter skozi Železnike na Škofjo Loko, kar bi pomenilo obenem za Bohinj bližnjico do Ljubljane, ali da jo speljemo mimo Idrije do Logatca ali Vrhnike ali Loke ali še kako drugače.
Primorje se vključuj e v domovino. Veže se v politično, gospodarsko in kulturno enoto Jugoslavije. Mlade prebujene sile ljudske države bodo vključile njegove produktivne moči in vrednote v veliki skupni organizem družbe naših narodov ter ga naslonile na nepremagljiv0 celoto svobodnega prerojenega slovan* skega sveta.
Z dosedanjimi delovnimi uspehi se Primorska vključuje
v petletni plan
Ustvarili smo vrednost 675 milijonov 463.266 lir
Obnova porušenih hiš na Cesti pri Ajdovščini.
lastno streho vsem, ki so jo v narodno osvobodilni vojni izgubili — to je bila naša prva in največja dolžnost.
Z lastno iznajdljivostjo emo začeli reševati vprašanje obnove in pokazalo se je, da smo uspeli v celoti. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je kritični tre*-nutek prekoračen, in da nas ' bo letošnja zima našla dobro pripravljene. Za nami je veličastno delo. Poleg hiš so popravljene številne ceste, popravljeni in na novo zgrajeni vodovodi in napajališča.
V letu 1946 je bilo izvršenega prostovoljnega dela v vrednosti 67 milijonov 167.000 lir. Resnično, ljudstvo se ni pomišljalo nuditi vso svojo pomoč, podan je bil dokaz požrtvovalnosti in zaupanja Osvobodilni fronti. In če pomislimo dalje, tedaj spoznamo, da drugače biti ne more. Pomagamo si v prvi vrsti sami. V delu naših rok in zdravega uma je naša bodočnost. Sama svoboda bi bila nepopolna, če ne bi vztrajali na položajih, če ne bi poprijeli za delo. Zapravili bi jo kaj kmalu, in zaman bi bile žrtve vseh tistih, ki danes stojijo na mrtvi straž] in je iz. njihove krvi zrasla svoboda.
V coni B so obnavlfaBi, gradili ceste, svobodno vol ^ svojo ljudsko oblast, krep li gospodarsko moč svobodne države
9 °bnovi in o delu je bilo že precej ^pisanega. Naše primorsko ljudstvo je letih obnove posvetilo vse svoje sile ^izgradnjo domovine in lahko s po-j°som pokažemo vsemu svetu, da je na-• delovno ljudstvo na poti obnove svo-L zemlje stopalo od zmage do zmage, novemu pozivu je kot v odmev odgo-Lp a vsa Primorska, ki se je spreme-j a v ogromno delovno mravljišče. Og-tojine materialne rane, ki nam jih je pala vojna in uničujoči fašizem se ce-'1°- Stotisočj rok hite v odločnem tek-"Javalnem poletu, da bi izgradili domo-in jo povedli na pot blagostanja. rez izjeme — možje, žene, frontaši, ^ladinci, celo najmlajši in zdaj pionir-l** kakor tudi starčki So se posvetili *vetlemu klicu obnove. Delalo se je prav , Vs°d, gradilo hiše, gospodarska po-s|°Pja, šole, prosvetne domove, elektrar-®ei ceste, vodovode, Sušilnice, opekarne, Opajališča in še drugo.
Uspehi, ki jih dosegajo številna podjetja, ki prepričljivo označujejo zavest in rodoljubje našega delavstva, so naravnost veličastni na eni strani, na drugi stran pa kažejo jasno pot vsem ostalim delavcem, kako se dela. kako se izkušnje izkoriščajo za dvig produkcije. Strani zgodovine, ki jih v tem obdobju z delom, požrtvovalnostjo in nesebičnostjo pišejo naše delovne množice, bodo ostale velike, svetle strani v dobi našega razvoja, ožarjale bodo pot, po kateri stopa naš človek v spodbudo vsem zanamcem, ki bodo gradili na temeljih, ki smo jih postavili, da bodo ustvarili domovino največjega blagostanja in sreče. In .ko se bomo ozirali čez leta nazaj, na ta naš delovni polet, ki bo pričal o visoki moralni naprednosti nas samih, tedaj bomo ponovno in ponosno izjavili, kot to ponosno izjavljamo na slehernem koraku — vodi nas Osvobodilna fronta, ustvariteljica nove svobodne domovine.
^ Ustno iznajdljivostjo smo pričeli reševati vprašanje obnove
,, V nekaj številkah ugotavljamo, ka-I en obseg je zavzela naša obnova In gradnja. Predvsem je bila izvršena ®“Pova stanovanjskih in gospodarskih «slopij. Popolnoma razumljivo je to, **1 smo vsi občutili ob prvem dihu svo-
bode, da je naš dom občutno prizadet, da so ponekod cele vasi popolnoma porušene, da jih je mnogo na pol porušenih in razdejanih in da skoraj ni vasi, kjer bi se ne poznal bes fašistov. Naša naloga je bila torej izgraditi domačijo in
Na noriškem Liiaku
Naš petletni plan predvideva izsušitev 400.000 ha površine in petletni plan v okviru naše republike 20.000 [ hektarov površine, med tem tudi Goriški Lijak. Izvršitev te naloge je prevzela na III. kongresu LMS mladina Slovenije. Izsušitev Goriškega Lijaka pomeni izsušiti 5% zemljišča od celotnega plana.
Predpriprave za regulacijo Goriškega '■'jaka so se pričele že 20. maja, ko so frišli na mesto strokovnjaki in nekaj Nadincev, ki so začeli z merjenji. Stro-fOVnjaki so izmerili, da je potrebno iz-
l°Pati 35.000 kub. metrov raznega mandala. Za tlakovanje struge je potrebno rr*praviti 9000 kub. metrov kamenja, ker bila že takrat predvidena regulacija Vse do Vipave, to je v daljavi 8 km. Naj-fl.ei pa bi zregulirali strugo od izvira Jj'iaka pa do bloka, ki loči cono B od A, j uPaj približno 3.5 km. Za ta del regu-,tcije je bilo potrebno pripraviti 4000 metrov kamenja za tlakovanje.
Ko so bila vsa merjenja gotova, je ”ispela 15. junija na Lijak prva mladin-delovna brigada »Antona Šibelje -! ?‘ienke«, ki jo je poslal goriški okraj,
I	j Pričela so se prva resnejša dela. Kma-.'i Za to brigado so prišle še tri druge: vrečka Kosovela«, študentska »Peš! Ra-JRa.« in »Jožeta Planinca«, ki se je vr-z Mladinske proge.
Od 15. junija do danes se je na Lijaku **vrstilo 11 mladinskih delovnih brigad oholi 2000 mladinci in mladinkami. Poleg mladinskih delovnih brigad pa i? Prišli pomagat pri regulaciji tudi pressici okoliških vasi, predvsem oni iz One A. Do sedaj so že organizirali 11 ^srniških nedelj, v katerih so se raz-»Stile pri delu sledeče vasi:	Solkan,
,6rr>pas, Stara gora, Gradišče, delavci i.9l!e Rizzatto iz Ajdovščine, Renče, Oze-jjanr Miren, Bukovica, Zalošče, Vogrsko, .°toče, Visoko, Volčja draga, Preserje in /sctine in desetine drugih bodisi iz cone . ' bodisi iz cone B Ni jim šlo toliko Sradi fizičnega dela, temveč zato, da so shazali in dokazali vsem tistim, ki so jSfetarili z mejami Slovenske Primorske, .* spadajo edinole v svobodno Jugosla-'lo. Zato so opravili na Lijaku dela v i rcdnosti 1,631.183 jugolir. j - V začetku tega meseca pa iè prispela j A Goriški Lijak zvezna mladinska de-.0vna brigada »Bratstva in edinstva«, ki i ^ formirana na Mladinski progi in h at e ri so zastopane vse narodnosti Ju-«Sslavije, poleg tega pa še 2 Poljaka,
2	Slovaka, 1 Madžar, 1 Albanec. Že dne 8. t. m. je ta brigada pričela z delom in v prvih šestih dneh izkopala, premetala in nabila v, nasip precejšnje število ku-bikov zemlje in vsak kubik je pomenil udarec reakciji.
Toda tudi ta brigada ni prišla samo regulirat Lijak. Prišla je, da se bo seznanila z borbo primorskega ljudstva, da se bo seznanila z njihovimi običaji in kraji na Primorskem. Pokazala in prikazala pa bo primorskemu ljudstvu običaje v njihovih republikah. V ta namen bo brigada prvenstveno hodila med ljudstvo, prirejala kulturne prireditve, na katerih bo pokazala narodna kola in noše.
Pred nekaj dnevi so padle stare meje med cono A in cono B. Ljudstvo je dočakalo dolgo zaželeni dan — priključitev k Jugoslaviji. Ni se samo ljudstvo veselilo tega dogodka, tudi brigade je zajel val navdušenja in veselja. Čim več hočejo dati primorskemu ljudstvu, čim več obnoviti. Pod zavezniško upravo se v coni A ni obnavljalo, zato pa bodo sedaj tem bolj pohiteli. Struga Lijaka, ki je v grobem končana vse do bivšega bloka v dolžini 3,5 km, se bo nadaljevala, takoj bodo pričeli z deli naprej v bivšo cono A. Še pet kilometrov je potrebno regulirati, da Goriški Lijak ne bo več namakal in poplavljal ogromnega šempaškega polja. Še letos bodo zregulirali okoli 2 km.
Končni uspeh vseh delovnih mladinskih brigad in prebivalstva okoliških vasi, ki so pomagali pri regulaciji, je naslednji:
izkopali zemlje	.	.	.	38.018 m*
planirali so ...	*	.	14.133 ms
očistili so terena < . 26.016 ma izkopali kamenja	,	,	,	1.805	m3
narezali ruše .	<	•	•	12.712	mJ
položili ruše .	.	.	•	3.897	m3
tlakovali struge	.	.	.	375	m3
prenesli kamenja	.	.	.	262	m3
Delo mladinskih delovnih brigad in
okoliškega prebivalstva bo najlepši dar ob priliki slovesnega praznovanja priključitve Julijske krajine in Istre k Jugoslaviji na Lijaku, ki bo Jo nedeljo. Na festivalu bomo pokazali, da se veselimo z vsemi jugoslovanskimi narodi, da je zopet primorsko ljudstvo svobodno v svoji domovini. Pokazali pa bomo še vnaprej z delom in povezavo z onim ljudstvom, ki niso dočakali te sreče, da bi bili priključeni in združeni s svojimi brati v Jugoslaviji, da se naša borba ne bo končala prej, dokler tudi oni ne dosežejo te yelike sreče.	Baloh Lenart.
Obnovljena domovina bo najlepši spomenik naše dobe
Milijonske številke so sorazmerne našemu delu in naporu. Dokazali smo, kako si zamišljamo naš razvoj in bodoče življenje, kako hočemo živeti v Jugoslaviji. Ne moti nas, da je pred nami še veliko nalog in še veliko dela. Saj smo vedeli sami. trezno smo premislili svoj korak in danes, ko objavljamo stvarne uspehe našega dela, ugotavljamo, da smo sprejeli v izpolnitev take naloge, kateirim smo bili kos in smo jih častno rešili v dobrp nam vsem. Podeželje, ki je bilo občutno prizadeto, dobiva popolnoma drugo lice. Hiše so zrasle kot gobe, še lepše in še bolj prostorne. V ljudi je prešla volja ustvarjanja in delovne borbenosti. V tem smislu gledamo v bodočnost, kjer bodo ruševine živele samo še v spornimi na velike dni, ko se je reševala čast našega primorskega ljudstva, bodočnost vseh jugoslovanskih narodov in svobodoljubnih' narodov vsega sveta. Obnovljena domovina, prerojena do korenine bo največji spomenik naše dobe. Tu se pričenja pot, ki bo svobodnim jugoslovanskim narodom kazala široka obzorja, ki.jih je mogoče doseči tedaj, kadar ljudstvo samo zavestno vodi svojo usodo v svet enakosti, bratstva in svobode, kjer izgine vsako izkoriščanje in sleherna sebičnost.
CM osvoboditve do priključitve smo napravili
V okraju Tolmin so zgradili na novo 23 stanovanjskih poslopij, delno pa 16. Gospodarskih poslopij so zgradili 20 novih, obnoviti 6. Skupna vrednost znaša 10 milijonov 210.986 lir, a s prostovoljnim delom pa so prispevali 6 milijonov 974.474 lir. Letos gradijo 20 novih stanovanjskih poslopij in 9 gospodarskih poslopij; dočim bodo delno obnovili 41 stanovanjskih in 51 gospodarskih poslopij. Dosedanja vrednost izvršenega dela znaša 8 milijonov 470.414 lir; vrednost prostovoljnega dela pa znaša 2 milijona 620.206. Elektrificirali so 16 vasi, z lastnimi sredstvi, kar predstavlja vrednost 3 milijone 609.000 lir. Tudi obnova in gradnja cest je silno napredovala. Zgrajena je bila nova cesta Koritnica—Nemški rut, dolga 1843 kilometrov — vrednost 10 milijonov lir. S prostovoljnim delom so prispevali h gradnji te ceste 1 milijon lir. Obnovili | so cesto Slap—Planota, nadalje Sv. Lu-j cija—Lon in cesto v Zavlaznik. Skupna 1 vrednost izvršenih del na teh cestah zna-I ša 1 milijon 243.586 lir. a s prostovoljnim delom pa so prispevali v vrednosti
205.000	lir. Skrb za naš« šolsko mladino se odraža v tem, da so obnovili 14 šolskih poslopij. Vrednost tega dela je 1 milijon 264.300 Lir. Na,.raznih krajih so obnovili 3 mostove. V letu 1945 pa so popolnoma ali pa vsaj delno obnovili 162 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, kar predstavlja vrednost 6 milijonov 900.000/ lir skupno s prostovoljnim delom.
Okraj Sežana: Kakor povsod, so se tudi tu posvetili predvsem obnovi podeželja. Obnovili so 158 jtoslopij (stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij), kar znaša vrednost 37 milijonov 248.950 lir. Na celotnem cestnem omrežju je bilo obnovljenih 5 mostov v vrednosti 14 milijonov 900.000 lir. Šol je bilo obnovljenih in popravljenih 27, popravili so vodovod v Loki in zgradili novega v Markovščini. Vrednost teh del znaša 4 milijone 500.000 lir. Skupna vrednost vsega dela od osvoboditve pa do danes v tem okraju znaša 95 milijonov 594.950 lir, dočim predstavlja delo, ki smo ga izvršili s prostovoljnim delom vrednost 76 milijonov 620.350 lir. Tema dvema okrajema sledijo postojnski, v katerem je bilo izvršenih del v skupni vrednosti za 81,300.000 lir; idrijski, koder so obnovili in na novo zgradili 419 stanovanjskih in gospodarskih poslopij ter šol, popravili mostove in obnovili ceste v skupni vrednosti 75,539.000 lir. Okraj Ilirska Bistrica je pokazal silno delavnost in požrtvovalnost. Obnovil; so 1234 zgradb, tako stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in šol, kar znaša 294 milijonov 911.000 lir.
S priključitvijo, ki jo danes proslavljamo, se naše sile 'jačajo in gremo v Jugoslavijo, v našo domovino, deželo dela in borbe na gospodarskem področju pri izvajanju petletnega plana. Zmagovali bomo, vedno, kot smo doslej, kajti vodi nas"1 naš Tito, naša Osvobodilna fronta in iniciator borbe proti imperializmu Komunistična partija.
V zgodovini slovenskega naroda delamo prvič zase. Naše geslo je »Vse za izvedbo plana, vse za popolno osvoboditev delovnega ljudstva.«
Tako v coni B,
koder si je ljudstvo samo vladalo in delalo res za skupno korist, čeprav moramo priznati, da so bile težave in ovire zaradi modre črte in rapallskih blokov, ki so ovirali predvsem uspešnejši razvoj gospodarstva — carina, druga valuta itd. Vendar spričo teh dejstev je opravljeno delo toliko več vredno in ljudstvo Slovenskega Primorja danes zre s ponosom nazaj in stopa z vedrim čelom novim nalogam nasproti.
V coni A {e bila pregamana ljudska oblassf civilna policija je zapirala, pretepavala in pobijala borce za pravice delovnega ljudstva
V »Primorskem dnevniku« čitamo:
»Aretacije v Brdih so se nadaljevale.«
»Zastoj tržaške industrije.«
»Sramota dvajsetega stoletja,« — ko so morali potovati delavci iz Boršta in iz Ricmanj vsak dan v Trst v živinskih vagonih na delo.
»Civilna policija uničuje gozdove.« — Kamion št. Z 5201322 je vozil mlade
»Preteklo je že 25 dni, a delavci ▼ breginskih gozdovih niso prejeli niti plače. Namestnik delovodje je ponudil delavcem le 50% plače.«
»V septembru 1947 so odpustili v ladjedelnicah v Tržiču 500 delavcev.«
»Teroristi v Tržiču delujejo neovirano — policija molči.«
smrekice, ki so jih nakradli civilni policisti v gozdu tov. Milkoviča Justa iz Gropade.	<
»Vojaki razbijajo stekla na oknih.«
»Policija zabranila nogometne tekme.«
»Aretacija komenskega učitelja.«
»Iz Pulja so izvažali stroje in oplenili vso industrijo.«
»Policijske oblasti so odvzele obrtno dovolilnico Jožefu Zdravljiču iz Klodišča zaradi tega, ker mu je sin Marjan pisal pismo iz Jugoslavije in v katerem so našli dosti »propagandnega« materiala za Jugoslavijo.«
»Policija je vdrla na prosvetno prireditev v Svetem pri Komnu in z'ahtevala, da se javijo oni, ki so nastopili na odru z raznimi govori, in jih odpeljala neznano kam.«
Tako je moralo delovno ljudstvo dnevno prestajati nova preganjanja in nasilja fašističnih tolp, katerim so po-' magali vojaki ZVU in civilna policija Namesto mirnega in ustvarjajočega življenja, so bili vedno v skrbeh in bojazni za življenje. Toda naše ljudstvo je žilavo, borbeno in nepopustljivo v borbi za pra-I vično stvar.
Sedaj bomo lahko skupno z narodi Jugoslavije vložili vse svoje sile v izpolnitev nalog petletnega plana za dosego resničnega blagostanja in srečo vseh naših delovnih ljudi.
►C><^<>Oc^<S>cC»<X>cOgOliOBOtOiO.OHOfOOC>0’<XXX>00<VO-g>-<^

LIJAK - SIMBOL BORBE IN DELA
Teh nekaj kvadratnih kilometrov »veta ob potoku Lijak, ki izvira med Stirimi stenami pod Trnovskim vrhom, se zliva po ravnini med vasmi Ozeljan, Ajševica in Vogersko, pretvarja v močvirje lepo polje ob svojih bregovih in se izliva v reko Vipavo, se ne pojavlja v zgodovini primorskega in vsega slovenskega ljudstva prvič danes, ko se na tem koščku naše zemlje zgrinjajo deset in stotisoči Primorcev in ostalih Slovencev, da v največji radosti pozdravijo tako trdo priborjeno priključitev Primorske svoji celoti — Jugoslaviji. Ime Lijak tudi ni bilo novo' tedaj, ko so se pred nekaj meseci ob njem zbrale brigade mladih delavcev, da z regulacijo njegovih bregov izsušijo močvirje in ustvarijo rodo-
vitno polje. Lijak je bil pomemben že od vsega početka narodno-osvobodilne borbe na Primorskem. Prav po tem polju so se križale tajne stezice prvih naših partizanov in aktivistov. V zgodnji pomladi 1942 je na poti v Loke pri Lijaku padel v borbi s fašističnimi zalezovalci tovariša Saša, komisar prve partizanske edinice na Goriškem. Še istega leta v mesecu novembru se je v Trjaku, majhnem gozdiču med Vogerskim in Šempasom v bližini Lijaka vnela prva večja bitka na Goriškem med partizani in italijansko fašistično vojsko. Sodelovalo je na sovražnikovi strani okrog 20.000 vo- ! jakov. Padlo je 62 sovražnikov in dva | partizana iz Ozeljana:	tov. Igor - Ivan
Špacapan, komisar bataljona »Simona j Gregorčiča« in eden izmed prvih slovenskih partizanov, ter drugi tovariš iz Oze- I Ijana. tudi partizan, od začetka 1942. Spomladi 1943 je na cesti, ki pelje iz Volčje drage v Ozeljan, padel tovariš Radovan, hrabri komandir relejne slanice št. 11 iz Ozeljana. Istega leta so tam v bližini obesili kurirja iste stanice tov. Romana iz Lok, potem ko so vsega razmrcvarili. V prvi nemški ofenzivi septembra 1943 je ob Lijaku med Ajševico in Trjakom padlo nad 100 partizanov, ki so se umikali z goriške fronte šele tedaj, ko so jih Nemci popolnoma obkolili.
Našteli smo nekaj izmed žrtev, ki so padle na tem koščku primorske zemlje. Toda kot na malokaterem drugem koščku naše zemlje, kjer so padale žrtve za svobodo primorskega ljudstva in vsega človeštva, so bile prav tukaj partizanske žrtve maščevane. Prav na tem polju, ki je italijanski vojski služilo tudi kot letališče, je ob polomu fašistične Italije sep-
tembra 1943 sovražnik položil pred partizanske edinice desettisoče pušk, na stotine strojnic in drugega orožja ter poražen in ponižan prosil, naj ga puste preko Soče. Veliko je bilo zadoščenje in in veselje ob tem pogledu na sovražnika, ki je do zadnjega tako krut in nasilen, tako ponižno prosil dovoljenja za povratek v svojo domovino. Če bi takrat vprašali po vrsti vsakega izmed njih, čigava je Primorska in kam spadata Gorica in Trst, bi vsak brez pomisleka in prepričan izjavil, da so oni tukaj na tuji zemlji. Želeli so domov, tja daleč pteko Soče — v Italijo.
Takrat ni nihče na Primorskem mislil, da se bodo še kdaj pojavile sile, ki bodo osporavale priključitev vse Primorske
Jugoslaviji. Nihče ni mislil, da se za bodrilnimi pozivi takratnih zaveznikov na borbo proti okupatorju skriva tolika podlost in zloba, ki po zmagi ne bo pri znala slovenskemu narodu te osnovne pravice, italijanskemu delu prebivalstva Juljiske Krajine pa pravice do samoodločbe.
Ponovno so hoteli deliti, rezati v živo narodno telo, trgati na kose slovensko
zemljo. Pošten človek ne vidi vseh spletk sovražnikov svobode narodov, ne opazi požrešnega žrela reakcije in imperializma. Dve leti po zmagi in po osvoboditvi z lastnimi silami in z Jugoslovansko Ar-mijo se je nadaljevala borba zato, da bi se Primorska z Gorico in Trstom priključila Jugoslaviji. Dve leti so ljudske množice Primorske — Slovenci, Italijani in Furlani — dokazovale svetu, da hočejo priključitev k Jugoslaviji. V tej borbi nas bo podpirala jugoslovanska vlada v imenu vseh jugoslovanskih narodov, narodi Sovjetske zveze in vse demokratične sile sveta, priznavajoč našo pravico do pripadnosti k Jugoslaviji.
Imperialisti — bivši zavezniki — pa so pogazili vsa načela Atlantske listine o samoodločbi narodov.
Toda kljub temu je po zaslugi Jugoslavije in Sovjetske zveze, zlasti pa po zaslugi primorskega ljudstva samega, večji del Primorske priključen k Jugoslaviji. Toda ostala so še mesta in mnoge vasi, katerim se Jugoslavija ni odrekla in do katerih ima pravico.
Na ozemlju pri Lijaku, o katerem smo prej govorili, so do danes stale čete an-glo-ameriške vojske. Čuvale so vsiljeno tako imenovano Morganovo črto, preko katere so se morali umakniti pred grožnjo nove vojne osvoboditelji vse Primorske in ozemlja zapadno od nje tja do Čedada, Tarčenta in Trbiža. Danes je Morganova črta izbrisana in osvobojena je vsa Soška dolina, Brda, del Krasa in Goriške. Vriskajo srca osvobojenih Primorcev, ko so po dolgih stoletjih prvič dejansko svobodni, združeni v skupni domovini Jugoslaviji.
Osvobojeno primorsko ljudstvo se pripravlja na izgradnjo svoje domovine, na obnovo požganih vasi, na izgradnjo in utrditev ljudske oblasti. Lijak, kjer je padlo toliko najboljših sinov primorskega ljudstva, ne bo več prizor krutosti podivjanega sovražnika in zatiralca. Danes mu pridne roke delavcev, kmetov in delovne inteligence določajo tek in urejajo trugo. Polja, ki jih je močila kri borcev a svobodo slovenskega ljudstva, bodo odila kruh za domačine. Onim odstran meje pa kličemo: Vztrajajte, kajti tudi vi boste deležni naše sreče! Naša borba se ne bo nehala, dokler ne bodo vsi Slovenci združeni v svoji domovini.
Julij Beltram.
Gradnja ceste y Nemški Rut.
Mladina pripravlja pesek.
Mladina Primorske se ie odzvala TJovemu pozivu
»Mladina, naj bo to leto še bolj množičnih delovnih poletov mlado generacije Jugoslavije...«
TITO
Borbenost mladine Slovenskega Primorja ni bila nič manjša v letih »bnove 1946 in v letu 1947, ko je z velikim delovnim poletom pristopila k reševanju gospodarskih nalog pri obnovi domovine in ko je pričela prva i izvajanjem petletnega plana, od borbenosti, ki jo je pokazala v času narodno osvobodilne liorbe.
Pdziv maršala Tita leta 1943 in ob novem letu 1947 je bil poziv mladim borcem, ki so sledili svojemu velikemu in najboljšemu učitelju s tem, da so se odzvali za delo pri velikih akcijah, tako pri obnovi kot pri novogradnjah. V letu obnove 1946 je, s Pri-
morske bilo na progi Brčko—Banoviči 2358 mladincev in mladink, od katerih je bilo 61 udarnikov, to je junakov dela in mojstrov, ki so s s vet jo požrtvovalnostjo dokazali, da so sposobni boriti se tudi na gospodarskem polju, kadar gre za to, da se popolnoma osvobodimo izkoriščevalskega imperializma.
Pri gradnji ceste in proge Borovnica—Preserje se jo udeležilo 99 mladincev in mladink, v Čepovanu in Lokvah 420, pri gradnji železniškega mostu v Prestranku pa 96. Celotna udeležba mladine Slovenskega Primorja je bila v tem letu 2993.
»Leto 1947 naj bo leto novih zmag v obnovi in izgradnji!« Na ta poziv je odgovorila .mladina s tem, da je bilo do konca ' avgusta tega leta pri gradnjah udeleženih 2670 mladincev in mladink, in sicer 2004 na progi Šamuc

Tudi primorska mladina sodeluje pri gradnji proge Samac—Sarajevo
Pionirji pokrivajo hišo.
—Sarajevo, od katerih je bilo udarnikov 246, na cesti St, Peter—Celje 139, na Lijaku 301 in na drugih novogradnjah pa 226. S tem je mladina dokazala in potrdila svojo priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji; priključitev, za katero je šla v borbo takrat, ko so na Primorskem izkopali puške.
Danes pa, ko se tudi dejansko združuje s svojo matično domovino Ljudsko republiko Jugoslavijo, obljublja vsa mladina Slovenskega Primorja, da bo vložila ves svoj trud in s podvojenimi silami pristopila k izvajanju petletnega plana, s čimer bo vodila tako kot vedno uspešno borbo proti tistim našim sovražnikom, ki bi nas hoteli še naprej izkoriščati.
Za mladino Slovenskega Primorja pomeni priključitev nadaljevanje borbe za osvobojenje Trsta in Gorice, za osvobojen je vseli tistih, ki so ostali še izven meja Titove Jugoslavije. Njeno geslo je in ostane; »Tujega nočemo, svojega ne damo!«
Razvoj naše težke industrije
Naša vlada nalaga našemu gospodarstvu nalogo, naj z izpolnitvijo petletnega plana ustvari materialno bazo za dvig življenjskega standarda vseh naših narodov. To pomeni, da mora naše gospodarstvo nuditi slehernemu delovnemu človeku več dobrin vseh vrst, da bi pa to mogla, mora v velikem obsegu povečati proizvodnjo.
Povečanje proizvodnje je mogoče samo z novimi proizvodnimi sredstvi, to je z novimi stroji, novimi tovarnami itd. Da bi bilo mogoče narediti te stroje in zgraditi tovarne, so potrebne tovarne strojev, to je tovarne za nove stroje, potrebne so velike količne železa, jekla, bakra, svinca, cinka, aluminija in druge-gega materiala —• potrebna je težka industrija.
Zato torej naš petletni plan postavlja težišče začetka naše graditve na težko industrijo. V petih letih je treba ustvariti močno bazo našega nadaljnjega gospodarskega razvoja in zagotoviti odpravo absolutne odvisnosti od tujine, ki zdaj obstaja.
Podlaga težke industrije je železarstvo, ki mora zagotoviti našemu gospodarstvu dovoljne količine železa in jekla. Železarstvo je bilo najslabše razviti del gospodarstva stare Jugoslavije, tako da je manjkal osnovni pogoj gospodarske samostojnosti.
Proizvodnja železne rude je bila v stari Jugoslaviji precejšnja ter je znašala leta 1928 450.000 ton, leta 1939 pa 613.000 ton.
Največji del te rude so izvažali v tujino (v posameznih letih tudi po 500.000 ton) Izvažali so jo predvsem na Madžarsko in Češkoslovaško.
Proizvodnja surovega železa je bila nezadostna, njeno naraščanje pa zelo počasno. Tik pred prvo imperialistično vojno je znašala ta proizvodnja 57.380 ton, tik pred drugo vojno (1939) je pa narasla na 101.400 ton. Torej v 25 letih ni doseglo povečanje niti 100%, zdaj pa petletni plan nalaga nalogo, naj se v petih letih doseže petkratno povečanje, in sicer do leta 1951 doseže proizvodnja
550.000	ton surovega železa.
To je ena najtežjih, toda hkrati tudi najpomembnejših nalog našega petletnega plana. Zgraditev plavžev in topilnic ni le zelo draga, temveč terja tudi mnogo časa, materiala in strokovnega znanja. Zaradi tega bo lahko novi metalurški kombinat, ki je zamišljen v dolini reke Bosne, gotov šele ob koncu petletke. Toda razen topilnic so potrebne tudi jeklarne in valjarne. Na ta način bodo zagotovljene potrebe valjarn, tako da bodo tudi one lahko izpolnile svojo nalogo, to je povečale proizvodnjo na 570.000 ton. Tako bo naša država dobila potrebno pločevino, profile, žico, tračnice itd. Razen tega bodo naše valjarne lahko začele izdelovati celo vrsto novih izdelkov, zaradi katerih smo zdaj odvisni od tujine in ki so največjega pomena za gospodarsko delavnost. Sem spadajo predvsem posebne cevi (tako imenovane brez-šivne cevi), ki so potrebne za izdelovanje in vzdrževanje parnih kotlov.
Nadalje morajo naše valjarne začeti izdelovati bandaže za železniška kolesa, zakaj zdaj, ko bandaž sploh ne izdelujemo v naši državi, je vsako popravilo ali izdelava vsake posamezne naše lokomotive, vagona ali tramvaja odvisna od tujine.
Pomembne so naloge, ki jih petletni plan nalaga sektorju tako imenovane barvne metalurgije. Barvna metalurgija mora zagotoviti naši državi potrebne količine bakra, svinca, cinka, aluminija itd. Njeni izdelki so neorhodno potrebna podlaga elektrifikacije, bogastvo naše države glede nekaterih teh rud (svinec, aluminij) pa ustvarjata izvrstne pogoje za izvoz.
To je bilo zlasti priljubljeno področje tujega kapitala, ki si je tu naplenil velikanske dobičke ter izvažal našo rudo v svoje tovarne.
Zaloge rude v Boru nisej zelo velike.
Ta rudnik je že tako izropan, da je treba z rezervami previdno gospodariti. Zato tudi plan ne določa prekoračenja predvojne proizvodnje, temveč samo njeno ohranitev na 40.000 ton.
V tem večji meri pa plan določa kvalitetne spremembe. Proizvodnja elek-trolitičnega (požlahtnjenega) bakra se mora povečati od 12.000 na 36.000 ton, razen tega je pa treba rekonstruirati naprave, tako da se bodo izkoristili odpadni žvepleni plini ter pridobilo letno okrog 10.000 ton žvepla. Tujega kapitala, ki je ropal Bor in izžemal nezaslišane profite, ni dovolj zanimala ta rekonstrukcija ter je puščal pline neizkoriščene, tako da so uničili vse rastlinstvo v okolici.
Stara Jugoslavija je proizvajala precej svinčenih in cinkovih rud. Ta proizvodnja se je gibala med 700 in 800 tisoč ton letno, medtem ko je bila proizvodnja svinca in cinka majhna, kakor kažejo naslednji podatki:
leto	svinec	cink
1934	9.800	4.370
1936	5.800	2.200
1937	4.036	5.012
1939	11.000	,	4.918
plan 1951	65.000	20.000
tričnih kablov, presežki svinca pa bod določeni za izvoz.	,	.
Prav tako bo napravil petletni Plan konec politiki stare Jugoslavije, ki je vazala boksit po 169 din tona in kupo_ vala aluminij po 20.000 din tona. Izvrstni pogoji, ki jih nudijo naša boksitna po |a in vodne sile, bodo izkoriščeni za 5^zv°^ pomembne aluminijske industrije, f^a a način bo proizvodnja aluminija poras a na 13.000 ton do leta 1951.
Razvoj železarstva in barvne metalur gije bo zagotovil dovolj materiala za po trebe strojne industrije, to je ia tovarne za proizvodnjo novih tovarn. Ta P1,01?" vodna panoga je bila v stari Jugoslaviji prav tako zanemarjena kakor železar stvo. Zato je bilo treba plačati tujini vsako leto 300—500 milijonov din za uvoz strojev in prometnih sredstev.
V strojni industriji je treba predvsem zagotoviti proizvodnjo orodnih strojev m tako omogočiti, da se iz naših tovarn pošlje velik del naprav za razširitev tovarn ali za nove tovarne, za lokomotive, vagone, kamione, traktorje, kmetijske stroje, naše ladjedelnice, razne “ j v, niče in druge obrate. Proizvodnja orodni strojev je temeljni kamen za zgraditev ne le vse strojne industrije, temveč tu
vseh vrst delavnic za vzdrževanje trans portnih sredstev, kmetijskih, rudarski in drugih delavnic kakor tudi mnogi drugih naprav v zvezi z obrambno močjo naše države.	.
Ta proizvodnja v stari Jugoslaviji 1 bila samo v enem obratu v Zagrebu. Zmogljivost proizvodnje se je g'ba a okrog 40 strojev letno. Petletni plan oo loča povečanje na 3000 strojev, to je za 75-krat.	, ...
Proizvodnja orodnih strojev mora bi visoko kvalitetna, zakaj najprej raor^Tll-imeti dobre orodne stroje, da bomo la ko imeli dobre lokomotive, avtomobile^ traktorje, ladje itd. Zato je ta proizvo
nja vedno vzporedna z razvojem ve
likih
mest, ki lahko zagotovijo večji izbor iz vrstnih kadrov.
Naše nove tovarne orodnih stroje bodo v Beogradu, Zagrebu in Saraievu. Dela za tovarno v Zagrebu se razvijaj okrog jedra stare tovarne (»Prvomajsk tovarna orodnih strojev«) že od lani. a tovarna bo izdelovala v serijah lažje nor
malne tipe stružnic, skobeljnikov, bius! nikov, vertikalnih in radialnih vrtalni strojev, kovaških kladiv, polavtomato
in drugo.	,...
Zdaj začenjajo pri Beogradu gradi ^ novo tovarno najtežjih strojev. Ta tovar na bo imela poseben pomen za naso državo.	. .
Tretjo tovarno orodnih strojev dolo plan v Sarajevu. Ta dela se bodo za čela nekoliko pozneje med petletni planom.	..
Dalje mora naša kovinarska industrij^
začeti proizvodnjo parnih kotlov in do seči do leta 1951. 4800 m’ grelne površine. Sem niso vračunani ladijski por” kotli, ki jih bodo izdelovali v ladiede nicah. Proizvodnja dvigal mora do konc petletnega plana doseči 1550 ton nos'e nosti, naprav za rudnike in tovarn 2500 ton in gradbenih strojev 7620 to j Ta proizvodnja bo pomenila veliko P° moč razvoju našega gospodarstva.
Naša kovinarska industrija mora <ja 1 med petletko našemu prometu 200 lok motiv, nad 1000 potniških in službeni vagonov ter 14.550 tovornih va=on° J Razen tega morajo naše tovarne žago'® viti izdelavo industrijskih lokomotiv i^
vagončkov za rudarstvo, gozdarstvo
like naloge glede mehanizacije, mora vinarska industrija ustvariti materiain^ podlago. V ta namen plan določa P°v Čanje proizvodnje kmetijskih strojev
34.000	ton leta 1951. Za vlečno silo ten strojev bo potrebno mnogo traktorje ^ kar je naloga kovinarske industrije, jih izdela ter do konca petletke pove proizvodnjo na 1500.	,
Za motorizacijo cestnega prometa “ loča plan povečanje proizvodnje katui nov na 6000. To bo opravila tovarna Rakovici, ki je že v polnem obratu nova večja tovarna v Sloveniji, ki ■ urejujejo. Ti tovarni skupaj bosta lan izpolnili naloženo nalogo.	,
Plan določa ustanovitev tovarne a koles na področju Ljubljane in «°se"n proizvodnje 50.000 koles leta 1951. KaZ tega mora Ljubljana zagotoviti. °rjaio pisalne stroje ter povečati proizvodni na 10.000 strojev letno.
Slednjič mora naša elektroindusu zagotoviti za eleklrilikacijo in elcktn naprave v tovarnah in rudnikih ve ’ n količine električnih kablov, V ta na se bo začela že letos na širšem ^e0*r e skem področju graditev nove tovar električnih in telefonskih kablov. •
Še cela vrsta manjših, toda P0IJ'en|n.
nih nalog čaka našo težjo kovinarsko dustrijo. Toda že navedeno nam K _ dovolj jasno, kako neprecenljivega P° na je zgraditev težke industrije za ,. daljnji razvoj naše države in kako d novidna je politika naše vlade, ko do zgraditev težke industrije kot eno os” nih in najpomembnejših nalog na» » paia,,«, pl.«,. ibi Bo[U ^
industrijo velikih gradbenih del. Do k° ca petletnega plana se bo ta proizvodni povečala na 200 industrijskih lokomo in 12.000 vagončkov.
Za kmetijstvo, kf mu plan nalaga va
Veliki zakladi svinčene rude v Jugoslaviji bodo zagotovili proizvodnjo elek-
Naj živi močna in zmagonosna bratska skupnost enakopravnih narodov FLR Jugoslavije !
Izpolnjevanje Titove petletke pomeni nadaljevanje borb« za dokončno združitev vseh Slovencev v matični Jugoslaviji!

Petindvajset let fašističnega zatiranja
Edvard Kardelj:
in mučenja
Julijska krajina
po prvi svetovni volni
»Najtežje razdobje za slovansko prebivalstvo Julijske Krajine se je začelo P» prvi svetovni vojni, ko je to pokra-Ifflo dobila Italija. Vse slovenske in hr-valske šole so postopoma zapirali. V tej *vezi se moramo spomniti, da je bilo leta 1913 v Julijski krajini 448 slovenskih in hrvatekih osnovnih in deset srednjih šol. Italijani so ukinili celo verski pouk v materinskem jeziku. Vsi slovenski in hrvatski uradniki so bili odpuščeni, ukinjen je bil ves tisk, prepovedana upor a bar slovenskega in hrvatskega jezika v cerkvah, prepovedano prepeva-nje slovenskih in hrvatekih pesmi, poitalijančeni so bili slovenski in hrvatski priimki, likvidirane so bile zadruge ter druge slovenske in hrvatske gospodarske organizacije itd. Vrh tega so italijanske oblasti v razdobju poslednjih 25 let izvajale strašen teror, ubijale, zapirale, pretepale slovansko prebivalstvo in ga zapirale v koncentracijska taborišča, beta 1926 je bilo ustanovljeno posebno sodišče za sojenje Slovencev in Hrvatov, ki so se upirali politiki nasilja, katero so izvajali italijanski osvajalci. Iz notranjosti Italije so vozili italijanske uradnike in naseljence z namenom, da bi pokrajina oimprej dobila italijanski značaj. Najmanj 100—150.000 italijanskih naseljencev se je po letu 1918 priselilo iz Italije v Julijsko krajino. Stremeli so za tem, da bi se popolnoma preprečila vsaka možnost za razvijanje slovenske in hrvatske inteligence. Poglejmo, kaj je goriški prefekt, nebi Donpieri, eden izmed odgovor-
nih za izvajanje te raznarodovalne politike, pisal leta 1930 v svojem poročilu Mussoliniju :
,Kar se tiče šol,' je pisal, .vztrajam pri tem, da bi napravili politično napako, če bi ohranili gimnazijo v Tolminu, medtem ko ne bi bilo nikakršne škode, če bi dovolili Slovencem, da se poslužujejo GO brezplačnih mest v dveh študentovskih domovih .Dante Alighieri1, v Tolminu in .Frank Škodnik' v Gorici, kajti našim nacionalnim interesom bi popolnoma nasprotovalo, če bi z umetnimi sredstvi podpirali naraščanje slovenskega družbenega razreda, ki ima dobro izobrazbo.
Zastavil sem si nalogo, da na zvijačen način pridobim obe goriški bogoslovji, ki sta tako prvo kakor drugo slovenski oporišči, in prizadeval sem si, da spremenim frančiškane v sovražnike slovenske duhovščine. Slovenskega vprašanja ni mogoče rešiti ne z besedami, ne z uporabo policijskih metod, kajti v dobi miru nihče ne namerava zapustiti ozemlja. Če hočemo rešiti to vprašanje, ne da bi povzročili močan narodni odpor Slovencev, moramo uporabiti primerna sredstva. Z določeno vsoto denarja, ki bi nam bila vsako leto zagotovljena v državnem proračunu v porabo, bi bilo mogoče izvesti neizbežno akcijo, s katero bi vsaj delno usmerili slovensko mladino k duhovnemu življenju domovine, odrasle in starce bi prepustili njihovi usodi.'
Navedeni izvlečki iz fašističnega arhiva so objavljeni v italijanskem tisku.r
Spomenik Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču v Bazovici, fr ance Bevk:
Ne bomo g§h pozab H
Kadar koli je padel kdo izmed naših dragih borcev za svobodo, se nam je od bolesti stisnilo srce. In vsakikrat smo prisegali ob njihovih grobovih, da bomo nadaljevali in dovršili njihovo započeto delo. To smo bili dolžni sebi in njihovim mladim, nesebično darovanim življenjem. Njihova kri ni smela biti zastonj prelita. In vsakikrat je bil v naših dušah živ občutek, da niso mrtvi, ampak da so s svojo žrtvijo zaživeli večno življenje. In so ga zaživeli v resnici. V dneh borbe so hodili y naših mislih pred nami kot vzorniki in nam vlivali moči za’ vztrajanje. Tudi v zmagi in v miru ne bodo nikoli zatonili 'v pozabo in se bodo zmeraj vračali med nas.
In se vračajo drug za drugim.Vladimir Gortari. štirje iz Bazo-ice in vmes še mnogi. Bridko nam je ob spominu nanje, toda " St.i bridkosti jih ovijamo v spoštovanje kot v cvetje in se jim klanjamo polni hvaležnosti in ponosa. Zdaj se jih vrača pet, ki jih nismo in jih ne bomo nikoli pozabili: Pino Tomažič, Simon Kos, Ivan Vadnal, Ivan Ivančič in Viko Bobek. Ti sinovi vseh strani'Slovenskega Primorja se ne vračajo le v objem naše hvaležnosti, ampak se tudi njihovi zemski ostanki povračajo v naše kraje. Fašisti, ki v svojem zločinstvu niso poznali spoštovanja niti pred smrtjo, so hoteli zabrisati sled za njihovimi trupli, da bi Preprečili vsak zunanji izraz naše ljubezni do njih in naše hvaležnosti za njihovo žrtev. Svoboda nam jih je zo-et vrnila. Tu so zdaj, med nami, da odo počivali v prsti rodne zemlje, iz katere so izšli.
Takrat, ko smo pogumni stali pred strogo, krvavo sodbo, se je črn mrak spenjal nad našo domovino. Fašizem, to dete laži in krivice, je slavil zmagoslavje in grozil, da ves svet zagrne v svojo temo Jugoslavija je bila poga-ženu in razkosana, nad njenimi gora-
mi in dolinami je širilo svoje pereti izdajstvo, smrt in razdejanje. Naša ožja domovina ni še nikoli doživljala tako črnega robstva kot takrat. V nekaterih trenutkih se je zdelo, da so za vedno pokopani vsi svetli upi, ki so s pogumom pojili srca najboljših sinov naše preteklosti in sedanjosti.
Kdo je takrat pričakoval usmiljenja? Nasilje je bilo pijano od uspehov in se je valjalo v krvi. Fašizem v svoji slepoti ni pomislil, da s kruto sodbo pred vsem svetom razkazuje svojo goloto in našo odločno voljo po svobodi. Zasledoval jc samo en cilj: hotel je streti upornost primorskega ljudstva. Strl ga ni, ampak je prilil olja v ogenj.
Že takrat so se kazala znamenja na obzorju, ki so napovedovala prej ne-slutene junaške podvige našega naroda in njegovo končno zmago. Že je bila oživljena Osvobodilna fronta, ki je ponesla iskro upora med ljudstvo. Prvi partizanski streli so okupatorju doka-zalfc našo voljo do življenja. Ti streli so odmevali tudi v tesne, temne celice in jetnikom, ki so čakali sodbe, raz-žareli oči: »Saj nismo sami! Saj jc ves narod za nami!« Pevajoč nam sledi po poti. ki pelje svobodi v naročje.
Niso bili le iz različnih koncev, ki so stali takrat pred sodniki, ne samo iz različnih slojev, tudi njihovi pogledi na življenje in njegove probleme niso bili enaki. Toda eno je nesporno: vsi so goreče ljubili svojo domovino in so bili pripravljeni se boriti in umreti za njeno svobodo in srečnejšo bodočnost. Da so živeli, bi bili stali v isti vrsti z ostalimi našimi borci iz velikih dni splošne narodne vstaje. Tako kot so ves čas borbe hodili pred nami in nam kazali naš veliki cilj.
Ali ste brali predsmrtna pisma Pina Tomažiča in Simona Kosa? Preberite jih! Taka pisma v sličnih trenut-kili lahko napišejo le velikani po duši. Kdor bi imel le senco dvoma v nji-
France Bevk:
Kulturno delo med borbo in po osvoboditvi
Primorski Slovenci smo se pred prvo svetovno vojno ponašala z močno razvitim kulturnim življenjem. Takrat je bila Primorska odjemalec dobre tretjine slovenskih knjig in revij. Tudi pri nas je izšlo nekatero pomembno delo in nismo bili brez revij, da ne omenjam političnih listov. V Gorici, kjer se je pravkar začelo slovensko srednješolsko življenje, je takrat živelo mnogo vidnih intelektualcev. V Trstu smo imeli gledališče, ki je gojilo dramo in opero na umetniški višini. V Trstu prav tako kot v Gorici je cvetelo glasbeno življenje, razvijala se je tudi upodabljajoča umetnost. Ljudska prosveta je malokje zajela tako široke množice kot pri nas. saj so — v skladu s takratnimi političnimi, razmerami — v mnogih vaseh delovali po dve, ponekod tudi tri prosvetna društva. Na šolskem področju smo si bili pravkar priborili prvo slovensko gimnazijo in prvo slovensko učiteljišče v Gorici,
Vzpon našega kulturnega življenja je šel strmo navzgor in kdo ve, kakšno častno višino bi bil do danes dosegel, da ni bil razvoj nasilno pretrgan. Komaj dvajset let tujega gospostva je bilo treba, da smo bili do kraja oropani šole, društva, listov, knjig, kulturnih ustanov — ostal je samo spomin na to, stali smo pred grozno praznoto. Celo jezik — to orodje, s katerim se v glavnem gradi vsaka narodna kultura — so nam končno prepovedovali.
Ob začetku druge svetovne vojne smo stali v kulturnem pogledu goli, bolj goli. kot smo bil v dobi narodnega prebujenja, ko so se naše široke množice prvič zavedale, da so slovenskega rodu. Goli na zuuaj, a na znotraj, v naši zavesti, zakaj naše kulturne tradicije nam niso mogli ne ubiti ne zabrisati. Naša narodna zavest se je še stopnjevala, kakor se je stopnjeval naš odpor proti zatiranju ob vsaki novi krivici. V žeji po kulturi, ki je bila neutešena, smo se pogosto zatekali v podzemlje, gojili smo jo zatiralcu vkljub naskrivaj, med štirimi stenami. Živo smo verovali v dan, ko bomo lahko nadaljevali tam, kjer smo prej nehali.
Kjer smo prej nehali? To ni točno. Na vseh področjih smo morali začeti graditi znova, iz temelja, na razvalinah naporov celega stoletja. Delo nam je seveda neznansko olajševala duhovna povezanost s preteklostjo, ki ves čas ni bila pretrgana. Vsak primorski človek se je zavedal, da se ne bori samo za izboljšanje socialnega položaja in za narodno svobodo, ampak tudi za svojo kulturo.
Igo Gruden:
Bazoviškim žrtvam
Mi vsi smo ljubili to zemljo vpijočo od sinjega morja do snežnih gora, od notranjskih hribov po Krasu, čez
Sočo
nosili smo vero v pravičnost bodočo vseh zemelj, vseh ljudstev teptanih
sveta.
Nasilna pregnanstva, zapori in ječe nam niso uklonile, zlomile duha, ljubezni skalile do zemlje trpeče, besede umorile, ki mati ljubeče, jo pela otroku je o letih gorja.
Pod zemljo kopali smo rove temačne minerji bodočnosti vsega sveta: ko dneve živeli smo suženjsko mračne, se trgalo k nam izpod zore pblačne je v burji mrtvaško ihtenje zvona.
Grobove smo oaše nad Trstom iskali o dolinah, pod bori, o tišinah ograd: o, niste zaman o Bazovici nam pali, ki uporniško kri za svobodo ste dali, za nas žrtvovali življenja pomlad.
Marušič in Bidovec, združena brata z Valenčičem, Milošem o mraku krivic: so o sonce odprla se narodu vrata, ko srca so vaša vseh upov bogata, poslala svoj zadnji mu borbeni klic.
V odpornem smo gnevu molče jekleneli, se o boj razplamteli kot v bliskih vihar; ko težke okove smo sami si sneli, za bridko gorje in trpljenje smo želi le pelin grenkob, razočaranj, prevar.
Mar gluh je ves svet za to zemljo 1	opijočo,
ki s srčno krvjo smo škropili ji tla? Od sinjega morja po Krasu, čez Sočo še nosimo vero o pravičnost bodočo oseh zemelj, oseh ljudstev teptanih
sneta. * v
hovo resnično veličino, bi mu morala ob teh pričah skopneti. Vsak narod mora biti ponosen na take sinove.
In mi smo ponosni nanje.
Pino Tomažič, Simon Kos, Ivan Vadnal, Ivan Ivančič, Viko Bobek! Pozdravljeni v domači zemlji! Odpeljali so vas v temi suženjstva, a se vračate
v zarji svobode, za katero ste tudi vi darovali največ, kar ste imeli: svoja mlada življenja. V tem trenutku moremo izreči eno samo besedo: Hvala! Hvala vam stotera! Vaši veliki dolžniki smo. In kot plačilo za vašo žrtev ne zadostuje, da vas obsipamo z izrazi hvaležnosti in spoštovanja. To bi bilo samo zrnce povračila. Obljubljamo vam, da bomo do konca izgradili in očuvali našo mlado svobodo in demokratične pravice. To bomo storili!
In tedaj nam bo lahko in veselo pri srcu, ko bomo obiskovali vaše nove grobove.
In jo je, ne da bi čakal konca vojne, zopet ustvarjal povsod tam, kjer so bili z uspehom našega orožja ustvarjeni pogoji za to.
Vzniknili so prvi ilegalni listi. Bilo je ganljivo, kako so že redki izvodi »Dela« in »Slovenskega poročevalca« šli iz rok v roke. iz hiše v hišo, iz vasi v vas Včasih že docela izlizani, skoraj nečitljivi, vendar jih nihče ni zavrgel. Takrat okupator ni delal zaprek prodanemu slovenskemu tisku iz Ljubljane, ponekod ga je celo vsiljeval. Toda ljudstvo, ki je dobro znalo ločiti, kaj je slovensko le po besedi in ne po duhu, je ta tisk odklanjalo kot tujo, proti naredilo propagando. Pozdravilo pa je »Primorskega poročevalca«, ki mu je kazal edino pravo pot v bodočnost.
Dnevi po zlomu Italije so pričevali, koliko je bilo pri nas le pritajenega, nikakor za vedno in do konca izbrisanega. Od kod se je bila iznenada vzela slovenska pesem, ne samo narodna, ampak tudi umetna, ki je takrat preplavila vse primorske gore in doline? Od kod so prišle slovenske knjige, ki so zopet romale iz rok v roke? Pesmi in knjige so negovane, skrite in čuvane čakale lepše prihodnosti. Že v tem je dokaz globoke vere primorskih Slovencev v zopetno vstajenje. Kakor okupatorjevo divjanje ni moglo zlomiti oboroženega upora, tako tudi ni moglo preprečiti novega zagona v obnovi kulturnega življenja. Med krvavim bojem in med domovi v plamenih so se obnavljale slovenske šole, se ustanavljala prosvetna društva, rasili novi listi m celo kulturne ustanove.
Vsi, ki so pri tem soustvarjali, se z radosijo in ponosom spominjajo tistih dni. Samotna hiša nad Dolenjo Tribušo, dlje časa sedež primorskega osvobodilnega gibanja, je bila priča uresničenja nekatere pobude. Treba je bilo vreči med ljudi partizansko besedo, jih poučiti o vseh aktualnih vprašanjih, dati navodila in smernice, jih navdušiti za borbo in za vztrajanje. V tesni kamri so se vršile seje, vsakdo izmed nas je sprejel nalogo, kaj naj napiše za prihodn jo številko »Primorskega poročevalca«. Krog sotrudnikov je bil takrat še ozek: Vilfan. Bebler. Danilo Trnkar (Vid Dobrin). Srebrnič in podpisani. Napisane članke smo prebrali in razpravljali o njib, ako je bilo potrebno, smo jih tudi popravili. Zavedali smo se odgovornosti, hkrati je bilo to delo za marsikaterega izmed nas globoka politična šola. Redkim je znano, koliko truda je v danih'okoliščinah stala vsaka številka, skozi koliko nevarnosti je šla preden je prišla bralcem v roke. Na pisalni stroj razmnožene rokopise so odnesli kurirji v ciklostilske tehnike, ki so bile razsejane po vsej Primorski. Vsaka tehnika, katerih večina je bila v nezdravih podzemskih bunkerjih, je list razmnoževala za svoje okrožje in ga razpošiljala v vasi skozi zasede in sovražnikove postojanke. Koliko tihega junaštva je to terjalo, ve samo ta, ki je to doživljal. Videl sem liste, ki sp bili napolnjeni s krvjo, a so vendar prišli na mesto.
Splošno mnenje, da je »Primorski poročevalec« pretežko pisan za preprosto ljudstvo, je rodilo »Primorski Kmečki glas«. Ta je po zgledu »Kmečkega glasa«, ki je izhajal na .osvobojenem ozemlju ostale Slovenije, portaial vse pereče probleme v poljudni obliki in «e je dotikal tudi lokalnih kmečkih vprašanj. Mladinska organizacija, ki je zavzemala pri nas vedno večji razmah, je izdajala kot svoje glasilo mesečnik »Mladi puntar«, ki se je po svoji vsebini in vnanji obliki nri-bliževal reviii. Isto lahko trdimo tudi o mesečniku »Slovenka«, glasilu primorskega ženetva«, ki ie odigralo v naši osvobodilni borbi vidno vlogo. Oba lista sta imela številne sotrudnike tudi na deželi Značilno za žejo po kulturi v primorskem človeku je bilo dejstvo, da je bito med prispevki obilo leposlovja, tako v vezani besedi kot v prozi.
Po zlomu Italije so bile obnovljene slovenske šole. Želja po pouku v materinskem jeziku ie bila tako velika, da smo kljub vsem težavam imeli okoli novega leta 1944 v Slovenskem Primorju že okoli tri slo šol. Pouk se je vršil ponekod celo v sovražnikovih postojankah, sicer naskrivaj, v majhnih skupinah otrok. Pod vzet je bil celo poizkus slovenske nižje srednje šole. V mnogih krajih so se vršili večerni tečaji, na katerih je posebno mladina izpopolnjevala znanie slovenščine. Prebivalstvo je razen v redkih primerih odločno odklanjalo slo venske šole v prot.ioarodnem duhu. ki jih je vsilieval okupator. Tako prebivalstvo kot učiteljstvo se je držalo navodil in smernic Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte Ustanavljali so se roditeljski sveti. Šole so bile nadzorovane po pokrajinskem šolskem nadzorniku in po okrožnih šolskih nadzornikih, ki so bili obenem svetovalci in učitelji pomožnih, strokovno neizšolanih učnih moči. Te so prejemale pouk in navodila tudi iz »Učiteljskega tista«, ki je bil ustanovljen v la namen, hkrati pa so se vršile učiteljske konference in kratki učiteljski tečaji. Občutno pomanjkanje šolskih knjig je za silo teši! mladinski mesečnik »Mladi rod«, za večerne tečaje pa so izhajali posebni snopiči s primernim čtivom. Kot priročnik za učitelje brez strokovne izobrazbe je izšla kratka slovenska slovnica, kratek slovenski pravopis in kratka zgodovina slovenskega nar.oda. Te drobne, danes skoraj pozabljene knjižice so bile takrat izrednega pomena.
Istočasno kot šolstvo in prav tako bohotno se je takrat razrastla tudi ljudska prosveta Kainoi koli so prišle naše edi-nice, se je vršil miting s političnim govorom. petjem in deklamacijami. Po vseh vaseh osvobojenega ozemlja je posebno mladina gojila petje, deklamacijo in igro ter je prirejala vsaj po eno kulturno pri reditev na leto, ponekod tudi po več Da se vzgoji nov kader pevovodij, sta Pokrajinski narodno-osvobodilni odbor in
Agitprop IX. korpusa organizirala več uspelih pevovodskih tečajev. Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte je poleg tega izdal vrsto priročnikov kot pomočeh za kulturne prireditve. Izhajale so zbirke igric, dalej zbirke partizanskih pesmic, katerih naklada ni bila nikoli dovolj visoka. Za recitacijo so nudile primerno gradivo kratke antologije in slovenskega pesništva, izhajale so tudi nove kompozicije. Za stoletnici rojstev pisatelja Josipa Jurčiča in pesnika Simona Gregorčiča so izšli izbori iz njunih del s članki in primernim gradivom za njuno proslavo. Podobna izdaja je dala tudi pobudo za proslavo stoletnice Prešernove »Zdravljice«. Po vsej Primorski je šel val proslav, ki so imele kulturen pomen, naša ljudska prosveta je praznovala svoje novo vstajenje.
V poletju 1944 je »Partizanski dnevnik«, ki ga je dotlej izdajala XXX. divizija, postal glasilo Osvobodilne fronte za Primorsko in Gorenjsko. Sprva je bi! ciklostiran, a ga je kmalu nato začela tiskati nova tiskarna Slovenija v 7000 izvodih. S tem sta prenehala »Primorski poročevalec« in »Primorski Kmečki glas«, ker je novi dnevnik lahko zadostil vsem potrebam Krog sotrudnikov se je močno razširil tudi na deželo, list ni posvečal svoje pozornosti samo političnim, ampak tudi kulturnim vprašanjem. Ima za seboj častno tradicijo, ki jo nadaljuje pod spremenjenim imenom v novih prilikah.
Težko je točno orisati vse delo, ki se je izvršilo med osvobodilno borbo v smislu nove poživitve našega kulturnega življenja, nemogoče našteti vsa na videz skromna, a vendar pomembna dela. ki so takrat prihajala iz gozdov. Marsikaj bo mogoče točno ugotoviti in pribiti šele. ko bo pregledano in proučeno vse obsežno gradivo. K obnovi naše kulture so veliko doprinesle tudi naše partizanske edinice, posebno štab IX. korpusa. Sled-I njega gledališka skupina (ki sta bili spočetka celo dve m je ena uspešno gostovala v Slovenski Benečiji), je nesla lepoto slovenske besede po vsej deželi in je dilentantom v vaseh nudila zgled, kakšne naj bodo kulturne prireditve. Izmed mnogih odličnih izdaj naše vojske na Primorskem naj omenim samo »Leto borb ob Soči«, po obliki in vsebini odlično revijo »Triglavski odmevi« in mapo linorezov Doreta Klemenčiča »V imenu Kristusovih ran .S to poslednjo je poleg mnogih ilustracij praznovala svoje novo jutro tudi naša upodabljajoča umetnost.
AH je mogoče začrtati ostro mejo med politiko in kulturo? V onih dneh, ko je šlo za vse, prav za vse, je bil tudi vsak strel iz puške kulturno dejanje. Tembolj vsaka politična brošura, ki nam je kazala pot iz preteklosti v novo zarje. Vsaka črka, vsaka beseda je našla globok odmev med ljudstvom in je dvigala njegov kulturni nivo. Rojstvo novega kulturnega življenja pri nas se je izvršilo v gozdovih.
*
Rojstvo, pravim, bili so položeni le novi temelji. Po osvobojenju nas je čakalo veliko delo, da zgradimo našo kulturno zgradbo do nekdanje višine in da čimprej dohitimo, kar je bilo zamujenega. Šele tedaj se nam je do kraja odkrilo veliko opustošenje, ki ga je bil povzročil fašizem Četudi nam je nasilje —- v nasprotju s pričakovanjem zatiralcev — poglobilo narodno zavest, je ponekod vzbujalo prepadenje občutno neznane materinščine celega pokolenja. T reo a je bilo začeti graditi na trdnih temeljih za boljšo bodočnost. Vedeli smo, kaj hočemo, toda hudo nam je primanjkovalo materialnih pogojev. Mesta in vasi so bila brez knjižnic, brez odrov, brez sledov potrebnega inventarja. Skoraj vse zgradbe v večjih krajih, v k at brili so imele nekdaj naše kulturne ustanove svoj sedež, so bile medtem prešle v tuje roke. Živo je bilo pomanjkanje kulturnih delavcev. ki so blii pred leti prisiljeni pobegniti čez mejo. a so s,, iz. raznih '‘zro-kov vračali le v premajhnem številu.
Težave niso bile nepremostljive, da sta ostali svobodni naši stari kulturni središči Trst in Gorica. Razkosanje dežele je pomenilo za nas tudi v kulturnem pogledu nov, t žak udarec. Vsi pono:j za svoboden kulturen • «tnali so bili dani le na ozemlju pod Jugoslovansko vojno upravo Zavezniška vojna uprava pa je iz političnih razlogov podpirala prizadevanje italijanskih šovinistov, da bi zavrli zopetni dvig naše kulture. Namesto da bi v imenu demokracije in človečanskih pravic podprla naše prizadevanje, kar bi bilo pričakovati vsaj z ozirom na naše žrtve, smo na vsak korak naleteli na nerazumevanje in nasprotovanje, ki je prav tako krivično kol boleče.
Ali smo v coni A imeli toliko in takih šol, kot smo jih potrebovali? Nikakor ne. Hkrati pa so še obstoječim šolam hoteli dati tako duhovno vsebino, da smo jo morali odklanjali. Hoteli so postaviti čim višjo pregrajo med nami in ostalim delom slovenskega naroda. Ne omenjam sramotnih poizkusov siljenja slovenskih otrok v italijanske Jšole, ki spominjajo na fašizem Mi se nikoli ne smemo zadovoljevati z drobtinami milosti, ampak moramo in smemo zahtevati toliko in takih šol, kot jih terja naša kulturna potreba Vsak odstop od tega bi pomenil za nas nov korak nazaj, v dobo, ki smo jo pravkar preživeli.
Prosvetno življenje po vaseh, ki se je začelo med borim, je dobilo trdno obliko v številnih prosvetnih društvih s knjižnicami, odri in pevskimi zbori, v katerih se udejstvuje posebno mladina. Prej jih je povezovala »Prosvetna zveza«, prosvetno vodstvo, ki jim je dajalo smernice in jim nudilo tudi dejansko pomoč. Danes, v novih razmerah in mejah, deluje na Tržaškem ozemlju v istem smislu »Slovensko-hrvatska prosvetna zveza«, a na ozemlju, ki je priključeno k Italiji, »Zveza slovenskih prosvetnih društev«
Nadaljevanje na 8. strani.
BORBA ZA OSVOBODITEV SLOVENSKEGA PRIMORJA potem, ko le IV. armila že prekoračila stare Jugoslovanske mele
i
Kratek pregled operacij IV. armije do prihoda na staro jugoslovansko mejo
Ob formiranju je dobila IV. armija med drugim tudi zgodovinsko nalogo, da osvobodi Istro in Slovensko Primorje, da osvobodi Trst, Tržič in Gorico, da prekorači Sočo in se zasledujoč sovražnika nekje združi z našimi angleškimi tovariši iz VIII. armije. Pri določanju sestave IV. armije sta bila vključena vanjo tudi VII. in IX. Slovenski korpus. Za nas je bila vključitev IX. korpusa v IV. armijo velikega pomena.
Potem ko smo dobili nalog, načrt in direktive tovariša Tita, smo storili vse ukrepe, da bi to nalogo v celoti izpolnili. V sovražnikovo zaledje smo poslali nešteto izvidniških skupinic, ki so nenehoma zbirale vse potrebne podatke. Storili smo tudi vrsto drugih ukrepov, ki so zagotavljali naglico in uspeh v operacijah.
Presenetili smo sovražnika in hitro osvobodili Lapac in Bihač, potem pa Gospič, Otočac in Senj, otoka Pag in Rab, mesti Ogulin in Sušak ter otoke Krk, Cres in Lošinj. Na tem našem zmagovitem pohodu smo osvobodili vso Liko. Hrvatsko Primorje z otoki in Gorski Kotar. Docela smo uničili in ujeli tri sovražne divizije, medtem ko je bila četrta, t. j. 392. povsem razkropljena. Padel je tudi komandant nemške 392. divizije generallajtnant lohann Michel. S prihodom na Cres, Tjošinj, Sušak in staro jugoslovansko mejo smo dejansko izpolnili del, in sicer pomožni del naše naloge. Glavna naloga je šele stala pred nami.
n
Situacija ob prihodu na staro jugoslovansko mejo
Pred nami so bile velike sovražne sile, ves 97. nemški korpus, poleg tega trije samostojni SS policijski polki, 7 samostojnih nemških bataljonov, razni draževski, nedičevski, tako imenovani korpusi, več neofašističnih polkov in razna druga svojat, ki se je bila že prej natepla v Istro in Slovensko Primorje. Pred seboj smo imeli neprehodne grebene Snežnika, reko Rečino, bodečo žico, mine in betonske bunkerje na bivši jugoslovanski meji. Morali smo ne samo premagati ovire in sovražno vojsko, marveč smo morali tudi o pravem času prispeti na končne ci-
lje našega pohoda: v Tret, Tržič, Gorico, Tolmin, Kobarid, priti na Koroško, v celovec im Beljak. Imeli smo zares težko nalogo. Bila je toliko težja, ker je bil glavni cilj sovražnika, da bi na vsak način preprečil prodiranje IV. armije na področju Istre, Trsta in Slovenskega Primorja. In v ta namen je organiziral svoje obrambne položaje na bivši jugoslovansko-italijanski meji, uporabljajoč močne fortifikacije.
Kako izpolniti postavljeno nalogo? — smo se spraševali.
III
Ideja napada in manevra
Da bi izpolnili postavljeno nalogo, smo' prišli po dolgih in hudih borbah na osnovi vsestranske proučitve situacije na tole idejo napada in manevra:
Ogrožati sovražnika hkrati s pro-bojem in dvojno obkolitvijo od severa in juga. Idejo napada uresničiti takole:
a)	Z močnim čelnim napadom na odseku Klana—Reka, ki bi bil v resnici pomožni napad, ogrožajoč sovražnika s probojem, vezati glavnino sovražnikovih sil.
b)	Glavni napad in manever usmeriti na Delnice—Čabar—Prezid—Mašun tako, da bi prišle enote te smeri prek Snežnika na važni križišči Št. Peter in Ilirska Bistrica, od koder bi uporabljajoč ta dva kraja kot bazi navalile na Trst.
S tem manevrom, v kolikor bi se uspešno razvijal, naj bi prišli že v tem začetku hitro v samo zaledje sovražnika.
c)	Na levem krilu obkoliti sovražnika tako, da bi se z otokov Cresa in Lošinja izkrcala pomožna manevrska skupina, ki bi pomagala obkoliti sovražne grupacije na Reki, očistila Istro in operirala z glavnimi silami desantnega odreda v smeri Trsta.
IV
Razpored naših sil
V	skladu s to idejo napada so bile razporejene sile in dodeljena ustreza joča sredstva.
V	največji tajnosti je bila organizirana glavna manevrska skupina za obkolitev od severa (severna operativna skupina). Iz vrste vzrokov taktične in tehnične narave je formiral štab armije to operativno skupino v dva napadalna ešalona. Prvi ešalon je bil formiran iz pohodnih elementov pehote, tankov in motomehaniziranih enot in
Tako so se pomikale naše brigade, V dolgih kolonah so borci prehodili
vso našo domovino.
Nadaljeounje s 7. slrani.
Naše prosvetno življenje se mora boriti e težavami zaradi pomanjkanja kadrov in potrebnega inventarja. Posebno v mestih se naša ljudska prosveta ne more uspešno razvijati, ker ji primanjkuje primernih prostorov in nam oblasti v tem po)■ ledu niso pomagale, ampak so naše kulturne ustanove oelo metale na cesto. Naj omenim le primer Ljudskega doma v Gorici. -Slovensko narodno gledališče v Trstu, ki se je obnovilo takoj po osvo-I »o j on ju ter goji dramo in komedijo na dostojni višini, še danes ninna lastne dvorane Posebno v oči bijoč je primer edine slovenske knjigarne v Trstu, ki je bila na barbarski način in pred očmi zavezniške policije razdejana od fašistov.
V Trstu je le slovenski tisk dosegel višino, ki je doslej tani še ni imel. Poleg Primorskega dnevnika«, glasila Osvobodilne fronte, ki nadaljuje tradicijo »Partizanskega dnevnika«, izhaja pestri »Ljudski tednik« kot družinsko čtivo, dijaški »Glas mladih«, »Delavsko-knvečka enotnost« in mesečnik za leposlovje, gospodarska in politična vprašanja »Razgledi«. Gregorčičeva založba, ki nadaljuje tradicijo Goriške matice, izdaja leposlovje, mladinsko in praktično literaturo, predvsem pa letni književni dar: Koledar «n še dve knjigi. Gorica je v tem pogledu zaostala v primeri s preteklostjo, ker je izgubila svoje široko zaledje. Tam je izhajal »Soški tednik« kot glasilo (Xsvoho-dilne fronte, a je v novih razmerah in mejah prenehal, pričel pa je izhajati tednik »Soča« kot glasilo go riških, beneških in kanalskih Slovencev.
Po osvobojeniu se je živahno razvilo glasbeno življenje. V Gorici kot v Trstu sla bili obnovljeni Glasbeni matici, da ne omenjam pevskih zborov po vaseh, l>oleg tega imamo v Gorici glasbeno šolo. v Trstu pa šolo za umetniško obrt in gledališki naraščaj. Nov razmah (e doživela tudi sloveti-ka upodabljajoča umetnost. Naši umetniki so priredili posamič ali skupai z italijanskimi tovariši istega mišljenja več uspelih razstav.
Toda medtem ko se je kulturno živ-
ljenje v coni B razvilo in dobilo popoln izraz ljudskih teženj po izobrazbi, dvigu kulture im je bilo nenehno in vsestransko podpirano od ljudske oblasti, se je v con« A pod zavezniško vojaško upravo moralo boriti za najosnovnejše pravice, ki pripadajo kateri koli kulturni ustanovi in težnji ljudstva. Zavezniki namesto da bi podprli razmah prosvete im dali polno svobodo ljudstvu, ki je obnavljajo in krepilo svoje kulturne tradicije in težnje, so ta razmah ovirali, ne da bi upoštevali, kar je pretrpelo primorsko ljudstvo v 25 letih najhujšega preganjanja im zatiranja, ko je bilo oropano vsega, kar pripada slehernemu kulturnemu človeku, in popolnoma onemogočeno.
Navedel sem le najznačilnejše iz obnove našega kulturnega življenja, morda sem to in ono prezrl in izpustil. Zanimiv in poučen bi bil točen pregled vsega našega dela in primerjava z dobo, ko je bil naš kulturni vzpon najvišji. Ako upoštevamo neugodne razmere in kratko dobo, napredek, ki «mo ga dosegli, ni majhen. V nekaterem pogledu smo šili celo više kot kdaj prej, toda na splošno še nismo dosegli prejšnjega viška, nikar da bi dohiteli, kar smo po tuji krivdi zamudili. V tem pogledu nas čaka še veliko dela v bodočnosti.
Lahko onim, ki so priključeni k Jugoslaviji, kjer je kultura v vsem svojem obsegu postala javna skrb in zadeva. Z naporom vseh sil kmalu ne bo več težko korakati vštric z ostalimi Slovenci. Teže bo onim, ki bodo ostali izven meja skupne domovine'. Boriti se IkhIo morali z mnogimi težavami im nasprotovanji. Toda borili se bodo, ker se zavedajo, da je kulturno življenje eno najosnovnejših človečanskih pravic in eden izmed važnih pogojev njihovega narodnega obstanka. Ta boj pa bo uspešen, ako bo ohranjena živa duhovna povezanost z osta-I timi Slovenci in ©Suvana kulturna tra-i dicija, ki se jet, začela s Trubarjem, in ni prenehala do današnjih dni. Skupna narodna kultura nas je v preteklosti združevala preko vseh meja, spajata nas i bo tudi v bodočo.
je imel nalog, da se po zavzetju Št. Petra in Ilirske Bistrice brez slehernih ovinkov, brez zaščite kril in bokov prebije do Trsta.
Drugi ešalon, sestavljen iz strelskih divizij, naj bi postopoma prihajal na smer Št. Peter—Trst in št. Peter—Postojna—Trst-z nalogo, da zaščiti boke pohodnega ešalona.
Desantni odred, ki je skušal obkoliti sovražnika od juga, je bil sestavljen iz strelskih divizij, mornariške
t. j. zaključila obkolitev in prodrla V Trst. Enote severne operativne skupine so se sestale v Ajdovščini z enotami IX. korpusa, čigar enote so bile takrat že osvobodile to mesto.
V noči med 25. in 26. aprilom je bil izvršen desant glavnih sil južne operativne skupine na južno obalo Istre. Po izkrcanju na obalo Istre na odsek Brstač—Moščeniea je začela južna o-perativna skupina prodirati s tremi kolonami v tri smeri.
Vsepovsod je ljudstvo pozdravljalo prihajajoče čete Jugoslovanske armade. Z zastavami, cvetjem, slavoloki in s pesmijo pozdravlja primorsko ljudstvo
tankiste IV. armije.
pehote in mehanizirane artilerije in v to operativno skupino je bila vključena vsa naša vojna mornarica. Naloga te operativne skupine (južna operativna skupina) je bila, da se izkrca na vzhodni obali Istre in pomaga obkoliti reške grupacije, da očisti Istro, z glavnino pa da pomaga severni operativni skupini pri osvobajanju mesta Trsta. Na centralnem sektorju (reškem) smo formirali udarno operativno skupino (centralna operativna skupina), v kateri so bile elitne strelske divizije, mehanizirana artilerija in težka armijska artilerija. Naloga te operativne skupine je bila, da bi s srditimi napadi pritegnila nase glavnino sovražnih sil ter s pomočjo severne in južne operativne skupine obkolila reške sovražnikove grupacije. Poleg teh napadalnih operativnih skupin smo imeli zadostne rezerve, ki so bile pripravljene podpreti uspeh na kateri koli točki in odvrniti vse morebitne neprijetnosti.
2e pred tem sklepom in ustrezajočo razporeditvijo sil smo poslali eno divizijo po delih v sovražnikovo zaledje, J da bi operirali po partizansko.
Poleg vsega tega je bila na naši strani še ena operativna prednost. V Slovenskem Primorju je bil na sektorju Komen—Idrija—Cividale IX. slovenski korpus, ki naj bi imel v okviru te operacije važno vlogo, uničujoč sovražnikove komunikacije in zavzemajoč posamezna sovražnikova oporišča.
Razvoj operacij (I. faza)
Borbe na tem odseku so bile izredno hude. Na našem centralnem odseku so se vršili čez dan na obeh straneh nenehoma najsrditejši napadi. Naša artilerija je nenehoma tolkla sovražne položaje in gnezda odpora, sovražna artilerija, zlasti obalna (zelo močna) pa je obstreljevala naše položaje in enote. Po angažiranju sil in materiala in po srditosti napadov je lahko prišel sovražnik (pa tudi mnogi drugi) do prepričanja, da je frontalni napad na reškem 'sektorju naš glavni napad, in če nas bo zadržal tu, da bo preprečil izpolnitev naše končne naloge. Kako zelo je bil sovražnik ogrožen s probojem, hkrati pa prelisičen, je razvidno najbolje iz tega, da je šla severna skupina, ki ga je obkoljevala od severa, skozi utrjeno obmejno cono pri Mašnim v napad tako rekoč brez borbe in da je desantni odred izkrcal svoje prve dele brez borbe. Tako je izpolnila naša reška operativna skupina prvi del svoje naloge, t. j. pritegnila je nase glavnino sovražnikovih sil.
Držeč svoje sile na centralnem odseku sovražnik ni mogel preprečiti naši severni operativni skupini, da bi ne šla «kozi obmejno cono in zavzela Ma-šuna. Ro zavzetju Mašuna je severna operativna skupina napredovala v kratkih. toda zelo srditih borbah, ter zavzela 27. aprila Ilirsko Bistrico in Št. Peter. S tem je bil dosežen )>ogoj za nadaljnje prodiranje proti Trstu. Potem ko sta bila zavzeta Ilirska Bistrica in Št. Peter, je izdal štab armije povelje, nai se prvi ešalon takoj orientira na Trst. Z odsekji Št. Peter—Ilirska Bistrica je nadaljeval prvi ešalon nezadržljivo prodiranje proti Trstu in 29. in 30. aprila zlomil ves sovražnikov odpor vzhodno od Trsta, 30. aprila zgodaj zjutraj pa ie začel ulične borbe v Trstu samem. Ta čas ko ie prvi udarni ešalon prodiral proti Trstu, ne da bi zaščitil svoje boke, so prihajale strelske divizije drugega ešalona severne operativne skupine ter začele akcijo nroti severu v smeri Postojna —Rakek—Ljubljana in nroti iugu v smeri Ilirska Bistrica- Reka. Tako so dale stabilnost začetih operarii in ogrožale reško grupacijo z. obkolitvijo. Tako je severna operativna skupina 1 uspešno izpolnila svoj prvi del naloge,
Prva kolona je prodirala v smeri Pazin—Pulj z namenom, da očisti Istro. Druga kolona je prodirala v smeri Lovran—Opatija, da bi pomagala obkoliti reško grupacijo. Tretja, t. j. glavna kolona je prodirala v smeri Buzet (Pinguente—Trst).
18. aprila je osvobodila druga kolona Opatijo in prodirala naprej proti severu, da bi se sestala z deli severne operativne skupine in tako povsem obkolila reško grupacijo. Tretja kolona je obšla posamezna oporišča, v naskoku likvidirala Buzet (Pinguento) in prišla 30. aprila do južnih in jugovzhodnih predmestij Trsta.
Tačas je prva kolona uspešno čistila ozemlje Istre. Tako je južna operativna skupina uspešno zaključila prvi del svoje naloge.
Med temi borbami je IX. korpus izpolnjeval svojo nalogo, tako da je 30. aprila osvobodil mesto Tržič, prišel na obalo Tržaškega zaliva in dosegel severno predmestje Trsta, 1. maja pa je zavzel Gorico. Tako je IX. korpus uspešno izpolnil ustrezajoči del svoje naloge.
Kakor vidimo, se je načrt štaba IV. armije uspešno uresničeval. Zdaj je bilo treba, izkoriščajoč dosežene u-spehe, operacije nadaljevati.
Novi razpored sil in naloge
Za osvoboditev Trsta smo določili prvi ešalon severne operativne skupine in dele IX. korpusa.
Za osvoboditev zapadne Slovenije, tako tistega dela, ki je bil pod Italijo, kakor tudi onega, ki je bil pod Jugoslavijo, smo formirali operativno skupino, sestavljeno iz drugega ešalona severne operativne skupine in VII. Slovenskega korpusa.
Za obkolitev reške skupine smo vzeli našo centralno operativno skupino, dele drugega ešalona severne ope-tivne skupine in dele južne operativne skupine.
Za osvoboditev Koroške, t. j. Celovca in Beljaka, upoštevajoč vojaško situacijo, v kateri je bil takrat sovražnik, smo formirali v Ajdovščini brzi udarni odred, sestavljen iz motopeho-te, tankovskih enot in motorizirane artilerije.
VII
Razvoj operacij (II. faza)
Naša tržaška operativna skupina je udarila s svojih odhodnih položajev in zlomila zunanjo obrambo Trsta. Dne 30. aprila so vdrli prvi naši oddelki v Trst in začeli ulične borbe. V mestu so sprejeli naše enote, v katerih so bili Italijani in tržaški protifašisti, v sestavi enot komande mesta Trsta, ki je bila že organizirana in je bila pod komando štaba ^X. korpusa. Te ejjote so začele takoj ulične borbe. 1. fnaja jo bil Trst od vseh strani povsem obkoljen. Vse za osvoboditev Trsta določene enote so bile že v mestu samem, kjer so bile najsrditejše ulične borbe. Te borbe v Trstu so trajale skoraj tri dni. Sovražnik ni mogel kljubovati našim napadom, bil ie premagan, deloma pa se je vdal. Trst je bil povsem osvobojen, razen dveh oporišč, v katerih je bilo skupaj HO vojakov. Dne 2. in 3. maja so likvidirale naše enote zadnje oporišče in odpor v Trstu in predmestjih. Tako je tržaška operativ-| na skupina izpolnila nalogo, da je povsem očistila Trst nemških sil. Pri tem je ujela mnogo sovražnih vojakov in zaplenila velikanske množine vojnih potrebščin. V Trstu samem in v predmestjih je ujela H 000 sovražnih vojakov in mnogo višjih oficirjev. Mislim. de je umestno omeniti tu. da so se hoteli nekateri angleški oficirji, ko so prišli s svojimi enotami v osvobo- i
jeni Trst, pokazati pred svojimi nad» rejenimi starešinami kot sodelavci v borbi za osvoboditev Trsta in tako zanesti nesporazum v nepoučeno javnost. Na mojo prošnjo je komandant XIII. korpusa general Harding pojasnil ta nesporazum in izrazil preko mene priznanje našim borcem kot edinim osvobodiicem Trsta.
V Ajdovščini formirani brzi odred je odrinil na Koroško skozi osvobojeni Tolmin in Kobarid (ti dve mesti je že prej osvobodil IX. korpus). Prodirajoč po dolini Soče so dohitele naš odred severno od Kobarida auglo - ameriške motorizirane enote. Uporabljajoč vzporedne ceste, ki so jih naši voditelji zelo dobro poznali, in s pomočjo domačega prebivalstva je prispel naš brzi odred po ovinkih v Celovec, kjer so že bile enote IV. slovenske operativne cone.
IX, korpus je osvobodil s silami, ki so sodelovale v borbi za osvoboditev Trsta skupaj s tankovskimi in arteli-rijskimi enotami IV. armije, mesti Tržič in Gorico, prekoračil Sočo in osvobodil del Furlanije, kjer se je, kakor tudi na drugih sektorjih med Sočo io Tagliamentom sestal z našimi zavezniki.
Operativna skupina, ki je imela no-logo, da osvobodi zapadno Slovenijo in pride v Avstrijo, je odrinila iz St. Petra in v hudih in srditih borbah likvidirala nemško posadko v Postojni, potem pa je prodirajoč proti severu v zelo krvavih borbah osvobodila glavno mesto Slovenije — Ljubljano. Hkrati je udaril VII. korpus iz svojih baz, likvidiral Kočevje, Ribnico in druga oporišča in skupaj z ostalimi vkorakal v Ljubljano. Po osvoboditvi Ljubljane je nadaljevala ta operativna skupin* v zelo srditih borbah svoje prodiranje preko Kranja, Bleda in Jesenic, prekoračila bivšo jugoslovansko-avstrijsko mejo in se na Koroškem sestala z našimi brzimi odredi.
Naše operacije so bile kmalu končane. Toda na našem osvobojenem področju- je bil ostal močan otok sovražne vojske. Globoko v svojem zaledju smo imeli reško sovražno grupacijo, ki je štela okrog 30.000 mož in bila zelo srdite borbe. S srditimi napadi in spretno kombinacijo se nam je posrečilo, da smo reško grupacijo povsem obkolili. Sovražnik se ni hotel vdati, marveč se je grupiral v strnjen krog in se hotel na vsak način prebiti 1 v Avstrijo. Borbe s to grupacijo so bile zelo srdite. Grupacija se je prebijal* proti Avstriji, prehodila 15 km od ReKe proti severu in znova zavzela Ilirsko Bistrico. V petdnevnih borbah, v katerih smo uničili okrog 10.000 sovražnih vojakov, smo prisilili to skupino, da je kapitulirala pred splošno kapitulacijo Nemčije. Pri tem smo uje» štab 97. armijskega korpusa s komandantom generalom planinskih čet Koblerjem na čelu, kakor tudi štaba 198-in 237. divizije z njunima komandantoma. V naše roke je prišel velikanski vojni plen, med drugim tudi 16.000 ujetnikov.
Z likvidacijo reške skupine je bilo osvobojeno vse področje Istre in Slovenskega Primorja. Samo v vojnem pristanišču Pulju se je še držala nejn-ška skupina, ki je štela okrog 2500 vojakov in mornarjev. Po dvodnevnih borbah je kapitulirala tudi ta skupina.
Iz teh pojasnil lahko vidimo, da so enote IV. armije z lastnimi silami pod vrhovnim vodstvom maršala Tita v celoti izpolnile svojo nalogo — osvobodile so Istro in Slovensko Primorje * mesti Trstom, Tržičem in Gorico. 2al po tako sijajnih zmagah in uspehih nismo imeli priložnosti, da bi se bi» veselili zmag. Potegnjene so bile ra?» lične črte (demarkacijske črte), prot; mednarodnim predpisom smo mora» zapustiti ozemlje, ki smo ga bili zavzeli, uničujoč in zasledujoč nemško vojsko. Nam so odrekali našo okupacijsko pravico in prav tako nam izix^' bijajo naše upravičene zahteve. Tod* mi zelo dobro vemo, kje so naše meje in kje je treba potegniti črto.
Naše meje so začrtane z našim ljudstvom. našo krvjo in žrtvami, ki smo jih dali za uničenje nemškega in italijanskega fašizma. Mi nismo osvajale’’ toda tisto, kar nam gre in kar je naše, moramo dobiti!
Operacije IV. armije se po zavzetju Sušaka in Reke v vsej naglici razvijajo preko Istre v smeri Trsta. Tu se je na ozkem prostoru zbralo mnofj0 sovražnik enot, katere rasi junšači * junaškimi podvigi prisilijo k pred«#’

SKOZI BORBE IN TRPLJENJE K SVOBODI
Jaka Avšič:
Pred kapitulacijo Italije
Poleti 1943, leta, po zmagovitih pohodih v Slovensko Benečijo in Rezijo, sta se obe Primorski brigadi, Gradnikova in Gregorčičeva, premaknili na levo obalo reke Soče, kjer sta služili kot opora takratnemu osvobojenemu ozemlju, ki je segalo od Trente do Trnovskega gozda, kjer se je potem povezovalo z ozemljem Nanosa, Skoraj vse vasi in naseljena mesta na tem teritoriju so imela svoje narodno osvobodilne odbore s političnimi in gospodarskimi funkcijami in oboroženo narodno zaščito. Politična zavest ljudstva je naraščala v žarki plamen želje za dokončno osvobojenje vsega Primorja. Požrtvovalnost se je stopnjevala: v operativne edinice so se stalno prijavljali novi borci, ki so goreli od ljubezni do svobode in za svojo rodno grudo, pripravljeni na prenašanje vseh naporov in na žrtvovanje življenja. To so bili v pravem smislu besede proletarci, delavci in kmetje, ki so pogin v borbi za svobodo in boljšo bodočnost smatrali za čast in naravnost iskali priložnosti za junaška dela na škodo sovražniku, brez najmanjšega obzira za svoje življenje, čim večja je bila nevarnost in čim večje je bilo tveganje, toliko več je bilo junaških dejanj. Najmilejša snov razgovorov v brigadnih četah je bila o uničevanju fašističnega sovražnika. Vedno bolj so vlekli primeri hrabrosti. V raznih napadih, ki so jih partizani izvedli, je vedno bolj rasila fantazija in načrti, kje bi se dalo še kaj koristnega napraviti. Vsak je smel pripovedovati veliko primerov in to najbolj podrobno, n. pr.: natanko, kako je tov. Silva sama nenadno gkočila v italijanski bunker, v vsaki roki po eno pištolo in prisilila petnajst vojakov, da so ji položili puške v roke, ki jih je nato mirno odnesla pred nosom od strahu odrevenelim fašistom; kako so trije partizani iz Cerkna mini-rali velik vlak v dolini Bače, pobili na 'mestu 'ŽO sovražnikovih vojakov ,in kve-šturinov ter oborožili ~EcIo četo; kako so narodni zaščitniki iz Trebuše z eno strojnico z dobro postavljeno zasedo na cesti zaplenili material dveh kamionov hrane, razstreliva in obleke, kako se je Jože, mitraljezec Vipavske čete, priplazil za hrbet italijanskemu bataljonu in ga z rafalom na 20 metrov tako prestrašil, da je z mulami, municijo in hrano vse drlo v beg in je od samega strahu in nereda obležalo nekaj vojakov na mestu, neračunajoč one, ki so padli od naše strojnice. Mnogo podobnih primerov so pripovedovali s prav natančnim opisom mesta in ljudi, kar je vlivalo še večji pogum in ustvarjalo občudovanje resnično hrabrih borcev in legendarno avtoriteto. Iz teh slavnih borcev so postajali tedanji vodniki in komandirji in ves vodilni borbeni kader, to so bili ljudje, ki so se odlikovali po hrabrosti pa tudi po razumu.
Še mnogo drugega je ustvarjalo nepremagljivost naših brigad, sestavljenih iz ljudi, katerih vsak je že pred vstopom v nje nekajkrat tvegal življenje, pa naj bo to pri zbiranju in prenašanju orožja za Narodno osvobodilno vojsko in Partizanske odrede med karabinjerji, fašisti, policijo in italijanskim vojaštvom ali pri sabotažnih dejanjih, kjer so gledali smrti v oči ali pa tvegali mučenje in počasno umiranje po taboriščih Mnogi so prihajali naravnost iz italijanskih vojaških edinic kot njihovi dezerterji, kjer se je vsak zase razvil v upornika, se po najrazličnejših dogodivščinah pretolkel skozi zastraženo prifrontno ozemlje ali pa celo Italijo v svoj domači kraj in svojo slovensko vojsko. To so bili prepričani in prekaljeni borci za narodno in politično svobodo že pred vstopom. Življenje se dobrovoljno ne izpostavlja smrtm nevamosti orez globokega notranjega prepričanja In plemenitih osebnih ustnosti. Samo veTiké ideje" se zde vrecT ne žrtvovanja samega sebe in samo takš-šne ideje morejo zbrati fanatične predane apostole, kakor so bili partizani. To so lahko samo napredne ideje in zato morejo prej ali slej samo te ideje zmagati. So lahko začasni porazi tu in tam, so lahko tudi nepravilni postopki sicer predanih ljudi; ali ideja sama kljub odporu ponovno zbere ljudi, pridobiva nove in zmaguje. To so ideje, ki razglašajo načine, ki vodijo k poboljšanju življenja in človeški razum, kadar se mu postavi dilema, izbere boljšo, razumljivejšo pot k ostvaritvi popolnejših pogojev življenja, k napredku. Tako so si, kar je človeštvo, utirale pot vse nove napredne misli in na kraju zavladale vsemu človeštvu. Tako je v tehniki, tako je v go-
spodarstvu, tako je v političnem urejevanju. Edino vprašanje časa je, ki je odvisno od spoznavanja ljudi, skupno z njihovimi slabimi lastnostmi in vrlinami.
Zatirani ljudje in celi narodi navadnolj prej spoznajo pravo pot k napredku, kerj so prisiljeni v to, saj so v verigah za-1 tiranja, ki jih nova ideja obeta razbitij v njihovo korist. Tam, kjer je zatiranih M več kot izkoriščevalcev, se morajo j ustvariti pogoji za osvobojenje. Kdo more trditi, da slovensko ljudstvo na Primorskem ni bilo zatirano! Tudi delovno ljudstvo italijanske narodnosti je že takrat začelo spoznavati svoj položaj in dalo najlepši dokaz temu pri porazu italijanskega fašizma, ko je trumoma prihajalo v partizanske vojne edinice. Proglasi AVNOJa so izvršili proklama-cije idej, ki so bile že sprejete in že prej postale bojno geslo ljudstva, za katere je bilo že žrtvovanih nešteto življenj.
Prežeto s čvrsto voljo za zmago je primorsko ljudstvo zbralo takšno vojsko, ki je bila strah in trepet fašističnemu sovražniku.
Obe italijanski operativni diviziji, ki siflTvcjdin borbo"proti partizanom.. 9“Slo-venskT~Benečiji spomTadTJ343j leta, sta od udarcev7~kT sTa "JilT dobili, postali nesposobni za nadaljnje akcije in bili potegnjeni nazaj z bojišča. Čez leto sta zato naši brigadi na levi obali Soče vodili borbo samo z lokalnimi italijanskimi enotami, ki so bile stacionirane v utrjenih mestih ob Soči. Kraljevska Italija se ni smatrala za dovolj močno, da bi obdržala državni teritorij na levi obali Soče in je kapitulirala pred partizani, omejivši se samo na neke glavne ne-obhodno potrebne komunikacije. Partizani smo v tem času tudi že imeli zračne zveze z zavezniškimi vojskami in aerodrome za sprejemanje opreme in orožja. Banjška planota, kot eno takšnih mest, je bila vedno v pripravljenosti za zračni promet in posebej za to odrejeno posadko. Čim bolj je italijanska moč pešala, toliko večji strah je vladal med njihovo buržoazijo pred partizani in njihovim vplivom na italijansko ljudstvo. Takrat jim je uspelo napraviti nekaj močnejših vpadov na naše ozemlje iz utrjenih mest, v katere so se takoj nato morali umakniti pod neprestanimi udarci naše vojske. Nekolikokrat smo jih morali pustiti globoko v naše ozemlje, da bi jim prizadejali daljše, trajajoče in s tem večje izgube.
V_?ačetku meseca julija se je tako Gra^niicova Brigada razporedila ria~ ce-l_em masrviTKiaa-in vršila izzivalne napade na obe, takrat dobro utrjeni in močno zasedeni postojanki Kobarid in Tolmin, ki ležita ob obeh vznožjih tega masiva. V naše območje so bile vključene tudi vse vasi na levi obali Soče med tema mestoma, posebno Vrsno, Kamno, Volarji, Drežnica, vas Km, tako da je bila zveza med sovražnikovimi postojankami ogrožena, a italijanska vojska zaprta v samo omrežje postojank. Med alpini in fašisti je vladal takrat paničen strah. Komanda se je prizadevala na vse načine, da bi popravila to stanje, boječ se našega glavnega napada na postojanke in njihovega popolnega uničenja. Naši obveščevalci iz postojank so nam prinašali poročila o prizadevanjih komande, da bi se odporna moč vojaštva dvignila in obdržala. Iz drugih primorskih garnizij so nabirali vojaštvo in tako napolnili in povečali število ter orožje do največje stopnje. Poročila so govorila o pripravljanju napada na Gradnikovo brigado, ki je v tem času bila razporejena na samem Krnu. Številčno razmerje 1:5 v korist Italijanov. Odlična prilika za naše borce, da izkoristijo dobro preglednost z višinskih strmih pobočij, gozdnih obronkov, kraških jam in skalnatih reber, ter z dobro uporabo svojega orožja, dobrim poznanjem zemljišča in veščim premikanjem in obko-Ijevanjem sovražnikovih skupin temu prizadenejo težke izgube in ga tako popolnoma potisnejo v svoje postojanke v strahu in trepetu za ostala življenja.
Krn, ponos in stražar Slovenske Goriške, vstaja iz same doline Soče, se dviguje v nekoliko širokih, s polji in gozdovi posejanih zelenih stopnicah, preide proti vrhu v sivo skalno zobovje, ki v romantični lepoti tekmuje z velikani TriglaVskega gorovja, s katerimi drži lepo prehodno zvezo čez Bogatin in gleda proti jugu čez Matajur in Brda na Tržaški zaliv. V samih zgornjih plasteh Krnskega gorovja smo imeli takrat par-
Naši minometalci v bofbL
tizani neusahljiv vir vsakovrstnega razstreliva in skladišče vojnega materiala, ki je ostal ohranjen po kavernah v hermetično zaprtih posodah in minskih zrnih še iz časov prve svetovne vojne. S kavernami, galerijami in podzemeljskimi jaški so gornje skalne plasti izvrtane kot mravljišče v podzemlja, kjer se je pred 30 leti vršila ena najbolj trdovratnih in krvavih minskih vojn med Italijo in Avstro-Ogrsko monarhijo. Te stare zaloge razstreliva so primorski partizani prenašali na vse kraje bojišča za napadalne in sabotažne akcije — tja na železniško progo v dolini Taljamenta,. v Kanalsko dolino, rabeljske svinčene rudnike, idrijske rudnike živega srebra na proge, mostove, železniške predore na meji Jugoslavije in Italije, v tovarne, elektrarne in skladišča postojank, povsod, kjer je bilo potrebno uničevati sovražnikov vojaški potencial. Koliko življenjskih nevarnosti in tveganih žrtev samo pri prenosih tega materiala po potih skozi sovražnikove zasede. Pomoč vsega ljudstva, popolna sloga v tej gigantski borbi in iniciativnost vsakega posameznika je ustvarila iz goreče ljubezni do svobode čudovita junaška dela. Primorsko ljudstvo je dalo izredno bogat krvavi doprinos v borbi Zedinjenih narodov proti fašistični kugi.
Bolje izvežbani in oboroženi fašisti na eni strani in izredna osebna hrabrost in spretnost partizanov na drugi, so julij a stopili v odprti boj Gradnikove bn-gade in oba garnizona tolminski in kobariški. Še pred svitom dneva so začeli bobneti gorski topovi in treskati minometalci po vzhodnih in zahodnih pobočjih Krna. Začetni uspeh je bil na strani alpincev, ker jim je uspelo približati se pod okriljem mraka prav pod naše položaje, Gradnikova brigada je imela tri bataljone, katerih eden je operiral na tolminsko stran in dva na pobočjih, ležečih proti Kobaridu. Vsaka grupa je imela svojo rezervo in manevrirala po globini svoje operativne smeri od postojank nam bližje ležečih položajev proti centralnim vrhovom Krna. Ambulanta in kuhinje pri malem jezeru. Zveze s signali in kurirji. Celokupen razpored postavljen v predvidevanju sovražnikove številčne premoči, da se bo borba morala voditi ves dan na tem območju in da je glavni namen zadati čim večje udarce sovražnikovi živi sili.
Sovražnik je napadel na obeh straneh istočasno. Naši prednji položaji na kobariški strani, kjer je teren enostavnejši in kjer se je borba začela bližje centralnemu masivu, so okrog 5, ure zjutraj bili že v največjem ognju strojnic, minometov in pušk z obeh strani. Na tolminski strani je tudi kmalu potem naš prednji položaj bil v ognju strojnic in pušk tako, da smo se morali prav zgodaj potegniti nazaj na glavne položaje, ki jih tvori sam najvišji del Krna. Ker je tudi sovražnikova postojanka bila dobro zasedena, smo bili v popolnoma obkoljenem obroču, ki so ga na nekaterih
«	XX-» ■	* ;
" . ..	- .»».»(*# , *> * ' *
:
$c° ®

:i.: ■
.....	—..-.■."i	.. ■:
Partizan na položaju.
ki situaciji na odprtem mestu pod našim ognjem, Sijalo je čisto in svetlo sonce. Cela Gornja Primorska je poslušala silni ropot orožja. Odmevalo je od gorskih sten in se prenašalo tja v Trento, dolino Koritnice, Soče in .Tolminke, treskanje in bobnenje iz bitke, ki se je bila za osvobojeno ozemlje in za svobodo ljudi. Mogočno oznanjenje svobode. Žal je bilo umreti. Kri mladih partizanov je bila obilo poplačana z življenji fašistov, ki so ta dan pokazali nenavadno trdovratnost. Ne glede na lastne izgube iz globine so prihajali vse novi strelci. Pred našimi očmi so se strmoglavljale čnjšejme zadetih vojakov in policistov haravnosT v gorslje grepatje^ Bila_j>a_Je^
to njihova zadnja večja
Tem'
Topništvo 31. divizije.
straneh tvorile neprehodne stene. Po teh škrlinah od Rdečega kamna čez Malo jezero, na najvišji vrh Krna do sedla proti Bogatinu pa do Velikega jezera in Lemežš, smo se tolkli ta dan na življe-i njč"ih smrt. Naš razpored po vseh robovih naokrog je bil tako izvršen, da je bil na zunaj ves prostor pod ognjem, da se sovražnik ni mogel nikjer prikazati v notranjosti našega položaja in ni mogel niti nekaznovano priti, niti z ognjem tolči v hrbet ali krilo katerega koli našega dela položaja. Po celi dolžini našega položaja pa se vleče dolina, vsa iz samih razpokanih skal starega ledenika in popolnoma zavarovana od ognja sovražnika. Tu na teh vrhovih smo imeli odlične možnosti prizadejati sovražniku, ki je moral plezati proti nam v višino po skalah gorskega pobočja, najvišje izgube. Položaj partizanov je bil skrajno tvegan in mogoče ga je bilo izkoristiti in obdržati proti petkratni premoči samo zahvaljujoč in opirajoč se na popolno zanesljivost vsakega borca, ki za nobeno ceno ni smel zapustiti brez povelja svojega mesta in moral biti sposoben razbijati in odbiti vsak poskus sovražnikovega predora na svojem mestu.
Sovražnikovi olaningkj strelci _so bili izbrani. Plezali so po strmih ' stenah s pomočjo planinske opreme, postavljali v križni ogenj naše najvažnejše postojanke, na katere so tolkli z minami, težkimi strojnicami in topovskimi izstrelki. Pomagale so jim planinske meglice, ki jih je od časa do časa pripodil veter od Kanina in Mangarta Bile pa so to hitre in kratkotrajne zatemnitve, ki so dovoljevale sovražniku samo male nezapaže-ne sunke naprej Ko pa je megla nenadoma izginila, so se znašli v še bolj tež-
kraju. Še istega leta v septembru je že Italija kapitulirala.
Prva kriza za partizane je nastala tik pred~ poldneyom Sovražnik je z minami iz globoke doline vse gosteje obsipal naš prvi bataljon Mine so padale tudi v podzemske prostore, ki so prav na tem delu Krna. Naenkrat se je vžgalo celo skladišče starega razstreliva, nastala je močna eksplozija, ki je pognala v zrak ves skrajni levi del našega položaja, skupaj z utrdbami, orožjem in samimi branilci. Nastala je vrzel v naših linijah in pretrgana je ognjena obramba tega odseka.
Sovražnik je to naključje izkoristil do naše ponovne zasedbe, ko se je moralo levo krilo prvega bataljona pomakniti nazaj, je postavil svoje mitraljeze na sam najvišji jugozapadni del Krnskega masiva. S tem je dobil dobro ognjeno oporišče, s katerega je tolkel naš sledeči nižje ležeči plato tega planinskega hrbta in spravil našo obrambo v kritično stanje Za to mesto se je bila celo popoldne najbolj ostra Ih krvava borba. /TVilikegaTCrha^v'Smeri proti nižje ležeči ploskvi je sovražnik našel skrivni dostop po navpični steni, izdelan že v prvi svetovni vojni in tu se je vzpela cela dolga vrsta prav na vrh, si tu sezidala oporišče in tako dobila možnost za dalje širjenje s pomočjo brez pre-
stanka se ponavljajočih jurišev do samega mraka. Vsa pažnja, naša in sovražnikova, je bila od tedaj naprej posvečena tej točki.
Mi smo vse naše rezerve pošiljali na to mesto. Ne samo, da so morali biti nadomeščeni naši padli in ranjeni tovariši, morali smo povečali število naših, da bi bili kos nalogi,‘da na vsak način obdržijo zadnji rob ploskve do noči. Tu je bil v juriših tudi komandant prvega bataljona in komariffant^brigade t<w_ Da-hilo. tu je uporabljena tudi zadnja naša ISTEmca — zaščitna četa glavnega štaba Slovenske narodno osvobodilne vojske. Poveljeval ji je tov. Slave, ki je na tem mestu dal svoje življenje, poleg mnogih drugih tovarišev.
Srce se je stiskalo vsem, ki so z okol-nih položajev mogli videti levo krilo prvega bataljona in spremljali njegove dogodke, Vsak pospešeni ogenj je naznanjal novo težko preizkušnjo o odpornosti naših tovarišev, ranjenja in smrti, Sledeči juriš je pomenil nova raztrgana telesa od bombnih eksplozij in ostrih nožev in še hujše, če položaj ne vzdrži številčno močnejšemu naletu in se sovražnik vsuje v notranjost naše utrdbe. Vdor bi pomenil katastrofo cele brigade, njeno razbitje Podnevi se ne bi mogla izmakniti iz sovražnikovega obroča na tako težkem zemljišču, ki dovoljuje izhod samo na prav malo in še to od sovražnika zasedenih stezah, ki vodijo na nižje ležeče planinske pašnike.
Posrečilo se nam je spraviti nekaj naših težkih strojnic na edino mesto, kjer se je mogla dati odločilna pomoč na kritično mesto, kar je prikovalo sovražnika k skalam in zaustavilo njegovo napredovanje.
To točko je kakor ustvarila narava, da nam pomaga iz zadrege. Kakih ROOm oddaljeno severno in bočno od nevarnega položaja stoji visoka skalnata škrbina, iz katere se vidi kakor na položeno mizo, sestavljeno iz gladkih ležečih skal, kjer je sovražnik začel vdirati skozi naše linije. Škrbina ima nekaj vrhov, ki so že 1917. in 1918. leta igrali vojaško vlogo iz sedaj napol razbitih betonskih kazematov, ki so sedaj postali naša odlična odporna točka. Iz strelnih lin teh starih oklopov smo mogli razbiti vsako sovražnikovo novo zbiranje Nekaj odličnih strelcev drugega bataljona je to vlogo vršilo z občudovanja vredno točnostjo.
Vsak ponovljeni poskus je odslej plačal sovražnik z nekaj življenji. Dolgo se ni mogel orientirati v komplicirani situaciji križnih ognjev, v katere je padel in proti katerim ni bilo pomoči. Njegovi naleti so zamrli. Mi smo obdržali prav na zadnji liniji naš položaj in s tem možnost za nočno manevriranje in operativni premik. To j*e pomenilo našo zmago. Sovražnik je imel v tej bitki okrog 210 mrtvih, mi pa smo dali 38 tovarišev.
V tem letu je bila to že druga bitka na znamenitem Krnu. Odigral je ponosni gorski velikan svojo vlogo stražarja slovenskega ozemlja pred napadi fašizma. Naslednje jutro ni bilo nikjer več nobenega italijanskega vojaka na našem ozemlju, razen v varnih postojankah. Partizani pa so po tej borbi še z večjo ljubeznijo varovali slovensko zemljo.
Konec je negotovosti, konec dolgotrajnih borb, nikdar vec ne bo nihče uničeval primorskega ljudstva zato,
ker je slovensko !
Albert Jakopič — Kajtimir:
Samo v aaiotKotne ii borbi e svoboda
Kapitulacija fašistične Italije 1. 1943 je našla naše primorske in istrske brate popolnoma pripravljene. Bridke izkušnje vsiljenega imperialističnega miru v Rapallu ter 25 letno suženjstvo pod fašistično Italijo sta porafala v nacionalno zavednem primorskem ljudstvu neizmeren odpor, ki je našel pravega odraza v oboroženi borl)i. katero je napovedala Osvobodilna fronta L 1941 vsem sovražnikom
ci in Krašovci so trikrat izpopolnili Gradnikovo, Kosovelovo in Gregorčičevo brigado, Gorenjci so ojačili Vojkovo in Prešernovo 'Tigado. Ustanovilo se je šest odredov, tako da je bilo tedaj oborožene operativne vojske okrog 20.<^X), a zaledne okrog 30.000. Organiziral se je IX. korpus NOV in POJ, ponos in dlka primorskega ljudstva. Vanj so položili vso svojo nado, vso svojo borbenost im smrt-
slovenskega naroda Ljudstvo Primorske m Istre je jasno videlo, da je edina pot do nacionalnih pravic, do združitve z matično zemljo, v skupni borbi z vsemi jugoslovanskimi narodi. Te poti se je oklenilo z vsemi svojimi silami. Šlo je preko vseh ovir, preko svojih požganih domov, preko potokov krvi svojih najdražjih in tako L 1943 slavilo svojo prvo zmago, zmago nad italijanskim fašizmom.
Poraz fašistične Italije, osvoboditev velikega dela Primorske, upo-stavljanje ljudske oblasti, povrnitev vseh nacionalnih. kulturnih, društvenih in gospodarskih pravic je, kot rezultat pravilnosti linije OF. povzročilo ogromen borben elan po vsej Primorski. Dnevi zmage nad fa-
no sovraštvo do vseh sovražnikov njihove svobode, v njem in nastajajoči jugoslovanski armiji so videli svojo železno pest, s katero so sklenili razbiti stoletne verige suženjstva, orezpravnosti in tla-
Vil
Toda že so prišli težki dnevi. Nemški fašistični krvoloki vseh barv in vrst, ki na italijanski fronti niso imeli resnih nasprotnikov', so videli v nastajajočem mogočnem odporu primorskega ljudstva in njegovi vojski nevarnega nasprotnika v svojem zaledju. Razbite železnice, porušene ceste in mostovi, onemogočen transport, vse to jih je gnalo, da so z italijanske fronte odtegnili cele divizije in jih vrgli na primorsko ljudstvo. Zopet

Bolnišnica »Franja«.
Si zrnom so bili silno značilni. Ljudstvo 1 so osvetlili požari trnovo pot za svobodo, se je zavedalo, da stoji na poti k svo- zopet so lili potoki krvi, vršile so se bodi. k združitvi z brati onstran meje, ofenziva za ofenzivo. Toda narod in nje-še en sovražnik, nemški nacizem. Zave- gova vojska nista odnehala. Sicer so se dalo se je, da ga je treba premagati. | «linice zmanjšale, toda ostale so. Pre-Zato je v tistih dneh izgledala Primor- kaljene v neštetih borbah so se borci ska kot en sam oborožen tabor. Staro in 1 IX. korpusa ob slavni RA in Jugoslo-mlado, dekleta in otroci, vse je nosilo : vanski armiji skozi dve leti 1944 in 1945 orožje, zbiralo mu ničijo, hrano. Iz dveh pripravljali za zadnji naskok, brigad in nekaj odredov so nastale tri Nade, ki jih je položilo primorsko divizije. Topovi, kamioni, mitraljezi, va- ljudstvo v svoj korpus, v Jugoslovansko ške straže, barikade, bežeči fašisti, raz- arinijo so se v letu 1915 izpolnile. Še oroževanje, vežbanje vojske, veselje in j več, ne samo, da je bil zavzet Trst. Go-resni obrazi, vse je bilo pomešano. loda ; rica, Videni, Čedad, vsa Rezija, razkrin-iz vsega pa se je videla globoka odloč- kani so bili tudi mednarodni imperia-nost, razbiti vsakega, ki bi jih poskiiSal listi, ki so morali s silo vdreti v osvo-ovirati na poti k dokončni osvoboditvi, bojeno Primorsko, proti volji ljudstva, da Z besno zagrizenostjo so borci osvajali ; so lahko pričeli uresničevali svoje temne poslednje fašistične postojanke, osvobo- naklepe, naperjene proti svobodomisel-dili so razen Trsta, Tržiča, Gorice in Ce- nemu primorskemu ljudstvu. Dve leti nji-dada, vso Primorsko tja do ponteliske : hovega gospodovanja je dalo primoreke-žoleznice. Benečani. Rezijani, Tolminci, mn ljudstvu dovolj dokazov.
Krašovci. Vipavci, Idrijčani in Gorenjci Zavedajoč se težke temne preteklost: flo uftianavijali nove brigade. V Soški do- I — in damee svetle bodočnosti	j i n ne
lini so zrasle kar tri brigade, L, II. in I bo nikdar več nihče zaustavil — pnmor-III. Soška brigada. Benečani so imeti j «ko ljudstvo ve. da je edinole v naj-kakih pet bataljonov, Rezijani tri, Vipav- ! odločnejši borbi — svoboda!
Prvi sprejem partizanov v svobodi.
V. Žuravljev:
RDEČA ARMADA
Rdeča armada je ena najinlajših na svetu. Toda v tej kratki dobi je prehodila izredno slavno in zmagoslavno pot. Rdeča armada je nastala v ognju Oktobrske revolucije 1. 1917. Že v prvih dneh svojega obstoja se je morala spoprijeti z nemško cesarsko vojsko, ki je poizkušala takrat zasužnjiti mlado i sovjetsko državo. 28. februarja 1918 je bila vojska AVilhelma II. pri Pskovu in Narvi do kraja razbita. Ta dan velja za dan ustanovitve Rdeče armade. Od takrat se je Rdeča armada razvijala in krepila. Med državljansko vojno je Rdeča armada razbila tolpe belogardističnih generalov in vojske inozemskih interventov. Podeč sovražnika s sovjetske zemlje je prehodila z borbo pot od Baltiškega morja do obal Tihega oceana, od Murmanska do Bat uma.
Rdeča armada je uspešno odbila vse neštete poskuse sovražnika, da bi z orožjem zlomil obrambno moč ZSSR. Končno je častno prestala najtežjo preizkušnjo v borbi proti strašnemu j vojnemu stroju fašistične Nemčije, ki so bile njenim udarcem podlegle mnoge zahodnoevropske vojske, med njimi
Vsi sovjetski ljudje se globoko zavedajo dolžnosti v pogledu obrambe domovine. V ilustracijo naj omenimo J odlomek iz poziva uzbekistanskega naroda borcem Uzbek»;tana:
»Tvoj narod jl^cestavni del ZSSR. Rus, Ukrajinec, Belorus, Azerbejdža-nec, Grpzin, Armenec, Tadžik, Turk-men, Kazah in Kirgiz so skupaj s teboj 25 let noč in dan gradili naš veliki dom, našo deželo, našo kulturo ... Zdaj je v dom tvojega starejšega brata Rusa, v dom tvojih bratov — Belorusa. Ukrajinca — vdrl nemški škorenj. On prinaša strašno kugo, vešala in bič, glad in smrt. Toda Rusov dom je tudi tvoj dom! Sovjetska zveza je namreč složna družina, kjer živi vsak v svoji hiši, gospodarstvo je pa enotno in ne-razdružljivo.«
Vsi narodi ZSSR so se enodušno dvignili na obrambo domovine. Patriotizem sovjetskih ljudi se je neskončno dvignil. V zavesti o enotnosti narodov ZSSR je osnova močne morale Rdeče armade.
Rdeča armada je močna ne samo po svojem duhu. temveč tudi zaradi tehnike. V borbah so se proslavile vse vrste sovjetskega orožja. Artilerija Rdeče armade je podedovala slavne stoletne tradicije ruske artilerije in po pravici jo smatrajo za eno najboljših na svetu. Pod silnimi udarci sovjetske artilerije so se skozi dolga leta grajene trdnjave hitlerjevske Nemčije in imperialistične Japonske zrušile nalik papirnatemu stolpu.
Sijajni so tudi sovjetski tanki. Oni so častno prestali dvoboj proti tako hvalisanim nemškim tankom, ki so bile njihove gosenice pregazile malone vso Zapadno Evropo. Uralski oklep je premagal znani nemški kruppovski oklep.
Čeprav je sovražnik napadel nepričakovano, se je sovjetska aviacija borila proti ogromnemu nemško-fašistič-nemu zračnemu brodovju skozi dve leti in že jeseni 1942 si je v celoti priborila premoč v zraku. Sovjetska aviaciia je storila veliko uslugo ne samo Rdeči armadi, temveč tudi zaveznikom. Uspe-
so bila v primeri z njimi hvalisam »Messerschmidtk in >Foke-Wulfi< zastareli tipi.
V vsej vojni so sovjetski letalci s svojim borbenim duhom in spretnostjo prekašali sovražnika. Podvige sovjetskih zračnih vitezov občuduje vse člo-
Borci za Stalingrad.
veštvo. Slava polkovnika Pokriškina je segla do ZDA. Pokojni prezident Roosevelt ga je nazvai najboljši as Združenih narodov. Pokriškinov podvig so v ZSSR ponovili mnogi. Po številu sestreljenih letal ga je major Kožedub celo prekosil. Takoj za Pokriškinom je cela vrsta letalcev dvakratnih herojev Sovjetske zveze.
Moč Rdeče armade je tudi v sposobnosti njenih oficirjev in generala}'. Veliki vodja narodov ZSSR, generaili-sim Stalin, je s svojim genijem vojskovodje dvignil sovjetsko vojno stroko na višino, karkšne še ni videl svet. Pod njegovim neposrednim vodstvom se je razvila sijajna vrsta talentiranih vojskovodij; njihova slava gre po vsem svetu.
Motorno kolo — sani RA za zimsko vojevanje.
tudi francoska, ki je veljala za eno ! najboljših na svetu.
Zaradi nepričakovanega razbojni- | škega napada hitlerjevskih tolp v za- | četku vojne pogoji borbe za sovjetsko ljudstvo niso bili ugodni in Hitler je dosegel začasne uspehe. Takrat niso samo sovražniki, temveč tudi mnogi izmed prijateljev ZSSR v inozemstvu govorili, da je poraz Rdeče armade v najkrajšem času neizogiben.
Toda vojna je pokazala resnične sile. Rdeča armada se ni samo zoperstavila navalu vseh oboroženih sil fašistične Nemčije in njenih številnih satelitov, temveč jim je zadala tudi več odločilnih porazov v času. ko v Evropi še ni bilo druge fronte. Rdeča armada je že leta 1941. ne samo zadržala prodiranje sovražne vojske, tem- j več je s sijajnimi zmagami pri Moskvi. Tih vinu, jelen in Rostovu na Donu uničila nit nepremagljive nemške vojske.
Poleti 1942 je Rdeča armada pri Stalingradu v herojski obrambni borbi zlomila ofenzivno sposobnost hitlerjevske vojske, a jeseni istega leta, potem ko je bila začela odločilno ofenzivo, je pa predrla sovražno linijo ju-gozapadno od Stalingrada, obkolila hitlerjevsko vojsko 550.000 mož in jo uničila. Stalingraiska zmaga Rdeče armade je pomenila preokret ne samo v razvoju Domovinske vojne sovjetskega ljudstva, temveč tudi v razvoju vse druge svetovne vojne.
Leto 1942. je prineslo nove velike zmage Rdeče armade, zlasti tako veliko zmago, ki se je končala z uničenjem hitlerjevske vojske.
Leta 1944. so morali Nemčija in njeni sateliti občutiti silo desetih stalinskih udarcev, ki so dokončno onesposobili zn nadaljnjo borbo mnoge nemške satelite in prispevali k zmagovitemu prodiranju zavezniške vojske v Zapadni Evropi.
Leta 1945. je Rdeča armada skupaj s svojimi zavezniki dokončala popolno uničenje sovražnika in v jurišu za-vz.ela sovražno prestolnico.
Tajna uspehov Rdeče armade je v tem, da je ona prava ljudska armada. Sovjetsko ljudstvo ljubi in spoštuje svojo armado. Vsak borec Rdeče armade neprestano črti krvno povezanost s svojim ljudstvom. On ni osamljen niti v najtežjih trenutkih življenja. Mnogi vojaki so izgubili drage svojce. Čim je pa vojak zvedel za nesrečo. ki ga je zadela, «o se pojavile desetine in stotine ljudi, pripravljenih tolažiti ga. Tako je dobil vojak Fedor Smoljakov med vojno od svojih sodržavljanov več tisoč pisem.
Obramba domovine je v ZSSR vseljudska stvar. Med vojno so Imrci, ne boječ se za svoje življenje, izvršili nesmrtne podvige, boreč se na fronti, drugi v zaledju so pa neumorno delali, da bi imela Rdeča armada dovolj naj-bolišega orožja.
Ko je Hitler napadel ZSSR. je imel večjo in boljše opremljeno vojsko. Toda svoje premoči ni mogel obdržati. Posledica nesebičnega dela sovjetskih ljudi — delavcev, kmetov in intelektualcev. je bila, da je lahko Rdeča armada že jeseni 1942 dosegla tehnično premoč nad nemško fašistično vojsko. Ta primer je jasen in prepričljiv do-! kaz krepkih in neraz.družljivih brat-I sikih vezi. ki vežejo v ZSSR Rdečo ar-• mado z vsem sovjetskim ljudstvom.
hi sovjetske aviacije so onemogočili Nemcem z letali intenzivno napadati Anglijo in tako pospešiti priprave zaveznikov za invazijo v Zapadno Evropo.
Sovjetska aviacija. je lahko dosegla tako velike uspehe samo zato, ker so njeni konstruktorji izdelali letala, ki
Med vojno se je Rdeča armada povečala in okrepila, tako da pričakuje 28. obletnico svojega obstoja na višku moči, v avreoli slave. Ona ima vse potrebno, da bo tudi v bodoče predstavljala čuvarja miru, branilca kulture in napredka človeštva proti vsem poizkusom agresije.
... . ..	■ ..........- ..	: < f
Konjenica Rdeče armade.
46.000 najboljših življenj je žrtvovalo primorsko ljudstvo v krvavem plebiscitu za priključitev Julijske Krajine in Istre k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Padle so krivične meje, ki jih naši narodi nikdar niso hoteli priznati, meje, na katere je stara Jugoslavija pristala v Rapallu!
Naj živi velika bratska Sovjetska zveza, ki nas je podpirala v naši težnji, da se priključimo k materi FLR Jugoslaviji!
Iz krvi naših najboljših sinov se je porodila svoboda
Narodni heroi
Janko Premrl-Vo’ko
Med mnogimi heroji, ki so padli za osvoboditev Slovenskega Primorja, ki «o dali svoje življenje za osvoboditev svoje zemlje izpod tujega jarma, je zlasti narodni heroj Janko Premrl-Vojko globoko vtisnjen v spomin primorskega ljudstva. Rodil se je v Št. Vidu v pretepi Vipavski dolink Od svojih ranih let je bil vzgajan v zavednem slovenskem duhu in njegova mladost je potekala v idejni borbi za osvoboditev primorskih Slovencev.
Že kot 15 leten fant je bil uverjen, da slovensJii narod ne bo prišel do svoj ih pravic z razpravljanjem, prošnjami in zahtevami, temveč samo z borbo na življenje in smrt. In že takrat se je spustil v resno oboroženo borbo proti fašistom.
V	št. Vidu je takrat strahoval ljudi učitelj Tovolacci, ki je bil obenem tajnik fašistične stranke. Odločili se je, da sam obračuna s tem krvosesom, katerega se je vsa vas bala.
Atentat se je ponesrečil, vendar ga fašisti niso zavohali; osumili so njegovega očeta, ki je bil v slabih odnošajih s Tovolacoijem in so ga zato izključili iz PNF.
V Janku se je sovraštvo do fašistov le še stopnjevalo. Leta 1939 so ga ob priliki vojaških naborov zaprli, ker je takrat organiziral protifašistične demonstracije, kjer so peli slovenske pesmi.
V	zaporu in v mučilnici, kjer so mu grozili in ga strahovali in ker je videl na stenah sledove krvi poštenih Slovencev, je v njem dozorel sklep; ves se je posvetil le borbi proti krvnikom slovenskega naroda, proti fašistom.
Njegov oče je pripovedoval, kako uporno se je boril njegov sin Janko že v šolskih letih proti zatiralcem slovenskega ljudstva. S svojim vedenjem v fašističnih šolah je očitno kazal svoje pro-tivljenje proti vsem njihovim ukrepom in proti tistim, ki so ga zavirali v njegovi idejni borbi.
Njegova mlajša sestra pa pripoveduje, kako se je upiral, ko so ga hoteli obleči v fašistični kroj »BaliHat, saj ni maral za tiste črne in zelene cunje ter je vse skupaj stlačil v šolsko stranišče.
Mati je romata okrog tedanje fašistične gospode in skušala dopovedati, da ima s fanlom vedno težave, kadar mu kupi novo obleko, ker se najbolje počuti v stari obleki in kdo ve kaj vse si je morala še izmisliti, da je rešila sebe in mladega Janka neprijetnih posledic. To je značilni dogodek v njegovem življenju, ki pove, kako sovraštvo je ob-
čutil že takrat do fašistov, ki so zatirali naš narod. V šoli je s pestmi obračunaval s sošolci, ki so ga zmerjati s xs,ciavo<, ne meneč se za svarilo in kazni predstojnikov.
Ko so leta 1941 fašisti napadli Jugoslavijo, je hotel pobegniti čez mejo, toda preveč je bila zastražena, da bi prišel v Slovenijo. V tistih dneh so mu zaprli starše, brate. Jugoslavija, na katero so čakali vsi zavedni Primorci; da dà znak za dvig k splošnemu uporu, ta Jugoslavija se je zrušila, ker je bila gnila, profašistična. Vojku je ostalo še upanje — Sovjetska zveza.
Januarja je prišel na dopust iz vojske. Po Primorski je zaplato — prvi glasovi o ljudskem uporu so dvigali ljudstvo. Spoznal je, da je zdaj prišel tudi njegov čas.
Ljubezen do domovine in sovraštvo do fašizma ni poznalo nobenih ovir. Oči so nm žarele, ko je govoril o uporu, ko je navduševal malodušne za pravično borbo, za tisto borbo, ki bb osvobodila primorsko ljudstvo.
Samo enkrat ga je videla njegova sestra kot partizana. Prišel je domov, da bi videl domače, ni se bal fašistov, ki so gospodarili po vasi. Noč je bila tiha in temna; preskočil je vrtno ograjo in stopil k njej ter k mlajšemu bratu. Bil je mlad, pa je bil vendar cel mož in v njegovih očeh je sijala samozavest borca, ki se bori za svoje ljudstvo, za svojo zemljo. Pripovedoval je o borbah, o vsakodnevnih uspehih, o novih načrtih. Brez strahu je hodil po hiši, ni se bal fašistov, ki so vohali okrog vogalov, kdaj bodo koga zalotili. Potem pa je odšel zopet v nove borbe za svobodo svojega ljudstva.
Zdaj pa, ko je Slovensko Primorje doživelo tako težko pričakovani dan priključitve k svoji materi Jugoslaviji, ga ni več. V ljudeh, ki so ga poznali, v vseh tistih, ki poznajo njegova herojstva, pa ostaja zavest, da se Vojko ni boril zaman, da je tudi on doprinesel svojo veliko žrtev — svoje mlado življenje, da bi njegovi bratje živeli srečneje in lepše, da bi mogli ustvarjati tisto, kar je med drugimi tudi on priboril Jugoslaviji. Njegovi načrti o bodočnosti primorskega ljudstva so se v ogromni večini uresničili, saj je vključeno v svojo matično državo po tolikih letih trpljenja in letih, polnih želja po svobodi ter vključitvi v delo ostalih narodov Jugoslavije.
Darko Manli i* B*až
Potoke slovenske krvi je popila morska zemlja, krvi svojih junakov, jim nj bilo žal življenja, le da bi kremenito ljudstvo bilo osvobojeno, leg Janka Premrla — Vojka in mno-i drugih je padel v narodno osvobo-ni borbi tildi Darko Marušič -
1Ž.	_	,	V
Rodil se je v Opatjem selu na Kra-V rani mladosti je že kot sin za-rlnega Primorca, očeta-delavca prav bro občutil, kako grenak je kruli lavca, kako trda je in koliko potu pije kraška skala, preden da kos ulia. Se grenkejši pa je bil kruh, terega so rezali fašisti, ki so gospo-vali JK) slovenski zemlji.
Borba za kruh je vodila starše v neriko, nato pa nazaj na slovenska t — v Ljubljano, misleč, da Jim bo ta Jugoslavija, na katero so gledali ,t na svetel ideal, dala vsega tega, sar nikjer drugod niso našli. Gre-
Razpad stare Jugoslavije je v Darku ljubezen do domovine še podžgal. Njegovo geslo: »Borba in delo!« ga je vodilo od rane mladosti, še bolj pa je v tej borbi mislil na svojo rodno zemljo, na tiste svoje brate, ki so že toliko časa ječali pod fašističnim bičem.
On ni poznal žičnih ovir, ni poznal j ipeja, ki so ločile primorsko grudo od ostale slovenske zemlje. Nič ga ni zadržalo, da ne bi šel netit borbo med primorsko mladino. Mrzle tržaške noči, polne burje, prestane po tržaških parkih, ga niso zavirale v volji, da pridobi čim več svojih rojakov za pravično borbo proti fašistom. Cilj vseh, ki so se borili za osvoboditev njegove rodne zemlje, je bil tudi njegov veliki cilj. Osvoboditev Trsta, Gorice in vsega Slovenskega Primorja, mu je bila tisia svetla točka, ki ga je vodila v borbi, v ustvarjanju njegovih velikih načrtov mladega, a hrabrega borca.
Vodil je primorsko mladino v borbo. Pod njegovim vodstvom so podrli prve železniške drogove na Krasu, pod njegovim vodstvom se je organizirala primorska mladina v borbi proti fašizmu. Od Trsta do Gorice pa od Krasa do Vipave je organiziral mlade borce. Vzpodbujal jih je s svojim vedrim glasom in jih vodil.
Na njegovi poti ga niso mogli zadržati italijanski fašisti, iz drvečega tramvaja jim je ušel, kajti njegove naloge so bile velike in hotel jih jje izpolniti.
Ko so ga Nemci s petimi drugimi tovariši postavili pred zid z.a streljanje, so bile njegove besede: »Tovari.ši, ne klonimo. Zavedajmo se, da bomo umrli za svobodo naše kraške zemlje, za svobodo Primorske, za naše pravice, za novo Jugoslavijo!«
Kot komisarja Tržaške divizije ga Nemci niso takoj usmrtili. Odpeljali so ga proti Trstu, na poti pa jim je ušel iz drvečega kamiona, katerega je spremljalo 40 karabinjer je v. Ko se je vrnil med svoje borce, je dejal: »Če človek ve, zakaj umre, mu ni težko umreti.«
Borba ga je privedla prav za zahodno mejo naše domovine, v Brda, v Benečijo. Tam je zbral vso zavedno mladino Benečije, tisto mladino, ki je bila najbolj in najdlje zatirana. Visoki sneg jih ni oviral, niti naraščajoča Soča, saj jih je vodil Blaž.
Med žrtvami pa, ki so padle v drugi nemški ofenzivi, je padel tudi Blaž. Po njegovi smrti so ga pogrešali tovariši, ki jim je s tako lepimi besedami orisaval bodočnost, ki jih je bodril in jim dal poguma v junaški borbi proti sovražniku, proti zatiralcu primorskega ljudstva. Bil je najboljši organizator primorske mladine in komu od tistih, ki ga je privedel med borce narodno osvobodilne vojske, ne bi bilo žal za njim?
Primorska zemlja je osvobojena. Prav tako kot med narodno osvobodilno borbo, se je primorska mladina borila proti krivici dve dolgi leti, ki sta potekli od osvoboditve Titove Jugoslavije. Med tistimi mladimi ljudmi, ki so se borili ob njegovi strani, ki so ga poznali in mu zaupali, j>a še živi Darko Marušič — Blaž, kajti prav on jim je dal vzpodbude in danes so ponosni na svojo borbo, žal pa jim je tistih primorskih bratov, ki so ostali še neosvobojeni.
Jože Srebrnič
Tri leta je že, kar ga ni več med nami. Osvobodilni boj našega ljudstva je zahteval tudi njegovo ekstremno žrtev. Vsela nam ga je, 601etnega partizana, njegova tako rekoč prihišna Soča, ko je vršil svojo dolžnost bojevnika propagandista in organizatorja osvobodilnega boja. Lani smo prenesli njegove ostanke na pokopališče njegovega Solkana, a njegov grob je nema obmejna straža pravic, svobode in neodvisnosti našega ljudstva.
Malo jih je, ki bi bili tako drago pia-
f	isssgf!* -v	'‘v • -	••• •
tev Komunistične partije Italije. Njemu se imamo zahvaliti, da so se 1921. leta vse goriške, kakor sicer vse ostale slovenske organizacije, italijanske socialistične stranke izrekle za ustanovitev Komunistične partije. Prav tako se imamo zahvaliti njegovemu delu, da so pri prvih občinskih volitvah po italijanski okupaciji Julijske Krajine volivci mnogih goriških občin izvolili komunistične občinske svete. Komunistični občinski svet je dobil tudi Solkan. Fašistična vlada je
I
čali pravico do svojih idej, kakor je to plačal Jože Srebrnič.
S politiko se je bil sprijaznil že v svojih mladih letih, ko je bil gimnazijec. Stopil je med tiste, ki so v Gorici naj-energičneje branili narodne pravice slovenskega ljudstva. Prav zato so ga začeli preganjati. Univerzo je zapustil, ker se je hotel posvetiti kmečkemu ljudstvu. Da bi temu ljudstvu čim več koristil, je stopil v vrste socialnodemokratične stranke. Med prvo svetovno vojno, proti kateri je rano začel agitirati, je dezertiral v Rusijo in se je tam aktivno udeležil bolj-ševiškega gibanja in Oktobrske revolucije ter državljanske vojne na strani sovjetov. Ko se je vrnil iz Rusije, se je takoj pridružil delu in boju za ustanovi-
nak, z žulji vse družine je bil prepo- j jen kruh, ki so ga jedli. Darko je že 5 kot mlad deček občutil vso težo življenja v lastni družini im trpljenje ljudi na deželi, ki jih je opazoval pri prodajanju bičevnikov.
Kljub temu, da je doma delal, je bil najboljši učenec. Po dokončani meščanski šoli je bil kot vajenec v kovinarski stroki. Vsi pečati trdega življenja, boja za obstanek, ki jih je imel ; že v rani mladosti, so v njem dozorevali in se stopnjevali. Kot brezpraven delavec, kot mlad fant se je zavedal, da bi morala prav mladina biti tista, ki bi se morala boriti za pravire delavca. Kot borec zn pravice delavske mladine je bil tudi v »Vzajemnosti«.
2e pred razsulom stare Jugoslavije mu je ljubljanska mladina, ki se je že takrat borila za boljšo bodočnošt. zaupala mesto sekretarja okrožnega komiteja SKOJ-a za mesto Ljubljana.
komunistične občinske svete razpustila, kasneje je razpustila tudi Komunistično partijo, je komuniste preganjala, zatirala, obsojala na smrt in obešala, zapirala slovenske šole, razpustila vsa, predvsem komunistična društva itd. Toda semena, katerega je bil Srebrnič posejal, bogato posejal med Slovenci na Goriškem, ni mogla zatreti, ni mogla uničiti. Klilo je pod zemljo in je ob partizanski spomladi ob bojnem prebujenju slovenskega ljudstva v Julijski Krajini vzklilo na dan mogočno, za sovražnika slrašno. Primer Julijske Krajine je nazoren dokaz, kako silno se motijo vsi, ki menijo, da je mogoče zatreti, kar po dialektičnih zakonih narave in razvoja človeške družbe nujno mora na dan, kako zmotna je misel, da je mogoče premagati ljudstvo, ki se zaveda svojih pravic in ki se hoče za svoje pravice boriti. Srebrnič je sejal med ljudstvo tako zavest, je v ljudstvu tako zavest negoval.
Jože Srebrnič je bil marksist, zato komunist. Kot tak je srčno ljubil svoje ljudstvo, za katero je bil vedno pripravljen darovati poslednjo kapljo svoje krvi. Prav zato ga je fašizem preganjal, zapiral, rušil njegov skromni solkanski dom. Prav zato pa ga je ljudstvo vedno bolj ljubilo.
Leta 1924 ga je ljudstvo Julijske Krajine, kljub strašnemu fašističnemu terorju, izvolilo poleg tovariša Gennarija za poslanca v italijanski parlament. L, 1926 pa, proti koncu, ko je fašistična vlada uvajala s^roj totalitarni režim, je italijanski fašistični parlament razveljavil vse komunistične mandate, Mussolinijeva vlada pa je komunistične poslance — razen dveh — aretirala, zaprla in konfinirala. Srebrnič je bil med aretiranimi in obsojen na petletno konfinacijo na otokih. Večino konfinacije je prebil v zaporu. Po petih letih so ga izpustili, toda kmalu zopet konfinirali za pet let in še za pet let. Po polomu fašizma je prišel med partizane, katerim je bil ljubljenec in vzor. Vse svoje življenje, dobesedno vse, je dal za ljudstvo, za narod, za blagor človeštva. Za svojo Slovenijo, za Titovo Jugoslavijo.
Naš Joža ali naš Pepi, kakor so ga imenovali Solkanci, je bil agitator, propagandist, gospodarstvenik, publicist. Poznala ga je vsa Goriška, zlasti goriški kmetje. Bil je skromen, neustrašen, tovariš s tovariši, sovražnik sovražniku, do katerega ni poznal pardona, sovražnik laži in licemerstva, zvesti sin tvojega naroda, kateremu bi bil danes v veliko pomoč, da ga ni zadela prerana in tragična smrt. S svojim delom si je zgradil v spominu in v srcih ljudstva svoj najlepši, svoj veliki spomenik:	spomenik
svobode in neodvisnosti svojega naroda. In še iz svojega groba v rahli domači zemlji ob Soči nam nemo priporoča, naj čuvamo izvojevano svobodo, naj utrjujemo ljudsko oblast, naj se ne plašimo dela. kakor se nismo plašili boja. Prisegamo Ti, Joža. da bomo mi vsi Tvoje nemo priporočilo vršili in izvršili.
*	I. Regent.
Podpolkovnik Dušan Pirjevec - Ahac;
NA PRIMORSKEM SO IZKOPALI PUŠKE
Junij, 1941 . ..
V Jugoslaviji, na Kosmaju, so počile prv.’ uporniške puške kot daljen odmev ruskih topov
Na Primorskem so ljudje začeli stikati glave V razgovorih sta se vedno češče ponavljali dve besedi, ki so ju ljudje izgovarjali kot svojo veliko nado in bojno geslo: Jugoslavija, Rusija Oče ie pomislil na puško ki jo je bil zakopal ob razpadu cesarske Avstrije, sin njegov, nasilne vtaknjen v Mussolinijevo vojsko, pa je začel razmišljati, kako bo dezertiral. Vedno ostrejši pogledi so spremliali karabinjerje in črnosrajčnike Pozabili so ljudje na stare prepirè: nekaj je prišlo vanje kakor pride pomladni veter prek Krasa, Nanosa in Krna in razmaie drevesa.
Zakaj je oče pomislil na zakopano puško in je začel sin razmišljati, kako bo dezertiral iz italijanske kasarne? Zakaj je Angel Kodrič iz Renč začel zbirati okrog sebe svoje stare znance in pri-jatel:e in vzpostavljati ilegalne organizacije in zbirati orožje? Zakaj se je na Primorsko vrnil Ferdo Kravanja in iskal zvez s člani nekdanjih bratskih terorističnih organizacij?
• Zdaj je prišel pravi čas,« je dejal Ferdo, ko se je po letih pregnanstva vrnil »Zdaj je prišel pravi čas,« je dejal Angel Kodrič. — «Zdaj je pravi čas « ie šlo med ljudmi Pa nihče ni poslal Ferda Kravanje, pa nihče povedal očetu, da ie treba puško izkopati Nihče ni naročil Angelu, naj organizira
Dezertirali so fantje, iz Sicilje in Kalabrije Peš so potovali domov, po tovornih vlakih so se skrivali Doma so očetje izkopali puške in jih jim dali. brez velkiih besed, ponoči, na skrivnem Dekleta so jim pripravila obleko in so šli.
Prišlo je med ljudi, — »sedaj je prišel pravi čas,« so dejali in septembra meseca leta 1941., ko so nemški tanki drveli proti Moskvi, ko so nemška letala sipala na London smrt in razdejanje, je prva primorska partizanska skupina izvršila prvo akcijot napad na vlak pri Ki-iovčah Primorci so izkopali puške
Vse to so neizpodbitna zgodovinska deistva pa čeprav rimski imperialisti in italnanski fašisti o Primorski niso govorili drugače kakor «terra italianissima«, pa čeprav je bil to sestaven del »del grande Impero Romano«
Sto in stokrat prekleti Rapallo je bi! začrta! krivično mejo Italijani so to mejo utrdili z betonskimi bunkerji. Tako ie ostalo tudi potem, ko so komedijanti napihnjenega «Impero Romano« muzicirali oo liublianskih ulicah in ko je italijanski karabinjer pred pošto smešno mahal z rokami in usmerjal promet. Tudi v Gorici in Trstu ie stal prav takšen karabinjer Niegovo mahanie se je ljudem zdelo morda nekoliko manj smešno, ker so se ga bili že navadili, bilo pa je prav tako nesmiselno in brez uspeha Kje naj bi našli karabinjerja, ki bi željam kazal pot in mislim postavlial pregrade? Terra italianissima, ljudstvo ob »Isonzo — fiume sacro« se je dvignilo v boj Na tem koščku naše domovine, na tej slovenski zemlji, ki sega najbliže srcu italijanskega fašizma, je naše ljudstvo začelo borbo torej že leta 1941., pa čeprav so ga od ostalega narodz ločile dobro zasedene utrdbe — meja dveh italijanskih provinc
Vous avez pris L’Alsace et la Lorraine mais malgré vous nous resterons
Franpais
Vous avez pu gérmaniser nos plaines, mais notre coeur — vous ne l’aurez
jamais!
Tole kitico alzaške patriotične pesmi se jc Lenin naučil v Genevi od neke sobarice Neštetokrat jo je sam z zanosom pel, zlasti pa še zadnji verz. Z zanosom jo je pel in čuti) uporno Alzacijo Zadnji verz pa: »Mais notre coeur — vous ne Taurez jamais« ni bil zanj samo geslo upornih Alzačanov, bil je geslo vseh upornikov, vseh tlačenih in zatiranih
Primorska bi po vsej pravici morala tudi imeti tako pesem V vseh letih po Rapallu je dokazala, da »mais notre coeur — vous ne Taurez jamais!« (našega srca ne boste imeli nikoli!) Primorska je to dokazala in danes spet vsak dan znova dokazuje
*
Misel zedinjene Slovenije je stara skoraj prav toliko, kolikor je star naš narod. Rasla je z njim, z njim doživljala vzpone in upade, zmage in poraze. In če pade jutri povelje: Na Trst! Na Gorico! Za Primorsko! Ali ne bo kmet sredi dela
zapustil njivo, ali ne bo delavec stopil od stroja, starec zlezel s peči in stara mati zapustila svojega vezenja? Otroci bi pustili svoje igre in dekle bi odložilo pero in pustilo na mizi nedokončano pismo fantu Po vseh stezah in po vseh velikih cestah bi šli tisoči in tisoči — na Trst, na Gorico.
Ko je tankist na poti proti Trstu zagledal pred seboj nemškega »Panterja« in javil svojemu komandirju: »Pred mano .Panter', kaj naj storim?« je bil odgovor; »A pred nami Trst! Naprej!«
Na to veliko povelje je naš narod čaka! dobrih sto le! in komaj si je upa! sanjati o tem času. Prvikrat je padlo to povelje leta 1941. In šli so. Šla sta brata Kovačiča, Lev in Oskar. V Trstu so ju zajeli italijanski kvesturini Šla sta Tone Velušček - Matevž in Tomo Brejc v Gorico, Andrej Kumar v Brda, Albin Kovač na Tolminsko, v deželo Gradnika in Ka-harnarja Za Kovačičema je šel Darko Marušič in več kot leto dni vztrajal v Trstu Šli so še mnogi, neznani, izgnanci Šel je tudi Mile Špacapan V globokem snegu je krenil s svojo četo iz Dolomitov na pot Prebili so se mimo italijanskih utrdb, a so pred Črnim vrhom v globokem snegu obtičali in se po svoji lastni sledi vrnili Še! je Smeli preko Javornika in prišel do Ilirske Bistrice. Vrnil se je in povedal, da so ga sprejeli z odprtimi rokami in srci.
Primorska se je borila. Organizacije so nastajale in se razraščale. Mala četa, ki je napadla vlak, se je večala. Preselila se je na Vipavsko in tam pričakala, da se je Mile Špacapan spomladi 1942, leta spet vrnil na Primorsko z močno četo. Kdo ve, kakšno je bilo to prvo srečanje? Mile je prinesel Mauser-puške in mitraljeze
»Tole, da, tole bi hotel imeti,« je dejal Matevž, ki je bil vodil akcijo na vlak in pobožno ogledoval Mauserico.
»Imej jo,« je dejal Mile.
Stisnil jo je Matevž k sebi in bi bil zavriskal, če ne bi bili čepeli v nizkem grmičevju nad vipavskimi kasarnami.
Matevž je imel prej staro avstrijsko karabinko, ki jo je bil oče zakopal 1918. leta. Ali je vedel Mile pri tem, kaj je dal Matevžu, prvemu primorskemu partizanskemu komandirju? Ali je Matevž slutil, kaj je sprejel iz bratskih rok — sporočilo svoje velike domovine . Mau-serica pa je ostala želja vsakega primorskega partizana.
Morda je bilo srečanje tudi drugačno! Miletu in njegovim, ki so dolgo časa iskali Matevža, je padel kamen s srca, zdaj so bili na gotovem — pri svojih. Matevž in njegovi pa so se nenadoma začutili močnejše. To je gotovo, pa čeprav je bilo srečanje drugačno. Pa še nekaj. Ko sem Matevža prvikrat srečal, in to je bilo nekaj mesecev po tem, ko je prišel Mile, je že nosil Mauserico.
Šli so po vélikem povelju. Vsak je moral zase iskati pot skozi utrdbe in mimo kasarn, toda za vsakim je bilo, kakor da se je pot za njim zaprla, in kdor je šel za njim, si je moral spet najti novo pot. Vedno težje je bilo najti pot. Smeli, ki je hotel poleti 1942 s celim bataljonom na Primorsko, poti ni več našel. Komaj je prestopi! staro mejo, že je bil obkoljen, bataljon razbit, sam pa ie padel
Sovražnik je hotel mejo hermetično zapreti, hkrati pa doma »očistiti« teren. To je -bila prva preizkušnja za Primorsko. Aprila sta bila napadena Matevž in Mile na Nanosu. Prva borba na Primorskem Vsa Vipavska dolina in Nanos polna italijanske vojaščine. Ves dan je pokalo in regljalo na Nanosu, na večer so se partizani izmaknili ali pa se prebili skozi italijanske obroče Vipavska dolina se je oddahnila. Potem so planili po vaseh. Zagorele so prve hiše. Kamioni so mnoge odpeljali v trpljenje in smrt.
Da, za vsakim so se vrata spet zaprla. Zato pa se je vsak tem bolj zagrizel v zemljo Zdaj ni šlo za mejo, šlo je za to, kdo ima globlje korenine To je bila prva odločilna borba. Ni šlo za življenje borcev. šlo je za zemljo...
Avgusta 1942 leta je bil nad Oze-Ijanom ustanovljen prvi primorski partizanski bataljon «Simona Gregorčiča«. Prva borba je bila zmagovito končana. Véliki zakon domovinske vojne: iz vsake preizkušnje izide naša vojska še močnejša — ta zakon je tudi na Primorskem obveljal To je bilo veliko zmagoslavje primorskega partizanstva in vse Primorske. Utrdbe na mejah zasedene do zadnjega kotička Po Notranjskem, Dolenj-
skem in Gorenjskem sovražnikova ofenziva Nobenih zvez preko meje, a v srcu Primorske, pred Gorico, se ustanovi prvi primorski partizanski bataljon. Zemlja je zmagala.
Bataljon se je razšel, na jug, na sever in na zapad preko Soče. Že poleti 1942 so prvi partizani prekoračili Sočo, a septembra istega leta že reko Idrijo in stopili na tla Slovenske Benečije. Bilo je takrat, ko je bil Rommel pred Tobrukom.
Bataljon je po svojih močeh zajel vso Primorsko. Njegove čete so po vseh zakonih razvoja naše borbe postala žarišča borbe in odpora, središča organizacije in partizanskega gibanja:	Brkini, Vipava,
Tolminsko, Brda.
Pri Gorici v hišnem podzemeljskem Bunkerju sta imela svoj »kabinet« Tone Velušček in Tomo Brejc. Odločilna borba je bila dobljena. Organizacije, sicer šibke, so vzdržale. Prepotovala sta bila že skoraj vso deželo in postavljala pontone svojim organizacijam. Zdaj je bilo treba načrtno graditi, vse povezati v celoto, voditi in usmerjati, ne več samo iskati. Piloti so stali trdno, dovolj globoko v zemlji. Izruval bi jih le, kdor bi jih z zemljo vred odnesel, pa še takrat se ne bi ločili od zemlje.
Povsod je bilo tako: šli so borci in organizatorji, kamor jim je bilo ukazano, zagrizli so se v zemljo, da jih sovražnik ne bi mogel več izruvati, potem je bilo treba spet najti pot nazaj, od koder so prišli, kajti čas se je premaknil, in tam so jih čakala nova povelja.
Na Dolenjskem in Notranjskem so komaj ugasnili plameni, ki so požrli na stotine hiš in ljudi. Pravkar so zamrli kriki izmučenih in zločinsko ubitih. Partizanska vojska, obogatena z novimi izkušnjami, se je pripravljala na nove boje. Dolenjska in Notranjska — zibelki slovenskega partizanstva — sta postali zanj pretesni.
Hhrati, skoraj ob istem času, so šli kurirji iz Glavnega štaba na Primorsko
Nikdar ne bomo pozabili grozodejstev, katera so prizadejali fašisti našemu
narodu.
Kurirja sta se splazila do prvih hiš v vasi. Da sta prišla dva bataljona partizanov, sta povedala. Vsi imajo Mause-rice ... in lačni so.
Pa je šla novica od človeka do človeka in sredi dopoldneva je vas začela romati v hrib. Prihajali so —- dekleta, žene, starci in otroci. Prinesli so kruha, sira, mleka, sadja. Objemali so partizane in ostali pri njih do večera.
Zdaj so borci verjeli Bračiču: »Situacija tu ugodna.«
Dva dni nato sta bataljona prišla do
Civilno prebivalstvo beži pred fašističnim okupatorjem.
Igralska skupina IX. korpusa,
in iz Primorske na Glavni štab. »Ne moremo brez zveze z ono stranjo,« sta ugotovila Tone in Tomo. »Ne bodo vzdržali naši na Dolenjskem, če ne bodo naši močni tudi na Primorskem,« je dejal slovenski komandant.
Premagati je bilo treba mejo, enkrat za vselej. Cel odred je bil določen, da gre na Primorsko, da poskusi premagati mejo. Taboril je pod Snežnikom. S strahom so borci gledali proti meji, kjer je prežalo nešteto bunkerjev. In tam preko Bog ve, kako je tam. Nihče še ni hodil, nihče ne pozna krajev. Host da ni mnogo, pravijo. Same ceste, vas pri vasi, so pripovedovali tisti, ki so se vrnili s Sme-lijevega pohoda.
Srečno ne bomo prišli preko. Ista usoda nas čaka kakor Smelija.
»Prišli bomo,« je dejal komnadant odreda Bračič. »Smeli je napravil napako. Šel je na slepo.«
Prvi je šel Bračič s patrolo šestih mož. Šel je, da najde zvezo na oni strani. Tri tedne ni bilo glasu od njega kot nekdaj: šel je, utonil preko meje in pot za njim se je zaprla, kdor bo šel za njim, si bo spet moral sam utirati pot.
Pa je bilo Bračičevo povelje: »Krenite takoj na pot. Formirajte dva bataljona. Vzemite vse puškomitraljeze in zatri dni suhe hrane. Mejo prekoračite v zgodnjih jutranjih urah. Bataljona naj marširata vsak zase v razdalji nekaj kilometrov. Prva zveza nad vasjo V. (Volče). Situacija tu ugodna!«	x
20. oktobra sta krenila dva bataljona vsak po 80 mož proti meji. Vsem je,bilo tesno pri srcu. Tri noči sta marširala bataljona v dežju in viharju in prišpela tretji dan zjutraj v že naprej pripravljeno taborišče nad Volčami. Tam sta ju čakala dva primorska partizana, Bračičeva kurirja. Strme sta občudovala vseh osem puškomitraljezov. Drhtela sta od sreče, ko sta videla prvič toliko partizanov skupaj:	še nad Ozeljanom, kjer se je
ustanovil bataljon, jih ni bilo toliko.
Borci so se začudeni ozirali okrog sebe, nikjer smrek ali hrastov. Samo nizko grmovje.
Kurirja sta privlekla iz grmovja osmojene skale, pripravljene za ognjišče, in nekaj palic, pripravljenih za šotore.
»Če tu taborimo, moramo, ko odrinemo, vse pospraviti, da ne ostane niti sled za nami. Tu daleč naokoli ni več primernega kraja za taborišče. Lahi pridejo večkrat sem pogledovat in če bi našli samo majhno sled za nami, bi držali stalno zasedo in nikdar ne bi mogli več tu taboriti.«
Borci so zmajevali z glavami in z žalostnim nasmehom mislili na Bračičevo pismo: »Situacija tu ugodna.«
Bračiča in do prvih dveh primorskih partizanskih čet.
Nekaj dni nato pa je bil formiran Soški odred slovenskih partizanskih čet... nova zmaga, novo potrdilo moči primorskega in slovenskega partizanstva, meja je bila premagana, pot odprta in od tega časa naprej se zveza med Glavnim štabom in Izvršnim odborom ter Primorsko ni nikdar pretrgala.
Naj zgodovinar popisuje, kako se je razrasel Soški odred, kako si je v pičlih treh mesecih priboril preko dve sto pušk, dvajset puškomitraljezov in en težki mitraljez (in kaj je tedaj partizanom pomenil težki mitraljez!), kako je prišel na Primorsko Primož in povezal vse organizacije v eno celoto. Zgodovinar naj piše o konstituiranju Primorskega Pokrajinskega Plenuma OF, ki je prvikrat v zgodovini Primorske udaril pravilne in nove temelje narodnostni politiki na Primorskem — politiki bratstva in enotnosti z demokratičnimi in protifašističnimi Italijani. Zgodovinar naj piše o veliki mobilizaciji v zimskih mesecih 1942/ /1943, ko se je Soški odred spremenil v operativno cono z dvema odredoma. Če bo hotel biti točen, bo moral opisovati, kako je štab odreda izdal posebne poziv-nice, ki so se z njimi starši partizanov krili pred italijanskimi oblastmi. Možje in fantje iz mnogih vasi so vsi naenkrat v eni noči odšli. Drugi dan pa so njihove žene in matere nesle karabinjerjem kazat pozivnice in jokat, češ, partizani so jih odvlekli. Ugotoviti bo moral, kako so Italijani slednjič odkrili ta trik, ker je neki šofer, ki je odšel v partizane pustil svoj avto pred kolodvorom v Gorici, na volan pa prilepil pozivnico. Pisati bo moral, kako so fantje in možje bežali z dela naravnost v partizane, da bi jih Italijani ne mobilizirali in odvlekli v proslule »bataglioni speciali«. Slabo oblečeni, slabo obuti so potem v dolgih kolonah potovali preko mrzle Tolminske, kjer je še vil leden veter in še ležal sneg. Potovali so na Dolenjsko —_ v brigade, kjer je bilo orožje. Spominjam se, kako sem nekje na Tolminskem našel na straži mladega fanta. Bil je brez srajce, v lahkih čevljih in brez nogavic. Burja jc nosila sneg, da je vse piskalo okrog ušes.
»Če te preveč zebe, povej, komandir naj pošlje drugega.«
«NI treba, ni tako hudo, že pasa.«
Vsa Primorska se je zagnala, ni je bilo vasi, ki ne bi dala partizana.
Vsi taki veliki poleti in vzponi ljudstva so sovražnika zmedli. Jeklen obroč terorja in nasilij, ki je z njim sovražnik ljudstvo vklepal, je pod pritiskom takega vzpona počil, skoz razpoko so se prelile
nove sile in energije, ki so se organizirale v čete, odrede in brigade. Najžlahtnejše, kar je mogel v tistem trenutku narod dati, se je pretočilo skozi razpoko v obroču. Toda v tem se je sovražnik že spet zbral, pripravil načrt in udaril. Udaril je tudi na Primorskem. Zagorele so Primorske vasi. Na Krasu so starega očeta živega pribili na križ. Mučili so mater, posilili dekleta, zaklali otroka. Hkrati pa so po dobro pripravljenem načrtu udarili na partizane. Hoteli so potisniti naše čete iz Krasa, preko Trnovske planote v gole in težko pristopne Julijske Alpe ter jih tam izstradati. Zapokalo je p« vsem Primorskem. V prvem trenutku so uspeli. Male partizanske četice niso bile kos težkim napadom, umikale so se, kakor je sovražnik želel — z juga proti severu — toda umikale so se z borbo. Partizani, male partizanske četice so se upirale italijanskim divizijam. V Brdih na Kolovratu se je odigrala ena najslavnejših bitk. 3000 Italijanov je obkolilo četico 25 mož, oboroženo skoraj š samimi lovskimi puškami in brez puškomitraljeza. Tri ure se je četa branila in se nato prebila. Na bojišču je obležalo pet partizanov in 105 Italijanov. Na Krasu je partizanski bataljon v eni bitki pobil preko 120 fašistov, na Št. Viški planoti dve četi preko 80. Sovražnikovega načrta kljub temu ni bilo mogoče preprečiti. Treba je bilo najti nov način, nov izhod brigade.
To je bila nova težka preizkušnja za Primorsko. Sovražnik povsod v ofenzivi. Z njim vred belogardisti: »Dvanajsta ura bije za Primorsko. Žrtve so zastonj. Mrtev narod ne potrebuje svobode«.
Primorska je stokala. Primorska je krvavela, pa tudi dvomila. Vse je bilo na tehtnici.
Brigade... Povsod so brigade nastale ob določenem trenutku, povsod iz nujnosti.Brigade so nastajale sredi bojev, boriti so se morale za svoj obsta-
Napad na Trnovo 1945.
nek. Vsaka je morala že ob svojem rojstvu izpričati svojo moč in udarnost.
Dve brigadi sta bili formirani na vsem Primorskem, Gradnikova in Gregorčičeva. Šli sta na pohod v Slovensko Benečijo. To je bila smer, kjer je bil sovražnikov pritisk najšibkejši, in kjer je najmanj pričakoval našega udarca. Pohod se je začel z borbo na Kolovratu in pri Liveku. To je bil ognjeni krst obeh brigad. Preko tristo fašistov, karabinjerjev in kvesturinov jc obležalo. Prva zmaga. Cel italijanski korpus se je zagnal nad obe brigadi. En mesec sta se brigadi borili ne samo s sovražnikom, temveč tudi z lakoto in žejo.Podnevi borbe, ponoči marši. Skoraj do Tagliamenta sta prispeli. Preko Kanina sta se vzpenjali in prišli v Rezijo.
Prekrižarili sta slovensko Benečijo in izšli iz bojev kot zmagovalki. Preko Krna, kjer je po enodnevni borbi obležalo

Na Primorskem so izkopaii puške
preko 150 Lahov, sta se vračali nazaj v osrčje Primorske.
Krn, Kolovrat, Matajur, Mija, Špik nad Čaneblo, Stol in Dmohla, naši stražarji, priče naporov obeh brigad in spomeniki padlim. Tam sta stali obe brigadi na mrtvi straži za svojo zemljo. Pa ne samo obe brigadi. Saj smo po aprilski katastrofi vsi, ves narod stopili na mrtvo stražo za svojo usodo ... da, narod na mrtvi straži, a ne samo za svojo Usodo.
Obroč je bil razbit, sovražnik poražen. Primorska se je oddehnila, partizani so zmagali!
8. septembra 1943 ...
Kapitulacija Italije. 150 do 200 partizanov je bilo takrat na Primorskem, “rigadi sta bili prej odšli v divizijo na Notranjsko.
Po 25 letih svoboda. Solze v očeh in radost, sama radost. Prišli smo iznenada jz gozdov. Povsod nas objemajo in poljubljajo. Svoboda, svoboda, pesem zastave .. triumf!
; Tri stvari so bile takrat najbolj čudovite: pohod na Gorico, Vogersko in Goriška fronta.
Pohod na Gorico. 9. septembra zjutraj. šli smo na pogajanja h komandantu divizije Torino, generalu Malaguttiju. Vil-fan je bil z nami. Sporazumeli smo se. Italijanska vojska se bo borila z nami proti Nemcem. V redu! Ko smo se vražah, naenkrat polne ulice ljudi, zastave, »lovenske, jugoslovanske. Z vseh strani, skoz Št. Peter, iz Solkana, preko Pem-skega mostu, iz Kronberka. Od povsod nepregledne kolone in pesem in vrisk.
v borbah?« — »Že na Nanosu!« — »Dobro, komandant bataljona boš!«
»In ti?« — Kurir sem na karavlji P 14.« — »Koliko časa?« »Pet mesecev!« — »Odlično komisar bataljona,«
Spet Primož. Delegat iz Trsta. Poroča o bojih. Nemški pritisk vedno hujši. Prosijo pomoči, vsaj inštruktorje. Dobro, Darko naj gre!
In spet kamioni z orožjem, kolone rekrutov, organiziraj bataljone, Nemci prodrli do severnega kolodvora, zasedli tudi južni.
Juriš na Gorico. Naši spet zasedli južni kolodvor.
Vse se zgrinja na Vogersko. Ničesar ne moreš ukreniti zopet to.
Na Vogerskem je Štab, tja gremo!
In slednjič Goriška fronta,
Nemci so prodrli v Gorico. Iz Gorice silijo ven. Naši novi bataljoni so na položajih pred Gorico. Nemci ne morejo prodreti. Borbe vodita Istok in Strela.
Nemci poskušajo zdaj tu, zdaj tam. Naši so zasedli vse izhode. Po vsej fronti borbe. Držimo!
Angleški major maje z glavo; »Tega ne razumem. Saj to ni vojska. Včeraj so zgrabili za puške. Še svojega komandanta ne poznajo, pa Nemci ne morejo prodreti.«
»Gubčeva vojska je to,« pravi Primož.
Major ne razume. Študiral je na Oxfordu. Maje z glavo.
Goriška fronta drži. »Tigri« in »Panterji« se razbijejo ob njej. Oklopni nemški vlak smo uničili. Pri Volčji Dragi
Pohod v Baško grapo.
Gorica je naša, naša, naša ...
Vse gre na Gorico, zgrinja se .., svo-( boda, triumf.
Gorica, Gorica, Gorica!
Zavzeli smo Gorico, z golimi rokami, pa čeprav so odpovsod štrleli proti nam j na strel pripravljeni mitraljezi italijanskih karabinjerjev.
Gorica, Gorica, odmeva po vsej Vipavski, po Tolminski, po Brdih.
Naša! Naša!
Potem Vogersko. Na Vogerskem sta ! bila Štab in Narodno osvobodilni svet. j Vse je drvelo tja. Vsi, ki so prijeli za orožje. Prihajali so kurirji s Krasa, iz Brd, s Tolminskega, iz Trsta. Vsa Vipav-j ska dolina pod orožjem. V Trstu so delavci zaplenili skladišča orožja in se bore proti nemškim tankom. Ves Kras pod orožjem. Borbe pri Doberdobu z Nemci. Zaplenili štiri topove. Ilirska Bistrica naia. Kardelj je tam s Šercerjevo brigado
so naši razbili 50 švabskih kamionov.
Pri Renčah smo uničili dva tanka.
Fronta drži. Gubčeva vojska se ne umakne.
In goriška fronta je zdržala vse, dokler ji ni v bok preko Cola udarila motorizirana švabska divizija.
Tri stvari so bile najbolj čudovite: pohod na Gorico, Vogersko in Goriška fronta.
Pa še nekaj! General Malagutti je obljubil, da se bodo njegovi vojaki skupno z nami borili proti Nemcem. Pa še preden so videli prvega nemškega vojaka, so italijanski, vojaki pod vodstvom Malaguttijevih oficirjev začeli zapuščati svoje položaje. Odvrgli so orožje in šli v žalostnih kolonah proti Soči in preko Soče. Šli so in niso izstrelili niti enega strela za njihovo »terra italianissima«. Šli so, odvrgli orožje. To ni bila njihova
Otroka gresta v partizane, ker jima je dom zgorel in staršev ni več.
Sercerjeva vsa motorizirana. Vsa Istra Pod orožjem, najmanj 10.000 mož.
Vse gre z blazno naglico. Kurirji prihajajo. Kamioni vozijo orožje in rekrute. Kolone rekrutov, peš in na kamionih. Nepregledne kolone. Aerodrom pri Renčah v naših rokah. Okrog sto avionov je na njem. Eno letalo že v zraku, s peterokrako zvezdo in s slovensko trobojnico. Živela slovenska aviacija. V Ajdovščini in Vipavi topovi, težke havbice. So jih že pripeljali sem na Vogersko. Kamioni s težkimi havbicami! Živela partizanska artilerija!	•
Spet kolone rekrutov. Italijani so. Delavci iz Monfalcona in Trsta. Prišli so k nam, na Vogersko. Pozdravljeni! Matevž jim govoril Eviva Tito! Eviva com-munismo! Fuori i Tedeschi!
Primož kliče! Seja narodno osvobodilnega sveta! Proglas o splošni mobiliza-eiji, Narodno osvobodilni svet prevzema oblast!
Nemci prodirajo v Gorico preko Solkana!
Pa spet kolone. Organiziramo bataljone. Kje vzeti ljudi za komandante in komandirje? Ni jih! »Od kdaj pa si partizan?« —• »Mesec dni!« — »Si bil že
zemlja. General Malagutti pa je pobegnil, ne da bi se poslovil od nas, kakor se spodobi, da se posloviš od človeka, ki si z njim sklenil dogovor. Glavo stavim — če je general Malagutti še živ — spet danes govori o »terra italianissima«, ki je z nje pobegnil, njegovi vojaki pa so jo zapustili in niso sprožili niti strela, še za Trst ne! Šli so, Primorska pa je ostala in se borila.
Tri velike preizkušnje je bila Primorska prestala do svoje prve svobode. (»Ko je bila prva svoboda,« pravijo na Primorskem in mislijo na kapitulacijo Italije.) Prvo preizkušnjo leta 1941., ko se je odločila, drugo leta 1942., ko so prvikrat navalili fašisti, in tretjo spomladi 1943. Vse tri je častno prestala. To pa zato, ker so na Primorskem že jeseni 1941. izkopali puške . . . Koliko jih je bilo takrat v Evropi, ki so njihove puške ostale zakopane, koliko jih je bilo, ki .
1 takrat puške zakopali . . Italijanski, Ba-dogliievi in Sforzini soldati so septembra 1943 — natanko dve leti potem, kar je Matevž iztiril prvi vlak na progi Po- j stojna—Reka — zapustili svoie položaje, j odvrgli puške in utonili preko Soče v I furlansko ravnino.
Primorsko ljudstvo
se s hvaležnostjo spominja svojih številnih
padlih sinov
Slovensko Primorje! Zemlja tistih klenih ljudi, ki so se toliko časa borili za osvoboditev svoje zemlje, za pravice slovenskega naroda, za združenje z matično ! domovino, borcev, ki jim ni bilo mar žrtev, ki so jih darovali, le da bi osvobodili svoje brate suženjstva, da bi mogli nuditi vsem svojim rojakom svobodo, toliko zaželeno svobodo, ki so jo čakali leta in leta. Trpeli so pod knuto tujcev, na svojih hrbtih so čutili bič fašistov, ki je udarjal po njih le zato, ker so bili Slovenci in ker niso hoteli in ne mogli zatajiti svojega materinega jezika.
Med mnogimi junaki, ki so padli za svobodo primorske zemlje, je bil tudi Ivan Turšič - Iztok. Kot ISletni fant je odšel v partizane, saj se je z lahkoto odtrgal od nazadnjaškega okolja. V partizanih se je začel udejstvovati kot mitraljezec. Vsi zavedni kmetje na Notranjskem, na Pivki in a Krasu so ga poznali. Njegove akcije so polne mladinske udarnosti, iznajdljivosti in zvijačnosti. Kljub vsem težavam, ki so bile pod fašistično okupacijo, je vodil številne borbe kot borec, ki je vedel, za kaj se bori in za kaj vodi svoje tovariše v borbo. Sodeloval je v vseh ofenzivnih operacijah na Primorskem in dokazal s svojim junaštvom, da je vreden sin svojega ljudstva.
Ni bil le borec, ampak tudi organizator. Med svojimi tovariši se je kot tak izkazal pri vseh pohodih, bodisi na Primorskem kakor tudi na Gorenjskem. Primorsko ljudstvo ga je ljubilo, cenilo in spoštovalo, saj se je boril za njegovo osvoboditev.
Rudi Mahnič - Brkine je pomladi 1942 prišel v partizane. Udeležil se je bojev skoraj v vsej Sloveniji in ko je šel na
težavni pohod iz Dolenjske preko Gorenjske na Štajersko, se je z ostalimi borci izkazoval kot vreden partizanskega naziva. Z loškim odredom je odšel nato na Primorsko, kjer je organiziral narodni odpor v Brkinih. Ljudstvo ga pozna kot prvega klicarja v novo dobo, dobo svobode.
V	novembrskih bojih 1943 je njegovo mlado življenje uničila fašistična krogla, ko je kot vodja čete na čelu svojih tovarišev odbijal napade hitlerjevskih tolp.
Enotna je bila narodno-osvobodnlina borba naših narodov. Tako je med mnogimi, ki so se borili za osvoboditev primorske zemlje, bil tudi Petelinšek Ludvik - Črt. Zavedal se je, da je borba za svobodo primorskega ljudstva naša skupna borba, saj je to ljudstvo bolj kot mi vsi občutilo knuto tujcev na svojih hrbtih.
Idrija je v narodno-osvobodilni borbi dala vrsto mladih, krepkih borcev, ki so žrtvovali svoje življenje, da bi njihovim rojakom bilo boljše in da bi res dočakali dneve osvoboditve. Mihevc Jože - Rudar je bil tudi med njimi. Iz temnih rudarskih rovov se mu je zahotelo sonca, tistega sonca svobode, ki ga želi vsak, ki je zatiran in tepen, vsakdo, ki je že občutil grenak kruh, ki ti ga reže tujec.
V	partizanskih vrstah se je boril po Benečiji, vodil svoje soborce v borbi proti tujcu, ki je hotel zatreti vsako slovensko misel, ki je hotel v mladih ljudeh ubiti željo po svobodi. Leta 1942. je prišel v partizane. Vsi so ga takoj vzljubili in spoštovali so ga kot pravega borca, ki mu ni bilo mar fašistično divjanje, kajti nikogar se ni bal. V svoji hrabrosti
pa je moral darovati svoje življenje za tisto ljudstvo, ki se je moralo tako sklanjati pred tujčevim bičem, za ljudi, ki so hoteli in želeli svobodo, ki so hrepeneli po njej, saj so bili bolj zatirani kot vsi ostali jugoslovanski narodi.
Mnogo je bilo borcev, ki so se borili, ki so hodili po primorskih vaseh, kjer so našli v vsaki hiši svoje somišljenike, tiste preproste ljudi, ki so v svoji zemlji, v svoji rodni grudi videli vse svoje življenje. Saj so jo ljubili, kajti iz nje je zrasla njihova ljubezen, iz nje so črpali moči, iz tiste zemlje, ki je bila prepojena s krvjo njenih sinov, Vojka, Iztoka, Blaža, Volodje, Paulusa, Črta, Čapajeva, Rudarja, Federla in še mnogih drugih.
Tako so padali junaki, ki se niso bali borb, niso se bali fašistov, niti nevarnosti, in katerim ni bilo mar njihovo mlado življenje, temveč le bodočnost zatiranega primorskega ljudstva, ki je tako dolgo moralo prenašati vse težave, mučenja in trpljenje, katerega je prizadejal fašizem temu ljudstvu. Borba njegovih sinov ni bila zaman, kajti danes uživa to ljudstvo svobodo, vendar pa je zaskrbljeno za svoje brate, ki bodo ostali še onkraj meje, brate, ki so prav tako Slovenci kot oni in ki prav tako žele živeti v svobodni Titovi Jugoslaviji, saj je bilo to njihovo hrepenenje in največja želja.
Zdaj, ko je ogromna večina primorskega ljudstva osvobojenega, se spominjamo vseh tistih herojev, ki so padli za svobodo, za srečnejše in lepše življenje svojega naroda in ki so pritegnili toliko mladih borcev, da bi res osvobodili primorsko ljudstvo.
Slava padlim primorskim borcem!
★ ★ ★
Spomini Marjane Biščak, matere padlega partizana
Bila je prva nedelja v svobodi 29. aprila 1945. Kakor velik praznik je bila ta nedelja! Nemcev ni bilo več, naša vojska pa je hitela po vseh cestah od II. Bistrice in od St. Petra na Krasu proti Trstu skozi svobodne in z zastavami ter zelenjem okrašene vasi.
Raznesel se je glas: »Prišla bo tudi XX. udarna divizija!« In razveselili smo se vsi doma. Prišel bo tudi naš Janez! Prišel bo... Sedem let je že preteklo, odkar ga nismo videli. Leta 1938 je moral k vojakom, bil je v Siciliji ujet, in potem se je boril z drugimi tovariši partizani za osvoboditev naše domovine. Vsak nas se je v notranjem strahu na tihem vpraševal : »Ali je še živ? Ali ga bomo videli?« In vsa družina se je odpravila z drugimi vaščani čakat na cesto, po kateri se je premikala JA. Oče in jaz sva šla na cesto k Žagarju, drugi pa so šli na cesto na hrib nad vasjo.
Težko sem hodila na hrib, od bolezni oslabljena in 70 let stara, še težje sem čakala, da bi zagledala svojega sina borca. Z očetom sva popraševala mimoidoče vojake: »Ali je kaj Slovencev z vami?« A ni jih bilo. Čakala sva do mraka, ali Janeza nisva priča-
kala. Ko sva se žalostna vračala Č£z hrib domov, pa so nam hčere pritekle naproti vse vesele: »Mama, Janez je bil doma! Šel je po cesti čez hrib in bil je samo trenutek doma, rad bi vas in očeta pozdravil, pa ni utegnil počakati. Odhitel je dalje s svojim topom in s tovariši na Kras proti Trstu. Rekel je: »Tri mesece grmi moj top v bitkah po Dalmaciji, Bosni in Hrvaški, tri mesece bitka, tri mesece ni počitka, tri mesece podimo sovražnika I Se Trst, še Trst!« To so pripovedovale, in težko mi je bilo pri srcu. Zvedela sem, da Janez še živk videla pa ga nisem... Topovi so grmeli na vseh straneh pri Trstu, pri Postojni, pri H. Bistrici. Vasi so gorele, tanki in ka-mijoni so bučali na vse strani in tako smo bili sredi hudih bitk na Primorskem. Čez nekaj dni je bil naš Janez ranjen v bitki pri Občinah. Pripeljali so ga v bolnišnico v Vreme. Njegove sestre so ga našle, borečega se s smrtjo. Želel me je videti in priti domov. ŠK smo ponj, a ko smo prišli v bolnišnico sem zagledala Janeza mrtvega — čez sedem let mrtvega sina, borca XX. udarne divizije, odlikovanega za hrabrost v bitki pri Občinah.
Janez! Kako je bila žalostna, a ponosna tvoja mati!
Spettimi matere-jimakinje Marije Hreščak
Imela sem tri sinove, tri zdrave in j k<j z mladim ubitim sinom do Vrem.
krepke fante, tri partizane. Ljubili so svojo domovino in šli v boj za njeno osvoboditev. V aprilu 1942. leta, ko so se zbirali prvi partizani na Primorskem, je odšel moj najmlajši sin Jože s tovariši na Nanos. Kmalu pa so zvedeli zanje italijanski fašisti in 18. aprila so obkolili ves Nanos ter ujeli našega Jožeta. Z drugimi tovariši so ga odpeljali v Trst in potem v Rim pred vojno sodišče. Tam je moj najmlajši padel med prvimi za svobodo naše Primorske, komaj 20 let star, mene so odpeljali v zapor v Trst, fašisti pa so izropali in požgali naš dom. Iz Trsta so nas kmalu odgnali z drugimi preganjanimi družinami partizanov v taborišče Frascati daleč v Italijo. Kako dolgi so bili meseci daleč od domovine, i daleč od vseh domačih! Hudo je bilo pomanjkanje in glad se je oglašal, le poredkoma so prihajale vesti od doma. Pa je prišel italijanski razpad 1943. leta. in mogla sem se vrniti na Primorsko, na izropani in požgani dom.
V hladni jesenski noči leta 1943 se je odpravljal Stanko, drugi moj sin v partizane. Ko je izginil v temi, so ga spremljale moje srčne želje, da bi srečno prišel s tovariši na položaj in se hrabro boril za svobodo naše zemlje. V skrbeh sem poslušala, ali se bo oglasila puška okrog vasi. Nič ni bilo, in tako sem upala, da so srečno prišli na mesto. Ko pa se ie zdanilo, se je naglo kot blisk raznesla po košanski dolini novica: »Nemci so v Avčah ustrelili mladega partizana!« Tedaj se mi je v strahu stisnilo srce... Pa kmalu so prihrumeli v vas Nemci vsi divji in pripeljali na vozu mrtvega partizana. Naenkrat so bili na vratih naše hiše in me vlekli k vozu. »Kdo je to? Ali ga poznaš?« so kričali. V neizmerni grozi sem gledala mrtvega sina in samo odkimala z glavo. Nato so mi pokazali Stankovo osebno izkaznico, ki so jo našli v žepu njegovega suknjiča. »Ali je to tvoj sin?« so kričali nad menoj kot nad razbojnico. Vse telo mi je otrpnilo v grozi in obupu in stala sem trda in nema kot mati sedem žalosti. »Na voz in z nami!« je zakričal nemški poveljnik, in nastopila sem ižalostnejšo pot svojega življenja. Posadili »o me na voz med dva nemška vojaka in me vozili z mrtvim sinom od komande do komande. »Naš Stanko, mrtev,« je kljuvalo v mojem srcu. »Prokleti okupator,« je odgovarjalo v moji glavi. Vozili so me kot budodel-
»Koliko gorja bo še do svobode? Treba je poguma in žrtev, pozabi na svoje trpljenje in bodi močna,« so šepetala moja usta. V Vremih se je začelo zasliševanje. »Kje so partizani?« so kričali Nemci. »Ne vem,« sem odgovarjala neustrašeno. »Kje so partizani?« so kričali vedno bolj i^zdraženi in grozeči. »Ne vem,« sem odgovarjala. »Te bomo obesili!« Te borno ustrelili!« so divjali z napitimi samokresi. »Pa me ustrelite!« sem zakričala, sita groženj in kričanja, v strašnem obupu poleg mrtvega sina. Razpela sem si jo-
pič in stopila prednje. Obstali'so presenečeni in niso več kričali. Tretji dan so me izpustili. Vrnila sem se na požgani dom sama. Tako je dne 5. novembra 1943. leta moj drugi, 24 letni sin dal svoje življenje za svobodo.
to šeOje divjal sovražnik. Vedno hujše je bilo preganjanje, vedno več ljudi so vlačili po ječah in v internacijo. A ■ tudi vedno močnejše so bile vrste partizanov in OF. Nekega dne so domobranci odpeljali mojega tretjega sina »partizana Urbana«. Bil je pa bolj srečen od bratov in jim je ušel. Kmalu nato so pa prišli po mene, ker so me že vež časa iskali, in me odpeljali v št. Peter in Trst. Zopet ječa. Začelo se je spet pretepanje in mučenje, zasliševanje in grožnje, Ko pa so videli, da od mene ne izvedo ničesar, so me gnali 1944. leta drugič v internacijo, zdaj pa v Nemčijo v Au-schvitz. Kakšna strašna poti Koliko nemške krutosti! Koliko trpljenja, koliko gorja, koliko nesrečnih tovarišev in tovarišic! Koliko grozovite hudobije nacistov, esesovcev so videle moje oči! to daleč od doma, med sovražnimi tujci. »Kje je moj zadnji sin? Ali je tudi on ubit? Ali bom še kdaj videla njega in dom? Ali bom dočakala svobodo v tem peklu?« tako sem premišljevala dan na dan. O, kako dolgi in budi so bili dnevi in meseci! Pa smo zaslišali grmenje topov, vedno hujše je bobnelo. Esesovci so postajali nemirni. Nekega dne so nas spodili iz taborišča in nas gnali sredi strašne zime po zasneženih potih nazaj od topov, nazaj od fronte. Ali Rdeča armada se je hitro približevala, med Nemci je nastala zmešnjava, tedaj smho se razkropili in poskrili ter počakali naše oevoboditelje. Bili smo zopet svobodni, zopet ljudje! Ko sem se vračala domov, sem v Ljubljani izvedela, da je moj sin Tone žir in naša Primorska svobodna. Pismo z doma je bilo moje veselje, da bom v svobodni domovini živela s sinom, oba ponosna, da sva doprinesla svoj del k svobodi tudi midva.
Tako so padali za svobodo.
Navdušence svobodnega primorskega ljudstva ob priključitvi
k FLR Jugoslaviji
PADU SO BLOK!
Angleški tanki zapuščajo Brda.
Primorska je priključena. Prvi vlak je vozil iz Gorice v Ajdovščino 15. septembra. Že v zgodnjih jutranjih urah je motorka z napisom: »Za obnovo Primorske!« pregledala progo in točno ob 7.30 prispela v: Ajdovščino. Ylak ji je sledil — prvi vlak v svobodi, v svobodni Primorski.
Tako Slovenska Primorska takoj prvi dan svobode z delom vstopa v novo življenje. Edinice JA so že zasedle ozemlje Slovenskega Primorja in Istre, ki se po sklepu mirovne konference priključi FLRJ. Naše edinice so bile na vsej poti sprejete z navdušenimi
ovacijami prebivalstva. Priključitev se je izvršila brez vsakega incidenta. 15. septembra so ob enajstih odprli bloke, ki so doslej ločili Slovensko Primorje od ostale Jugoslavije. Velik del Slovenskega Primorja je dokončno priključen ostalemu slovenskemu ozemlju, k Titovi Jugoslaviji.
Primorsko ljudstvo poudarja danes, kakor vse zadnje dni, da si bo skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi priborilo še nove in nove zmage, da bo skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi častno opravilo svojo dolžnost v petletnem planu.
JVa bivši italiiansho- ugoslovanski mep so bloki razbiti
Zbrali smo se — pišejo iz Sovod-nja — ob štirih popoldne pred krajevnim ljudskim odborom v Cerknem. Vsedli smo se na tovorni avto in se odpeljali tja proti stari meji z namenom, da poderemo tisto staro mejo, ki nas je tako dolgo ločila od naše rodne domovine.
Veliko veselje nas je navdajalo. Krasno septembrsko sonce in bogato obložena drevesa z jesenskimi sadovi sta še povečali to razpoloženje. Globoko smo se zavedali, da bo danes kronano naše trpljenje in delno poplačana naša borba, ter žrtve, ki smo jih doprinesli za to, da danes slavimo priključitev.
Do bloka smo prišli kmalu, saj avto je drčal skozi gozdove, kakor da bi imel peroti. Zagledali smo »Stango«, ki je še zapirala pot, po kateri nismo smeli celih 29 let, in bila znak krivice, ki smo jo morali trpeti toliko časa. Z vzklikom »Dol z mejo! — Dol z bloki!« smo skočili z avtomobila. Stražarju, ki je stal pri bloku in nas nekako začudeno gledal, smo pojasnili, da smo prišli porušit blok. Odstopil je in s prvim močnim udarcem je odskočila in bila podrta lesena zapora.
Na obeh straneh ceste sta stala dva močna betonska mejnika. Ker nismo imeli orodja, da bi jih razbili, smo jih navezali na železno verigo, privezali k avtomobilu in jih s par sunki izruvali s temelji vred iz zemlje.
Ena izmed tovarišic je vzkliknila: »Nobena krivica nima obstanka, tudi to smo danes odpravili.«
Ob cesti je stala tudi zidana stražarnica. Nekdo je rekel, da bi jo pustili za spomin. Toda vsi ostali smo bili mnenja, da ne maramo nobenega takega spomina, ki bi nas še kdaj koli spominjal na rapalsko krivico. Brž smo se lotili in z velikim navdušenjem porušili tudi to stražarnico.
Ko smo odstranili vse ovire, smo odšli v najbližjo vas Sovodenj, kjer se je zbralo mnogo vaščanov. Z veseljem smo se pozdravili, jim povedali, da smo danes za vedno odstranili krivične znake na bivši meji in se z njimi združili za vselej, združili smo se z vsemi narodi Titove Jugoslavije. Zapeli smo nekaj partizanskih pesmi. Maršalu Titu smo odposlali resolucijo, nakar smo se vrnili v najboljšem razpoloženju v Cerkno, kjer smo se udeležili množičnega zborovanja.
Po zborovanju smo zažgali pred dvorano leseno pregrado, ki smo jo porušili in vzeli na bivši meji. Okoli tega ognja smo v krogu in v svečanem razpoloženju stali vsi in gledali, kako gori in propada v pepel to bedno znamenje, ki je stalo tako dolgo na krivični meji. Vsak je čutil in mislil eno: Prevelika je bila cena za osvobojenje,
I da bi še kdaj komur koli dopustili ga-! ziti pridobitve narodno osvobodilne j borbe in kratiti pravice delovnemu I ljudstvu.
Večna slava in zahvala borcem, ki so padli za osvoboditev !
Na na viš ih vrhovth Ju iskth A «p so zagoreli kresovi
Ljudstvo tolminskega okraja cb Zgornji Soči je ves dan pričakovalo pri slavolokih s cvetjem in pesmijo prihod Jugoslovanske armade, 'še v navzočnosti ameriške vojske in civilne policije je ljudstvo dajalo duška svoji sreči nad dokončno osvoboditvijo. Vsepovsod je ljudstvo še pred prihodom Jugoslovanske armade uveljavilo svojo oblast in pokazalo svojo moč.
Posebno veliko navdušenje je bilo na zborovanju v Bovcu, ki so se ga udeležili tudi prebivalci iz sosednjih vasi. Ljudje iz Čezsoče, ki so jim Američani zabranili prihod po glavni cesti, so napravili velik ovinek, da so prispeli v Bovec. Razvila se je velika bakla da, kateri je sledi! pozdravni govor. Poslali so pozdravne resolucije maršalu Titu, vladi LRS in lOOK
Tudi v idrijskem okraju je ljudstvo še ob navzočnosti Američanov in civilne policije dejansko samo izvedlo priključitev. Velike množice prebivalstva iz sosednjih krajev so z godbo na čelu in ob himni >lfej Slovani« proglasile prevzem ljudske oblasti. V Logu je na velikem zborovanju okrog 500 rudarjev iz Rabl ja sklenilo, da ostanejo v Jugoslaviji in obljubilo, da «e s svojim delom vključijo v petletni plan. Tako je vsepovsod ljudstvo silno ne-• trpno pričakovalo prihod borcev Ju-jugoslovapsk0 armade.
Točno ob polnoči 15. t. ra. se je ; pričelo pomikanje enot Jugoslovanske armade preko blokov. Naši Irorci so prekoračili demarkacijsko črto z razvitimi zastavami in borbeno pesmijo, i ki je izražala njihovo razpoloženje, j Čudovit je bil pogled, ko se je iz Tol- I
mina spustila dolga kolona ljudi preko mostu na Soči in se je nato v naglem pokretu razvila v vse smeri. Kljub pozni uri je bilo ljudstvo še veduo zbrano ob slavolokih in je z nepopisnim navdušenjem pozdravljalo Jugoslovansko armado. Čeprav so ljudje čakali že ves dan, so vztrajali in se je ob prihodu naše vojske na vseh krajih razvilo navdušeno slavje.
Pri vsem tem, je treba poudariti, da je v vseh krajih ljudstvo ohranilo |K>pohi red. Krajevni ljudski odbori so že izdali vrsto upravnih ukrepov. Po vseh hribih so goreli kresovi, nekateri celo na najvišjih vrhovih Julijskih Alp. V prvih večernih urah so bile tolminske planine ena sama plamenica.
Na glavnem trgu v Solkanu, ki je ves v zastavah, so sprejeli pod velikim slavolokom z jugoslovanskim grbom prve kamione Jugoslovanske armade. Le s težavo so si borci utirali pot skozi množice, ki so se vzpenjale na kamione in objemale borce.
Že nekaj minut pred njihovim prihodom so na biciklih prihajali ljudje in mladinci in vsi zasopli pripovedovali: »Že gredo, vsak čas bodo tu!«« Kolesarji se niso utegnili niti ustaviti, hiteli so dalje od slavoloka do slavoloka in povsod širili radostno novico.
Težko pričakovani trenutek je prišel. Želje in hrepenenja so postala resnica. Pod Sveto goro in na Sabotinu, po vzpetinah nad Solkanom, povsod gore kresovi z velikimi gorečimi zublji. V zrak švigajo rakete v vseh barvah, ki jih z nepopisnim veseljem izstreljujejo mladinci. Ni bilo ne moža ne žene, ki bi mogel zadržati solze radosti.
Ljudstvo cone A je radostno sprejelo svo$o armado-osvobodite^ico
Že 15. septembra zvečer je ljudstvo po vseh krajih pričakovalo prihod svoje osvoboditeljice. Vsa cesta od Tolmina do Bovca je okrašena s slavoloki in popisana z gesli. Ljudstvo je sredi noči pred prihodom vojske odstranilo tujejezične napise. Ceste, ki peljejo skozi vasi in mesta, so vse v zastavah in cvetju. Že zvečer so povsod goreli kresovi, nekateri prav do prihoda vojaških enot.
Civilni policisti v Breginju so zapustili ponoči ob 22. uri kraj. Do zadnjega so terorizirali prebivalstvo in zagotavljali, da se vrnejo čez dva meseca. Na Idrijskem so vojsko pričakovali z godbo. V Kredu so ameriški vojaki nestrpno čakali na svoj odhod: preden so odšli, so fotografirali slavoloke s sliko maršala Tita. Nasprotno pa so v
Potokih pridrveli vojaki z jeepom in je nekdo ustrelil v slavolok. Ko so otroci zvečer zažgali kres in peli partizanske p'esmi, so jih civilni policisti hoteli prestrašiti z naperjenimi puškami, vendar brez uspeha. V Bovcu so zavezniški vojaki pred odhodom polili z bencinom kasarno in jo zažgali, vendar je prebivalstvo ogenj pogasilo.
Nekoliko pred polnočjo se je vojska pričela premikati. Z velikim nav-
dušenjem jo je ljudstvo sprejemalo.
V Breginjskem kotu so se zbrali vaščani ob slavolokih med petjem in igranjem. Borce so pozdravili s pesmijo in cvetjem, ljudje so rajali kar po cestah, skupine mladine so hodile s harmonikami od vasi do vasi in mani- I festirale. Na Bovškem je ljudstvo v I Žagi in Hrpenici nestrpno čakalo voj- I
sko med petjem in plesom na cestah. V LIrpenici so borce objemali in poljubljali. Guverner v Bovcu je ves dan pripovedoval, da JA ne bo in da bodo vse slavoloke podrli, ko pa je proti večeru po mestu krenil velik sprevod, so se civilni policisti umaknili.
Ljudski odbori so ob prihodu vojske takoj prevzeli vso oblast v svoje roke. Tako je na primer v Breginju KLO pričel že prejšnji dan delovati in je bila ob prihodu vojske zgradba KLO že vsa okrašena, naslednji dan pa je KLO že izdal svojo prvo odredim o oddaji orožja, razglasil svoje poslovanje, zaščitil ljudsko imovino m odredil spremembo časa. Elektrarna pri Bovcu obratuje v redu.
Že dopoldne so bila po mnogih vaseh svečana zborovanja. Najveličastnejše je bilo v Kobaridu, kjer so se že ob pol devetih začele zbirati velike množice, da proslavijo prihod JA. Od pionirčkov v enotnih oblekah s titovkami na glavah, do starih očetov in mater, vse je bilo v prisrčnem razpoloženju. Prihod vojske so pozdravili z burnim vzklikanjem, borce in oficirje pa so obmetavali s cvetjem. Po svečanem dvigu zastave in petju himne je pozdravil vojsko predsednik KLO, nato pa je zbrane množice nagovoril oficir JA; skoraj vsak stavek so prekinjali z vzklikanjem. Po končanem govoru mu je mladinka izročila šopek cfetja, nato pa so poslali pozdravne brzojavke maršalu Titu, podpredsedniku vlade FLRJ tovarišu Edvardu Kardelju in predsedniku vlade LRS tov. Mihi Marinku. Ob zaključku so še enkrat zapeli himno »Hej Slovani!*
Po vaseh v okolici pripravljajo da* rila, ki jih bodo poslali maršalu Titu. Že v dopoldanskih urah so* poslali z mnogih sestankov po vaseh nad 150 pozdravnih resolucij maršalu Titu, podpredsedniku zvezne vlade tov. Kardelju, predsedniku vlade LRS Mihi Marinku, vladi LRS in IOOF.
Na nov h meinikih straže borci JA in budno čuvajo domovino
Tako kakor v Solkanu je bilo po vsej Soški dolini. Tako je bilo v naših partizanskih Renčah, je bilo v Brdih, tako je bilo povsod, kamor so prihajali prvi borci Jugoslovanske armade in prevzemali straže ob vseh javnih napravah, poslopjih in ustanovah.
Skoraj teden dni se ljudje niso pečali z ničimer drugim kot s pripravami za ta veliki praznik svobode in združitve z narodi Jugoslavije. To noč ni nihče zatisnil očesa in šele, ko so prvi žarki vzhajajočega sonca pozlatili goriški grad in osvetlili Sabotin in Sveto goro, so ljudje odhajali na svoje domove.
Nekaj bežnih ur nemirnega spanja in zopet so bili na ulicah. Naši borci so že zasedli stražarska mesta ob začasni jugoslovansko-italijnikski meji. Onstran nesmiselne francoske črte so ameriški vojaki, specialni policisti, ameriški in angleški dopisniki ter ponekod tudi nekateri italijanski karabinjerji ob žični oviri, ki loči zapadni pločnik ceste. Pred severnim goriškim kolodvorom sta patrulirala dva ameriška vojaka.
Solkanci so se zbrali pred pravkar izvršenimi lepaki, ki naznanjajo, da bo na vsem ozemlju cone A in B priključenem Jugoslaviji izvršena od 17. do 20. septembra zamenjavo lir. V ranih jutranjih urah so prihajale v Sol-
kan že topniške in tankovske enote naše hrabre Jugoslovanske armade.
Nasmejani tankisti težkih oklopuih vozil zopet vozijo po teh naših svetih krajih. S prihodom vojske — osvoboditeljice se med ljudstvo vrača občutek miru in varnosti. Predmet razgovorov so bili še vedno dogodki v Gorici. Ljudstvo je ogorčeno zaradi fašističnega terorja, ki je pozdravil prihod italijansek vojske v Gorico. Očividci pripovedujejo, da so se fašisti bolj zanimali za razbijanje slovenskih trgovin, lokalov in stanovanj, da so se bolj zanimali za zažiganje slovenskega tiska, klanje in pretepanje Slovencev, kakor pa za sam sprejem italijanske vojske.
Po solkanskih hišah vidimo okusna, z roko izpisana gesla, ki pozdravljajo osvoboditelje, v Gorici pa so preko zidov in izložb nalepili le tiskane lepake in tiskane zastave, prav tako kakor so ob fašističnih praznikih v eni sami noči hoteli med okupacijo dati Ljubljani videz italijanskega mesta. Na javnem stranišču pred goriškim severnim kolodvorom, ki je že onstran začasn« meje, visi tak lepak, poln besnega sovraštva do slovenskega življa. Človeku se nehote vsiljuje misel, da fašisti niso mogli izbrati bolj primernega kraja za »izražanje svojih čustev«. Priključitev naše Istre in Primorske k Jugoslaviji je izvedena. Na novih mejnikih stoje stražarji naše Jugoslavije in čuvajo domovino.
Naši mejniki med Jugoslavijo in Italijo.

«
Jugoslavija niti za zeleno mizo nima pravice, da bi se odrekla temu, za kar so se borili in dajali svoja življenja vojaki Jugoslovanske armade in borci Julijske Krajine.
KARDELJ
Ljudstvo
pošilja resolucije svojemu maršalu
Šempeter pri Gorici: »... Koliko solza, koliko žrtev je bilo treba. Naša srca, prepolna ljubezni, so drhtela i» hrepenela po tem dnevu. Pričakovali smo rešitev in svobodo, za katero en1? šli v boj. Z nami so hoteli barantati. Vendar z odločno borbo smo dosegli pod Tvojim vodstvom dan zmage.«
Vitovlje: »...Zavedamo se, da sip bili prvi borcc. ki je zgrabil za orožje, ko se je odločala usoda jugoslovanskih narodov in ste nas vodili od zmage do zmage do popolne osvoboditve. Za vse smo Vam hvaležni in Vam obljubljamo, da se bomo odslej borili še z večjim navdušenjem pri izvajanju petletnega plana.«
Osek: »... Boli nas le to, da še ostali del Slovenskega Primorja ni priključen k naši Jugoslaviji. Obljubljamo Vam, tovariš maršal Tito, da n® bomo mirovali, ampak se bomo borih še dalje za naše pravice, za našo Gorico in za ves ostali del Slovenskega
Primorja.
Nikdar ne bomo pozabili svojih bratov, to še tem bolj, ker smo na lastni koži občutili vsa grozodejstva fašističnega nasilja.
Obljubljamo Vam, da bomo zastavili vse naše sile v petletki, da bo naša vas obnovljena in da bomo z dolom dokazali, da smo vredni živeti v svobodni Jugoslaviji, zavedamo se, Ba smo postali danes državljani Titove Jugoslavije, to je tiste domovine, v kateri se bo dvignila kulturna stopnja vsega delovnega ljudstva.«
Ajdovščina: »... Svobodni v Titov* Jugoslaviji in pod Vašim vodstvom bomo nadaljevali borbo in uresničili na® petletni plan. Storili bomo vse, da zagotovimo svobodo vsem bratom, ki s0 ostali še izven meja današnje Jug0" slavijo.«
Lozice: »... Prestano trpljenje preteklih desetletij, naše žrtve v letih na; rodno osvobodilne borbe, kakor tud* [»vojna borba za priključitev naj Van* bo jamstvo, da ne bomo nikdar odsto; pili od ciljev, ki so si jih postavil* narodi FLR J. Nepopisna sta naš ponos in naša radost ob trenutku, ko postajamo državljani FLRJ.«
Koseze: ».... Herojska dela naše slavne JA pod Vašim osebnim vodstvom so jrovzročiln uničenje okupatorja in domačih izdajalcev, kar nan* je prineslo tako težko pričakovano svobodo. Ne bomo se več strašili nobcud' najrorov za dosego tega cilja. Na-5fl borba se bo nadaljevala za vse tisi®' česar nam imperialisti niso priznali uu mirovni konferenci.«
Šempas: »... Obljubljamo, da bo1**10 združeni pnd okriljem Osvobodil"® fronte pazljivo čuvali naše znpadn® meje. da bomo neumorno branili ,n razvijali pridobitve naše slavne na' rodno osvobodilne borbe in izpolnjevali oporoko padlih Ivorcev in ne bomo dopustili nikdar, da bi kdor koli hotel razbijati enotnost naših narodov. Go; jili bomo vedno prijateljstvo z vsem* demokratičnimi silami sveta.«
Divjanje fašistične drhaiš
TEROR V GORICI
v krajih, ki so pripadli Italiji
SPEL
Fašisti napadajo zavedne Slovence in antifašiste Italijane in uničujejo njihovo imetje
V Gorici se je od torka opoldne fašistični teror kljub temu, da so italijanske oblasti že popolnoma prevzele vso civilno in vojaško upravo v mestu, nadaljeval z isto besnostjo kot prejšnje dni, ko so bili za red v mestu odgovorni Američani. Nepobitna resnica je, da De Gasperijeva oblast ni prišla v Gorico kot premagana, niti kot predstavnica demokratične Italije, temveč na isti način, kakor je prihajal na oblast Mussolini leta 1922, ali pa še huje.
Pričakovali smo, da bo prvi ukrep italijanske oblasti, ko bodo prevzele mesto, proglas prebivalstvu, naj se takoj pokori vsem naredbam nove države in se pomiri in da bodo obsodile štiridnevno nezaslišano nasilje proti slovenskim meščanom, ki so še vedno izven zakona. Italijanska oblast doslej ni izdala nobenega proglasa prebivalstvu, pač pa se je zgodilo nasprotno, da so objavili listo Slovencev in demokratičnih Italijanov, ki naj bi bili odgovorni za protifašistično delovanje v maju 1945, zaradi česar naj bi bili sedaj prepuščeni na milost fašističnim tolpam. Vse prebivalstvo Gorice je popolnoma prepričano, da imajo v Gorici vso oblast v rokah fašisti. Svobodne roke imajo bataljoni podtalnih monar-hofašističnih oboroženih organizacij, znanih pod imenom »Divisione Goriziana«, ki jo vodijo bivši fašistični savojski oficirji, ki bivajo v Gorici in ki so pribežali iz Pulja in Istre. Najbolj aktivni pa so »esuli« iz Pulja, katerim se je pridružilo v ponedeljek okrog 1000 tujcev, ki so prišli v Gorico z vlakom, okrašenim s trikolorami.
Slovenski napisi na trgovinah in obrtnih delavnicah so popolnoma izginili. Organizirane tolpe so se predvsem vrgle na ropanje slovenskih trgovin in obrtnikov, na požiganje njihovega inventarja in popolno demoliranje vse imovine Slovencev, Doslej je bilo popolnoma izropanih 48 goriškib trgovcev, obrtnikov in zasebnikov. Na ta način hočejo docela uničiti slovenski živelj in prisiliti vse Slovence k izselitvi, da bi se istrski »esuli« polastili tega, kar je ostalo. Premičnine in raznovrstno blago nakladajo na kamione in odvažajo neznano kam, v kolikor naropanega blaga ne polivajo na ulici z
Gorica. Fašisti so z bombami napadli stanovanja Slovencev in italijanskih antifašistov.
bencinom in sežigajo. Tako se je zgodilo pri UIOD-u, dr. Grudnu in nešteto drugih. Po vseh teh množičnih ropanjih so se vrgli na lov na posameznike. Slovensko ljudstvo v Gorici je postavljeno izven zakona. Nikamor se ne more obrniti za varstvo. Slovenske vasi se branijo same pred grožnjami kazenskih pohodov in požigov, o katerih prihajajo glasovi iz Gorice. Skvadristi se organizirano podajajo z avtobusi do žičnih mej in izzivajo jugoslovanske obmejne straže, kakor se je to zgodilo v torek proti večeru med 5. in 8. uro.
V sredo popoldne so vdrli v stanovanje neke Slovenke v ulici Piemonte ter zmetali na cesto vse njene premičnine. V ulici Morelli so vdrli v čevljarno Jug in jo opustošili. Ob 3. popoldne so po-
novno vdrli v stanovanje dr. Grudna v ulici Silvio Pellico št. 1, zmetali pohištvo in obleko na ulico in vse zažgali. Italijanski karabinjerji so vse to mirno gledali. Z demoliranjem in opustošenjem pekarne, slaščičarne in kavarne Viktorja Stefani (vojaka) v ulici Duca d’Aosta 47 so povzročili več milijonov škode. Pri ropanju je osebno pomagal inšpektor civilne policije Manfreda. Istega dne popoldne so še vedno ropali v trgovini Petra Čermelja na Kornu in iskali sina. Popoldne so razbili in razdejali mlekarno Frančiške Zimic na Korsu Roosevelt,
V	ulici Carducci so izropali vinotoč Zimic. Na Riva Corno so popolnoma razdejali gostilno »Pri pomladi«, vdrli so tudi v stanovanje družine Špacapan na južnem koncu mesta ter povzročili mnogo škode. Ogroženi gospodar je prosil za posredovanje italijanskega karabinjerja, ki pa se je umaknil z izjavo: »Družina ima gotovo kaj na vesti.«
Ob 5. popoldne so opustošili in izropali Korenovo trgovino s steklom v ulici Carducci št. 4, nato pa skladišče v ulici Mamelli, kjer so razbili vsa zrcala, šipe in kristal. Škodo računajo na več ko 400 milijonov lir. Tolpe so se pripeljale na kamionih. Prav tako so ob tej priliki okrog kraja ropanja krožili v svojih kamiončkih italijanski karabinjerji, ki pa se niso niti zganili.
Ob 5. popoldne so ponovno razsajali v Kmečki banki in odpeljali inventar.
V	ulici Ruffolini so vdrli v stanovanje uradnika Marija Brezigarja, razbili pohištvo in zmetali na cesto arhiv, ženo so ranili, njega pa baje »aretirali«. V ulici Ristori št. 7 so vdrli v prostore zidarskega podjetja Ernesta Makuca ter so en večji kamion odpeljali neznano kam, drugega pa razbili. V isti hiši so razbili tudi kamion trgovca Rafaela Zajca. Na Corsu Roosevelt št. 50 so iz stanovanja znanega partizanskega borca Ivana Brica, trgovca z vinom, odnesli vse pohištvo, obleko in perilo.
Tolpe so se zaletele tudi v civilno bolnišnico v ulici Brigata Pavia, kamor so te dni pripeljali ranjene in pretepene goriške Slovence. Tu so začeli pretepati slovenske bolnike in ranjence. Pri bolnišnici »Rdeča hiša« tik ob jugoslovanski meji so vdrli v gostilno istega imena in gospodarja Miljavca tako pretepli in razrezali z noži, da je kmalu potem podlegel poškodbam. Ponovno se je neka izmed neštetih tolp vrnila v kavarno Bratuž v ulici Mamelli in popolnoma razdejala vse prostore. Vdrli so tudi v trgovino Ignaca Budišna v ulici Vittorio Veneto in jo izropali. V noči od torka na sredo sta eksplodirali dve bombi. Podrobnosti o tem še niso znane.
Danes ni v Gorici niti enega slovenskega napisa več. Vsi napisi, ki so bili na trgovinah, so razbiti ali pa pomazani. Pred dnevi so nalepili po Gorici lepake, v katerih groze Slovencem, posebno pa članom prvega izvršnega odbora v Gorici. Na letaku je javno napisanih 33 imen, med katerimi so tovariši: Komianc, Kozman, dr. Rutar, dr. Mermolja, Štrukelj, Lojze Kušaj itd. Groze jim, da jih bodo vrgli v »fojbe« (prepad).
Zaradi nezaslišanega terorja nad go-riškimi Slovenci je Demokratična fronta goriških, beneških in kanalskih Slovencev poslala predsedniku jugoslovanske vlade maršalu Titu brzojavko, v kateri ga prosi, naj od italijanske vlade zahteva varstvo za slovensko manjšino v Italiji.
* ★ *
Grobe kršitve
določb mirovne konference in provokatorska izzivanja obmejnih incidentov s strani Angioamerikancev, italijanske vojske in fašističnih iclp
Amerikanske okupacijske čete se niso hotele umakniti na določeno črto, italijanske pa so poskušale zasesti severni kolodvor v Gorici — Ameriški bombarderji so izzivalno preletavali našo mejo
Fašistični pogromi proti slovenskim ln italijanskim antifašistom v Gorici in v delu cone A, ki pripada Italiji, so dovolj jasno pokazali, kdo nosi odgovornost za ta provokatorska nasilja. Dejstvo, da so ameriške okupacijske oblasti dovolile vkorakanje italijanskih čet dan pred položitvijo ratifikacijskih listin, pa ponovno priča, da so ameriške okupacijske oblasti namerno izzvale divjanje fašističnih teroristov. Enote Jugoslovan-ske armade pa so obratno točno izpolnjevale sklepe mirovne konference in v voci od 15. na 16. septembra ob dvanajsti uri mirno in disciplinirano vkorakale v ozemlje, priključeno FLHJ.
Najnovejše vesli pa poročajo o na-daljnih grobih kršitvah sklepov mirovne konference ob priliki zasedanja nove državne meje med FLHJ in Italijo ler S'FO-jem. Ameriške vojaške enote so na meji med FLHJ in STO-jem zasedle pri vasi Repentabor 300 m ozemlja, ki po odločbah o novi državni meji pripada FLHJ. V zvezi s to kršitvijo je jugoslovanska komisija odšla na lice mesta in protestirala pri ameriških vojaških funkcionarjih zaradi kršitve mednarodnih določb. Ameriški vojaški funkcionarji so obljubili, da bodo takoj zapustili jugo-slovansko ozemlje. Dejansko pa so za- j
povedali svojim četam »strogo priprav-IjenosU ter zasedli položaje na meji z oddelki, oboroženimi s strojnicami ter s topniškim oddelkom, oboroženim z lahkim pešadijskim topom. S tem svojim ravnanjem so grobo kršili določbe mednarodne pogodbe, po kateri morajo čele mirno zasesti ozemlje, ki jim pripada, in tako hoteli izzvati spopade in nered na meji.
Podobno so italijanske edinke kršile mednarodne določbe, ko so 15. t. m. popoldne hotele zasesti celo tisti kolodvor v Gorici, ki po mirovni pogodbi pripada FLHJ.
Ko so naše edinke zasedale novo državno mejo, je ob lej priliki krožilo v smeri Buje—Koper nad ozemljem STO-ja deset bombnikov. Naslednji dan, 17. septembra, pa so tri skupine dvomotornih letal preletele s smeri Pulja čez vas Dolino, ki se nahaja na meji STO-ja. Vsaka skupina je štela 12 letal ter so vse tri nadaljevale pol proli Trstu Prva skupina je mejo preletela ob 6.10, druga
ob 6.20 in tretja ob 6.30 uri v višini 2000 metrov. Prav tako je skupina 12 bombnikov z enim lovcem preletela mejo pri vasi Dolina in se potem vrnila v Trst. Te kršitve meje spominjajo na pro-vokacijsko preletavanje meje s strani grških monarhofašisličnih sil in njihovega načina izzivanja obmejnih incidentov.
Angloameriške vojaške oblasti in italijanske oblasti so prav tako odgovorne za vdor četniških in ustaških tolp v ozemlje cone A, ki je pripadlo llaliji. Po dosedanjih ugotovitvah se še sedaj nahaja skupina oboroženih banditov v vasi Tod-gora Oblečeni so v civilne obleke, oboroženi pa z angleškimi strojnicami, puškami in pištolami. Druga skupina teh tolp pa je na sektorju ICirnik—Kožana, | tri kilometre severovzhodno od Medane. Neka ustaško,delniška tolpa je pri Krva-vem potoku prešla iz italijanskega dela bivše cone A na sektor Rodik—Arlviže, odkoder so jo pregnale enote Jugoslovanske armade.
V noči na 15 september pa so fašisti v Gorici skušali minirati severni kolodvor Gorice, ki pripada FLRJ, ven- ! dar so njihove naklepe preprečili slaven- i ski antifašisti.
Ti provokatorski incidenti s strani j angloameriških in italijanskih sil ter ! uslaško-kvulunkvisličnih tolp so novi poizkusi vojnohujskaških sil, da bi ustvarili žarišča nemira in torišča za naklepe tujih intervento« Obenem pa so grobe kršitve določb mirovne pogodbe in vzbujajo ogorčenje in najostrejše proteste jugoslovanskih in vseh naprednih narodov, j
♦•♦♦♦♦•♦♦•♦••♦♦♦♦♦•♦♦••♦o*
Z ratifikacijo mirovne pogodbe se naši narodi niso in ne bodo nikoli odrekli svojim pravicam.
svetovni demokratični javnosti, GZH, Svetu ministrov štirih, vladam demokratičnih držav, mednarodnim demokratičnim ustanovam, slovanskim odborom in Vseslovanskemu odboru
Italijanski šovinisti in fašisti so v Trstu, na Primorskem in v Istri uničili in požgali vse slovenske šole in kulturne ustanove. Hoteli so iztrebiti slovansko ljudstvo tega ozemlja. S požiganjem, ubijanjem in strahovanjem j«, poskušal fašizem ukloniti Slovence in Hrvate. Tiste pa, ki bi ušli smrti, so hoteli nasilno potujčiti. Toda te zločinske naklepe so Slovani s petindvajsetletno neizprosno borbo proti fašizmu in s herojskim uporom v osvobodilni vojni preprečili: vse ljudstvo se je kot en mož pridružilo združenim narodom v borbi proti nacifašizmu in v tej borbi tudi zmagalo nad svojimi zatiralci in krvniki.
Zaveznikom v vojni so zaupali upravo Trsta in velikega dela Primorske. Toda nekdanji zavezniki so zavrgli načela, za katera so se nekoč borili oni in za katera je slovansko ljudstvo krvavelo. Anglo-ameriška vojaška zasedbena oblast je kršila načela o narodni enakopravnosti in demokratičnih pravicah ra-rodov. Dolgo obetana dvojezičnost je ostala na papirju, slovenske šole so zapostavljali, le neradi so iskali zanje primernih poslopij, vsiljevali so nam za učitelje kolaboracioniste, demokratično učiteljstvo pa so preganjali. Delovanje prosvetnih društev so na pretkan način zavirali, izigravali so nas in nam s silo jemali dvorane, dajali so potuho neofašističnim elementom in jih tako podpirali v napadih na slovansko prosveto. Slovensko narodno gledališče je moralo gojiti slovensko umetnost po mračnih in tesnih dvoranah v predmestjih, po predstavi so slovensko občinstvo napadali
skvadristični pretepači in razgrajači. Novi gospodarji so očitno podpirali stare in nove fašiste, zapirali in obsojali pa demokrate in protifašiste.
Slovansko ljudstvo se je v celoti odzvalo klicu združenih narodov v borbi za demokracijo. Anglo-ameriška vojaška uprava pa, ki bi morala dati slovenskemu ljudstvu enakopravnost, je gazila in teptala njegove pravice, zapirala njegove otroke, zavirala svoboden razvoj njegove kulture in fašistični teran je s tujo pomočjo znova navalili nanj.
Odbor za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču pošilja ta apel svetovni demokratični javnosti, OZN, Svetu ministrov štirih, vladam demokratičnih držav, mednarodnim demokratičnim ustanovam, vsem slovanskim odborom in Vseslovanskemu odboru.
Zahtevamo,
da se OZN zavzame za pravično stvar slovenskega in hrvatskega prebivalstva na STO-ju. Svetovno demokratično javnost in demokratične ustanove vseh narodov pa pozivamo, da zastavijo ves svoj vpliv, da se slovanskemu prebivalstvu prizna polna enakopravnost in da ! z učinkovito gmotno pomočjo omogočijo slovanskemu prebivalstvu, da si zgradi | trdne in neuničljive zidove svoje kulture.
' ODBOR ZA ZGRADITEV NOVIH ZIDOV NA SLOVANSKEM KULTURNEM POGORIŠČU
Živel tovariš Kardelj, neustrašeni borec za pravice Julijske Krajine !
oooo-o-ooooooooooooooooooooooooooo
Novi bloki na meji med Italijo in Jugoslavijo, na meji med nasiljem in uboji ter ljudsko demokracijo.
Radostnih src poslavlja ljudstvo slavoloke za ta veliki dan priključitve
Primorske k FLRJ.
Veličastna
zborovanja ob združitvi Primorske s FLRJ
Pogled na veličastno zborovanje v Ljubljani, s katerega so Ljubljančani poslali naslednje pozdrave osvobojenemu ljudstvu Slovenske Primorske in Istre:
»V dneh, ko doživljate najsvetlejše trenutke v vsej svoji zgodovini, vam Ljubljana bratsko stiska roko v pozdrav in se z vami raduje naše skupne sreče.
Naša Ljubljana je že v gigantskem naporu izvrševanja prvega petletnega plana. Ljubljana se vam ob današnjem dnevu obvezuje, da vam bo nudila vso pomoč, da skupno z nami stopite v veličastno borbo za plan, da skupno čim prej oremostimo ovire, ki nam jih je povzročila umetno ustvarjena meja.
Borba za izvršitev plana je borba za srečen jutrišnji dan, je borba za dokončno uresničitev naših nacionalnih zahtev.
NAJ ŽIVI HEROJSKO LJUDSTVO PRIMORSKE IN ISTRE1
NAJ ŽIVI NAŠ DRAGI VODITEU TOVARIŠ TITO!«
Veliko zborovanje ob priključitvi v Sežani
Sežana, 17. septembra. Potem, ko so vasi sežanskega okraja tako prisrčno sprejele svojo vojsko, se je ljudstvo v teku včerajšnjega dne zbiralo po vaseh na zborovanja. Ni se še poleglo veselje nad osvobojenjem, že so se prebivalci sežanskega okraja zbirali na majhnih okrašenih vaških trgih, da se pogovore o novih nalogah, ki jih čakajo sedaj v Jugoslaviji v petletnem planu.
Danes pa so že v prvih dopoldanskih urah prihajali peš, na okrašenih kolesih in kamionih s pesmijo na ustih v Sežano. Sežana je bila okrašena kot še nikoli. Na stotine zastav je bilo razobešenih raz hiš. Na velikem slavoloku je bila napisana ena sama be-
ne vzklikanje maršalu Titu) in je vodila tudi vodstvo Ljudske fronte Jugoslavije in voditelje KPJ ter velikega borca za primorsko ljudstvo tovariša Edvarda Kardelja (burno pritrjevanje in vzklikanje). S to mislijo se je vodstvo Jugoslavije pripravljalo na naš današnji dan in vam lahko sporočim, da je pripravilo poseben petletni plan za novo priključeno ozemlje.
Ta petletni plan za Primorje predvideva velike gradnje za izboljšanje gospodarskega stanja v teku petih let na novo priključenem ozemlju (vzklikanje: Petletni plan bomo izvedli in prekoračili!) Predvidena so vsa sredstva in zavedajmo se, da bo samo od našega dela odvisno, koliko bomo znali izkoristiti ono, kar nam
Manifestacijska zborovanja ob priključitvi so bila še po mnogih drugih krajih v Slov. Primorju, posebno veličastna pa so bila še v Anhovem ob Soči, kjer je govoril tov. Miha Marinko; v Kobaridu in Kdjskem, kjer so govorili tov. Marjan Brecelj, Lidija Šentjurc in Jaka Avšič. V Postojni in Idriji sta na zborovanjih govorila tov. Hribar in Regent, v Ilirski Bistrici tov. Sergej Kraigher in Tomo Brejc, v Komnti pa tov. Borštnar in Ki-
Tudi v Sežani je primorsko ljudstvo z nepopisnim navdušenjem proslavilo
priključitev k Jugoslaviji
seda: TITO. Ljudstvo je neprestano j nudi vlada Jugoslavije. V tem planu se vzklikalo svojemu voditelju, ki je s | predvideva, da bomo v petih letih zgra-svojim umnim vodstvom omogočil pri- | dili med drugim tudi našo novo Gorico, ključitev. Vzkliki: In vendar smo pri- | novi center Goriške, čakali! so biLi' predmet razgovorov ljudi, ki so čakali' na slavnostno zborovanje.
Ob 10 se je v sprevodu zgrnila na trg več tisoč glava množica. Šele po desetminutnem ploskanju in vzklikanju je lahko spregovoril okrajni sekretar tov. Petrin, ki je pozdravil ministra za notranje zadeve vlade LRS tov. Borisa Kraigherja, ministra za prosveto vlade LRS tov. Potrča, predstavnike JA in druge.
Prvi je spregovoril minister za prosveto tov. Potrč, ki je v imenu vlade LRS pozdravi) vse prisotno prebivalstvo. ÌPoudaril je, kako velik dan kako zgodovinskega pomena je priključitev Primorske k Jugoslaviji.
Za tem je govoril član IOOF, minister vlade LRS tov. Boris Kraigher, ki je pozdravil vse ljudstvo v imenu CKKPS in IOOF. Dejal je, da je ta praznik rezultat borbe dolgih 28 let in da je zato ta dan največji praznik v zgodovini Primorskega ljudstva. S tem dnem si bo ljudstvo lahko samo krojilo usodo Ker pa tujec ni gospodaril v našo korist, marie zase, bomo morali popravljati težke posledice njegovega uničevalnega dela na gospodarskem področju. Minister tov.
Kraigher je nadalje govoril o petletnem planu za naše Primorje in dejal: Hočemo ustvariti tako življenje, da bo naše prebivalstvo zadovoljno, da se bomo zavedali, da vse žrtve niso bile zastonj, da nas je naša borba privedla do resnične blaginje, To je bila vodilna misel, ki je spodbudila našega voditelja in borca nove Jugoslavije maršala Tita (dolgotraj-
SlaviMstno zborovanje v št. Petru pri Gorici
Po vseh krajih Julijske krajine, ki so bili priključeni k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, so bila veličastna politična zborovanja v proslavo tega zgodovinskega dogodka V Št. Petru pri Gorici — to je njenem predmestju — se je v sredo dopoldne pričelo pomembno politično zborovanje, na katerem so govorili predsednik vlade LR Slovenije tov. Miha Marinko, komandant IV armade generallajtnant Danilo Lekič in član IOOF tov. France Bevk.
Zborovanje se je vršilo na velikem odprtem stadionu, ki je bil okrašen s številnimi zastavami, zelenjem in cvetjem. Zborovanja se je udeležilo ljudstvo Šent-petra ter bližnjih goriških vasi, ki pripadajo Jugoslaviji, Razen tega so na to zborovanje prispele tudi delegacije iz posameznih večjih pri»- iških krajev, kakor tudi delegacija Primorcev, ki so pred fašističnim terorjem med prvo in drugo svetovno vojno pobegnili v Jugoslavijo in se nastanili v Mariboru.
Zborovanja se je udeležilo nad deset tisoč ljudi, ki so prihajali v Št Peter peš in s kolesi, vozovi in kamioni Zborovalci so v sprevodu, noseč transparente in številne zastave, z godbo na čelu prikorakali na stadion in se med neprestanim petiem in vzklikanjem razvrstili na obsežnem prostoru
Zborovanje je otvoril sekretar odbora OF za goriški okraj tov Dujc, ki je v uvodu pozdravil prisotne goste: sekretarja IOOF predsednika vlade LRS tov. Miho Marinka, komandanta IV. armade generallajtnanta Danila Lekiča, člana IOOF in predsednika bivšega PNO za Slovensko Primorje in Trst tov Franceta Bevka, komandanta IX. korpusa, ministra za lokalni promet v vladi LRS tov Jožeta Borštnarja in ostale ter nato predal besedo tov Mihi Marinku
Govor tovariša Marinka prinašamo na prvi strani.
Za tov. Marinkom sta govorila komandant IV. armije generallajtnant Danilo Lekič in tov. France Bevk, stari borec za svobodo primorskega ljudstva.
Veličasno politično zborovanje je zaključil tov Dujc, ki je predlagal navzočim več resolucij. Vse te resolucije so zborovalci pazno poslušali ter jih z navdušenim ploskanjem sprejeli.
Po intoniranju jugoslovanske državne himne so zborovalci z godbo na čelu med neprestanim vzklikanjem in petjem odšli v sprevodu na komaj dobrih dve sto metrov oddaljeni blok na začasni ju-goslovansko-italijanski meji. Tisočglava množica si je po dolgih letih suženjstva dala duška v svobodi.
ilaiPsBs
“-v ■	J'. |
Skozi edinstveni slavolok v Ilirski Bistrici vozi naša motorizirana vojska.
Povsod zastave, slavoloki, radostna srca
Vse elOiVenske primorske vasi in mesteca v coni B, prav posebno pa še naselja cone A, ki so po sklepih pariške konference pripadla Titovi Jugoslaviji, so se svečano pripravila na zgodovinski dan priključitve. Staro in mlado je gradilo slavoloke in jih o pletlo v zelenje ter okrasilo '“s trakovi v narodnih barvah. Slavoloki so zgrajeni v raznih inačicah triglavskega znaka. V bližini Gorice je slavolok z betonskim podstavkom kot da bi ljudje hoteli povedati, da je najbolj čvrsta oblast tista, M temelji na ljudski volji. Pri Lijaku končujejo ogromno tribuno za nedeljski festival Primorske, ki bo na j večji praznik v zgodovini Slovenske Primorske. To slavje bo ob hudourniku, ki so ga regulirale mladinske brigade. Nič več ne bo poplavljeno dokaj obsežno ozemlje, temveč bo postalo plodno, kot so plodni najboljši predeli okoli Vipave in Gorice.
Na bloku je živahno. Tik poleg je postavljen slavolok in z njega blesti peterokraka zvezda, Okrog Gorice, v Solkanu, Ndhovem, Plavah, Kanalu, na Koj-skem in po vseh sončnih Brdih se vijejo z oken hiš slovenske in jugoslovanske zastave s peterokrako zvezdo. Hiše so poslikane z jugoslovanskimi zastavami in popisane s parolami Na pročeljih hiš in med zelenjem na slavolokih so Stalinove slike, slike Tita in Kardelja. Glavna cesta v Soško dolino je popisana na gosto z gesli Jugoslovanski armadi, Titu in drugim voditeljem ter z gesli o petletnem planu.
Okolica Gorice, Soške doline in ' Brd kaže sledove partizanske borbe. Ljudje iz Brd so častno vztrajali, kakor so častno vztrajali v vsem času fašističnega nasilja. O tem pričajo in bodo pričali spomeniki padlim partizanom na najzapad-nejšem robu slovenske zemlje, na Dobravi, o tem pričajo številni napisi na Goriškem tu in onstran Soče.
Od Solkana proti Kanalu stoje hiše pod cesto nad temnozeleno Sočo. Zastave se ne bi videle, če bi jih razobesili. Zato so jih dvignili visoko na drogove, da plapolajo sporočajo vsem mimoidočim prihod svobode. Zlasti praznična so Brda. Niz zastav se vrsti preko ulic brskih vasi. Okrašene so samolne hiše, okrašene so Medana, Kozana, Vi.polže, Kojsko, Šmartno, Knm, Podsabotin, Fojana in druge vasi na poljanski ravnini. Nedavno so Brici s prostovoljnim delom popravili strmo cesto, ki jih veže preko Soče z Ajdovščino in jih bo vezala z Ljubljano. Še pred priključitvijo so se lotili dela v skupno korist v duhu pet-
Velika cementarna v Bukovcu ob Soči dela dalje. Postato je zvezno podjetje, eno največjih te vrste v Jugoslaviji. Prevzem se je že izvršil. Tovarniške stavbe so okrašene. Delavci se s ponosom^ in radostjo zavedajo, da. so sedaj vključeni v veliki plan graditve socialistične države, zato so ob vhodu v tovarno napisali: »S Titom v borbi, s Titom v svobodic prav tako, kakor je na skupnem slavo-' toku nad Furlanijo napis »Izpolnitev petletnega plana je naj hujši udarec mednarodni reakciji«.
Sobota, 20. septembra:
Ob 20. poje pevski zbor iz Vrtojbe partizanske in narodne pesmi.
Petje, iluminacija, ljudsko rajanje.
Nedelja, 21. septembra :
Ob 9. mimohod sprevoda.
1.	Ob 12. otvori tovariš France Bevk, član IOOF za Slovenijo, po-Hitično zborovanje.
2.	Pozdrav gostov.
3.	Odpošiljanje resolucij.
Ob 16. pojo Združeni pevski zbori Slovenskega Primorja: 1. »Hej Slovani«; 2. »Pesem o svobodi«, Venturini; 3. »Stalingrajska«, Venturini; 4. »Hej mladina, zdaj zamahni«, Gotoša Mladen; 5. »Na juriš«. Plesne folklorne skupine iz Makedonije, črne gore, Hrvatske, Srbije in Slovenije plešejo narodne plese.
Ob 18. ljudsko rajanje.
Ponedeljek, 22. septembra:
Množični izleti udeležencev festivala. Izletne točke okraja Gorica: Čepovan, Lokve, Vrše, Srednje, Podmeja, Šmarje, Renče, Poddraga, Peterneli. — Okraj Postojna: Postojnska jama. — Okraj Ilirska Bistrica: Šmohor je. — Okraj Sežana: Komen, Štanjel, Gabrovica. — Okraj Idrija: bolnišnica »Franja«, »Pavla« in Vojsko. — Okraj Tolmin: Koritnica.
Pevski zbori LŠM iz Ljubljane, »Kajuh« iz Ljubljane, »Jože Mo-škrič« iz Ljubljane, jeseniški pevski zbor, zbor Radia Ljubljane, beltinska folklorna skupina, ljubljanska Drama in Opera bodo nastopali v raznih krajih Primorske.
Priključitve Primorske ne sprejemamo kot dar, ampak kot svojo sveto pravico in kot uspeh svoje lastne borbe !