D o p i s L Šmartno na Pohorjn. (Grozen samomor. — Nova cesta. — Občinska deska.) Malokdaj se bere kaj iz BaSega Pohorja, pa 8e takrat nimamo kaj veselega poročati. V torek popoldne pred praznikom sv. Petra in Pavla gre, kakor po navadi, mežaar zvoait večeraice v zvonik. Tu zapazi skozi lino, da leži za mrtvašnicc, ki je kakih 40 korakov rzhodno od zvonika, raztegajen človek, kakor bi spal. Hitro gre tja in vidi pred seboj — samomorilca. Bil je namreč mrliški ogleda in grobokop Jakob PliberSek, po domače Grosov Jakec. Prizor je bil strašen. Z britvijo, ki je ležala na njegovi strani, prerezal si je prejšnji dan cb 5. uri popoldne, kakor sam sporoča v svojem testamentu — žile med lakti na obeh rokah. Mož, ki ie bil nad 60 let star, \e živel v domačem prepiru s svoio mačeho, ki je precej nilajSa od njega. Zato se je tudi z bridkimi besedami spominja v svoji oporoki. — Pri ljudeb je b>l sploh priljubljen zaradi svoje mirnosti; nikomur ni rekel žal besede. Občna scdba je ta, da je zapil svojo mladost — zapravil je precej lepo dedisdino — a na stare dni je obupal. To so nasledki pijanfievanja raladine. Pa še nekaj druzega se tukaj opazi. Bil je rajni Jakec sin jako premožnih stariSev, ki so bili tukaj najboljši krčmarji, kar jih kdo pozna, pa so malega sinčeka jako razvadili, tako, da je komaj odrastel že obema delal veliko žalost. Toda neskončno pravični Bog ne pusti zaničevati svojih za~ povedij. Ker rajni Jakec ni hotel spoStovati svojih stariSev, izgubil je za plaftilo najprvo mater, potem Se ofieta, zato pa dobil mačeho, radi katere je, kakor sam piSe, Sel v smrt. Bil je prebrisane gl&ve in bi 8e lahko kaj vefi postal, kakor je bil, namreč: oglednik mesa, mrliški ogleda, grobokcp in sel krajn. Sol. sveta. Mi mu Jz srca želinoo, kar sam piSe v svoji oporoki, katero je s klobukom, očali in uradnimi spini vred pustil v mrtvaSnici, naj bode neskončno usmiijeai Bog tudi njegovi duSi milostljiv. Okrajna cesta iz Slov. Bistrice v Šmartno letOH nekaj bolje napreduje, nego laasko leto. Trasirana je že skozi do vasi m rnenda bo tudi kje do septetnbra izročena občnemu prometu. Znamenito je to, da sta oba inženerja in paznik trdi Nemci, ki komandirajo naSe ljudi. Menda bi Se bili dobili delavce iz »rajha«, ko bi ne bili vezani na pogodbo, da morajo jcmati bojda Ie domače delavce. Res, da se aahajajo tudi pri nas nekateri, ki znajo uekaj nemških besed, pa se s temi pri Nemcih in nemškutarjih sladkajo, kateri jih v zahvalo zasmehujejo. Pamet! Zavest! Kje ste?! — Šmartinčani, vzbudite se že vendar enkrat iz narcdne zaspanosti! Občinska tabla se je dolgo časa vojskovala proti hudim viharjem, kateri tukaj razsajajo vzlasti po zimi. Pretekla zima pa je dotični hlod oropala njpgovega, sieer ne posebno iepega okraska. Upanio, da bo županstvo kmalu oskrbelo drugo s samo sl' venskim napisom! Toča je po nekaterh krajih naSe župnije naredila grczno škodo. Žito so morali pokositi. Tudi nekateri vinogradi so za par let vničeni. Stolkla nam je tudi sadni moSt. Kjer je pa ni bilo, pa letina prav lepo kaie. — Bog nas varuj nesrečne smrti in treska ter hudega vremena!