meri z nepr imernimi odločitvami povzročili p rav pravopisi , zlasti tisti iz 1. 1962. V tem smislu je SSKJ pravopisno premalo usmerjevalen k opt imalnim rešitvam. Vse to pa je posledica p r e m a j h n e teoretične osveščenosti v pravopis- nih zadevah (zlasti nekateri ustrezni uredniki so o teh pravopisnih problemih doslej pisali le malo ali nič). Naloga novega pravopisa , ki ga je t reba čim pre j izdati, bi v zvezi z našo problemat iko bila. da bi jasno formul i ra l dobra in spre jeml j iva pravopisna stališča, ki so, n a j so bila zavestna ali ne, u ravnava la pisavo gesel v SSKJ 1; pri dvojnicah tega s lovar ja pa bi brezpogojno moral postaviti na prvo mesto tiste rešitve, ki so boljše, jezikoslovno utemel jene (ne pozabimo na slovnico, ki jo ima v sebi, četudi podzavestno, vsak, ki slovenščino govori kot materni jezik), bol j gospodarne (pravopis je predvsem stvar dogovora, še zlasti v ne- ustal jenih zadevah) in hkra t i perspekt ivne var ian te p isanja . Ker je vsak aka- demijski slovar v bistvu ne neposredno prakt ične narave, temveč v tem oziru bolj podstava za bodoče prak t ične pr i ročnike (npr. enojezični slovar, pravopis , stilistiko ipd.) in nekak gradivni vir in fo rmac i j (zlasti tuj im) slavistom za na j - razl ičnejše jezikoslovne probleme, SSKJ I seveda ni in ne more biti norma- tiven v tem smislu, tla prakt ični pravopis v upravičenih pr imerih, kakršne smo obravnaval i v tej kritiki, ne bi mogel iti mimo tega s lovarja za živo jezikovno prakso, in bo uvedel nekatere opt imalnejše pisne dvojnice, nekatere že uvedene pa tudi odsvetoval ali zavrgel. (Se bo nadal jevalo) Jože Toporišič Filozofska fakul te ta , L j u b l j a n a UDK 886.3.091: 92 Prešeren (048.1) PREŠEREN IN EVROPSKA ROMANTIKA Iuk je naslov kn j ižne razprave, v kuteri da j e Junko Kos novo, mono- grufsko zasnovano oznako enega temeljnih problemov naše komparat iv is t ike in slovenske l i terarne zgodovine sploh.* Delo je po svoji problemski teži in izvedbi toliko pomembno, du zasluži temelj i to pozornost in nekoliko obsež- nejši pretres. V Predgovoru Kos izpoveduje temeljna metodološka načela, za ka te ra se je odločil ] > r i obravnuvi svoje komparat iv is t ične téme. Gre predvsem zu nu- slcdnja stališča: na prvem mestu je dvom v tisto p r imer ja lno metodo, ki se izčrpava \ podrobnem iskanju unulognih in unti tet ičnih paralel izmov; takoj zutem sledi enak dvom tudi v nasprotni tip iste vede, v shematično pr imer- jalnost . ki živi od abs t rak tn ih špekulac i j in bolj ali inunj onstran preverl j ivih * Junko Kos. Prešeren in evropska romantika, DZS, L jub l j ana 1970, 298 strani . I'red leti je izšla tudi njegova knj ižna razprava Prešernov pesniški ru/.ooj. DZS. L jub l jana 1966. 228 strani . Ob n je j je izdal še Prešernovo '/.bruno delo I in II. DZS, L jub l j ana 1965. dejstev; nato se odloča za metodo, ki bi bila zunaj obeli skrajnosti in znotra j njunih na pravo mero omejenih postopkov. Natančneje povedano, raziskava na j bi izhajala iz trdnih empiričnih dejstev, hkrati pa ta dejstva smotrno vključevala v višje enote, se pravi v zgodovino slovstvenih tokov in procesov. To metodološko načelo je seveda toliko aksiomatične narave, da mu ni mogoče ugovarjat i . Koristno utegne biti tudi zato, ker je slovenska komparativistika razmeroma močno obremenjena z obema skrajnostma, kar se nazorno pokaže že v Kosovem uvodnem historiatu problema Prešeren — evropska romantika, ki ga je v kratkem orisu zajel vse od Matije Čopa do današnj ih dni. Vendar pri Kosovi zavzetosti za metodološko sredino in za početje, ki n a j ne gre predaleč ne v to ne v ono smer», ni mogoče prezreti poudarkov, ki se preve- šajo na pojme, kot so »empirična dejstva«, »empirična razčlemba vplivov«, »čimbolj historična, stvarna in kri t ična obravnava«, »historična smer« in po- dobno. Ti poudarki nekoliko presenečajo, dokler jih beremo ob historiatu problema Prešeren — evropska romantika, saj je slovenska komparativistika na tem področju pa tudi drugje v resnici mnogo bolj obremenjena z drobnjakar- skini »empirizmom« kot s širokopoteznimi sintezami ali celo s pretirano tve- ganimi abstrakcijami. Kosovo poudar jan je historičnosti, analitičnosti in empi- rizma mora imeti razloge nekje drugje, ne v naši lit.zgod. preteklosti. Naslednjo, nekoliko man j vidno, vendar opazno metodološko opredelitev najdemo ob vprašanju , ki zadeva razmerje med izvirnim in z vplivi pridoblje- nim. Kategoriji izvirnega, pa naj jo imenuje »ustroj Prešernovega duhovnega sveta« ali pa »organske težnje Prešernove pesniške osebnosti«, daje razmeroma vidno težo. Učinke vplivov namreč že vnaprej omeji v pesnikovo posebno od- biralno mero, kakršno zmore izrazita, suverena pesniška osebnost. Tako sta- lišče ob Prešernu seveda iii in ne more biti tvegano. Skratka, Kosov uvod o primerjalni metodi je — kl jub današnji veliki teo- retski razvitosti in razvejanosti te stroke v svetu — pravzaprav na ravni vsesplošne sprejemljivosti. To je njegova trezna vrlina. Seveda pa bi se na tem mestu utegnila odpreti tudi njegova problematična stran. Metodološka vprašanja pr imerjalne vede so namreč tu načeta le pri svojih aksiomatičnih pravilih in izhodiščih, bolj točno pri izhodišču genetične komparativistike, kar pa ni samo nakl jučje niti zgolj avtorjeva volja. Slovenska literarna zgodovina in njena komparativist ična tradicija to ne le dopuščata, temveč po svoje celo zahtevata, da ne rečemo ukazujeta. Kos je na s tanje stvari pogledal preudarno, se na jbrž zavestno izognil lucidnejšim teoretskim conam in smerem stroke ter si za pristop k svojemu problemu izbral enostavno, razumno iii( jasno primer- jalno metodo, dovolj izdelano, da zaobseže mars ikaj temeljnega, bistvenega in novega. Znotraj nje je ob današnjem stanju vede dovolj prostora zu tehtna dognanja. Vendar tudi na jbol j stvarno merjenje raziskovalnih učinkov ne more docela mimo mer jen ja teoretske oziroma metodološke zasnove, ki. je za njimi in ki jih omogoča, s t ruktur ira in zamejuje. In ker ima v predgovoru napove- dana metoda k l jub svoji preprosti notranji enotnosti uli prav zaradi nje izra- zito dvojne raziskovalne postopke — empirično analitične in abstraktno she- matične — skoraj ne bo mogoče mimo vprašan ja : v kateri smeri je avtor zmogel več in kod je segel dlje? V s k l a d u z u v o d n i m i načel i in s p o u d a r j e n i m e m p i r i z m o m je a v t o r j e v a odloči tev, da je p o g l a v j e Prešernovo literarno obzorje i zb ra l za p r v o p o g l a v j e svoje p r i m e r j a l n e r az i skave . T a del r a z p r a v e v p r e še rnos lov j e ne p r i n a š a nov ih s t v a r n i h p o d a t k o v uli obvest i l , je pa n j e g o v a v rednos t v s t rogi s i s t emat ik i . jasni u re jenos t i in zaos t ren i težnost i , ki j ih Kos v n a š a v dos le j močno n e u r a v n o - vešeno in s labo p r e g l e d n o p o g l a v j e s lovenske l i t e r a r n e zgodovine . P r e š e r n o v e m u b r a n j u in š i r j e n j u l i t e r a r n e g a o b z o r j a s m o t r n o sledi po t reh p o t e h : n a j p r e j po k rono loško r azvo jn i , to je po ž iv l j en j ep i sn i pot i , z a t e m po o m e m b a h t u j i h a v t o r j e v v p e s m i h in p i smih , n a p o s l e d p a po z a p u š č i n s k e m s e z n a m u pesn ikove za sebne k n j i ž n i c e , ki ga p o z n a m o p o Zigonovi o b j a v i iz le ta 1904. I z id pokaže , da so v P r e š e r n o v e m l i t e r a rnem o b z o r j u o b s t a j a l a t r i v i d n e j š a o b m o č j a : a n t i k a (s p o g l o b l j e n i m odnosom do r imske poezi je) , r enesansa in r o m a n t i k a s p r e d - r o m a n t i k o . Novost , ki j o Kos v n a š a v že znan i t r i p l a s t n i ses tav pe sn ikove l i t e r a r n e k u l t u r e , je opaz i t i p r e d v s e m v p o s k u s u , da t i n e k a j več teže in mož- nosti P r e š e r n o v e m u p o z n a v a n j u p r e d r o m a n t i k e in r o m a n t i k e , k a r j e z v i d i k a t é m e čisto r a z u m l j i v o . Pri tem si m o r a v e č k r a t p o m a g a t i z d o m n e v a m i , v e n d a r o h r a n j a č u t za mero , t a k o da n i k j e r ne p r e s t o p a m e j možnega , r a z v i d n e g a in v e r j e t n e g a . D o p o l n i l a , ki govore o P reše rnov i odpr tos t i v s m e r e v r o p s k e ro- m a n t i k e , t u d i niso in ne žele bit i to l iko p o u d a r j e n a , da bi m e n j a l a d o s e d a n j i t loris pe sn ikove l i t e r a r n e k u l t u r e ali p r e m a k n i l a težišče, ki ga je s lovs tvena z g o d o v i n a p r ip i s a l a pesn ikov i v r a ščenos t i v a n t i č n o poezi jo . R a v n o iz P re še r - nove vezanos t i v l a t i n sko pesn i ško k las iko i z p e l j u j e , še za s p o z n a n j e bo l j na - zorno kot Zigon, o s n o v n o pogo jenos t P r e š e r n o v e g a odnosa do sve tovne l i te ra - t u r e sp loh . Brez d v o m a je Kosov p r i k a z P r e š e r n o v e g a l i t e r a r n e g a o b z o r j a od vseli d o s e d a n j i h n a j b o l j p r eg l eden in f o r m a l i z i r a n do n a r a v n o s t zg ledne mere . Se- veda pa je za to s h e m a t i č n o čistost in p r o s o j n o s t s t va r i m o r a l o pas t i n e k a j e m p i r i č n i h žr tev, ki n iso v e d n o čis to p o s t r a n s k e . N e k a j p r i m e r o v : Ali je pri o b r a v n a v i P r e š e r n o v e pesn i ške i z o b r a z b e in i z k u š n j e mogoče doce la m i m o b a r o k a ? Ali m i m o i t a l i j a n s k e a r k a d i j s k e poe t ike (11. pr . M. C r e s c i m b e n i j a , ki ga je Č o p d o b r o pozna l , ali G. Bissa), p r ek k a t e r e j e do F e r n o w a in do P re - šernu p r i spe l a ob l ika sone tnega venca , ki b i jo težko imenova l i k l a s i čno rene- s a n č n a ali r e n e s a n č n a ob l ika sp loh? Ali docela m i m o o m e m b e A l f i e r i j a ? Med p o m a n j k l j i v o s t i z neko l iko g lob l j imi pos l ed i cami je t r e b a šteti p o p o l n o opu- s t i tev p r o b l e m a , k u k o je bi lo s P r e š e r n o v i m p o z n a v a n j e m s lovenske pesn i ške p re t ek los t i in r a z m e r j e m do n je . J e m a r zgol j n a k l j u č j e , da je P r e š e r e n svoj prvi g lobl j i u s t v a r j a l n i s t ik z e v r o p s k o p r e d r o m u n t i k o naveza l točno na t i s tem mes tu , do k a m o r stu p r i spe la , a n e več mogla n a p r e j , D e v in Zois, to je o b Bi i rge r jev i Lenor i? Ali je p r i p a z l j i v e m p r e g l e d o v a n j u P r e š e r n o v e poez i j e mo- goče p rez re t i zveze z b a r o č n i m pesn i š t vom D a m a s c e n e Deva , s a j je s t ičišč med n j i m a več in celo verz pesmi Pod oknom je vzet n a r a v n o s t od t a m ? Ali ni P reše ren za svo jo p r v o p o m e m b n e j š o pesni tev Povodni mož to l iko laže izbral B i i rge r jev b u l a d n i u m f i b r a h (ve r j e tno iz Lenarda in Blandine) p r a v za to . ker gu je d o d o b r u p o z n a l že od V o d n i k a in je svo je m l a d o s t n e v e r z i f i k a c i j e v e č k r a t u b i r a l p r u v po n j e m ? In napos l ed , uli P r e š e r n o v o n e n a v a d n o močno z a n i m a n j e za a n t i č n o in r enesančno l j u b e z e n s k o poez i jo ni bi lo m e d d r u g i m tudi r e a k c i j a , ki jo je p r i n j e m izzval s lovenski h u d o p o d a l j š a n i s lovstveni srednj i vek« z nenavadno odločnim za t i ran jem vsakršne l jubezenske pesmi, s p ravo prohibici jo l i terarne erotike sploh? Skra tka , poglavje o Prešernovem »branju« slovenske slovstvene preteklosti ter no t ran jem odzivanju n a n j o ali celo o pogojenosti z n jeno posebno s t ruk tu ro res ne bi smelo man jka t i . Pa ne zaradi fo rmalne vestnosti ali zgodovinske izčrpnosti , temveč zaradi potrebe, ki i zha ja ravno iz komparat ivis t ičnih namenov te raziskave. Ce namreč iščemo »globlje temelje«, ki so določali Prešernov odnos do svetovne litera- ture in usmer ja l i njegovo odb i ran je iz nje, bi se bilo treba ustavit i tudi tuka j . Ustroja nacionalne l i terature, iz katere pesnik p r iha j a in v katero je vključen s svojimi pr i t rd i ln imi ali opozici jskimi nagibi, ni mogoče prezreti , kakor hi t ro nas zan ima jo recepcijska pravi la v njegovem spre jemanju tu jega . Na tej točki Kosovega poglavja o Prešernovem l i terarnem obzor ju je treba ugotoviti p r i m a n j k l j a j , ki ga razmeroma šibka razvitost slovenske predprešernovske l i terature ne opravičuje . Nas lednje poglavje Problem Čopovega posredništva zadeva po eni strani še problemat iko pesnikovega l i terarnega obzorja , po drugi strani pa pomeni že pr is top k posebnemu vprašan ju p r imer ja lno genetičnih raziskav. Na tem področ ju je imel Kos opraviti z obsežno zgodovino problema, vendar se je spretno izognil obeh n jenih skra jnos t i : Zigonove pre t i rane teze o Čopovi šoli ali akademij i , ka te re dosleden učenec n a j bi bil Prešeren, pa tudi Kidričevemu d robn jaka r skemu in mestoma pre t i ranemu skepticizmu o globljih zvezah med Čopom in Prešernom. Odločil se je za nada l j evan je in kr i t ično dopoln jevan je srednje, zmernejše smeri, ki ima glavno izhodišče v Pr i ja te l jevih Duševnih profilih slovenskih preporoditeljev. Zato je temeljno načelo, na katerem gradi, odpr to v dve smeri : dopušča doka j šn jo možnost Čopovega posredovanja evropske romant ike Prešernu, obenem pa je zelo previdno in skopo pri dolo- čanju Prešernove odvisnosti. Ta previdnost je povzročila, da se je problema Cop — Prešeren lotil predvsem po poti d i ferencialne diagnoze. Tako opozar ja na celo vrsto znamenj , ki kažejo različnost Čopovih in Prešernovih po jmovan j v območju estetike, svetovnega nazora in socialnopolit ičnih teženj . Pr inaša vrsto novih in tehtnih pogledov, do kater ih dosedanje prešernoslovje ni prišlo ali jih ni izreklo zadosti določno. Prepr ič l j iva je teza o svetovnonazorski raz- liki. ki je obs ta ja la med pr i ja te l jema, se pravi med Čopovo vkl jučenost jo v tok klasične idealistične nemške f i lozofi je in med Prešernovo vezunostjo v tradi- cijo evropskega racionalist ičnega skepticizina, mater ia l izma in verskega kriti- cizma: ali med Čopovo nekoliko gosposko zadržanos t jo in Prešernovim svo- bodomiselnim radikal izmom. Seveda bi bilo koristno, če bi hkrat i opozoril tudi na točke, k je r so se te n june razl ike ujele v globoko medsebojno razu- mevanje . Na pr imer : nenaden pojav panteist ične note, ki jo je Prešeren s tolikšno resnobo iu pesniško pr izadevnost jo položil v nemško elegijo mrtvemu pr i ja te l ju . Ali narobe: Čopov nenadni in siloviti radikalizeni. s kater im je nastopil na pesnikovi strani zoper Kopi tar ja . V izpostavljenih po.ložajih so se med n j ima pokazale globlje človeške vezi. ki so zmogle n june nazore zelo zbližati ali celo poenotiti. Zanimiva so Kosova ugotavl jan ju o razločkih med n junimi estetskimi pogledi, torej tudi med n jun ima odnosoma do romantike. Skoda je le. da se je tu zadovoljil samo /. namigi, čeprav ti namigi merijo proti j edru stvari . Zadoščalo bi, če bi \ Prešernovem delu iz let 1828 do 18>5, ko je snoval v Čopovi bližini, opozoril na pesnikove postopke, ki kaže jo poskuse b r i s a n j a neka te r ih ostrejš ih d i sonan tn ih po javov zno t r a j lastnega pesništva, ali pa na vrsto pesnikovih izjav, ki i zp r i ču je jo močno težnjo k svet lemu in h a r m o n i č n e m u t ipu poezije, kar je še posebej razvidno iz Sonetnega venca. Po Čopovi smr t i se v tem pogledu zgode bistvene spremembe, čeprav ne za j a - mejo Prešernove poezi je v celoti. O b teh m e n j a v a h , ki ima jo tud i še d ruge razloge, in ob na tančnem o p a z o v a n j u Čopovih estetskih nazorov, raztresenih v p isemskih i z j avah , bi Kosova opozori la l ahko dobila globl je za ledje in večjo t rdnos t . Pog lav j e Prešeren in predromantika pomeni vstop v središčno p rob lemat iko razprave . Kosova raziskuvu deleža evropske p r e d r o m a n t i k e pri P reše rnu je n a r a v n a n a predvsem v nemški l i t e ra rn i prostor , pri čemer g lavna pozornost z a j e m a vpl ive štirih av to r j ev : H e r d e r j a , Biirgerja , Schi l ler ja in Goethe ja . Preden se loti naš te t ih av tor jev , na h i t ro očisti svoj p r i m e r j a l n i teren vseh tistih imen. ki bi ob ravnavo odmakn i l a od osrednj ih zadev. Tuko že v n a p r e j zav rača domneve o morebi tn ih vpl ivih Mat thisona, Salisa, C laud iusa , Höl t i j a in Vossa. Pos topek je r a zuml j i v in n a j b r ž u temel jen , v e n d a r bi kazalo biti nekoliko bol j p rev iden vsa j ob Höl t i ju . Njegov p redromant i čn i p rehod od ar- t ist ično ba ročne v l i r ično a n a k r e o n t i k o bi bilo dobro paz l j ive je preveri t i , s a j je podoben p rehod dovol j opazen tud i pri m ladem Prešernu, na p r imer v Zvezdogledih, pa še k j e d rug je . Pri ob ravnav i Herdcr jevega vpliva, p redvsem kul tu l judske pesmi, Kos zelo upoš teva Prešernove pr idržke , n jegovo močno vezanost na klasično pesniško t radic i jo , hkra t i pa na novejšo romant i čno miselnost o višji vrednost i indivi- dua lnega u s t v a r j a n j a . Tako p r i h a j a do zanesl j ive in večs t ranske oznake Pre- šernovega močno ok rn jenega he rde r j ans tva , ki m o r d a k o m a j še zasluži to ime. Še mnogo bol j eksak tna določilu pesnikovega r a z m e r j a do l judske tvornosti pu bi omogočila raz i skava pesnikove p rak t i čne estetike pri obdelavi l judskih besedil uli motivov. O d Kosovih konkre tne j š ih dognan j , ki j ih n a j d e m o v tem poglav ju , zasluži ta posebno pozornost p redvsem p r i m e r j a v a Nezakonske matere s škotsko l judsko pesmi jo v H e r d e r j e v e m prevodu Wiegenlied einer unglück- lichen Mutter in p a opozori lo na zelo ver je tne odmeve Herder jev ih misli o r azvo ju narodov in k u l t u r v Prešernovem pisemskem sporočilu Vrazu 26. okto- bru 1H40. Sk ra tka , v p r a š a n j e Herde r j ev ih vplivov je z obojnega p r imer j a lnega zornega kota, genet ičnega in t ipološkegu. obdelano uspešno. Mnogo močnejše in ruzločnejše odzive kot Herde r je v Prešernovem pes- ništvu pustil Bürger. To p o t r j u j e j o tudi nova Kosova d o g n a n j a , ki se od dosedanj ih d robnih vplivoloških u g o t a v l j a n j , kakršne s reču jemo pri Pregl ju , Toniincu uli Kidriču, povzpne jo k obravnav i na širših, preglednejš ih ploskvah. Gotovo bo obstala splošna tezu, da je p rvo obdobje Prešernovega ba ladnega pesniš tva (Povodni mož. Ponočnjak. Romanca od Strmega grada) pod ruzme- roinu močnim Biirger jevim vplivom, ki v d rugem obdobju popust i (od Prekopa do Neiztrohnjenega srcu). T r d n e so tudi neka te re podrobne jše u temel j i tve teh zvez. Venda r v sami p r imer ju ln i raziskavi in a rgumen tac i j i vzporednic in ruz- ličic med pesn ikoma Kos tokrut ni imel preveč srečne roke. Svojo n e k d a n j o izhodiščno misel, da je bilo p r e v a j a n j e Lcnore Prešernu »predvsem pesniško t ehn ična naloga« in ne k a j dosti več (Prešernov pesniški razvoj, 1966. s. 21), je sicer umakni l oziroma z d a j razširil tudi z možnost jo globlj ih doživl ja jskih in miselnih stičišč s svetom Biirgerjeve balade, vendar teh no t ran j ih stičišč in odbojev ni niti pr i Lenori niti pr i drugih ba ladah dovolj izčrpal. Prece j proble- matična, ne dovolj razč lenjena in ne zadosti u temel jena se mi zdi teza, da je temeljni konf l ik t v Prešernovih ba ladah mnogo m a n j izrazit, m a n j dramat ičen in »veliko milejši« kot v Biirgerjevih. To razlago Kos v povzetku r a z p r a v l j a n j še zaostri in posploši v sklep, ki t ipološko oznako Prešernove balade konča takole: » . . . ž i v l j e n j a ne p o j m u j e v podobi ostrega konf l ik ta , a m p a k ga do- življa kot pomir l j ivo doga jan je , v katerem sile ne gredo do zadnje ostrine ena zoper drugo.« Trdi tev preseneča, če upoštevamo dejstvo, da je no t r an j a mor- fologija Prešernovih ba ladnih zgodb v resnici izrazito konf l ik tna , polna skra j - nih, usodnih leg in nazadn j e tudi smrti . Pojavi humor j a , igre ali čistejšega l ir izma teh razdal j med nasprotnimi legami n ikakor ne uk in j a jo , ampak lahko celo širijo, kot na pr imer v Povodnem možu. Škoda je tudi, da se Kos ni lotil slogovne p r imer j ave Prešernovega prevoda in Biirgerjevega izvirnika Lenore. pri čemer bi lahko na zelo subti lnih mestih in obenem zelo eksaktno premeri l oba idejna svetova enega ob drugem. Pokazalo bi se. da je Prešeren na neka- terih mestih celo zaostril grozljivost Biirgerjevega baladnega tona, opazno s topnjeval metafor ično ekspresivnost in tudi glasovno orkestraei jo verza razvil v izrazitejše in ponekod bol j ostre fonične kontraste , kot jih je zmogel Biirger. Prešeren je torej z lahka obvladal tudi idejni svet ostrejših konfl iktov in kon- trastov. obvladal zato, ker je bil ta svet ena izmed njegovih not ranj ih mož- nosti in nagnjenost i . Brez nje bi težko vse ž ivl jenje vz t ra ja l pri baladi , h ka- teri se je vračal od svojega prvega do poslednjega besedila. Napisal je znatno več sonetov, u baladi je bil mnogo bolj zvest, in sicer pretežno baladi s para - doksnim. kont ras tn im obratom v t ragično smer. Tu je Kos Prešerna no t ran je nekoliko omejil , čeprav je res, da je pesnik sam vsaj do Čopove smrti in izgube Jtilije zvesto težil k »milemu«, bolj harmoničnemu t ipu poezije. Kos poskuša naj t i tudi utemelj i tev za dozdevno omejeno konfl iktnost ali d ramat ič - nost Prešernovih balad. Na jde jo v izkl jučno erotičnem znača ju nj ihove motivike«, v ugotovitvi, da »ostaja erotika p rav do zadnj ih balad edini motiv, razen v Neiztrohnjenem srcu. k jer se ji pr idruži še motiv pesniškega poklica«, kar nuj bi Prešernovo balado bistveno razločevalo od Biirgerjeve, ki je večkrat socialno mot iv i rana in socialno konf l ik tna . Tu smo spet pred zožitvijo oziroma poenostavi tvi jo problema. Prvič: velika večina Prešernovih ba lad v resnici prestopa zgolj erotično vsebino in motivacijo, včasih naravnos t (Romanca od Strmega grada, Prekop. Ženska zvestoba, Judovsko dekle, Neiztrohnjeno srce). včasih posredno (Povodni mož). Drugič : mera konfl iktnosti in dramat ičnost i ni odvisna od snovi ali teme, temveč od njene morfologije, torej od pesni- kovega pristopa k n je j . Povedano bol j enostavno: življenjski konfl ikt nima v erotiki in n jenih no t ran j ih razsežnostih prav nič m a n j prostora kot v »širšem socialnem ali celo političnem okviru . Vse je odvisno od pesnika in njegovih konf l ik tn ih dispozicij, včasih tudi od čutu za tragično. Na tem mestu je Kos skopal nekoliko pregloboke razda l je med Biirgerjcm iu Prešernom. Po drugi struni pa je med n j ima iskal in vzpostavil enakosti , kjer bi j ih bilo res težko naj t i . Na pr imer v n jun ih kompozici jskih postopkih. Lenora in Povodni mož. kjer so stičišča med pesnikoma sicer na jbol j dokazl j iva, sta obenem nenavadno razviden pr imer dveh popolnoma različnih kompozicijskih ustrojev. Na eni s t rani skora j nenadzirana , pod iv jana razvlečenost. f ragmentarnos t in nepro- porcionalnost, na drugi sk ra jno stroga in smotrna zgradba, prosojen tektonski red ter popolna nadziranost doga j an j a k l jub notranj im napetostim in s t rmemu dramat ičnemu vrt incu, ki se ne konča brez odtenkov tragike. Kosova končna sodba se glasi, da je Prešernova ba lada »mehkejša od Biirgerjeve«. S tem vti- som se dû soglašati. Ni pa mogoče soglašati z nekater imi argument i , ki n a j bi ta vtis utemeljili in razložili, še posebej ne z domnevnimi razlogi okrn jene kon- fliktnosti . Mislim, da bi bilo razloge treba iskati drugje , predvsem pa v Pre- šernovi drugačni oblikovalni estetiki, bol j točno, v drugačni estetiki konfl ikta , ki se n a j b o l j občuti v kompozici jskem us t ro ju njegovih balad. Goetheja in Schil ler ja ter n juno pesništvo, razpeto med mladostnim vihar- ništvom in kasnejšo weimarsko klasiko. Kos kot celoto vk l juču je v predro- mant iko oziroma v »posebno različico predromant ičnega klasicizma«, kar je za p r imer ja lno rabo ob Prešernu prak t ična in sprejemlj iva , čeprav nekoliko poeno- s tavl jena rešitev. Domnevo o vplivu n junih balad na Prešernove poznejše, bolj refleksivne balade n a j p r e j na široko odpre, zatem pa spet naglo p r ip re na na j - manjšo mero tveganja , tako da bralec naposled ostane bo l j radoveden kot za- dovoljen. Mnogo doslednejše so opredeli tve Prešernovih zvez z Goethejevo in Schil lerjevo liriko. Pri tem je oba t ipa Goethejeve lirike, razpoloženjsko iz dobe viharništvu in klasicistično iz poznejših weimarskih časov, označil za pesništvo, do kakršnega Prešeren, šolan ob rimski in renesančni klasiki, ni mogel nujti globljega razmer ja . Trdi tev je zanimiva in p r imerna za delovno hipotezo, ni pa iz razprave razvidno, ali je res dovol j p rever jena ob gradivu. Vsekakor pa je pozornosti vredna s lu tn ja o vplivu Fuustu nu nekatera osrednja Prešernova dela [Slovo od mladosti. Sonet je nesreče, Sängers Klage. Pevcu). Škoda je le, da je ta s lu tn ja samo bežno navržena in zato nekoliko abs t rak tna . Mnogo temelj i te jša je p r imer java Schiller — Prešeren. Tu p r iha ja Kos do raz- vidno utemeljenih in zaneslj ivih dognanj , ki se močno vzdiguje jo nad vse tisto vzporejanje , ki sta ga nekoč oprav l ja la predvsem Pregelj in Tominec. Pred nami je tokrat vrsta dejstev ali okoliščin, ki u temel ju je jo sklepanje , da je Schiller utegnil razmeroma močno vplivati na Prešerna, in sicer predvsem z mislijo o nepremostl j ivem naspro t ju med idealom in resničnostjo (Die Ideale — Slovo od mladosti), na to z mislijo o posebni vrednosti umetniškega us tvar- j a n j a in naposled s svojimi resignativnimi kre tn jami . Hkrat i pu Kos doduju, da je Prešernu ostala popolnoniu tu ja Sehil lerjeva abs t rak tna , putet ična in morali- stična oblika izpovedi. Od tod sledi logičen sklep, da je »Prešeren pri Schil- Icrju formuliruni problem romantičnega človeka prenesel v območje rucionalne in empir ično skeptične miselnosti«, navezujoč pri tem na evropsko miselno tradici jo, povzeto iz antike, renesanse in razsvetl jenstva. Pri obravnavi vpra- šunju Schiller — Prešeren se je Kosovu p r imer ja lna raziskava spet uje la v ubrano razmer je empiričnih dejstev in širokopoteznih sklepov, kur v glavnem velja tudi še zu k ra tko obravnavo Gri l lparzer jevih vplivov. Zul pa se na koncu poglavju to razmer je znova zama je ob problemu Kant — Prešeren. Tu beremo precej abs t rak tno tezo, da je nemški filozof nu Prešerna »v širokem smislu nedvomno tudi vplival , pri čemer iniu Kos v mislih Kantov prot idogmatski agnosticizem in njegovo estetiko, ki stu precej močno odmevala po tedanj i (> S l u v i s t i č n u r c v i j u Evropi sploh. Trd i tev je vab l j i va in neškodl j iva , venda r take vrste, da je pr i Prešernu z nobene s t rani ni mogoče zanesl j ivo določiti ali u temel j i t i . Vsi na- šteti p r id ržk i pa ne more jo in ne žele mimo de js tva , da p r i č u j o č a o b r a v n a v a p r inaša prvi resnično s is tematičen, pregleden in v splošnem miš l j en ju spre- jeml j iv zaris deleža nemške p r e d r o m a n t i k e pri P reše rnu . V središču r azp rave je pog lav je Prešeren in starejša romantična šola. Problem jenske roman t ike in n jen ih vpl ivov na Prešerna s p a d a med g lavne p rob leme slovenske kompara t iv i s t ike že vse od n j en ih sk romnih začetkov v p r e j š n j e m s tole t ju pa do da l jnosežnih Žigonovih tez o pesnikovem m a t e m a - tično a rh i t ek tonskem u resn ičevan ju Schleglovega p r o g r a m a sinteze med klas iko in roman t iko ter Kidričevih odločnih z a n i k a n j t ak ih možnost i . Kos se je vp ra - šan ja lotil na novo in vse kaže. da je temu problemu dal n a j v e č raz iskovalnih energi j . N a j p r e j naredi pregleden zaris jenske romant ike , n jene osnovne dvo- smernost i (na eni s t ran i Tieck in Novalis z obnovo poezi je s redn jega veka in mistike, na drugi b r a t a Schlegla s svojo vezanos t jo na we imarsko klasiko. an t iko in f i lozof i jo nemškega idealizma), p r ikaže za tem ločitev tokov po letu 1801 in naposled p rev lado m l a j š e he ide lberške romant ike , ki je sledila bo l j Novalisu in Tiecku kot Schlegloma. N a d a l j n j a o b r a v n a v a je u smer j ena k Čopu , ki je od Slovencev prvi prišel v ploden duhovn i stik z ide jami jenskih roman- tikov. N a t a n č n e j e kot dosedan j a l i t e ra rna zgodovina r azč l en ju j e Čopovo izbiro idej jenske šole, pri čemer njegovo z a n i m a n j e v celoti o m e j u j e n a de javnos t b ra tov Schleglov in deloma še n a Schell ingovo f i lozof i jo . Na jmočne j š i pouda rek d a j e Čopovi vezanost i na Augus ta Wilhelma Schlegla (doslej je s lovstvena veda močne je nag laša la Fr iedr ichov vpliv), še posebej vezanost i n a n jegovo teoret ično in p r a k t i č n o u v a j a n j e pesniških oblik romanske renesanse v sodobno nemško poezijo, kur n a j bi Čopu dalo zgled za slovensko pot v območje ev- ropske roman t i čne l i te ra ture . Čez most Čopovega posredniš tva nato izpel je g lavne vpl ive j enske roman t ike na Prešerna . P r i h a j a do ugotovitve, da je pesnik med leti 1828 in 1835, ko je živel v Čopovi bližini , v svoje l i t e ra rne zasnove vk l juč i l p redvsem štiri sestavine jenske roman t i čne šole. Sem uvršča n a j p r e j odnos do l judskega pesniš tva , ki se je glede n a h e r d e r j a n s k o t r ad ic i jo spremeni l tako. da je višja vrednost spet p r ipad la umetn i poeziji in n j enemu ar t i s t ično bolj razv i temu osebnemu u s t v a r j a n j u , od koder sledi dvom nad poskusi ume tnega p o s n e m a n j a l j udske poezi je ( tako tudi F. Schlegel v spisu Gespräch über die Poesie). Spor Kop i t a r j eve generac i je s Čopovim in Prešer- novim krogom je to re j tudi spor h e r d e r j u n s k e in jenske romant ične šole. Druga in g lavna ses tavina, mimo ka te re pri Prešernu ni mogoče, je u v a j a n j e roman- skih pesniških obl ik po A. W. Schleglovem zgledu, ki je bil hov v tem, da je romanske obl ike obnav l j a l v prvotne jš i z u n a n j i in n o t r a n j i podobi, ne pa več z razsve t l jenskimi ali p r ed roman t i čn imi dodutki , kot so delali njegovi nemški p redhodnik i . T re t j e , kur spada sem, je nov, romant ični odnos do poezije ro- manskega poznega s redn jega veka in renesanse, pri čemer je značilno, da je Prešeren n a j p r e j sprejel n j u n e z u n a n j e oblike, a n j ihovo not ran jos t poglabl ja l in resnil šelo pos topoma. To d o k a z u j e Kos z opozorili na n o t r a n j e vsebinske spremembe, kuk r šne so pod Prešernovim peresom doživl ja le s tanca , tercina, sonet in š p a n s k a romanca , pa tudi z opozorili na postopen premik Prešernove pozornost i od P e t r a r k a k Dan te ju , ki je jenski šoli pomenil o s redn je pesniško odkr i t j e . Vendar Kos obenem ugotav l ja , da je romansko renesanso Prešeren vkl juči l v svoj svet na izviren način , in sicer po načelu psihološkega, estet- skega pa tud i mora lnega ravnoves ja med rac ionalnimi , čus tvenimi in domiš l j i j - skimi p r v i n a m i svoje duševnosti . . . s pomočjo dobro vidnih elementov har - monije , p roporc iona lne tektonike in celo s imet r i j e , , t ako da se je v resnici odmakni l ne le od pesniš tva jenskih romant ikov , a m p a k tudi od same rene- sanse«. Za četrt i vidnejši znak jenske šole šteje Prešernov spre jem krščansk ih mitoloških p rv in v pesniško metafor iko , to re j spre jem nečesa, ka r je klasici- zem, vezan na an t ično mitologijo, odk lan ja l , p r e d r o m a n t i k a u p o r a b l j a l a z izra- zito rel igioznimi ali moral is t ičnimi nameni in šele jensku roman t ika sprost i la tudi zu svobodno čustveno uli čisto estetsko rabo. Prešernov obrat od an t ične mitologi je h krščanski Kos veže na Čopa nekol iko m a n j odločno kot ostale tri sestavine. O b te g lavne vpl ive naposled razvrst i še n e k a j obrobnih in bol j nak l j učn ih dot ikal išč s s ta re jšo romant ično šolo. predvsem z A. W. Schleglom (po jmovan je heksame t r a ; l i terarni ep ig rami ; rah la zveza s Schell ingovim pan- teizmom itd.). O p a z n a je tudi misel o zvezi med Čopovo in A. W. Schleglovo teor i jo epa, venda r z dvomom nad možnost jo , da bi bila Čopova teori ja epa sploh vpl ivala na Prešernov ep. Pog lav je o Prešernovih zvezah s s ta re jšo nemško roman t iko je n a j b o l j dognano in n a j b o l j bogato pog lav je razprave , pos tav l jeno na t rdne a r g u m e n t e in da l jnosežne sklepe. Tu so r azmeroma redka mesta, ki silijo k dopoln i tvam, pomislekom uli ugovorom. Sem se mi zdi n a j p r e j pot rebno uvrs t i t i Kosovo r azmer j e do znane Zigonove teze o vpl ivu F. Schleglove zamisli sinteze med an t iko in roman t iko oziroma klasiko in moderno na Čopa in prek n j ega na Prešerna (spis Gespräch über die Poesie. 1801). Kos to tezo kar na jod ločne j e in v celoti zavrača , pri čemer n a v a j a nas ledn je a rgumen te : n a j p r e j Kidričevega, da F. Schlegel sinteze med klusiko in romant iko sploh ni pos tav l ja l na temel je ma tema t i čne a rh i tek tonike , kot s ta to stori la Žigon in P u n t a r ; na to n a v a j a dejstvo, da se v Čopovih pismih ideja o sintezi sploh n ik je r ne p o j a v l j a ; in n a z a d n j e d o d a j a še okoliščino, da se je A. W Schlegel, Čopov glavni vzornik, kasne je odločno odvrni l od zamisli in vere v možnost take sinteze (spis Vorlesungen über die dramatische Kunst und Literatur). Nobeden od navedenih razlogov — ki nuj bi u temel j i l tezo. da niti v Čopovi teori j i niti v Prešernovi u s tva r j a ln i zavesti ni mogla obs ta ja t i ide ja o sintezi an t ičnega in roman t i čnega pesniškega duhu« — po svoji naravi ne spada med prave, neposredne dokaze, ki bi zares ovrgli možnost vpl ivnega p r e t a k a n j a o b r a v n a v a n e ideje od nemškega teoret ika do Čopa in Prešerna. Mislim, da je nekol iko nape to i skan je a rgumen tov Kosu pr ivedlo celo do ob- ču tne napake , in sicer pri razlagi Čopovih misli o epu, zapisanih v pismu Skiirzvliskcniu. Prezrl je namreč , da so Čopove s impa t i j e p rav nu tem mestu (ob p r imer j av i Gocthejevega Hermana in Doroteje. Byronovega Don Juana in Mickiewiezevega Рапа Tadeus/.a) zelo razločno ob rn j ene k epu, ki bi sk ladno združeval psihološko ver t ika lo in zgodovinsko hor izonta lo d o g a j a n j a ter osebno in d ružbeno usodo j u n a k a , pri čemer mu je hoinerizaci ja sodobne romant ične epike poglavi tna žel ja iu estetski ideal. Če bi kje iskali potrdi la za sintezo klas ične in romunt ične estetike, bi ga morali iskati in bi ga tudi nušli p rav v tem Čopovem pismu, ki gu Kos n e k a k o z l ahka uvršča med razloge zu prav nasprotno misel. Po drugi strani pa tudi on ugotavl ja , da v Prešernovi poeziji obs ta ja »načelo ravnovesja«, še več. da obs ta ja načelo »proporcionalne tekto- nike in celo simetrije«, kar se mu niti ne zdi obroben pojav, temveč to lastnost postavl ja za temeljno določilo Prešernovega pesniškega sveta ter jo vk l juču je , kot bomo videli kasneje, v samo središče svoje teze. Tore j v resnici tudi on ne obide dejstva, da po jav sinteze med klasiko in romant iko obs ta ja pri Sehleglu in pri Prešernu, zanika le možnost vsakršne zveze med n j ima in zato še po- sebej pr izadevno zanika možnost vmesnega posredniškega člena, pojav take sinteze pri Čopu. Mislim, da gre v tem pr imeru za apr iorno stališče, sa j je več razlogov, da dopust imo možnost vplivov tudi na tem idejnem in estetskem območju Prešernove poezije, kot pa razlogov, da vnap re j zapremo možnost p r e t akan j a misli in zgledov. Zigon je krenil v prvo smer, vendar je pri tem izgubil mero in prispel do naravnos t čudaških početij , obsedenih od i skan ja matemat ične arhi tektonike, ki n a j bi bila poglavitni znak urejevalne »sinteze«, povzete po Schleglovi šoli. Kidrič je ubra l čisto nasprotno smer, smer vna- pre jšn jega skeptičnega zan ikan ja , ki pa je dala mnogo m a n j . Kos bi storil boljše, če bi Zigonu sledil do racionalnega jedra in zelo tehtnega bistva nje- gove teze, kar je na tiho p r a v z a p r a v tudi storil. Kajti , kdo je v resnici bol j temelj i to in bol j eksaktno dokazal, da v Prešernovi poeziji obs ta ja načelo »proporcionalne tektonike in celo simetrije«, kot ravno Zigon? Neka j pr idržkov ali vsa j dopolnil bi bilo potrebnih tudi pri uvrščan ju Prešernove krščanske metafor ike v vplivni krog jenske romantike. Seveda je utemeljeno in prav , da je Kos odprl raziskovalnim domnevam pot tudi v to smer, vendar pri svojih končnih sklepih ni zadosti upošteval nekater ih posebnih okoliščin. N a j p r e j je tu dejstvo, da meta for ika iz krščanskega mitološkega sveta opazneje prodre v njegovo pesništvo mnogo pozneje kot vse d ruge sesta- vine jenske romant ike, celo v času (1834—1837). ko te sestavine kaže jo že znake netrdnost i ali u p a d a n j a . Ta okoliščina opozar ja , da so odločilni razlogi za po- jav nove meta for ike drugačni in nekje d rug je kot razlogi za vse ostale znake jenske romantike. Pot k tem posebnim razlogom bi nam odprlo opazovanje ustroja, torej tudi not ran jega r azmer j a metafor ičnih plasti v Prešernovi poeziji. Videli bi. da je plast ant ične metafor ike razmeroma na jbol j posredna, n a j b o l j l i terarna in na jbo l j pr iučena plast njegovega izraza in da se v območju globlj ih vsebinskih napetosti po navadi vidneje po jav l j a plast krščanske in še pogosteje plast naravne, demit iz i rane metafor ike . Če upoštevamo civilizacijsko in duhovno okolje, ki ga je pesnik doživljal vse od otroških let napre j , je lahko razumeti , da je bil medi j krščanske mitologije \ njem prvjitnejši kot medi j ant ične mitologije. Zuto mu je bil v izpostavl jenih živl jenjsko izpovednih po- ložajih bližji in neposrednejši . Pretresi ob izidu Sonetnega oenca so ustvarili položaj, ki ga je poleg vsega drugega t reba upoštevati , ko iščemo razloge za tako občutne spremembe v pesnikovih izraznih plasteh, bolj točno, v njegovih premikih k prvotnejšim metafor ičnim medijem, ki na eni struni kažejo v pri- spodobe krščanskega mita, na drugi pa v prispodobe iz sveta drast ične živ- l jenjske realnosti. Jenski l i terarni šoli bi ob taki presoji gradiva n a j b r ž pripi- sovali znatno manjšo težo. In naposled, Prešernovo krščansko metafor iko bi kazalo jemati nekoliko bolj vsebinsko in m a n j formalno, kot sta jo jemala Kidrič ali š i f r e r . Prešeren namreč podobe iz krščanskega sveta izrazito demi- t izira, pogostoma j ih napolni s tol ikšno in tako erot ično vsebino, da so v ta- k ra tn i janzenis t ični slovenski ku l t u r i pomeni le herezi jo in provokaei jo , ka r so te podobe tudi bile poleg vse svoje estetične in čustvene rabe. In t u smo spet pri lastnosti , ki bi jo bilo dobro ost re je označit i , k a d a r gre za določanje raz- m e r j a s k rščansko me ta fo r iko jenske romant ike . Pri r a z p r a v l j a n j u o pesnikovem odnosu do nemške romant ične f i lozofi je , še posebej Sehellingove, bi k l j u b veliki previdnost i in n o t r a n j i gibl j ivost i Ko- sovih f o r m u l a c i j utegnil i pogrešat i n e k a j več pos luha za pante is t ično razsež- nost Prešernovega duhovnega sveta, ki jo je iz pesmi lahko dokazat i vsa j d v a k r a t . Prvič v elegiji Dem Andenken des Matthias Čop. k j e r bi ana l iza slo- govnih sredstev, s ka te r imi je pan te i s t i čna d imenz i ja i zpovedana . pokaza la več n jen ih odtenkov. D r u g i č v ba lad i Neiztrohnjeno srce. k j e r je p o d o b n a d u h o v n a vsebina m a n j pr igodniška , mnogo enotne jša in izražena z enovitejš imi sredstvi . Iz obeh p r imerov pa je k l j u b n j u n i m razločkom čisto jasno (lahko bi pr i tegni l i še elegijo Smoletu), da je bil Prešeren zmožen tudi izrazi to pan - teist ičnega dož iv l j an j a na rave in sveta. Seveda nam je to n jegovo dož iv l j an je dano le skozi pesniški medi j , s č imer pa ni nič m a n j resnično in dostopno. Da p a »pojmi«, s ka te r imi to vsebino izraža, »nimajo precizne f i lozofske vsebine«, je samo po sebi umevno, s a j f i lozof i j a tu ne nas topa in noče nas topa t i na ra- cionalno fi lozofski , temveč na pesniško estetski način. Mislim, da je zaradi nekoliko p r e m a j h n n e odpr tos t i estetskim in i rac ionaln im s t r anem tega pro- blema tu priš lo do opazne redukc i j e Prešernovega duhovnega sveta. V nas ledn jem pog lav ju Prešeren in mlajša romantična šola Kos poskuša priti do č imbol j j a sne p reds t ave o tem, ka te re sestavine je v Prešernovem pesništvu pust i la pozne jša n e m š k a roman t ika , bol j točno, t ista n jena smer, ki se je odvrn i l a od romant ičnega un iverza l izma b ra tov Schleglov, opr tega še posebej nu evropsko an t iko in renesanso, ter se vrni la k romant ično nacio- nalnim ali celo p o k r a j i n s k i m pogledom, u p r t i m n a z a j v t rad ic i jo nemškega l judskega pesništvu in s rednjega veka. Prešernov odklon od evropskih rene- sančnih oblik po letu 1835, ki je bilo leto Čopove smrt i , in n jegov obrat k ba ladi , romanc i in l j u d s k e m u pesniš tvu, zlasti pa n e n a d n a u p o r a b a n ibe lunške kit ice in naglušnega st iha, vse to d a j e dovol j razlogov za vzpo re j an j e razvojn ih lokov obeh l i t e ra tu r in za raz iskavo n j u n i h stičišč. Tudi tu je Kos stul pred nalogo, da dosedan j im ugotov i tvam uli opozorilom, ki sta jih nu tem pro- b lemskem območju pr i spevala predvsem P r i j a t e l j (v zvezi z Uhlandom) in To- minec, dû popolnejšo, usk la jeno , zaokroženo in v izrazi tejšo tezo p r i re jeno zgradbo . Pri tem se je, podobno kot pri predroinunt iki , n a j p r e j odločil za poenoteno in poenos tav l jeno p r i r edbo p o j m a »mlajša nemška romant iku . Vanjo n a m r e č ni vkl juč i l samo ožjega krogu »heidelberških romant ikov«, kot so Arnim, Brentano, Görres in b r a t a G r i m m a , temveč še n j ihove nas lednike in nuda l jeva lee pa tudi p r eds t avn ike d rug ih smeri. Tako p o j e m »mlajša ro- man t i čna šola« z a j e m a množico zelo razl ičnih po javov in imen, vse t j a do Uh lunda nu eni, Heine ja na drugi , P la tena nu tret j i uli kakšnega G r ü n a nu četrti s t rani . Ta metodološka abs t r akc i j a sicer omogoča zelo enotno podobo stvuri in je očitno nustala iz posplošitve po javnega in problemskega jedra , znuči luega zu premik v Prešernovi poezij i po letu 1835, tvegana pa bi u tegni la biti z zornega kota nemške l i t e ra rne zgodovine. Posebnost Prešernovega st ika s tem delom nemške romant ike je v oko- liščini, da je tu treba v glavnem odšteti možnost Čopovega spodbuja jočega posredništva, kar r azprava pr imerno pouda r j a , sa j v polni meri upošteva Čopovo vezanost na Schleglove zasnove in pesnikovo samostojno pot k virom mlajše romantike. Iz n je Kos pregledno izlušči štiri vidnejše pojave, ki so vplivali na Prešernovo delo. Prvi med njimi, ki je na jbo l j opr i jemlj iv , je uporaba nibelunške kitice in naglasnega stiha. Oboje spada med opazne last- nosti Brentanove, Uhlandove, W. Müllerjeve ali Heinejeve poezije in pomeni značilnost mlade romant ične šole in njenih naslednikov. Druga lastnost, ki jo Kos veže na mlajšo romantiko, in tu se začno nova dognanja , so kompozici jske spremembe Prešernove balade od leta 1835 napre j . Po njegovem gre za očitno pomnožitev zgodbe, za razšir jeni tok doga jan ja« , ki je bilo v zgodnejši baladi osredinjeno okoli enega samega dogodka. Tretja značilnost, ki jo p rav tako uvrsti pod vpliv nove šole. je l ir izacija in subjekt iv izaci ja Prešernove balade po letu 1855. Nazadn je pa sodi sem še sprememba v Prešernovem po jmovan ju l judskega pesništva, namreč njegovo novo mišl jenje, da besedil l judskega pes- ništva ne gre spreminja t i ali p renare ja t i . Tu n a j bi deloval vpliv mla jše nemške romantike oziroma njene germanist ike, ki je prišla do načela o potrebi histo- rične pristnosti l judskih besedil. Prvo po znanstvenih vidikih sestavljeno večjo zbirko l judskih pesmi - Uhlandovo Alte hoch- umi niederdeutsche Volkslieder (1N44) je naj t i celo v seznamu Prešernove knjižnice. Okoli teh štirih problemskih območi j je zb rana Kosova raziskava vplivov, ki pa poleg vzporednic odkriva tudi naspro t ja in z njimi izvirnost Prešerno- vega sp re j eman ja idej in pogledov mlade romantike. Sem uvršča: enotno, ne- spremenl j ivo obliko Prešernovega naglasnega stiha, ki se od sprejetega reda ni spuščal v različice; sklenjeno kompozici jo; zadržano lirizaeijo, ki ni do- pusti la osamosvoji tve \ čisto razpoloženjskost , temveč je ostala »v mejah urav- novešenega epsko-lirskega pr ipovedovanja : in nazadnje , omejevanje vsebine na osebno in l jubezensko tematiko, kar na j bi Prešernovo balado še posebej ločilo od nemške novejše romantične balade, na pr imer L'hlandove, ki je včasih polna socialne in politične vsebine. Poglavitni tok r azp rav l j an j se giblje na ravni logičnih verjetnosti iu ver- jetnih možnosti, vendar je na trdnih tleli samo ob prvem problemu, ob vpra- šanju nibelunške kitice in naglasnega stiha. Povsod drugod bi bila koristna dopolnilu ali popravki . Pri r azp rav l j an ju o zgradbi Prešernovih ba lad m a n j k a ustrezno anal i t ično zaledje. Oznake kompozicije so presplošne, prenagle in preveč navrženc, da bi mogle pr ikazat i dovolj na tančen in prepr ič l j iv kontrast med Prešernovimi poznimi in zgodnjimi baladami . Pazl j ivejša in večplastna ruzčlemba kompo- zicije bi pokazala, da v ustroju Povodnega moža obs ta ja na dnu isti strogo tektonski kompozicijski red kot v Zdravilu ljubezni, k jer si je za zunanj i obrazec pesnik izbral nekoliko drugačno, folklorno tridelnost. Tridelno kom- pozicijo. ki na j bi jo morda vzel pri mlajši romantiki , če je ni v domači l judski poeziji, pa lahko na jdemo še v celi vrsti d rugih pesmi pred letom 1855 pa tudi po njem, celo v Sonetnem vencu ali Krstu pri Savici, čeprav ne po enostavnem folklornem obrazcu. 'Tudi za tezo o kontrastu med tokom doga- j an ja \ pozni in enem к а т е т dogodku v zgodnji baladi v razpravi ui za- (lostnili dokazov in mislim, da bi j ih bilo težko na j t i . Po t rebno bi bilo na tanč- neje pregleda t i število p r ipovednih členov ali dogodkov v posameznih ba l adah , premer i t i s topn je n j ihove medsebojne odvisnosti in n j ihove vezanosti , delne vezanosti uli nevezanost i k o s r edn jemu ali sk lepnemu dogodku. Sele potem bi zanes l j ive je vedeli, ali p r ipoved res »hiti od dogodka do dogodka« ali pa je osredotočena«, se pravi , da stoji predvsem ob enem samem. In šele zatem bi Prešernove kompozic i j ske pos topke mogli zanesl j ivo p r i m e r j a t i med seboj in pa s pos topki nemških romant ikov . Med nove lastnosti, ki so pod vp l ivom mla j še roman t ike p rodr le v Prešer- novo ba lado in romanco po letu 1835, uvršča Kos tud i l i r izaci jo in osebno izpovednost , pri čemer p o u d a r j a , da je bila pr ipoved v b a l a d a h in romancah mla j š ih let »vseskozi objekt ivna«. Mislim, da gre tu spet za prenaglo in pre- nape to oznako, ki v imenu pregledne jasnost i poenostavl ja . Je m a r mogoče v Povodnem možu ali Učencu ali Dohiarju pa tud i d rugod preslišati vse tisto, č emur Kos pravi »razpoloženje«, »čustveni prelivi«, »čustveni sub jek t ivn i ton« ali mračno r azv iha r j en i ton«, kur pa p r ip i su je samo pozni ba lad i ali romanc i? Govori t i bi bilo nnogoče kveč j emu o razl ičnih s t o p n j a h l ir izaeije, ki pa so razl ične tudi v d rugem obdobju ba lad , ne pa o tako popolnem nasp ro t j u . Stop- njo l i r izaei je bi bilo t reba določati z bolj eksak tn imi postopki , kot je osebni vtis. Pri r a z p r a v l j a n j u o sp remembi v Prešernovem pogledu nu l judsko pes- ništvo naša l i t e ra rna zgodovina stvari že od n e k d a j nekol iko preveč kompli- eira, za n j o pa tokra t tudi Kos. Problem ima dva d o k a j oči tna konca, ki povesta ka r dovol j . Prvi je v tem, da Prešeren l judsk i motiv ali slogovni obra - zec. kakor h i t ro ga sp r e jme v ak t ivno pesniško obdelavo, podred i s is temu svoje poet ike in še posebej kompozic i je , ob l iku je ga po svoj i po t rebi kot vsako d r u g o od z u n a j spre je to snov. To n jegovo počet je je v bistvu enako pred letom 1855 kot po letu 1855 in se nikoli ne men ja . Drugu strun prob lema pa se po- kaže t ak ra t , ko ima Prešeren opravi t i z zb i ran jem ali z zbiralci l judsk ih pesmi uli z o b j a v a m i za na rodopisne in ne umetn i ške namene. T a k r a t d a j e [trav p rvo tnemu, p r imi t ivnemu in nepop rav l j enemu besedilu, se p rav i bo l j ali m a n j znans tvenemu pr i s topu k stvari , ki ga je spoznal vsa j že v začetku tr ideset ih let pri Čopu. Du se s lednje načelo izraz i te je pokaže v Prešernovih pisemskih i z j avah šele pozneje , je razuml j ivo , s a j je prišlo do tak ih po t r eb šele v okoli- ščinah, ko so načr t i n jegovih p r i j a t e l j ev zbiralcev dozoreli do prvih kn j i žn ih zbirk , medtem ko so bile ob j ave l judskega b laga pre j bo l j ali m a n j pr i ložnostne in so pesnika izzivale bol j k umetniški obdelavi kot k r a z m i š l j a n j e m o znan- stveni pravi lnost i besedila. Oba Prešernova pos topka ali odnosu tore j l ahko uskladimo, s a j je zu n j i m a v resnici eno samo in dosledno načelo, ki je toliko razvi to in kul t iv i rano, du loči narodopisno poče t j e od osebnega umetn iškega počet ju in ima globok smisel za oboje. Popravek bi bil potreben tum,, k j e r Kos nu ugotovitev, da b r a t a Schlegla nista imela za l j udsko poezijo nobenega smisla«, naveže še t rdi tev, da j i m a je bil v tem »Čop nedvomno podoben«. To se mu je mora lo samo zapisat i , ker pozna Čopova pisma in ve, du bi bila nu mestu bo l j z a d r ž a n a in bo l j odpr t a fo rmulac i j a . Isto bi vel jalo zu Čopov odnos do nac iona lnega tonu in obeležja umetne poezije. Ta odnos ni bil tako neznaten ali celo odsoten, kot bi mogli sklepat i iz r azprave . Iz n jegovih pisem o pol jski l i te ra tur i so te reči toliko raz- vidne, da jih ne bi smeli prezret i . N a z a d n j e ni mogoče brez p r i p o m b tudi mimo Kosove osrednje d i fe renc ia lne oznake, ki želi poudar i t i globoko vsebinsko razl iko med Prešernovo »konkretno subjekt ivno«, pre težno l jubezensko balado, o s t a j a jočo z u n a j »splošno ve l javn ih prob lemov in s i tuac i j nacionalnega, socialnega in mora lnega ž iv l jenja« , in pa ba lado m l a j š e nemške romant ike , ki vse to z a d n j e ima. T u gre spet za očitno zoževanje in p o e n o s t a v l j a n j e vsebine Prešernovih poznejš ih ba lad . Ali v ba ladi Prekop res ni nobene t ake vsebine, ki bi presegla zgolj l jubezensko zgodbo in posegla v mora lne , d ružbene ali celo ins t i tuc i j ske probleme, ki zadeva jo vp ra - š a n j a č lovekovega ž iv l jen ja , smrt i in izobčenost i? Ali v Ženski zoestobi ni med d rug im tudi socialne mot ivac i je? Mar Ribič ni pesni tev na mej i dveh l jubezni , ki sta v globokem no t r an j em konf l ik tu tud i za rad i pr isotnost i določene mo- ralne ka tegor i je? Ali je mogoče iz pesmi Judovsko dekle odmisli t i zelo objek- t ivno d ružbeno in mora lno vsebino? In iz Neiztrohn jene ga srca. nas ta lega ob p r i p r a v a h na i zda jo Poezij , prezret i impl ic i tno zahtevo po pravic i do svobodne pesniške izpovedi? Č e p r a v Kos na neka te r ih mest ih mimogrede obide svojo g lavno t rd i tev in nakaže tudi v to smer, o s t a j a n jegova končna , t ezna oznaka pri zelo oči tnem zoževan ju »objektivne« in ak tua l i s t i čne vsebine o b r a v n a v a n i h ba lad . Pos topku se čud imo toliko bol j , če pomisl imo, du se p r a v med leti 1835 in 1845, t am od nemške elegije Č o p u in Krsta pri Saoici pa do Zdravljice in elegije Smoletu Preše rnova d ružbena in pol i t ična misel močno zaostri . Mar ne bi bilo že zarad i tega dejs tvu bol j p r imerno P r i j a t e l j evo misel na pesnikove zveze s tako imenovano »švabsko šolo« oz i roma n j eno svobodol jubnos t jo r a j e znova p re teh ta t i in preveri t i , kot pa na k r a tko zavreči . Sk ra tka , k l j u b t eh tnemu jedru , ki ga ima ta del razprave , ni mogoče mimo vtisu, lia je tu n a j v e č nezak l jučen ih mest ali spodrs l j a j ev , ki se kaže jo tudi v fo rmaln i s t ran i besedilu, s a j oznake niso vedno zadosti usk la jene , poleg tega pa se neka te re že nekoliko u t r u j e n o ponav l j a jo . Pog lav je Prešeren in Byron je prvo, ki odp re pros tor evropske roman t ike tudi z nenemške s t rani , in prvo, k j e r ima p r i m e r j a l n a raziskava priložnost, da se lahko s k o r a j v celoti usmer i k izrazi to l i te rarn im problemom. To p a zato, ker je Byron venda r l e tisti pesnik evropske romant ike , s ka te r im je Prešeren našel bo l j oseben in bolj neposreden stik kot s kater imkol i d rug im evropskim roman t ikom. Ze zunan j i , čisto ot ip l j iv i dokazi o tem razmer ju so tolikšni kot n ik je r d rug je . Med te dokaze sodi prevod Parizine, zraven pa kar dvo je te- mel jnih Bvronovih del v seznamu pesnikove sicer d o k a j sk romne knj ižn ice : The Selected Poetical Works (1835) in Don Juan (1826). ' Kos je problemu posveti l d o k a j š n j o pozornost in zna tno več raz iskovalne moči, kot bi m o r d a sodili po r azmeroma skopem prostoru , ki ga poglav je zavzema. O b č u t n o je presegel dosedan ja d o g n a n j a , čeprav je gradil iz n j ihovih izhodišč, predvsem iz Bur ianovc r azp rave Matija Cop kot byronist (1940). Tu se je tudi nekol iko bol j sprostil ožin genet ične kompura t iv i s t ike in n jen i šoli da l samo toliko, kolikor ji po trezni pamet i gre. hk ra t i pa se je svobodnejc razinuhnil v smer t ipološke kompura t iv i s t ike že pri samem izhodišču pr imer - jav . T a k o j na začetek namreč pos tav l j a opažan je , da so bile čustvene in mi- selne osnove Prešernovega odnosa do sveta d r u g a č n e oil Bvronovih in da Prešeren angleškemu pesniku ni mogel slediti v smer skra jnega individual izma, metaf izične révolté in satanizma, pač pa je sprejemal Bvronov svobodomiselno pojmovani konf l ik t med posameznikom in družbo ter njegovo razmer je do pesniških oblik i ta l i janske renesanse. Čeprav bi se to vnapre j šn jo globinsko tipologijo dalo z obeh strani izdelati tudi bol j na tančno in Prešernovo spre- j eman je Bvrona nekoliko m a n j vezati na Čopovo, ki je bilo gotovo m a n j odprto, pa je z n jo vendarle postavl jena sistemska, p r avzap rav že s t ruk tura lno p roduk t ivna osnova, iz katere je mogoče gradit i smotrne, ne več nak l jučne p r imer ja lne raziskave Prešernovih byronizmov. Od teh izhodišč se je Kos skora j v celoti usmeril in omejil na p r imer ja lno raziskavo Krsta pri Saoici, predvsem k vprašan jem oblikovnega ustroja . Opra - vil je strogo analizo vzporednic in razlik med avtor jema, in sicer skozi vse glavne plasti pr ipovedne umetnine. Pri tem je ohranil t rdno orientaci jo p rav zaradi jasnih s t ruk tu rno tipoloških izhodišč, ki se mu ob naj raz l ičnejš ih znakih Prešernovega epa p o t r j u j e j o kar sama po sebi. kot da so not ranj i generator vsega. Sistem vzporednic, ki jih na jde med pesnikoma, kaže k eni sami pogla- vitni skupni ravnini : k pojavom, ki sodijo v isti zvrstiti ti]), in sicer v roman- tično lirsko epsko pesnitev (»povest v verzih«, »verse tale«) z zelo poudar j eno individualno noto romantičnega junaka . Sistem razločkov, ki jih ugotavl ja , pa pokaže, da je Krst pri Saoici hkrat i delo, v katerem bvronist ični romant ični tip lirsko epske poeme vk l juču je vase »zasnovo, ki je klasično organska«. V tej Prešernovi epski sintezi klasike in romant ike poskuša Kos zaslutiti izvirno slovensko podobo byronist iene poeme, kakršne druge slovanske l i tera ture ne poznajo . Todu na tem mestu se začen ja jo zelo zahtevna vprašan ja , posegajoča v tipologijo zvrsti evropske romant ične epike, k jer pisec razprave k l jub po- moči V. Zirmunskega osta ja v marsičem močno hipotetičen in t ipajoč . Mislim, da imajo v tem poglavju na jveč jo vrednost Kosove zares dobre razločevalne analize, ki v Prešernovi bvronistični poemi odkr iva jo celo vrsto snovnih, idejnih in oblikovnih pojavov, ki se odda l ju je jo od byronizma ali ga s svojo pr isotnost jo sp remin ja jo v novo kakovost . Tu je opravil tisto delo, ki ga je pri ba ladah v pre jšn jem poglavju obšel. Najbol je je obdelal Prešernovo kompozicijo, ki se s svojo t rdno tektonsko logiko, organsko ure jenost jo in osredinjenost jo — k l jub uporabi byronist iênih digresij na jbo l j odda l ju je od Byronove utektonske in f ragmenta r iz i rane zgradbe. Tu si tudi Kos, kot doslej že vrstu l i terarnih zgodovinarjev, ne more kuj, da ne bi opravi l matemat ičnega č len jen ja in mer jen ja , h kateremu vedno znova izzivu Prešernova nenavadno stroga a rh i tek tura , ugotavl ja tridelnost ali tetičnost zgradbe in nazadn j e pr ide do opažanj , da tudi v Krstu pri Suoici »vladajo sorazmerju, proporcionalnost členov in morda celo nekakšna težn ja k simetriji«. Če k vsemu temu priteg- nemo še sklep, du gre zu »sintezo romant ične izpovedne povesti v verzih s s t ruk turo klasičnega organizma«, nam res ni jasno, zukuj je Kos nekoliko p re j s tolikšno vnemo zavrgel Zigona v celoti. Pri na tančnejšem pregledovanju teh analiz bi našli tudi slabosti, vendar ne takih, ki bi bistveno škodovale pravilni glavni smeri dognanj . Na jp re j je tu pomisliti nu listu mesta, kjer Kos označuje Prešernovo pr ipoved zu zložno, umi r jeno in nedrumatično. Morfološka analiza pripovednega odb i ran ja snovi bi pokazala , du je Prešernova pripoved v Uoodu ob rn jena strogo iu s t rmo k samim izpostavljenim in konf l ik tnim položajem, v Krstu ta postopek n a j p r e j nekoliko popusti oziroma si dâ več prostora in časa, zatem pa se (po s rečan ju Čr tomir — Bogomila — Duhovni) spet osredini v konice konf l ik tn ih s i tuaci j . K dramat ičnos t i pr ipovedi sodi tudi to, tla izpostavl jena mesta skora j v celoti zavzemajo dialogi ali monologi in le redko opisi. Sicer pa proti koncu raz- p r a v l j a n j tudi Kos sam p r e h a j a k označevanju kompozici je z izrazi klasične d ramaturg i j e , kar pomeni, da ga je d rama t i čna s t ruk tur i ranos t dela vendarle potegnila za seboj. Tudi zapis, da v Prešernovih retrospekt ivah pravega zu- nanjega d o g a j a n j a ni«, bi ne vzdržal s t rožjega p reve r j an j a . Obe blejski zgodbi«, posebno še druga , ki govori o pok r i s t j an j evan ju l judstva , Bogomile in n jenega očeta, pr inašata kar dovolj pomembno zunan je in no t ran je doga- janje . Celo kasnejši retrospektivni vstavek o usodi Črtomirovega očeta in matere, ni epsko prazen. Nada l j e bi se dalo domnevat i , da ima Kosovo razprav- l j an je mnogo m a n j globoko, včasih tudi m a n j zaneslj ivo zaledje ob Bvronu kot ob Prešernu. Tako je na pr imer prišlo do posplošujoče trditve, da Byron časovno in prostorsko kont inui te to dogodkov, ki jo lomi in razkra ja , nado- mešča z enotnost jo čustvenega tona in lirskega razpoloženja«. Pri Bvronu pa se v resnici na jde jo nešteta mesta, k je r se tudi razpoloženje ali čustveni ton lomi v ostre, dras t ične kontraste . Tudi to. da Byron ne pozna nagovorne oblike, kakršno upo rab l j a Prešeren, na jb rž ne bo držalo. Njegovih nagovornih oblik od patet ičnih do ironičnih ali elegičnih je toliko vrst in odtenkov, da med nj imi ne bi bilo težko poiskati takih, ki so Prešernovim zelo podobne, če ne enake. Toda bolj kot te obrobnosti bi utegnila motiti Kosova predmetna zožitev p r imer ja lne raziskave. Nekoliko prenagel se mi zdi njegov uvodni sklep, da deli The Select Poetical Work in Don Juan, ki ju je imel pesnik v svoji knjiž- nici. za Prešernovo razmer je do Byrona ka j pridu ne pomenita . Bolje bi bilo, če bi se bil odločil za na tančno p reve r j an j e stvari . Na pr imer : motiv slovesa od mladosti , opremljen včasih z elegičnim tonom iu še posebej z mislijo na usodno mejo ali polovico, ki jo v človekovo živl jenje zarežejo prav trideseta leta, je v Don Juanu nenavadno opazen in mestoma že kar refrenski . Pr imer- ja lna raziskava tega le ne bi smela obiti, če ni obšla takih vzporednic, kot jih je na j t i med Slooesom o