Razprqve in gradivo Ljubljana 1999 st. 35 DOLOCILA ZA ZASCITO ZGODOVINSKIH JEZIKOVNIH MANJSIN 313 ZAKON OBJAVUEN V URADNEM lISTU REPUBLIKE ITAlUE 20. DECEMBRA 1999, STEY. 297 I. C'-EN 1. Uradni jezik Republike Italije je italijanscina. 2. Republika, ki vrednoti jezikovno in kulturno izrocilo italijanskega jezika, p romovira tudi vrednotenje jezikov in kultur, ki jih seiti ta zakon. 2. C'-EN 1. Z uresnieitvijo 6. elena ustave in v skladu s splosnimi naeeli, ki so jih dolocili evropski in mednarodni o rganizmi, republika sCiti jezik in kulturo albanskih, kat- alonskih, germanskih, grskih, slovenskih in hrvaskih prebivalcev ter tistih preb i- valcev, ki govorijo francoski, franko-provansalski, furlanski , Iadinski, okcitanski in sardinski jezik. 3. C'-EN I. Pokrajinski svet, potem ko je sliSal za mnenje obcin, na predlog najmanj 15 odstotkov drZ3vljanov, vpisanih v voli lne sezname in bivajocih v zadevni obci ni , ali na predlog tretjine obcinskih sverovalcev omenjenih obein, doloci seznam obein oziroma delov obein, na katerem se uveljavljajo doloeila 0 zasciti zgodovin- skih jezikovnih manjsin, ki jih navaja ta zakon. 2. V primerll, da ni izpolnjen nobeden od pogojev iz I. odstavka in da na ozemlju neke obcine zivi ena od jezikovnih manjsin, dolocenih v seznamll 2. elena, se pastopek zacne, ce se zanj izrece prebivalstvo s posebnim referendu- mom, ki ga sprozijo upravicenci in ki poteka v skladu z veljavnimi obCinskimi statuti in pravilniki. 3. V primeI'll, da so jezikovne manjsine, navedene v 2. denu, prisotne na ozemlju razlicnih pokrajin JIi dezel, lahko ustanovijo telesa za koordinacijo in predloge, ki jih krajevne lIstanove Iahko priznajo. 4. CLEN I. V vrtcih obcin, 0 bterih je govor v 3. C1enu, sta pri jezikovni vzgoji poleg ital- ijanskega jezika predvidena lIcenje lokalnega jezika in njegova raba pri vzgojnih dejavnostih vrtca. V osnovnih solah in v nizjih srednjih salah je predvidena tlldi raba ITIJnjsinskega jezikJ kot lIcnega jezika. 314 Dolocilo zo zoscito zgodovjnskih iezikovnih manjsin 2. Osnovne in niije srednje sole v skladu z doloeili 1. odstavka 3. C1ena tega zakona pri izv:ljanju organizacijske in didakticne avtonomije, kat jo dolocata 8. in 9. odstavek 21. elena zakona z dne 15. marca 1997, stev. 59, v mejah solskega urni· ka, dolocenega nl vsedrzavni ravni, in ob spostovanju dolocil 0 sluzbenih obvezah uenega osebja, ki izhajajo iz vsedriavnih kolektivnih delovnih pogodb, z namenom, da zagotovijo ucenje jezika manjsine, dolocijo, tudi na osnovi zahtev starsev, podrobnosti v zvezi s potekom pouka jezika in kulturnih tradicij kra- jevnih skupnosti, doloeijo roke in metodologijo ter kriterije za ocenjevanje llcencev in pastopek za zaposlitev kvalificir::mega llcnega osebja, 3. Solske ustanove, navedene v 2. odstavku, Iahko na osnovi 10. odstavka 2l. C1ena zakona z dne 15. marca 1997, stev. 59, posamezno ali v medsebojnem sode· lovanju, razsirijo ponudbo izobrazevanja tudi na odrJsie. V okviru izvajanja avronomije na podrocju raziskovanja, eksperimentiranja in razYoja, na osnovi 10. odstavka 21. elena, Iahko solske institucije, tudi v medsebojni povezavi, izvedejo pobude na podroeju prellcevanja jezikov in kultllrnih tradicij pripadnikov priz· nane jezikovne manjsine na osnovi 2. in 3. clena tega zakona ter skrbijo za izo- brazevanje in izpopolnjevanje solnikov, zadolzenih za te predmete. V ta namen lahko solske ustanove sklepajo konvencije na osnovi 12. odstavka 21. elena omen- jenega zakona stev. 59 iz leta 1997. 4. Solske institucije same uresnicujejo pobude, ki jih predvidevata 2. in 3. odstavek tega elena, ter se pri rem posluiujejo razpoloiljivega osebja, finanenih dotacij dodeljenih na osnovi 5. odstavka 21. elena zakona z dne 15. marca 1997, stev. 59, tel' dodatnih sredstev, ki jih pridobijo s konvencijami, pri eemer se ures- nicevanje tega zakona vkljucuje v seznam prioritet, ki jih doloea omenjeni 5. odstavek. Pri dedeljevanjll sredstev na osnovi 5. odstavka 21. elena zakona z dne 15. marca 1997, stev. 59 se lIpostevajo dodatne prioritete, ki jih doloCa ta odstavek. 5. Ob predvpisu starsi sporoeijo zainteresirani solski ustanovi , ali se namer- avajo posluziti pouka jezika manjsine za svoje otroke. 5. CLEN 1. Minister za solstvo z odlokom doloCi splosne kriterije za uresnieevanje doloeil 4. elena in Iahko spodbuja ter uresniellje driavne in krajevne projekte na podroejll prelleevanja jezikov in kulturnih tradicij pripadnikov priznane jezikovne manjsine na osnovi 2. in 3. elena tega zakona. Za uresnieevanje teh pro- jektov je predviden izdatek 2 milijardi lir lerno, zaeensi z letom 1999. 2. Osnutke odlokov, ki jih doloCa 1. odstavek, posljejo pariamentu za mnenje pristojnih pariamentarnih komisij, ki se Iahko izreeejo v 60 dneh. 6. CLEN 1. Univerze v zainteresiranih dezelah, oa osnovi 6. in 8. elena zakona z dne 19. novembra 1990, stev. 341 , v okvirll svoje avtonomije in rednih proraclIllskih sred- Razprave in gradivo Ljubljana 1999 sl. 35 3 15 stev, sprejmejo vse pobude za omogocanje znanstvenih faziskav te r kulturnih in izobrazevaJnih dejavnosti v podporo namembnostim tega zakona, vkljucno z ustanovitvijo tecajev jezika in kulture jezikov, navedenih v 2 clenu. 7. CI.EN I. V ob Cinah , 0 katerih je govor v 3. clenu, lahko ciani obCi nskih svetov in drugih kolektivnih upravnih organov pri delovanju le-teh upo rabljajo zasciteni jezik. 2. DoloCilo iz I. odstavka se razsiri na svetovalce gorskih skupnosti, pokraji n in dezel , na katerih ozemlju so obCine, v katerih je prizn~m manjsinski jezik, za kate rega je predvidena zascita, ce prebivalstvo slednjih dosega najmanj 15 odstotkov celotnega prebivalstva. 3. Kadarkoli eden ali vee clanov kolektivnih organov, 0 katerih je govor v 1. in 2. odstavkll , izjavi, cia ne pozna manjsinskega jezika, za kate rega je predvidena zJ.scita, mor3 biti zagotovljen takojsen prevod vsebine posega v italijansCino. 4. Ce so listine, namenjene javnosti , sestavljene v dveh jezikih, imajo pravno velj avnost salllo akti in skle pi, ki so napisani v italijanskem jezikll. 8. CI.EN I. V obcinah, 0 katerih je govo r v 3. clentl, lahko obeinski svet zagotovi tudi objavo uradnih drzavnih, dezelnih in krajevnih aktov kot tudi objavo aktov javnih o rganov z drllgih podroCij v zascitenem jeziku, pri cemer gredo stroski za to obja- vo v breme obcinskega proracuna, ce za ta namen nisa predvideni drugi viri. Ob vsem tem pa imajo zakonito vrednost izkljucno akti, ki so napisani v italijanskem jezikll . 9. CI.EN I. Ob potrditvi veljavnosti doloeil 7. elena, je v uradih javnih uprav v obCinah, o katerih je gavor v 3. clenu, dovoljena ustna caba zaseitenega jezika. Vojska in sHe driavne policije so izkljueene od uveljavljanja tega doloeila. 2. Da bi se lahko dejansko uveljavile pravice, 0 katerih je govor v 1. odstavk u, jayne uprave, tud i s konvencijami z drugimi lls[anovami, zagatovijo prisotnost osebja, ki lahko odgova rja na prosnje obea nov v zaseitenem jeziku . V ta namen je pri predsedstvu vbde - uradu za clezelne zadeve ustanovljen Driavni sklad za zasCita jezikovnih manjsin s financno do[acijo 9 milijard IiI', zacensi z letom 1999. Ta sredstva, ki nikakor ne morejo preseci navedene vsote, se letno delijo z odlokom predsednika ministrskega sveta, patem ka so se 0 tem izrekle zaintere· sirane uprave. 3. V postopkih p red mirovnim sod niko m je dovoljena raba zaseitenega jezika. V veljavi ostanejo doloeila 109. Clem kazenskega postopnika. 316 Oo!oCila za zaSCito zgodovinskih jezikovnih manjsin 10. CI.EN 1. V obCinah, 0 katerih je govor v 3. elenu, lahko ob urad nih toponimih, obcin- ski sveti v skladu z doloCili dezelnega zakona odobrijo tudi uporabo toponimov, ki so v skladu s tradicijo in krajevnimi obicaji. 11. CeEN 1. Prebivalci, ki pripadajo skupnostim, 0 katerih je govor v 2. in 3. denu, in zivijo v obcinah, 0 katerih govori 3. den, in katerim je bil spremenjen priimek ali ime pred zacetkom veljave tega zakona, ali jim je bilo v preteklosti onemogocena dodelitev lastnega imena v jeziku manjsine, imajo pravico, da se jim na podlagi llstrezne dokumentacije povrne njihova prvotna oblika. Vrnitev prvotnega priim- ka velja tudi za potomce zainteresiranih oseb, ki nisa polnoletni, za polnoletne pa, ce so k temu dali svoj pristanek. 2. V primerih, 0 katerih je govor v 1. odstavku, je treba v prosnji navesti ime ali priimek, ki go prosilec zeli dobiti. Prosnjo, kateri je treba priloiiti rojstni list, je treba predJoziti zupanu obcine, v kateri ima prosilec stalno bivalisce, zupan pa jo mora po uradni dolinosti posredovati prefektu. Ce so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka, izda prefekt dekret 0 vrnitvi prvotnega imena ali priimka. Za clane iste druzine je dovolj en sam dekret. V primeru zavrnitve prosnje je mozno v roku tridesetih dni od prejema obvestila vloiiti pritoibo na Ministrstvo za pravosodje, ki se nato oelloei na osnovi predhodnega mnenja Drzavnega sveta. Postopek je brezplaeen in mora biti zakljueen v devetdesetih dneh od dneva vlozitve zahteve. 3. Matieni uradi zainteresiranih obein poskrbijo za zabelezbo sprememb, do katerih je prislo zaradi izvajanja dolocil iz tega elena. Vse ostale sezname, spiske in imena mora po uradni dolznosti popraviti obeina ali druge pristojne upr:lve. 12. CI.EN 1. V konvenciji med ministrstvom za zveze in podjetjem, ki ima v zakupll javno radiotelevizijsko sluibo ter na zadevni pogodbi 0 tej s luibi so zagotovljeni pogo- ji za zascito jezikovnih manjsin na obmocjih, kjer so le-te prisotne. 2. Zainteresirane deiele lahko pray tako sklepajo posebne konvencije s pod- jetjem, ki illla v zakupu javno radiotelevizijsko sluzbo za nevinarske in druge sporede v zasCilenih jezikih v okviru deielnih radijskih in televizijskih sporedov emenjene drllzbe; v isti oamen lahko dezele sklepajo posebne konvencije s kra- jevnimi postajami. 3. Za zascito jezikovnih manjsin v okviru sistema medijev je pristojen urad za jamstvo v komunikacijah, dolocen z zakonom z dne 31. julija 1997, Slev. 249, pri eemer estanejo v veljavi funkcije lIsmerjanja, ki jih ima parlamentarna komisija za usmerjanje in nadzor nad radiotelevizijskimi sluzbami. Rgzprave in grgdivo Ljubljonq 1999 St. 35 317 13. CLEN 1. Deiele z navadnim statu tom prilagodijo, v zadevah, za katere so pristojne, svojo zakonodajo naeelom, ki jih doloCa ta zakon. Izjemo predstavljajo ze veljav- na dezelna zakonodajna doloeila, ki za jezikovne manjsine predvidevajo ugodn e- jse pogoje in niso v nasprotju z naceli tega zakona. 14. CLEN 1. Na podlagi objektivnih kriterijev Iahko dezele in pokrajine, v katerih so pri,- otne jezikovne skupnosti, 0 katerih je govor v 2. elenu, doloCijo prispevke za zaloinistvo, za casopise in privatne radiotelevizijske postaje, ki uporabljajo enega od jezikov, ki so zasciteni, pa tudi za priznana in v teritoriju zakoreninjena drust- va, ki imajo za citj zascito jezikovnih manjsin. 15. CLEN 1. Poleg doloeil 1. odstavka 5, elena in 2. odstavka 9. ele na, gredo stroski kra- jevnih uprav za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz pricujocega zakona, v breme drzave do visine 8.700.000.000 Iir letno, zaeensi z letom 1999. 2. Vpis predvidenih stroskov za potrebe, 0 katerih je govor v 1. odstavku, v proracune javnih ustanov je moien sele po predhodni razdelitvi sredstev, 0 kater- ih je govor v istem odstavku, med zainteresir~lOe krajevne ustanove in na osnovi ustreznega dekreta predsednika ministrskega sveta. 3. Sredstva, ki so bila porazdeljena v smislu 2. odstavka, se izplaeajo na osnovi tocnega obracuna z navedbo razlogov za poseg in z utemeljitvijo visine stroskov, ki ga predstavi pristojna krajevna lIstanova. 16. CLEN 1. Dezele in pokrajine poskrbijo za ustanovitev ustreznih institutov za zascito jezikovnih in kulturnih tradicij prebivalcev, ki jih predvideva ta zakon, oziroma spodbujajo ustanovitev samostojnih oddelkov pri ze obstojecih krajevnih kul- turnih institucijah. Stroski za to gredo v breme deielnih in pokrajinskih pro- racunov. 17. CLEN 1. Predpisi za udejanjenje tega zakona so sprejeti v roku sestih mesecev oel dneva, ko je bille-ta sprejet in po predhodnem mnenju zainteresiranih deze!. 18. CLEN 1. V deielah s posebnim statu tom je izvajanje ugodne js ih doloeil, ki jih pred- videva ta zakon, prepusceno predpisom za .udejanjanje zadevnih statutov. V vel- 318 Doloci!o zo zasc ito zgodovinskih jezikovnih manjiin javi ostajajo vsa zasCitna dolocila v dezelah s posebnim statu to m tef vavtonom· nih pokrajinah Trident in Boeen. 2. V dezelah s posebnim statuto lTI , ki se niso odobrile zascitne zakonodaje, se clo vstopa v veljavo dolocil 1. odstavka uveljavljajo dolocila tega zakona. 19. CLEN 1. Republika Italija spodbuja, na naein in v obliki, ki ju bodo doloeale poseb- ne konve ncije in s teznjo po reciprocnosti s tujimi dri:lvami, razva; jezikov in kul- tur, dolocenih v 2. clenll , raz.s irjenih v tujin i, v primeru, ko so drzavljani o men- jenih skupnosti ohranili in razvili izvorno druzbeno-kulturno in jezikovno iden- titeta. 2. Ministrstvo za zunanje zadeve spodbuja sklenitev primern ih spOraZ1I1l10V Z drugimi drzavami, cia bi zagotovHo ugod ne pogoje za italijanske skupnosli, ki so prisotn e na njihovem terito riju in za s iritev italijanskega jezika in kuiture. Republika play tako o mogoca cezmej no in medregijsko sodelovanje tlld i v okvirll programov Evropske lInije. 3. Vlada predstavi parlamentll letno paracila v zvezi z izvaja njem obveznasri tega clem. 20. CLEN I. Sredstva za kritje obveznosti lega zakona, ki so oeenjena v 20.500.000.000 iiI' letno zacensi z leta l11 1999, se za trHelje 1998-2000 zagotovijo iz pro racunske postavke zakbdnega ministrsrva "Pasebni sklad", ki je predvidena v financnem zakonu za leta 1998, pri cemer se delno - v visini 18.500.000.000 lIporabi lIstrezen sklad Predsedstva l11inistrskega sveta in v visini 2.000.000.000 lir sklacl Ministrstva za solstvo. 2. Ministrstvo za zakbd, finance in gospodarsko nacrtovanje je paobbsceno, da s svojimi odlaki poskrbi za patrebne spremembe v bilanci.