omnik glasilo delovnega kolektiva tekstilne tovarne Svilanit kamnik glasilo delovnega












<: t
Ji
ji j
NAŠIM BRALCBM!
Pričujoča številka, je dvojna in spada še v lanski let nik.	"	,
Težko se je opravičiti, zakaj je izdajanje našega časopisa zastalo.
Toda edini razlog je bil ta, da uredništvo ni imelo dovolj člankov, oziroma jih sploh ni imelo, Praznili platnic pa pri najboljši volji nismo mogli izdati.
V zadnji številki smo razpisali tudi natečaj za nove platnice. Verjeli ali ne: dobili smo samo en osnutek. Čudimo se temu, ker imamo v podjetju dovolj takih sodelavcev, ki bi mogli sodelovati na tem natečaju, pa so pokazali kaj malo zanimanja za svoje glasilo.
• , .. ■ ••
Vidite, dragi bralci, take težave imamo pri svojem uredniškem delu' in zato prosimo, da nam oprostite spodrsljaje, kot je tale zamuda.
UREDNIŠTVO
f-3
SKLEPI ORGANOV UPRAVLJANJA
Delavski svet podjetja je na svojih zadnjih dveh sejah v mesecu novembru in decembru 1965- razpravljal o sledečih vprašanjih;
Analiziral je poslovni uspeh za razdobje januar -september 1963, pregled realizacije osebnega dohodka, razpravljal o delovni disciplini in disciplinskih postopkih, razpravljal o pripravah na 4-2 urni teden, razpravljal in potrdil pravilnik oz. poslovnik o kontroli kvalitete, razpravljal o poteku analitične ocene delovnih mest, o poročilu direktorja in šefa proizvodnje o rezultatu potovanja v Italijo ter potrdil sistem tehničnega normiranja.
Člani DS so na podlagi materiala, ki so ga pripravile službe podjetja, analizirali posamezna vprašanja in sprejeli naslednje sklepe;
Na podlagi poročil je DS ugotovil, da je poslovanje podjetja v prvih 9 mašečih dobro potek :.lo. Vezava kupcev za plačilo faktur je 29 dni, dobaviteljev pa 46 dni. Za vse starejše terjatve mor.: računovodstvo vložiti tožbe pri Gospodarskem sodišču. Koeficient obračanj . obratnih sredstev znaša 3,48 napram 3,8 v preteklem letu. Po razpravi o realizaciji osebnega dohodka je bil sprejet sklep, da mora kolektiv doseči boljšo proizvodnjo in posvetiti večjo skrb vzdrževanju strojev ter si pravočasno zagotoviti rezervne dele. Na podlagi poročila predsednika disciplinske komisije je bil sprejet sklep, da se poročilo objavi v tovarniškem časopisu.
0 delovni disciplini je nadalje razpravljal DS in ugotovil razne slabosti ter v zvezi s tem zavzel sledeče stališče; prepovedan je vsak prehod žive meje in je
- 3 -
edini vhod in izhod iz 'tovarne skozi vrata pri vratarnici. Privatne izhode je treba zmanjšati, na minimum. Izhodi'so dovoljeni samo v izjemnih primerih. ■ Upošteva se uradno povabilo^upravnih organov, sodišča,. Ljudske milice in dr. Ce je delavec klican k^ tem organom po svoji krivdi je izostanek.'neopravičen in mora zamudo nadoknaditi. Za opravičen izhod se ravno tako. ne šteje podpisovanje posojil v banki ali kakšna druga podobna opravila. Nadalje je treba zavzeti ostrejše ukrepe pri pričetku in koncu dela. DS je ugotovil, da posamezniki prihajajo na delo točno ob določeni uri ter izgubijo še najmanj 10 minut predno pričnejo z delom. Ravno tako je budi ob zaključku dela. Ce vzamemo za primer 10 minut zamude s pričetkom dela, pomeni to 19-52o ur letno ali 8 delavcev. Da bi se .delavci lahko točno ravnali po času je potrebno naročiti električne ure in te namestiti po posameznih prostorih.
Nekateri delavci se pritožujejo, da posamezniki odstranjujejo iz kolesarnice, ki je bližja vratarnici drugim kolesa. Da bi se to preprečilo in da bi bila kolesa v kolesarnici pravilno postavljena DS predlaga, da naj se kolesarnica oštevilči in določi prostor ža posamezne EE. Na podlagi poročila o prehodu na 4-2 urni delavnik so bila sprejeta naslednja načela
1.	Fizični obseg proizvodnje se ne sme zmanjšati. Poiskati je treba vse rezerve, ki bi omogočile njeno povečanje.
2.	Netto produkt se v absolutnem znesku ne sme zmanjšati.
3.	Povprečni osebni dohodek na 1 delavca se ne sme zmanjšati, temveč je treba ostvariti pogoje, da se bo ta celo povečal.
4-. Princip dela pa naj bo tak, da se uvede 3 tedne v mesecu delo 5 dni po 8 ur, 4 teden v mesecu pa 6 dni po 8 ur. Pri tem je upoštevati spremembo ciklusa dela posameznih služb.
Na zadnji seji DS, ki je bila v mesecu decembru preteklega leta, so se obravnavala v glavnem vprašanja o proizvodnji in organizaciji ter so bili v zvezi s to razpravo sprejeti naslednji sklepi;
"Vsakemu članu delovne organizacije pripada 1 delovna obleka, ki se plača iz skupnih sredstev OD. Delovna obleka se ne more šteti kot materialni strošek. Delavcem iz uprave ravno tako pripada ta del dohodka na račun delovnih oblek.
Tov. direktor in vodja proizvodnje sta poročala o potovanju v Italijo. Obiskala sta nekaj sorodnih tovarn
in razgovorjnln o nakupu snovalnega stroja pri čemer jima je uspelo znižati ceno za 50.000 Lir. Pogovarjala sta se tudi o nabavi novih tkalskih strojev za frotir, katere namerava kupiti podjetje za 16,ooo.ooo_ Lir. Stroji naj bi bili izdohavljeni do meseca aprila t.l. Podjetje namerava kupiti pri isti firmi tudi strižni stroj, z zgoraj navedenim dobavnim rokom. Nadalje je DS potrdil tudi plan investicijskega vzdrževanja, odobril prodajo obrata Smarce Kovanemu orodju in prodajo tkalskih, statev tovarni Induplati, Jarše . Sprejet je bil tudi sklep, da noj se s 1.2.1964. raz-dere pogodba-z Restavracijo Dom za toplo malico, ta pa naj se kupuje v obratu družbene prehrane tovarne Induplati, Jarše, ki bo po vseh pričakovanjih cenejša in kvalitetnejša.	-
V mesecu decembru je imel UO dve seji, na katerih je razpravljal o vprašanju poprave.tarife EE 40 za tiskanje uslug, obračun OD EE 50, realizacijo proizvodnje ter o novih gospodarskih predpisih v letu 1964.
Na ugovor EE 30 glede obračuna osebnih dohodkov je UO sprejel sklep-, da naj se dejansko ugotovi izpad na stro jih, ki je nastal zaradi preselitve in montaže in ga priznati EE 30 pri obračunu-za mesec december, kakor tudi izpad delovnih ur na strojih v^prejšnjem mesecu. Enoti naj se priznajo obračunske točke, če p., je bila napaka pri izmeri proizvodnje, naj^se prizna tudi ta razlika in ugotovi pravilnost obračuna z ozirom na to, da stroji v bivši EE 10 ne obratujejo v celoti.
UO jo potrdil predlog za uvedbo še 1 delovnega mesta snažilke na upravi podjetja, ker se je obseg^dela z ozirom na noslovne prostore v novi stavbi močno povečal.
Na naslednji seji pa je tov. direktor seznanil člane UO z gospodarskimi predpisi in s planom izvoza v letu 1964, ki predvideva za I80.000 dolarjev izvoza.
Na predlog analitika tržišča je UO sprejel sklep o obdaritvi večjih grosističnih podjetij, s katerimi imamo poslovne odnose. Darila naj bodo naši izdelki v skupni vrednosti 40.000.-, din.
- 5 -
RAZPRkVA IN SPREJETJS STATUTA
Samo še dva meseca nas ločita do dneva, ko mora delovna organizacija sprejeti in potrditi statut„ Osnutek -statuta je v zaključni fazi in bo prihodnji mesec predložen članom kolektiva v razpravo. 0 statutu in tezah, se je nekaj že razpravljalo, vendar to ne zadostuje, ker mora d.statutnih določbah spregovoriti celoten kolektiv in družbeno-politične organizacije podjetja.
Pred nami je še precej nejasnih vprašanj, katere je treba rešiti, zato poziva glavna komisija za statut vse delavce, da k temu samoupravnemu aktu, kar največ doprinese tudi vsak posameznik. Dolžnosti sodelovanja v razpravi in oblikovanju statuta se ne sme nihče otresti in delo prepustiti samo komisiji. Statut mora biti odraz teženj vseh članov delovne skupnosti, ker bo le tak statut našel svoje mesto in bo resnična potrditev stanja v delovni organizaciji. Do te naloge nikakor ne smemo biti malodušni, ker nam•le dober statut zagotavlja vse samoupravne pravice in precizira dolžnosti. Statut mora biti odraz in potrditev zrelosti delovne skupnosti, ker bo le tako izdelan res živijenski in last vseh zaposlenih. Ne smemo misliti, da je statut formalizem, ki je zato, ker pač mora biti, temveč je za delovni kolektiv največji zakon, po katerem se morajo vsi ravnati. Dober statut bo zagotovil vsem članom kolektiva take pravice, da mu jih ne bo treba iskati izven podjetja. Ge pa bomo to nalogo. prepustili samo komisijam, se lahko primeri, da bo statut res samo formalnost, da ta ne bo živijenski, kot so bila včasih dosedanja pravila. Do takega očitka pa člani kolektiva ne bodo opravičeni, če komisiji za izdelavo statuta ne bodo pomagali. Držati se moramo pravila ;?vsi ljudje več vedo”. Morda se bo kdo vprašal, kdo naj organizira razpravo? Za to je vsekakor in v prvi vrsti odgovorna sindikalna podružnica in ostale politične organizacije. Na osnovi dosedanjega materiala bi bile razprave lahko bolj živahne in bi bilo po tem vprašanju lahko storjeno mnogo več. Z razpravo po ekonomskih enotah naj se
- 6 -
prične takoj, za kar so odgovorni sindikalni pododbori. Na ta način organizirana razprava bo brez dvoma doprinesla svoj delež k tej naši skupni nalogi. Delavci bodo lahko na posamezna poglavja in člene povedali svoje mnenje, zlasti pa kaj več spregovorili o vprašanjih delitve osebnega dohodka, o organizaciji podjetje«, in strokovnih služb, o ^medsebojnih odnosih, razporejanju investicij itd. Ge bo vsaka ekonomska enota sama razpravljala o svojih problemih in proizvodnih nalogah, bo lažje našla v statutu samo sebe in tako rešila svoje notranje medsebojna odnose, vsak član kolektiva pa svoje mesto v enoti.
V statutu morajo biti temeljito obdelani medsebojni odnosi, to je sprejemanje, premeščanje in odpuščanje delavcev, kajti ravno ta vprašanja večkrat povzročajo nesoglasje in nezadovoljstvo. Pomembno poglavje je tudi notranja delitev dohodka. Vsi se moramo ob tem ustaviti in temeljito pretresti kriterije za pravično delitev dohodka. V zvezi s tem moramo zavzeti tak način, ki bo v skladu s členom ustave in ki pravi "Edino delo in rezultat dela zagotavlja materialni in družbeni položaj človeka". Pri delitvi osebnega dohodka moiamo izhajati iz ustavnega določila, ki pravi, da je edino merilo za dohodek opravljeno delo. To pa pomeni za več dela in težje delo večji osebni dohodek in več pravic iz socialnega zavarovanja.
Z vso resnostjo se moramo posvetiti vprašanju 42 urnega delavnika. Odkriti je treba proste rezerve, ki pogojujejo prehod na skrajšani delovni teden, ob enaki ali še večji proizvodnji, in enakem ali še večjem materialnem položaju proizvajalcev. Teh vprašanj pa ena soma oseba ali komisija ne more rešiti. Potrebno je aktivno sodelovanje vseh, ker je od n..s odvisno kdaj bomo ustvarili te pogoje. Skrajšan delovni čas pa bomo lahko opravičili in uzakonili v statutu le pod pogojem, da bomo izboljšali delovno disciplino, zmanjšali bolniški stalež, izboljšali organizacijo dela in znižali lastne stroške.
Že v uvodu je bilo rečeno, da časa ni veliko. Treba bo pohiteti, vendar pa ne na škodo statuta. Naš cilj mora biti s 'aejeti statut tak, kakršen odgovarja našim pogojem ne pa, da samo zadostimo predpisom. Statut naj bo življenjski, ker deklarativne določbe ne pomenijo veliko in bi bile kot take le bled odsev življenja delovne skupnosti, ki nima vitalnosti.
To se pravil statut naj bo potrditev sedanjega stanja in vodič razvoja podjetja v bližnji bodočnosti. Samo na ta način bo vsak član kolektiva spoznal, da je tudi on eden od številnih proizvodnih členov te verige,
brez katerega ni celote. Zaradi tega je treba komisijam in sindikalni organizaciji nuditi pri delu vso pomoč tako, da bo statut kvaliteten in pravočasno predložen v potrditev skupščini občine in kolektivu.
Da bi razprava lažje stekla, daje komisija nekaj glavnih vprašanj, o katerih naj člani kolektiva izrečejo svoje mnenje;
1.	Kako rešiti vprašanje izobraževanja kadrov, štipendiranja in razporejanja strokovnih delavcev na vodilnih del.mestih?
2.	V kakšnem obsegu in kako naj bodo zajeta v statutu socialno kadrovska vprašanja kot so.
a)	Ostareli delavci, ki ne dosegajo delovnih norm,
b)	Premestitve iz enega na drugo delovno mesto,
c)	način in postopek, kako naj delavci napredujejo in se potegujejo za vodilna delovna mesta,
d.) Kako rešiti vprašanje prevozov na delo, zlasti v zimskem času
e)	Kako rešiti vprašanje razrešitve delovnega razmerja delavcev, ki izpolnjujejo pogoj za starostno upokojitev,
f)	Kaj mislijo delavci o jubilejnih nagradah, obdaritvi upokojencev in novoporočencev,
g)	Ali naj se tudi za v bodoče dajejo podpore in štipendije in katerim kategorijam oseb-n.pr. invalidi, socialno ogroženi delivci, člani ZB itd.
h)	Kako rešiti stanovanjsko vprašanje, regrese za letni dopust, rekreacijo.
5. Kakšnih oblik in načinov naj se poslužuje delovna skupnost za obveščanje o delu samoupravnih organov?
4.	Kakšno vlogo naj imajo politične organizacije v podjetju in njih mesto v statutu.
5.	Kako ukrep_.ti v primeru, da se EK z r .di notranjih Slabosti slabo razvija tako v pogledu gospodarjenja in upravljanja ali se naj izvede zamenjava vodilnih oseb in uvede prisilna uprava?
6.	Kakšni naj bodo medsebojni odnosi in oblike povezave- občina - podjetje?
7.	Kaj predlaga kolektiv o vodilnih delavcih in vodilnih mestih in katera so ta in kakšne so njih pravi-•‘ ce in obveznosti?
8.	Kako najti rešitev v primeru, da po krivdi vodilnega delavca enota nazaduje, izvršiti premestitev ali prepustiti enoto negotovosti? ;
9.	Kako rešiti vprašanje o varovanju dobrih poslovnih običajev, poštenja v poslovanju in kakšni naj bodo ukrepi za preprečitev negativnih pojavov?
10.	Kaj predlagajo člani kolektiva v pogledu delavskega upravljanja, načina in oblike dela del. svetov EE in nadaljnje decentralizacije delavskega upravljanja?
Kakor vidimo je še mnogo odprtih vprašanj, o katerih pa ljudje le premalo razmišljajo.
O OSNOVNIH NAČELIH LETOŠNJEGA PROIZVODNEGA PLANA
N;.š proizvodni plan je postavljen na nekoliko drugačne OS: ove, kot je bil lanski.
Izhajamo iz stališča, da je treba proizvodne kapacitete izkoristiti do tiste meje, ki so za podjetje najbolj ugodne. Vemo namreč, da sto odstotno izkoriščanje statev ni možno. Lani smo bazirali povprečno na 65 odstotnem izkoriščanju, letos pa postavljamo za osnovo 75 odstotno izkoriščanje. Analiza je namreč pokazala, da je to mogoče in predvidevati je, da bo izkoriščanje še za 1 odstotek večje.
Drugo, kar je važno pri letošnjem planu je dejstvo, da v preteklosti, sz.luni nismo v celoti izkoristili naše barvarne. Zato je bila režija v tem obratu nesorazmerno visoka. Letos se postavljamo n_. stališče, da mora barvni aparat delati v treh izmenah, tiskarna: pa vsaj v dveh. Res pa je, da tiskarna nima toliko dela za domače potrebe in bo morala opravljati usluge tujim strankam. Usluge nam bodo po predvidevanjih prinesle 92 milijonov dinarjev. V tkalnici svile predvidevamo proizvodnjo tistih artiklov, ki jih bomo najugodnejše plasirali na tržišču - to so v prvi vrsti kravate.. Tu uv jamo dve novi kvaliteti iz diolena in te-ritala. Seveda pa moramo nujno upoštevati dane možnosti, predvsem pa nujni remont strojev.
Še nekaj osnovnih podatkov; količinska proizvodnja se bo povečala nnprnm letu 1965- za 24 %. Bruto proizvod se bo povečal za 22 %, delovn sila pa za 9 %• Plan izvoza bo nar .stel od 105.000 $ na 180.000 Ž>.
Torej so pred nami obsežne naloge in resna priprava n ..nje je več kot potrebn...
- 9 -
n
i
: !
I I-
n
! S

.
‘.........i
KAKO BO Z OBRAČUNOM OSEBNIH DOHODKOV ZA JANUAR IN
FEBRUAR 1964.
Analitska ocena delovnih mest, razprava okrog 42 urnega tedna in razprava -o minimalnih zaslužkih se je v našem podjetju zavlekla in zato nam manjkajo osnovni;elementi , da bi prešli na boljši sistem nagrajevanja in delitve- osebnega dohodka že kar s prvim januarjem.
Delavskemu svetu je predlagano, naj žeto za mesec januar in februar uvede izjemno delitev osebnih dohodkov, '■ mesecu marcu pa bo izvršeno plačevanje po novih instrumentih.
Gotovo vas zanima, kako bo potekala delitev osebnih dohodkov v teh dveh mesecih.
Delitev bo izvršena v bistvu tako kot lani.
Iz proizvodnje bodo izračunane obračunske točke za posamezne ekonomske enote. Te bodo ob tej priliki predložile tudi potrebne zahtevke za vsa izvenplanska dela, kot so to delala doslej. Na enak način se bodo obračunavale nadure, ki gredo iz centralnega sklada za n ...dure.
Masa osebnih dohodkov bo ugotovljena po plačani realizaciji, povečan,, za 10 %. Pri tem p.„ bodo napravljene določene izjeme.
Če bo neka ekonomskenota dosegla index I. (s preseganjem norme) več kot 155 %, bo ekonomski enoti izplačan le ugotovljeni index I.
Če bo index I. manjši od 145 % se ekonomski enoti masa poveča za 10 %. če pa bo index I. večji od 145 % pa se ekonomski enoti masa poveča le do indexa 155 %•
10 -
N ’ t . n .čin bodo vso.j delom... odpravljene tiste onom...-lije, ki so se doslej poj ..vijale med posameznimi ekonomskimi enotami.
Poleg navedene g:. bo v ekonomskih enotah uvedena še naslednja izprememba;
Za delo po; normi bo obračunan index II., dočim bo za delo po času obračunan index I. s tem bo odpravljeno nesorazmerje med delom po normi in času in odpravljena najbolj boleča točka v delitvi osebnih dohodkov v lanskem letu.
Kot je bilo omenjeno, je taka delitev le začasen ukrep, ki bo veljal le dva meseca.
Gotovo pa je tako boljše kot lanskoletna akontacija, ki nam je do kraja onemogočila dokončni obračun.
S to začasno delitvijo je izvršen obračun in ni bojazni, da bi bil kdo pri delitvi OD bistveno prikrajšan .
VINKO BERNOT
0 ANALITSKI OCENI DELOVNIH MEST IN ŠE KAJ
Gotovo bo marsikdo vprašal, kako da delo okrog analitske ocene tako počasi napreduje.
Tisti, ki pri tej oceni sodeluje - in sodelovalo in sodeluje jih mnogo - bo vedel, kako naporno in živčno je to delo.
11
Celotna analitska ocena, je bila doslej predelana, že sedemkrat in predel ..ati jo bo treba še tako, da bo zrela -za'potrditev po delavskem svetu. Če bi bila merila, ki so na razpolago, tako popolna, da bi bila mogoča strogo-znanstvena analitska ocena, potem bi ta ocena nujno trajala za toliko delovnih mest, kot j.ih 'je v Svilanitu več kot leto dni in bi.bila pri tem služba proučevanja dela polno zaposlena. Na koncu pa bi se pokazalo, da taka ocena kljub strogoznanstvenemu delu ne bi bila popolna, ker bi nastopila vrsta subjektivnih momentov, ki bi jih bilo potrebno pri posameznih delovnih mestih upoštevati. Kaj naj analitska ocena pomeni v končni fazi?
Z analitsko oceno moramo določiti po vrstah elementov redosled delovnih mest od najodgovornejšega in najzahtevnejšega do najlažjega in najmanj pomembnega. Ta redosled pa nam služi za to, da pravilno ocenimo delo posameznika in da potem to delo čim bolj pravično stimulirano .
Seveda, se vprašamo, kdaj je taka ocena najbolj pravilna in n ;.jbol j pravična?
Odgovor je zelo enostaven: nikoli. Na vsakem delovnem mestu se delovni pogoji menjajo, menja se obseg dela, inenja pa se tudi konjunktura za posameznega delavca.
Če je bil nekoč fizični delavec ocenjevan kot najmanj iskan delavec, se je ta kriterij bistveno menjal in danes ima fizično delo drugačno vrednost. Neko strokovno delo je bilo včeraj morda iskano, danes pa se lahko zgodi, da moramo istega delavca ocenjevati z drugimi merili.
Če primerjamo na isti relaciji naprimer pri nas tkal-• ca, moremo ugotoviti, da dela danes pod boljšimi pogoji in da je delal in še dela po zmogljivosti strojev, nabavna služba pa mora v istem času preskrbeti mnogo več surovin in pomožnega materiala kot pred dvom., letoma. Torej so ostali kriteriji prvemu približno isti, drugemu pa so se spremenili.
Zato je razumljivo, da delo, ki ga komisija opravlja okrog analitske oce-no ni lahko, ker jo bo v^dno spremljal očitek nepravičnosti, pa naj še tako gloda le delovna mesta in ničesar drugega, če pa polog vsega nekdo v komisiji gleda in ocenjuje po obrazih, potom jo delo še dvakrat bolj težko. Poglobiti se v vsebino posameznih delovnih mest ni lahko, z .ob o pa jo toliko bolj zahtevno.
Če pa potem spremlja celotno analitsko oco-no še dejstvo, da moramo izhajati iz sredstev, ki jih ima gospodarska
organizacij j. , so delo- samo ponovno zaplato.
Zadnji sindikalni plenum jo sprejel načelo, d a njniž ji zaslužek v podjetju ne sme biti izpod 25.000.- dinarjev. To pa še ne pomeni, da morajo, vsa delovna mesta v sorazmerju narasti z n ;jnižjimi osebnimi dohodki . Mi vemo, da so v podjetju delovna me st...., katerih je dana možnost velikih zaslužkov, ker so pomanjkljivi normativi. Vprašanje je, če so taki zaslužki vselej upravičeni napram ostalim.
Ge pogledamo iz česa so bili sestavljeni naši osebni dohodki doslej potem ugotovimo;
Pri delavcih, ki delajo po normi;
-	iz obračunske postavke po času
-	iz zneska za preseganje norme in
-	iz indexa II.
Pri režijskih delavcih pa takole;
-	iz obračunske postavke po času in
-	iz indexa II.
Tako so režijski delavci postavljeni nujno v slabši položaj, dasi lahko prav pri njih ugotovimo povečanje obsega dela in večanje obsega odgovornosti.
To je pa le eden od problemov, ki ga moramo rešiti.
VINKO BERNOT
- 13
/ S
n
KAKO JO Z ANGLEŠKO SOBOTO
DvainštiridosGt urni todcn, je 'brez dvoma za vsakega zanimivo vprašanje. Toda uvedba tega povleče za seboj vrsto problemov, ki j ih je treba rešiti preje, preden so odločimo za ta korak. Problemi se nam nanizajo od količinske proizvodnje pa tja do osebnih dohodkov delavcev.
V podjetju je bilo sprejeto načelo, da no sme biti najnižji osebni dohodek manjši kot 25.000.- din pri polnem delu. Gotovo je to ena najvažnejših nalog, ki jo jo treba rešiti v prvem planu. Toda za uresničitev tega vprašanja se nam poviša osebni dohodek za celih 50 milijonov dinarjevj Iz tega razloga si ne moremo privoščiti, da bi z zmanjšano proizvodnjo pri angleški soboti ogrožali o-sebne dohodke. Moramo colo stremeti za tem, da izkoristimo vse faktorje, ki nam bodo zasigurali to postavko.
Prvotno je bilo govorjeno, da bi prešli na 42 urni teden s prvim majem. Izračun jo pokazal, da bi na brutto proizvodu izgubili okrog l8č milijonov dinarjev, kar bi nam omajalo ne le samo angleško soboto, temveč ne bi mogli govoriti niti o minimalnem osebnem dohodku 25•000.- din..
Sindikalni plenum jo zavzel pozitivno stališče, s katerim naj se najprej reši vprašanje osebnih dohodkov, potem pa šole preide na postopno•uvaj onj e 42 urnega tedna.
Po sklepu delavskega sveta delano sedaj v podjetju 46 ur na teden, nočna izmena pa 42 ur in je ta tudi ob sobotah prosta. Torej smo pristopili dejansko že k delni uresničitvi toga vprašanja. Vse pa kaže, da zato proizvodnja ne bo manjša, delovna disciplina pa se jo celo povečala.
Komisija, ki bo pripravila elaborat za uvedbo 42 urnega tedna bo predložila vse momente, ki kažejo na to,
- 14
kdaj bo nožno skrajšati delovni čas in kakšne ukrepe bo treba zavzeti, da si cei&urano vse finančno vire.
Prodiskutirati bo trvba niz vprašanj in naveden naj le enega, to je, uvedbo tretje izmene v tkalnici svilo.
Dobro bi bilo, da se kdo oglasi v našon časopisu in pove svojo mnenje o ten vprašanju.
VINKO BEBNOT
ALI JE PAMETNO PREITI NA CENIKE ZA DELITEV OSEBNIH DOHODKOV
Kaj so ceniki za delitev osebnih dohodkov?
Ceniki so zneski osebnih dohodkov za posameznega delavca izračunani na enoto proizvoda.
Če delavec na primer dela danes po normi ima pravzaprav postavljen cenik, vendar sc mu obračun napravi po času in v znesku za preseganje normo.
Cenik pa pove, koliko dela jo vsebovanega v enoti proizvoda za 'posamezno delovno mesto ali delovno fazo.
Toda izhodišče za postavitev cenika je bistveno drugačno .
- 15
Delovno normo so postavljeno mimo zadanih planskih obvez , ki jih podjetje sprejme z gospodarskim planom.
Pri nas se marsikje celo pojavi to, da so normativi časa, ki so osnova za plan bistveno različni od normnti va časa, ki je uporabljen za postavitev norme. To pa sc dogaja redno v korist norme. Tako sc zgodi, da s preseganjem norme ne narašča v enakem sorazmerju tudi proizvodnja.
Če ugotovimo, da naprimer znaša preseganje norm v povprečju 15 1°, naraščanju proizvodnjo pa le za 8 ajo, jo gotovo v teh dveh podatkih kar.lahko ugotoviti nesorazmerje. To pa so odraža pri delitvi osebnih dohodkov, ker se proizvod, ki ga jo manj, podraži za nesorazmerno povečane osebno dohodke.
Ceniki bi morali bazirati na planskih normativih in takrat bi poveČana-proizvodn j a dejansko povlekla za seboj povečane osebno dohodke in s tem približala plačevanje po delu najpravičnejši osnovi.
ccm in zanje tudi izračunati cenike, ki bi bili vezani na proizvodnjo samo.
Iz tega stališča gledano jo nujno, da čimprejc preidemo na cenike in tako razvijamo delitev osebnih dohodkov ter uveljavljamo tisto osnovno načelo, s katerim naj bo edino dejansko vloženo delo tudi plačano .
To je ugotovil tudi zadnji sindikalni plenum v podjetju in tak ukrep je vsekakor pozdraviti.
KADROVSKA SLUŽBA
Ob zaključku leta 1964. je bilo v tovarni zaposlenih 412 delavcev, v primerjavi z letom 1962» pa je stanje tako;
1963	1962
118 moških	112 moških
294 žena	271 žena
412 skupaj + 3 vaj.+ 2 hon. 383 skupaj :+ 3 vaj.
+ 1 hon.
Zaposlenost delovne sile po mesecih v primerjavi z letom 1962.;
1963	Skupno	M	Ž	1962 Skupno	M	Ž
Januar	381	Ho	271	374	115	259
Februar	382	112	27 o	377	117	26o
Mare c	398	111	287	379	117	262
April	4o3	111	292	386	117	269
Maj	4o3	Ho	293	395	121	274
Junij	4o5	Ho	295	392	118	274
Julij	4o8	Ho	298	388	116	272
Avgust	4o8	Ho	298	384	114	27 0
September	4o9	113	296	381	114	267
Oktober	416	116	3oo	380	Ho	27o
November	411	116	295	384	112	272
December	412	118	294	383	112	271
- 17 -
Povprečna zaposlenost v letu 1963. j e bila 4o3, na iz-delavne ure 363? v letu 1962. pa 389 na izdelavne ure pa 362.
Gibanje delovne sile v zadnjih 3 mesecih 1963:
Na osnovi reorganizacije dola in potreb po delovni sili v posameznih Eh so bili sprejeti naslednji delavci;
EE 13: Čož Lucija na delovno mesto snažilko prostorov Podrzavnik Katarina in
Traven Majda na delovno mesto interni transport Stankovič Branko na delovno mo sto vodja adjustirnice E3 20s Kemperle Angelca na .delovno mesto prcvijalka EE 30: Rak Janez in
Vrankar Jakob na delovno mesto vlagalca osnov Suhovršnik Slava na delovno mesto snažilke žavbi Ivana na delovno mesto tkalke EE 50: Likar Roman na delovno mesto ključavničarja EE 60: Lap Mihael na delovno mesto normirca
Šubic Sonja - zač.nadomeščanje kalkulanta EE 601:Leskovec Janez v prodajni oddelek podjetja.
Delovno razmerje jo bilo razrešeno z naslednjimi delavci:
EE 13: Pirc Ljudmila; kontrola II, zaradi preoddaljenosti EE 30: Vidmar Ivanka, prcvijalka, zaradi družinskih razmer Borbaj Anica, tkalka, zaradi družinskih razmer Zibert Štefka, tkalka, zaradi bolezni Konjar Zvonka, tkalka, samovoljna zapustitev dela Šraj Jožica, tkalka, preoddaljenost Vidmar Matilda, poenter, samovoljna zapustitev dela EE 60: Orehek Draga, disciplinska razrešitev.
V ..zadnjih dveh mesecih leta 1963. so se poročili:
EE 13: GIOSSINI Štefanija por. BELE EE .20: BERLEC Alojz
KOROŠEC Fani por . H- USAR EE 40: MRAK Ida por. GALJOT ŽAGAR Ciril
EE 60: Ing.Slavko RIBAŠ
Na novi živi jenski poti želimo vsem obilo sreče in zadovoljstva.
DANICA MIŠIČ
- 18 -
POROČILO IZ SEJMA TEKSTILNIH STROJEV V HANOVRU od 25. 9. - 4. 10. 63.
/nadaljevanje/
Novost pri tkalskih strojih je tudi ta, da imajo večinoma vsi proizvajalci gladkih statev na tkalskem stroju montiran tudi popolni avtomat za navijanje votka od firme "Lesona" in "Unifil". Avtomat je kompleten z transporterjem, čiščenjem in menjavo cevk. Na stroj se natakne samo dva križna navitka (eden v rezervi) iz drugega pa .se previja tako, da je posluževanjo tkalskih strojev z vot-kom minimalno. Sodeč po univerzalni uporabnosti tega avtomata v bodoče tkalnice z enobarvnim votkom no bodo potrebovale posebnih previjalnih strojev.
Tkalski stroji za težko kravatno in dekorativno blago ter z e večerno obleko so razstavljale predvsem sledečo firme: "ZNGS", kateri je razstavljal pica-pic tkalski stroj z 12oo-tim Vcrdolovim žakardom, delovne širine 2 x 62 cm. Ta stroj je namenjen predvsem za izdelavo tkanin za kravate, opremljen je z obojestransko 4 čolnič-no menjavo dvižno menjavo, avtomatsko izkloplanjc udarca, foto celico za zaustavljanje pri pretrgu votka in kompenzacijskim blagovnim regulatorjem. Značilna pri tem stroju je galirna vrvica, ki je pletena v obliki cevi, je zelo tanka, surovina pa je nylon, ki jo nato fiksirana, da sc galirunga ne razteza ali krči. To vrsto galirno vrvice so uporabljale za svoje žakarde večinoma vse firme, katere so razstavljale žakarde. Opisano nylon galirno vrvico pa izdeluje firma "HOOGEN". Ista firma izdeluje tudi majhne aparate za brizganje reditev s posebnim oljem, da jo trenje vrvice manjšo. Poleg to vrvice je bila zanimiva in za nas važna tudi rodnica, katera ni bili izdelana kot dosedanje klasične iz fibra, lesa ali stekla, pač pa iz drobnih jeklenih okroglih palčič, ki so bile med seboj postavljeno križno, med njimi pa jo bila vpeljana reditev. S tem sistemom je odpravljen že star pro-
- 19 -
Tolom trenja vrvice in rodnic me d seboj tako, da je trajanje rodnico'-,0 kakor- tudi samo roditve mno;go daljše.
Za daljšo uporabnost galirnc vrvice iz žakardskih lu-čalnic je priskrbela tudi- firma 11 Schmitzlor Vogel" iz Krefolda, ki je izdelala posebno umetno maso, s katero privnri privezani del vrvico z lučalnico tako, da onemogoči stalno trenje mod gornjim delom lučalnico in gulimo vrvico; s tem so uporabnost reditve neprimor no podaljša in prihrani dragocen čas, ki je potreben za galiran je,- istoča-sno pa se zmanjša poraba lučalnic in vrvico. Tudi to novost-so uporabile v pretežni meri vso firme z razstavljenimi ž-akardskimi stroji, kar je -značilno za večino utenzilij.
Če pogledamo še malo bližjo ta stroj opazimo, da so vsi mehanizmi zelo izpopolnjeni, velikost osnovnih valjev po možnosti največja, utenžilijo -- pikerj i iz - umetne mase, dušilci udarcev hidravlični, sama izdelava stroja pa je izredno solidna in izpopolnjena.
Temu stroju sledi "Ruti-jev" žakard pica-pic stroj", ki je zelo podobno izdelave, jo samo nekoliko bolj kompliciran. Na njem sc je demonstriralo dekoracijskibro-kat z fino mcrccrizirano bombažno* pre j o v osnovi ter večbarvnim svilenim votkou. Značilno je, da je imel ta stroj delovno širino 12o cm z dvodvižnim žakardon 21o obr/min, kar je skoraj še enkrat več kot pri naših strojih.
Zelo dobro stroje, ki bi bili primerni za nišo tovarno za tkanje kravatne tkanine je prikazala italjansku firma "Onita" iz Cona. Ti stroji so izdelani po licenci o d--švicarsko firme "Bcningor". Po konstrukciji so zelo podobni "Zangsu". Opremljeni so z foto celico, avtomatskim izklopom, udarca pica-pic, konponz. blagovnim regulatorjem, opremljenim z 12oo-tim žakardon dunajsko fine delitve. Hitrost obratovanja jo 135/obr. na minuto. Stroji so solidne izdelave in moderno konstrukcije.
Za izdel ivo svilene tkanino so bili razst avljeni še dru gi stroji od firm "Bcningor", "Giani", "Zaurer", "Dor-nicr", "Sulzer" itd.
Tudi predstavniki frotir strojev niso zaostajali, saj je firma "Giani" iz Italijo prikazala širok stroj z žakardon za tkanje frotirja, opremljen z bruntauton.iton ' in cnostrinsko 4 čolnično dvižno menjavo. Tudi pri ten stroju so pikerji iz umetne nase, reditev pa iz nylon vrvice.
2o
Posebno novost v frotir-strojih jo prikaz '.la, švicarska firma •'LSavror", katura jo razstavljala širok frotir stroj z vordolovin 12oo-tim žakardon, čolnično menjavo. "Sauror"’, s 16o obr/min in kar jo posebno zanimivo -prigrajona elektronska naprava z posebnim žakardom za tkanje emblema - napise po dolžini brisače in sicer tako, da je na vseh brisačah, ki so tkejo naenkrat, lahko' različen napis. Menjava napisa na brisač ih je izredno enostavna, saj so na posebnem elektronskem mehanizmu samo pritisne s prstom na črko oz. številke in aparatura avtomatsko upravlja šakard, da nam tke napise, znake ali napise po želji. Ta stroj ima ugrajcn- tudi mehanizem, ki nam označuje točno dolžino votkovnoga blaga na blagovnem valju.
Ta stroj po bežni presoji konstrukcijsko prekaša G-iani-ja, vendar je tudi v ceni-mnogo dražji.
Stroje za tkanje frotirja z listovko so razstavljale še firmo "R'ti", "Grosse" in "Northrod". Ogromen napredek je tudi pri ostalih strojih za razne artikle - volno, sin-tetiko, bombaž; omenil bi le še'žakardski stroj za tkanje tepihov, kateri skoraj v celoti nadomešča dragocene ročno tkane preproge.
Previjalni stroji za votek, kakor tudi za previjanju o-snovnega materiala, so pri vseh močnejših firmah popolnoma avtomatizirani. Najboljše strOje je razstavljala firma "Muller", ki je pokazala popolnoma avtomatski križno previjalni stroj, ki je krožno oblike in sc var-kopco, iz katerih se previja preja, nastavi v poseben krog in stroj avtomatsko menja prazne v^rkopse, avtomatsko poišče pretrgane nitko na križnem navitku in na samem varkopsu ter jo nato zveže. Stroj deluje brezhibno z"zelo veliko produkcijo in minimalno delovno silo.
Pedobne stroje so razstavljale tudi firma "Schwoitcr" iz Švice, "Gilbos" Belgija in "Schlafhorst" iz Nemčijo.
V avtomatizacijo tkalnic spada tudi avtomatski stroj za vdevanje osnov v lamele, lučalnicc in v greben. Tudi ta stroj predstavlja revolucijo v tekstilni mašineriji.
Velik doprinos k cenejši proizvodnji imajo tudi izpopolnjeni in avtomatizirani snovulni stroji tor škrobil-ni stroj. Posebni napredek predstavlja angleško "Bcniia-gor" snovalo, katero snuje z ogromno hitrostjo, vendar
sg pri pretrgu nitko v trenutku zaustavi s pomočjo avtomatske elektromagnetno zavore. Velik poudarek pri snovanju - bilo to pri angleškem ali sašken jo dan čimveč-jim osnovnim valjem, saj so nekateri osnovni 'valji celo premera cca 12oo mm., kar bistveno vpliva na zvišanje produktivnosti. Tudi prebijalni stroj -posebno za verdolove žakarde, so avtomatizirali tako, da je hitrost prebijanj a veliko več j a od starih prebij alnih strojev.	.:r	_	., '
Za zvišanje, produktivnosti in zbolj sanje • organizacij e dela jo velika pozornost dana utonzilijan in transportnim sredstvom, kar do sedaj ni bilo opaziti v taki meri in s tako produktivnostjo,
Nešteto firme so razstavljale razno vozičke za prevažanje, snemanje in dviganje osnovnih valjev in colo vrsto transportnih zabojev za prejo. Videti je bilo transportne vozičke za vse faze tehnoloških procesov v tekstilni industri ji.
Z ozirom na ogromno število;razstavijalcev j c nemogočo do potankosti ogledati vse kar to zanima, zato sem si poleg tkalskih strojev, konfekcije in barvarskih aparatov, oglodal podrobneje le tiskarske stroje in razpen-jalno sušilno stroje. Tako kot je velik skok napravljen v tkalskih strojih, tako lahko rečemo, jo napravljen še večji skok v barvarskih aparatih, razponjalno sušilnih strojih, tiskarskih strojih in ostalih strojih oplc-menitilnice.
Omenim naj le, da se pri novih ‘barvarskih aparatih no tehta Več barv in kemikalij , temveč se to dela vse., avtomatsko, tako da se receptura s kartico vloži v posebno aparaturo, katera nato sama urudi tisto, kar je. prej moral človek. Prednost j c predvsom v ton, ™a je to tehtanje zelo točno in ni strahu, da no bi bilo točno stehtano.OPaziti je bilo, da so čedalje več uporablja parfuriranih cevk iz umetno maso za barvanja.' na aparatu.
Pd filmskih tiskarskih strojev mo ju prosenotil stroj z avtomatskim gibanjem tiskarskih vozičkov. Dcmonstrira-ni sta bili dve tiskarski nizi" z 5: vozički, kateri so avtomatsko tiskali in so avtomatsko'prestavijali iz' dno nize na drugo in zopot nazaj, tako da sc jo tiskalo prak tično brez ljudi.

22 -
Za zaključek naj omenin šo strižne stroje, katero je razstavljalo več firm, ned njimi tudi italjanska firma "Mario Crosta"; videti je, da so zunaj striženi frotir uporablja v veliki količini in za razno namene.
Mnenja sen, da je sejen v Hanovru v celoti uspel in da se je res prikazalo tisto, oz. še več, kar smo tekstilci pričakovali. Sejen je nudil čudovit pregled napredka v tekstilnih strojih in je vsakemu strokovnjaku lahko o-gronno koristil.
MATIJA JENKO
0 DELU MLADINSKE'ORGdMTZaCIJE
Na redni letni konferenci, ki so jo vršila dne 29. IX. 63. j c bil izvoljen nov tovarniški komite, ki naj bi prevzel organizacijsko vlogo pri delu mladinske organizacije.
Istočasno je bil sprejet orientacijski program za bodočo delo, ki bi sc dal, v grobih obrisih, podati takole:
1.	Organizacijska očvrstitev s sprejemom novih članov
2.	Ideološko politična vzgoja mladincev
3.	Sodelovanje pri reševanju proizvodnih in upravnih problemov
4.	Poživitev društvene aktivnosti z organizacijo raznih športnih tekmovanj, prirejanjem ekskurzij in izletov tor družabnih večerov
5.	Sodelovanje s sosednjimi mladinskimi aktivi
6.	Sodelovanje na mladinskih delovnih akcijah.
Da bi se mogel tak obširen program sprovesti, je bil tovarniški komite mnenja, da so formirajo komisije, ki bi vodilo delo po posameznih točkah programa. Formirane so bilo sledeče komisije:
1. Komisijo za ideološko - politična vprašanja
Ta-najdbi z organizacijo raznih predavanj izoblikovala lik mladinca, ki nora biti, no samo dober proizvajalec, temveč tudi zavestno in razgledano vzgojen človek.
Prvi koraki v tej smeri so bili že storjeni, saj je bila organizirana mod člani kolektiva anketa, ki naj bi odgovorila na vprašanja: kakšna predavanja si člani kolektiva žele in v katc ran času se naj bi vršila. V .anketi je bilo navedeno ve Č‘ tem:.predavan j , največ glasov pa so dobila sledeča:
Odnosi mo d ljudmi na delovnem mestu Kaj morata vedeti fant in deklo o sobi: : a.
Mlad človek sredi življenja in dela •Ljubezen in 'spolnost	"'" ■' '"	•	1!’
Današnja družina. ''	..v* c ' '	^	~ . "d'
Za vsa ta predavanja smo. izbrali predavatelj e iz vrst praktikov, ki ' se dnbvnd; 'src čuj d jo pri svojem delu s to problematiko ih! ki znajo'‘to ha poljuden način prenesti na drugo.
• ' ’ .....:	.	. •'.'• . . Jl ■. d...	. ;   ,	. ' •	' . •
Na osnovi rezultatov ankete smo organizirali predavanje "Odnosi med ljudmi na' delovnem mestu", 'ki pa na žalost ' ni rodil sadu. Kljub tonu, da so bili člani kolektiva o tem predavanju pravočasno obveščeni, je bil obisk
preskromen, da bi So‘ predavanje lahko vrailo.. Vzrokov. ---------
za neuspeh je več in prbv bo, če so malo ustavim db tem problemu.
.. . . • ....	d •	:. • :	■ ' • - >;' •' v‘ • :: Vv;	U
■ i	"V
Predvsem bi poudaril, da vlada nasplošno ned članstvom velika ne z ain tore sirhhbs t za delo mladinsko' organizacije. Večina sc izgovarja, da za kaj takega nima časa, ker 'so preobro n on jeni z . domačim delom," oz,, so vezani na"prbmetna zveze.
i J, ' •
To je za nekatere io neke nore res, vendar za vse to ni opravičljiva. Vedno bolj pozabljamo, da smo člani družb;oh!6" politične orgahižaei j c, ki Ima ža čil j1'''izobraziti mladega človeka, ga vključiti v družbeno'politično življenje in se nikakor ne moreno zadovoljiti samo' š" plačevanjem "članarino.	!	; v'	";'
KI j ub p r Ve mu j ličnice hu1, bomo še poskusili organizirati predavanje ,: z močne jšo organizacijo., ' saj je' jasno , - da bo marsikdo na teh predavanjih dobil odgovor na'probione, ki jih san no zna rešiti.
Druga oblika iolovanja to komisije naj bi bila organizacija proizvodnih konferenc, na katerih bi nakazovali in dajali predloge za rešitev problemov, ki so pojavljajo pri vsakodnevnem delu.
Komisija za kadrovska vprašanja:
Ta komisija ima nalogo, da spremlja delo posameznih članov, pripravlja predlogo za sprejem novih članov, oziroma daje predloge za izključitev tistih, ki s svojim delom, oz. ponašanjem onečaščajo lik mladinca.
Športna komisija:
Tej komisiji je poverjena vloga organizacije športnih tekmovanj med člani kolektiva Svilanita in sosednjimi aktivi.
Dejavnost na tem področju jo bolj živa, saj jo bilo organizirano več uspiolih športnih tekmovanj.
Komisija za društveno - zabavno življenje naj bi z organizacijo ekskurzij, izletov in družabnih večerov strnila vrsto mladinske organizacije in pripomogla k njeni večji aktivnosti.
V	programu je, da bi se v našem podjetju organiziral planinski odsek, saj so nahaja pri nas več planinskih vodnikov, ki so pripravljeni sodelovati pri organizaciji tega odseka. 8 tem bi bila zadana možnost organiziranja razvedrila, saj je pred nami 42 urni dol ivnik, ki bo omogočil 'povečanje prostega časa.
Pri tem odseku naj bi sc organiziral tudi zato klub, katerega člani bi imeli možnost dobiti strokovne nasvete in pomoč pri dolu.
V	tej smeri bo v kratkem sprovedena agitacija in vabim člane kolektiva, da se v čim večjem številu vključujejo v naše vrste.
Iz gornjega je razvidno, da je program precej obširen in če ga bomo hoteli realizirati, se bomo morali vsi krepko potruditi. Pri uresničitvi in uspešnem "delu pa bomo potrebovali izdatno pomoč od vseh ostalih družbeno političnih organizacij.
Ing,SLAVKO RIBAŠ
25
IZ SivuMIN.i DDŽURNJGA JDJ2TJA
Tisti Jan, ko sen odhajal iz podjetja sen opazil na tabli dežurnih napisano svo j e,inc. Torej po razporedu ni sledi dežurstvo, eden obhod v. 24 urah. Za.obhode dežurnega jo najprimernejši čas.nekako, od 18 ure.naprej za kar jo več razlogov. V ten času je n iva.dno še vse v najlepše n redu. Vratarji so.še budni, čuvaj nastopi službo tudi v ten času in je zelo aktiven. Po obratih ljudje prihajajo o.d malic c in elan do; dela je popoln tako, da dežurni nima kaj drugega vpisovati v knjigo dežurstva kakor to, da je našel pri svojen obhodu vse v redu. Upoštevati jo. treba še dežurnega,, ki je v ten času najbolj v kondiciji. To lastnost sno podedovali, ne bi mogel točno navesti od katere dobo, vendar drži, da sap zvečer polni lepih in koristnih domislic, -dokler nas ne začne vznenirj ati;zaspanost.
Velik hudir pa jo, kadar dežurni pozabi, da, jo treba tisti dan nastopiti dežurstvo in sc sluč ajno spomni nato, ko je že v postelji, ko človek zaključi že vse službene in družinsko obveznosti za tisti dan. Sedaj naenkrat pa še dežurstvo... Nič ne pomaga,po obratnem rodu sc zleze najprej v hlače in tako naprej. To je zamudno delo. Poten pa naz ;j ven v meglo in blato - kar strese me, ko ponisi in. Tako se znajdeš enkrat ponoči pred tovarniško vratarnico. Služba je.služba in konec. od. tega trenutka sen dežurni podjetja in govorim o svojih zapažanj ih.
Vratar ne je še kar hitro opazil in zelo prijazno sprejel. Po kratki formalnosti sen bil na dvorišču in začel svoj obhod. Dvorišče in park sta ponoči tako romantična in.tako urejena, da žal no bon našel pravih besed, da bi to romantiko opisal. Tu je tlak, robniki, rožo, park, klopce; parkirni prostor nad vso nodoren. Nov obrat konfekcije in tkalnico z ostalini prostori daj o v noči vo-
ličastno sliko. Skoraj bi ga lahko primorjal z marsikatero kulturno ustanovo. Obstal sem globoko ganjen prod ten napredkom in glej spaka, iz ganjenosti so ne zdramila okna skozi katera so se ni videle zložene škatle, malo naprej velik kos lesonita, ki jo bil prislonjen na okno, na manjših oknih je bila kar cela razstava namiznih prtov narejenih še v deskroditirani ibi Id v lepih časih.
Kmalu sen p o gr un talda so to .sodobno zaveso. Na rampi na vzvišenem prostoru sen opazil ficota, pa no je premagala radovcddnost, da sen si ga oglodal od blizu. Številko si nisem zapomnil, naj ni lastnik fičota oprosti. Peklenski trušč ne je izvabil za vogal. Tan je' delovala klina naprava, šumelo je, sploh pa v nočnih urah, kot bi so bližala sovražna letala. Pod oknom garderobe je steptana trava. Gotovi hodijo ob večerih tja po informacije. Vse jo lopo in prav, samo neven, kako deluje ta naprava, da vlaži zid na zunanji strani in to zelo občutno. Vprašal sen sc kako bo mraz reagiral na vlago od zunaj na zidu ali v zidu. Sicer pa to ni stvar dežurnega, zato so drugo službo, ki skrbijo za skladnost ned vlago in mrazom.
Čez dvorišče prod tkalnico sen srečno prišel do dimnika. Iz barvarne sc ne gledalo ogromne luknjo, kakor iz nekega zapuščenega bunkerja iz vojnih časov; nekaj lukenj je zelo estetsko zadelanih z - deskami. Dokler v barvarni še ni bilo strojev so bili v teh odprtinah vgrajeni ventilatorji, da so skrbeli za zračenje, sedaj, ko sc dela’pa niso več potrebni in so odstranjeni. Zelo prijazno jo gledati razbita okna in stekla v njih. Takoj ni j o padlo na pamet, da v letnih časih ni-so potrebna in zato niso zamenjana. Dolgo sen ugibal kan jo spravljena zemlja' 'Z gredice na vogalu severovzhodne strani barvarne. -Ugotovil sem, da manjka odtočni žleb in voda ob nalivih pestro pada po zidu. No, predstavljal sem si slap Savice v minjaturi in bilo mi je jasno, kam je šla zemlja. Na kotlarni je nekaj podobnega s priman-klajem odtočnih cevi samo, da je tam zid močnejši in bo vzdržal še do naslednjega praznika podjetja. Verjetno je šla pločevina za obnovo Skopja in j o momentalno ni na tržišču, lesene cevi pa z a to niso primerne. Najboljšo jo počakati, da sc najde rešitev. Kolesarnica pri transformatorju služi za tribuno opazovalcem športnih iger, odbojke itd. in bi jo bilo škoda odstraniti, druga kolesarnica pa jo še iz dobe stare konfekcije.
27
Nahaja so nad bivšim razvojnim oddelkom. Podobno som videl pri UTA, samo da je verjetno premajhna, kolesa pa so postavljena tudi polog nje. Kompromisna rešitev bi bili, da jo odstopimo članom sosednjega kolektiva, ki shranjujejo kolesa v prosto kolesarnico ali pa jo mi spravimo k njim. Ovira bo po mojem ograja. Ko smo že pri ograji so mi padli v oči razni boli in okrogli madeži. Ugotovil sem, da so tja zašli razni odpadki in nerabljeni predmeti embalaže. Tam za ograjo je še grmovje, kot za njega dni, ko so lovci pred leti streljali fazane. S predpisi in zakoni som skregan, vendar bi bilo po mojem izsekati štirirneterski pas za ograjo.
0 razmetanih zabojih in deskah sc ne splača govoriti, ker je to bolj periodičnega značaja in povezano s časom, ki ga vodno primanjkuje. Zato je enkrat razmetano bolj intenzivno drugič pa manj. Ko som tako postopal po dvorišču, mo je zaneslo tudi na smetišče. Vendar no vem ali gre za smetišče ali odpad.' Rekel bi, da gre za odlaganje nepotrebnih predmetov, ki je pa zolo koristno že iz razloga, ker jih ni treba razstavljati po drugih prostorih in so spravljeni na onem mostu.
To bi bila v glavnem vzporedna zapažanja v času dežurstva in stvari so pač tako kot so, dokler bodo opazne v nočnih obhodih, podnevi so manj vidne.
Po obhodu sem se zjutraj postavil prod vratarnico in z zanimanjem opazoval, kako ljudje prihajajo v službo. Nekaj jo bilo zaradi avtoritete dežurstva in da bi bil čimbolj opažen.
Moram reči, da je stvar potekala še kar normalno od ‘•',30 ure naprej. Ob 5,45 uri ko je začel kurjač pri Titanu tuliti, so pa gotovi dobili tak pospešek, da bi bila skoraj vhodna vrata premajhna. Menim, da bi bilo treba opozoriti tistega kurjača, seveda indirektno, da naj v prihodnje ne tuli take glasno. Naprej' pa jo bilo prihajanje zopet normalno brez ihte do 6 uro.
Dalje se pa tam nisem več zadrževal. Vratarji so nojevolno stresali glave, sc sklanjali nad neko zvezke in godrnjali, rekel p>a ni nobeden nič.
DEŽURNI ENKRAT "V NOVEMBRU
stran
Našim bralcem	1
Sklepi organov upravljanja	2
Razprava o sprejetju statuta	5
0 osnovnih načelih letošnjega proizvodnega plana	8
Kako bo z obračunom OD	9
0 analitski oceni delovnih mest	10
Kako je z angleško soboto	13
Ali je pametno pričeti na cenik za delitev OD 14
Kadrovska služba	16
Sejem tekstilnih- strojev	18
Mladinska organizacija	22
Iz spominov dežurnega	25
KAMNIŠKI TEKSTILEC, glasilo kolektiva tekstilne tovarne SVILANIT - Kamnik, letnik II., številka 11 - 12 januarja 1964.
Uredil: Uredniški odbor Odgovorni -urednik; Konda Alojz Tipkala; Hribar Agica Risala; Deu Nastja Razmnožil; Hribar Anton
I
i
1