6B. gtnilki.                                                 V UiMiMi. i uliti U. mm 121.                  U:.';v>        ^      UH. lito.
Hi    đ^, HHH HHI Hk Hi ^Hi HUH Hl '     HL Hi   Hi^HH^^^^k Hlfe.
Bdtal« fHk ta HfoUM, hfmH ae4*e te n ■■■!!■ iMMTafll Prostor 1 flt/j* X <>* '*•''* z* navidne  ln male ogUse 80 vf«^ ii Uftdse TU&mt 1*20 K, za poslano  in  reklame 2 K.  — PW Mročhi
nad 10 otytv popast
VpraSanjefli glede inseiatov naf se orilo* snimka sa odgovor.
Vpr^vatttvo „Slov< Nareda" in  (,!faro4ma Tiskara««4  Ksafteva nUca ii. 9» prlfflčae. — Telelia ŠL 90.
celoletao tupttj plača*  .   K 1»-—     eelolctao......K140 —
polletno........    60*—     poMetnu   .••••••„ 70-—
3 morfno .•••••»    30*—     3 Mute ..•.••„ 35*—
Novi  naročtttfci na) pošijejo v prvlč natočatno   vedno  W po ntkasnkt. Na samo pismena ■sročili brez ootlatve đcotrfe se ne moremo ojrfrati.
t«L_^a«|^_         fl^a^aV      atf^M^B^alsM    KaflHaMal    vtta^B   AaL     flu      aL     M^f^^^H^H^^^^^L.
V^^MHBB^V^P   fpBS^MV9   MS^OT^     •^W1WwW    ^l»B^W   ^WV     Wf      •■■     ^B^a^aaiaa^iar^Ba^Ba^BaH
Mgi^t^   aMaW      flafl                                                 * ****
m^^«_—      a^iB^Ba^B^Aa^B^aM^Bl      latt      ^a^a^aA^a^ai^B^B^H^b      fl^tt      w^a^^^^M^ft|^^h      ^talflfll^Bfll^lHB^ft^ ^^^P^PV^^w      ^P^P^^B^^^^ala™^^      *^*      ^^■W^a1^p^"^B^a^B'^^      •■^      aa^B^aaaa^^^^a^^^      ^v^a^a^^BB^vw^^B^a^p*
fioiimaiaiMi iteviHw vtt* 60 tHwriaȴ.
PeMnlna paviatlraita.
BenaallCna luč ..Slooenca".
»Slovenec« z dne 5. marca v elanku pod naslovom vDoneski k Žlahtf^ ponovno prinaša kot suho dejstvo, da upravljani pet sekve-strov. Že £ospod dn Žeriav je ugo-toviL da si one * Slovence vi« članki pod naslovi ^Žlahta* na napačnih oziroma malomarnih tniormacijah. a glavni urednik ? Slovenca« se še ni potrudil k sekvestracijski oblasti za Slovenija, da bi upogledal sekve-stracijske akte, čc že ne drugih, vsaj onih tolikokrat citiranih pet aktov. Voje sekvestre    naj    jaz   upravljam.
Slovenec« samo z bengralično lučjo >veti v koruutne razmere, ki so se. oziroma se dogajajo s sekvestri, a ne Tipa si niti upo^ledati aktov. ker bi moral takoj ugotoviti popoino pravilno fn korektno pestopanje sekve-strov. Seveda mu potem ne bi pre-ostajalo druRe^a, neso dementiratl vse laži, ki jih je priobčil pod naslovi
2lahta<:; a tega se boji in raje še naprej plava v laži.
Ako bi glavni urednik »Slovenca« upogledal akte, bi iz njih razvidel, da jaz ne upravljam pet sekve-strov, temveč samo enega. Razvidel bi iz aktov, da sta imovini, ki se na-hajata Dod sekvestrom pod št. 3802 ex 1919 in št. 2993 ex 1919, ki se na-?iašata na kamnoseSko tvrdko Jo-hann Fran:^ iz Gradca identični. Razvidel bi nadalje, da je sekvester ituzoričeiu ker kamnolom že dali časa ne ob ratuje in sekvester ni ma z upravo kamnolom a, kj je bil po iz-vedencih cetiien v sedanji vrednosti na 20.000 K nikakega opravila. Za upravljanje tega sekvestra sem svoječasno predložil strr>ško\Tiik faktičnih izditkov. ki se mi je po sekvestracijski oblasti za Slovenijo reducira! skoro za eno tretino. Nagrade nisem zahteva! nobene. in sedaj ni nikakih stroško\r, ker obrat počiva in bode počiva!, dokler se ne urede razmere. da bi se eventualna cksDloataćija kamnofoma zopet iz-plačala. Iz aktov je razvidno, da je navedeni sekvester samo formalnost a vSJovenec* je napravil iz te formalnosti dva sekvestra, !<o je v resnici za sekvestracijsko oblast in za mene sekvester že zdavnai kon-čan. Ako nisem bil fonnalno odvezan poverjene mi nalogre je to stvar se-kvestracijske oblasti, ki si je po mojem mnenju prihranila delo, ker bo-do s časom sekvestracije imovine Nemsko Avstnjskih podanikov uki-njene; na drugi strani je pa prehod imovine v tretje roke brez vednosti vlade izkijučen.
Iz akta sekvestracUske oblasti za Slovenijo št. 2992 e.\ 1919, ki se na-naša na sekvestracijo kamnoseške-Ka podjetja ^Grein Franz- iz Gradca je razvidno, da je bilo podjetje že 6. septembra 1919 likvidirano, in torej jaz ne morem več upravljati imovf-nt\ ki je prešla v slovenske roke. Pri tem sekvestru sem predložil tuđi samo stroškovnik. ki se mi je skoro do polovice reducirah Nagrade nisem zahteval nobene in tuđi nisem nobene prejel.
\z navedenegra ie razvidno, da se je pet sekvestrov, katere naj po iz-vajanjih -Slovenca- uoravljani. reduciralo samo na cnej?a. in sicer na sekvester tvrdke • Kvanisieranstalt. Katz^S: Klumpp*.
Članek v ^Slovenca«' z dne 5. marca pod naslovom »Doneski k ŽlalitK. razviotrh a v jdavnem ta sekvester, seveda iz svojega lažnji-vega stališča. Naniesto. da bi glavni urednik ^Slovenca- predno priobči tako bedastoćo zadobil informacije pri sekvestraciiski oblasti, raje širi naj.eorostastnejše laž? o kravjih kup-čijali. Gla^iemu uredniku »Slovenca^ mere biti znano, da sekvester ne more sklepati nikakih kupčii brez vednosti  sekvestracijske  oblasti.
Iz cftiranesra akta je razvidno, da se niti en posestnik ni obrnfl na sekvestracijsko oblast ^lede razve-Ijavlienia kupnih posrodb za še stoje-či les, ki je bil svojecasno prodan badenski tvrdki. Tuđi name kot sekvestra, se po ^Slovencu« tofikanj hvalisani mali lindje nišo obrnili radi razveljavre kupnih pogrodb, temveč som iz lastnesra nagiba, ker sem razvidel. da so bili razni nosest-niki opeharjenl po raznih čifutskih a«3fontih, oredlajsral sekvestracijski oblasti razveljavljenje pogodb za še stojeći les.
Po Šumsko industrijski centrali v Beogradu se ie razvefjavilo vse DOg-ođbe za še stojeći les. razven cne. ker ie dotični posestnik. še predno je bil kak ^ovor o razveljavi nocrodb. nrodal les. kf je bil last se-kvostrirane tvrdke. neki židovski t\TdH.
Šumsko industrijska centrala v Beo^rndu je odlučite, da se nrepust! ves pr>sekan les Lesu? treovsT^i in in-dustriiski dmžbi z o. z. »Sava« v Ljubliani, ki sra ie razdelila med svo-ie dnižabnike. Kako ie razdelila les Je njena stvar, in zadeva dnižab-nikov.
Kak lesfu strokovniak ?e dopisnik »S'nv^fica-«-. ?o rarvnrlno \r. tecra.
da prvo očita sekvestracijski oblasti, da je dovolila prodajo lesa m3 od 20 kron do 50 kron, kar tuđi ne odgo-varja dejstvu, temveč se je prodaja izvršila in3 od 32 K do 176 K, nadalje pa navaja sedanji faktum. da se na žagi v Gozdu reže danes v drva les, ki je bil svojecasno namenjen za brzojavne droge. Pač bi moral dopisnik vedeti, da se že od 17. septembra 1919 ozir. od decembra 1919 ne obratuje več v režiji sekvestracijske oblasti, ker se je izvršila delna likvidacija, pač pa žaga v drva les, ki je bil svojecasno pripravljen za brzojavne droge, slovenska lesna Urdka. iu to samo iz vzroka. ker les ni za drugoga poraben. Vsakemu otroku je znano in umevno, da je bolje prodati brzojavne d»-oge ,kakor pa iste razrezati v drva. Iz tega je razvidno, da je les vsled dolgega ležanja močno trpel in na vrednosti izgubi!.
Nadalje ^SIovenec« navaja kot deistvo. da sem prodajo nepremJčnfn sekvestrirane tvrdke razglasil v »Uradnem Listu-, Iz navedenoga razglasa je razvidno, da je bil priob-Čen po sekvestracijski oblasti. Da se na uradni oglasi priobčijo samo v »Uradnem Listu« je star faktum. ^Slovencu« ie bilo še vedno na prosto voljo o<rla>: ponatfsniti, seveda tecra iz umevnih razloiarov nf storit. Bila bi Dač stvar Dristtvjnega občin-ckes:a irrada. da bi obČane na toza-devni raz^las opozoril.
Ako ie pa v narodno gospodarsko dobro, da se mejni in varstveni rozd prepnst? po kaki mfuimalni ce-ni, oziroma kakor razni agitatorji razglabalo, da se mora sekvestrira-na imovina nrepitstiti brezplačno po-s?imeznim kajžarjem, kl se nisc* nik-dar zanimati za predmetni <?ozd. k? bi kakor mi Ie znano unoriibliali gozd za paŠnjo. ali Če se ga premist? edf-nemu ponudniku je to vprašanje. ka-tero nisem poklican resevati jaz kot sekvester.
Gospodje okoli »Slovenca« se Doslužujejo za razjašnjenje korupt-nih razmer. ki po njih izvaianju vla-dajo pri sekvestraenski oblasti za Slovenijo Ie bengalične luči. Znano je, da bengalični ogenj hitro dogori. in Ie za kratek čas razsvetli teren, ter se pri taki razsvetljavi !e mo-rnentano dobi površni pregled stvari.
Pnporočani gospodom, da se noslužijo električne razsvetljave, če Ie megoče obločnic in da natančno pregledajo in revidiralo poslovanje upravnih oblasti pod bivšo vlado, ter nam vse pogreške in kravje kup-
čije obelodanijo. Hvaležna jim bode vsa javnost, če se tako koraptne razmere, kakor jih slika »Slovenec« odpravnjo.
Dejstvo pa je, da se uporablja Ie bengalična luč, hoće se z raznimi lažrni in obrekovanji izzivati javnost, ozir. jo zapeljati do napačnega sklepanja. Kakor je pozval že go-spod dr. Žerjav glavnega urednika ^Slcvenca^. da upogleda akte pri sekvestracijski oblasti, istotako ga pozivljem jaz. da to čimpreje stori, ter da dernetira razne laži. ki jih je priobčil v »Slovencu«.
Po navodilih 2 za sekvestre in nadzornike je vsak seT:vester in nadzornik državni komisar, ter se kot sekvester zavedam svojih dolžnosti. Naj za'teva gospoda okoli - Slovenca« rev»zi?o vsega poslovanja sekve-straciiske oblasti, kar ti pri sedanjih razmerah ne bode težko doseči, In prepričan sem, da se ne bode našlo nikake korupcija, ampak bode gospoda odšla z dolfrim: nosovi, v čemer ima žc večkrat preizkušeno prakso.
Pripomnim Ie še. da sem pri vseh častnih poslih, ki sem jih za-vzemal kot sekvester oziroma nadzornik, predložil sekvestracijski oblasti samo stroškovnike faktičnih izdatkov, ki so se mi v vseh slučajih več ali manj crtali. Magrade nisem zahteval nikake in tuđi nikake nisem prejel. Izjema je samo sekvester Katz & Khtmpp, ker pri tem sekvestru je dosti dela, ter je po vrhu šc badenska tvrdka. Pri tem sekvestru sem poleg po\Tnitve stroskov zahteva! tuđi nagrado, ki mi jo je se-kvestracijska oblast reducirano tudl priznala.
Stara stvar je, da se klerikalna glasila nlso nikdar povzdignila preko malenkostnega strankarskega psovanja in v te svrhe so jim dobrodošle vse laži. čeravno se jim fln vedno dokaže. Zavzemajo pač stali-sče, da naipedle.lša laž in največja bedListoča objavljena v časopisu, če ravno se pozneje njena podlost in neresničnost izkaže. pusti nekaj sle-dov med ljudsko maso. Oospodic pomislite kam vas to pripelje.
Aloizii Lavrenč)č.
Pollahf.
ln tako zadregu sem občutii kas-neje pri Budrewiczu na Podolju. Do danes se nlmani glasu u njem, bogve, ali se živi? Ivo bi se ga ze dnigače ne spomniL me domisli nanj slehern dan po vrsnik, ki mi ga je nodaril Bu-drew**c ' tžkr&t cb prevratu.
Kolfkokrat sva sedela v njegovi pisarni pod velikim zemljevidom Evrope In sva veselo ucribala nove me-je. Tuđi Budre^icz se ni bal strašila moje uniforme in mi je že prve dni đejal: -Nikakor ne morete zatajiti v sebi Sfavjana-^.
Tuđi večeri na njegovem domu mi ostanejo nepozabni. Dve mladi učiteljici sta stanova!! pri njeni. Dol-gobrkega Bukinskcga sem redno na-sel tam. Večkrat se je pripelja! tuđi Buđrewic?ew starejši sin s svojega posestva onkraj Czeczelnika. Razcn prijaznega župnika poljske farne cer-kve v Czeczelniku so prišli pogosto-ma na posete nekateri uradniki ?z bližnjega OlgopoJa. Tako se nas je bile včasih nabralo, da smo imeli ko-maf prostora za dolgo mizo, ki jo 5e znala grospa Budreuiczeva okusno obložiti z vsakojakimi dobrotami. Zlata duša ta gospa Budre\vfczeva!
»Naš brat Slovenec,« me je hlte-Ia predstavljat novim gostom.
Ko smo se preselili po večerji v salon »na herbato*, Je hotela gospa vedno slfšati slovensko narodno pc-
sem. Vse se je pridružilo njeni želji in mahoma so me zrinili h klavirju. Peti sem jim moral pesem za pes-iiiijo.
* Divne so te slovenske pesmi!«!
Seveda   sem    opra viče val sval; slabi glas in še svoje slabse igranje' na klavirju, ali vzeli so vse za dobro., Nekatere pesmi sem jim moral celoj napisati za spomin. In prosili so me/ naj jim pripovedujem kaj iz naše Ih terature. Ogledovalf sn si »Slovenski-Narod   ter iskali v njem podobnosti': s poljskim jezikom.     Kako veseli soli bili. ko so jih toliko našli! Moral sem! ]im ćelo predavati o naši zemlji   in kulturi. Skratka: kazali so veliko zanimanje za Slovence in Jujroslavjaiic sploh. To zanimanje je bilo nadvse odkritosrčpo, brez vsakc sence one-gz hinavstva, ki ^c skriva rado za takozvani vbon - ton-.
Doletel me je rned njimi prevrat. Kako ža! je bilo tem dobrim Jjudeui, d:\ sem moral od njihf Najrajc bi nic b!?i obdržali kar sialno v svoji sredi.
Radi so upoštevali, da me vleče domov k rodbini in d;: bi žc rad videl svoj narod v svobodi. ali bali so scf da se mi utesrne .^pričo anarhisttčnih razmer pripetit? n;i dolp poti kaka nesreća. Bali so se zame kakor za svrojegfa srna. Zato so me jk> vsej sili zadrževali, češ, naj počakam vsaj, ćr se izkaže, katera pot bi bila nai-
Fran Govekar:                                               15
Svitanje.
(Dalje.)
Toda že so ga opazile bistre oči knezo-nadškofove, in župan se je poklonil najmogoč-nejšima gospodoma, kolikor je Ie Še mogel skriviti postarno hrbtenio:). Nato se je s klobukom pod levo pazduho z najvdanejšim na-^mehljajem približal knezonadškofovski milosti. Dobrotno mu je ponudila roko. In župan se je fine, drobne, skoraj žensko nežne ročice jedva dotaknil s prsti, se unio skloni! nad njo ter pritisnil uanjo nage! poljub.
^Signore podestaf Povsod prvi na me-stu: v cerkvi. v nradu ter pri vsaki prilikff« je pohvalil župana baron Brigido, ki mu je bila županova spoštljivost očividno zelo všec.
Lep Človek je bil ta Tržačan: obraz čisto mladosten, ženski, lehkoživen, glava pokrita z lahko, belkasto, kratko, ob ušesih zaokroženo lasuljo. Nfč Časti ti jivega, nič posebno globoko pobožnost kažočega ni bilo na tem vfšjem škofu, pač pa 5e govorilo v<>e njegovo vedenje in vsa njegova zunanjost, da je ničemuren, a nad vse Uubezniv kavalir. Vzgojen v jožefin-skem, tolerantno liberalncm duhu, Je postal naslednik svobodomiselnega »napolluteranca« knezoškofa grofa Karla Herberštcina. Ni mu ba nevreden narednik, Toda nedostajalo nm
je Herberšteinove odločnosti, pogumnosti in energije, pred vsem pa Herberšteinove bistro-umnosti fn dejanske agilnosti. Knezonadškof baron Brigido je bii eleganten aristokratski lenuh, in ker se je tega zavedal sam, je bil Ijubosumen ćelo na slavo svojega mrtvega prednika. Brigal se je bolj za razkošje v svojem škofovskem dvorcu, za lov, lepe konje in za dobro jed, nego za svojo duhovščino, ki je živela kakor čreda brez pastirja, se lahko potapljala v učene spise protestantovskili teo-logov in uživala brez zapreke sadove prosvet-Ijenih reform cesarja Jožefa II. fn Leopolda II.
Doktorju Podobniku pa je bila knezo-nadškofova pohvala tem bolj pogodu. ker jo je slišal deželni glavar. Iznova se je torej vkrivll ter ponizno, a vendar sam s seboj zadovoljen ugovarjal:
Zastopnik mesčanstva smo priliajati p.> vsod sele za cerkvijo ib državno oblastjo! Najponižnejši sluga, preblagorodni gospod deželni glavar!« In poklonil se je grofu fiohen-wartu prav tako globoko. a za spoznanje ven-Jar manje ponizno in udano, kakor oerkve^ nemu knezu.
Jedva vidno mu je pokimal Hohenwart, se kOiiiaj za hipf doteknil koncev županovih prstov ter takoj dostavil službeno:
»Straži ste potrebne instrukcije brez dvoma že dali?«
-Dal, preblagorodje . . . Vsa straža je Ba nogab.«
Glavni trg, Spitalska ulica in zlasti okolica hotela naj se zas traži jo! Da bo vladal po-uoči povrsod popoln mir!« je pouče val glavar župana s hladno ukazujočim glasom.
>Vse je odrejeno . . . pozabfl nisem niče-sar,<? je odgovarjal Podobnik vdano.
^Njegova cesarska visokost je brez dvoma utmjena od dolge vožnje?« je pristavil vprašujć knezonadškof.
»Od Codroipe blizu Tagliamenta do Ljubljane se Je vozit brez odmora . . . pomislite!« je pravil glavar.
»Bog mu poplaćaj strašni napor, ki ga prenaša za čast svete cerkve in za rešitev Nemčije in Avstrije!« je vzdihnil Brigido.
Dvorni lakaj, čigar suknja se je bleščafa od debelih in Širokih srebrnih port, se je pri-plazil med čakajočimi in izginil v sobo. Takcj oato se je zopet vmil in obstal ob vratfh.
bi Ie Se neka) trenotkov, nato so se vrata odprla in pojavila se je impozantna postava generala Bellegarda. ki je zaklical:
»Gospodje oficirji, blagovolite stopiti v mojo sobo? Knezonadškofovska milost preblagorodje deželni glavar grof Hohenwart in gospod župan dr. Podobnik pa izvolite vstopiti k njegovi cesarskf visokostt!«
General je elastičnih korakov odšel po hodnika v tretje  nadstropje.  za i. :m   pa so
zvookljak ostroge io so peU moči oficirjev.
presenečenih, a obenem veselih, da jim ne bo treba stopiti pred generalnima.
Prav nemilo pa je bi! presenećen dezeltii glavar, presveti! grof Hohenwart. Videl je, da ima biti sprejet hkratu —- z navadnim kupanom, ki ni niti najskromnejši plemić. Ali seje pritepel franeoski demokratizem že ćelo v habsburgovske kroge? — Ošabno se je vzrav-nal, namrščil čelo in jezen z zamahljajem roke povabil knezonadškofa, naj blagovoli vstopiti pred njim.
Široko so se odprla vrata, lakaj se je klanjal in zastopnikf ljubljanske cerkvene in posvetne gosposke so hip nato stali pred mo-žem, od kogar je bila odvisna sreća ali beda milijonov ljudi in ćele vrste držav.
»Pozdravljeni, gospodje!«' jih je nago-voril nadvojvoda Karei in jim naglo poda-jal roko.
Začudili so se. Jeo so ga videli.
Princ ie bfl skoraj majhne rasti, droben in nežen, redkih rjayih las, podolgastega, po-vsem obritega, zarjavelega obraza, velikih, prijaznih oči in rajnemu modremu cesarju Io-žefu II. izredno podoben.
V preprosti generalski uniformi brez redov in brez vsakr§nega nakita je stal pred njimi. Nič oblastnega, nič imponujočega ni bfto na njem. a na visokem čelu se je kazalo te par vodoravnih zarez in okoll ust in nosu se mu ie vilt sloboka nba.                    '    "^
Stran 2,_________________________________________________________»SLOVENSKI NAROD*, dne 13. marca 1920.________________________________________________Stcv. 60,
varntgla. Tođa novine so prinašalc vsak dan neugodnejše vesti. Na že-leznlcah je začel zastajati promet, vsepovsođ *» se širili nemiri. Ni kazalo drugega* nego da ]o Chnprej po-berem proti zahodu im po oajkrajfl potL
Skrbiti Bodre wicx je sveto val:
»V dviliri oblekl bo po*ovonje varneje nego v uniformi.«
Potrndil mi je Se prav dobro oblekl preskrbel potrebne buniaSkc (dokumente) z mnogimi pečati in mi napisa] pol tncata priporofiilnih pišem na različite znance, če M se pH-retilo. da bi priiel spotoma kic v neprilike. Tako *em bres obotavljania ^demobilizirale že Dri Budrewiczu.
In ko sem bil z vsem pripravljen, je pridrdral kofeselj pred hiša Dobri Budrewicz mi je preskrbel res vse, kar fc mogef. Ko sem sedel že v (vozu, mi je piisrčno srfska! roke tn pie solznih oči poljubova!. Drogi so staH potrti tam na pragu in gospa feudrewfczeva je ihtela vsa objo-fcana:
»Će |e tako, da ste se odločifi, ttaj vas spremlja moj blagoslov in Bog vas obvaruj zlegaf Ne pozabite nas, kakor ttrdi vi nam ostanete v »ajlepšem  spominu!«
Voznik Je pognal čez đvorišče In zaČe! se je zame strašen krizev Tot. Do nekdanje avstrijske mele fe šio vse gladko in mogel sem se uve-riti, kako čiidodelnc moć ima na ruski zemlji taka-!e bumaška z mnogimi pečati. Koj onkraj meje pa je pla-nila name oborožena nkrajfnska tol-pa In me oplenfta prav vsesra. kar sem nosil sabo 2a popotnico. Da sem Slovenec, to ni čisto nič motHo teh roparjev pri njibovem opravilu. La-čen. ušiv. nrezebel in mrzličen sem prtkolovratil sredi najbujše zime * Chyro\v pod Przemivslom, kjer so se vršili takrat boji med Poljaki in Ukrajinci. Na mojo srečo, kl ml ie nemara resila življenje, so tnoratt na-sfednjega dne Ukrajinci v vrtosrfavi naglic! 2anustitiCbyr6w in potiske predstraže so jim bile koj za petamL
»Jeszeze Polsfta nie zsfincTa..-^ sem začu! iz mraka svoje odrešitelfe. Kako nv je bilo mahoma toplo pri srcu! Bi4 sem zopet med brati. Go-recki, Matufko, Budrewiczevi, vsi so mi bili tako nlizn. da bi iim seg"e! .v roko, kakor da ni vmes križevega
pota skozi podivjano Ukrajina . • •
Javil sem se naslednje jutro prf poveljstvu, ki se je nastanilo na Kolodvoru. Poirovnik Swobo4a» Orja-Ski đovek, prava potfika vitftt* poštara, mi Je Hnbezntvo stlsiril foko:
»Čujem, da so tuđi Jygoak>vani na pohodu sa svoja nrava, kakor vidite i nas Potlake. Blaco&tavtjftm va-So pravilno stvar kakor aalot«
Na peronu |e stopB k meni nad-DOTOčrtik - fcgfljonar:
Brat Slovenee, ta Imale po-trebne listine. Tak oj se morete odpe-hat! z na$*m oklopnim vlakom v Przemvsl. kjer dobite Se danes *ve-20 z brzovlakont Do poljska^fieške meje ste na podlagi teh li&dn v naii oskrbi. Ko priđete domov. izročite naše iskrene poljske pozdrave vaSe-inu milefnu narodu in se [K^sebe po-vefte dr. IleSICri, da ga prisrčno pozdravila inženjer Szczepanovsk! iz BonsTawa!«
Uro kasneje se je že motal vlak med nizkim Rričevjem p^ot! Prst-mvslu. Nas!edn]e?a dne sem se v RfMrmnlnn poslovi! od nepo^a^e poljske zemlje.
Leto dni je minilo. Tačas srr.o đoh<H 5tfke s Poljsko, ce!6 dirloma-ticne zveze, ali kar me te najfbolj razveselilo: \ LiuMjajt? se je naSlo ta-cat !jnbu~fjev poljskecru jezika, Ki so ustanovili oo?js!ci  t^Čai.
Potik je prevze! dr. Vidmar, ki je bival dali časa med Pol'aki in pcA'i-ski jezik izborno obvfadnje. Poka/af je koj. da se hoće nosln^evatf \yo-vsem praktične i« nriknplijve tne^o-de v ncHTČoVcinin. ?e!e sf^daj $eni mo-cel Irrn&ti dr. !I^^J5u pn^ravc Szczenapo\vskesra. ko sva sedla v isto klop kot ljubitelja poljske^a jezika.
_ Hvala Bogu.   v LhibljatiT   se ]e
nričelo kajati zanmiatiie za brate ob
V-slL SIcrMTion zaeetek.   ali vendar
•^CGt->T! Kleno zn!ee, kl nai obrodi
bo^at klas!
Opo/ariam na ifrMiansko »Društvo Dr-iateljev pnlfskesra naroda* ?tnsti onr. ^ $0 t^kAni vomn bili na Poliskem. Naf vstopiio v drjtšt\fo, če ti!di ne bivajo v Ljubljani. Članarina lemo 5 K In se oošilja na naslov prof. Tfc5!ca ali đr. D^bevca. oba v Žarni-
Dr. Oblak ca. dr. Pfioan.
Danes. dne \2. u m. ob deveti i?ri dapoldnc se je priče! pred Ijub-Danskim okrajnim sodiščem zanimiv proces dr. Vladislava Pegana. bivSega deželnega odbornika, dežel-cegci poslanca in odvetnika proti od-.vetniku dr. Josipu Oblaku zaradi prestopka žaljenja časti. Raspravo vodi sodni svetnik P o t r a t o. Pro-*ces je vzbudH tako v pravničkih, >:a-kor v politiSkih krogili znatno sen-zacijo. Naš list je že neštetokrat na-^topal proti polftičnemu nasilju dr. Pegana kot dežeinega odbornika.
Povod procesu je naslednji de-janski pravdni slučaj. Dr. Pegan sć je čntil na časti žaI3ene??a zaradi ne-katerih globokih o^itanj, ki mu Jfh je zaluča! v obraz g. dr. J. Oblak v civilni pravdi srbskega majorja Du-Šana D. Petkovića oziroma nje-frove soprosre proti krojaču P„ kate-rega je tožila na oJškodnino zaradi skvanene obleke. Na prvi instanci |e bila pravda za dr. Peeanovo stranko izgubljena. Na drugi prTz?v-ni instanci je prišlo med dr. Pepra-v.om in dr. Oblakom do ođkHtessa besednega dvoboja. Ker je dr. Pegan v prizivni instanci na prikrit način očftaf g. majorju Petkov^ču oportuno pričevanfe, ^ca je dr. Oblak oštro zavmi! z besedami v imenu tožnice —■ srbske maiorke:
«Tn$inuac2]o, da Je bH moj mož, srbski raajlor, ki hsj drži na svojo čast fft poštenfe, torovor?! tiwf? fe sen-co neresnlce. imenom svojefta moia ffa]k>dlcčii^e ^3vračam na adreso to-ŽttiČereca Kfl«^omi1ka s nrfnnmbo, da se srbskf oficir ne bo itfkdar tako daleč soot^M!, kakor se ie sf^>-aW! đr. Vladfclav Pe&*n v tw»avdnt udevf rad! Joštove knjižice, rftdl katere bo imenovani še datal odgovor na merodatoem mestn! Ssnten-ti sat! Izhrvfjaflu n ▼ hnenn svote* sa moža. da si bo f?t1 nolskal sam zadoščenie ob pnrl prfflirf na prav kratek srbski naCfft . . .« Ker je bi? dr. Oblak radi žalltvega napada od sodišča »nkorjcn.c sta srbski major in njegova soprojara podala sledečo Izjavo: »r^ajin zastormlk nama Je pri-obCfl fzpodbijanl sklep, s katerfni se fra f^ v svrTio ohranitve reda ukorila Ođobravava jaz !n moj sopodpi-sanf mož v celera obsejai fnkrinrn'* rane stavke ter prevzameva zanfe vso  osefmo odgovornost.     Zavidna
Srba vsa......Zato   se   čtfđfva.
kako Je mosef prvi sodrrfk nkoHtf najffiega Tastormika — imroslovan-ske^n knftimie« delavca In to v ptilo« znane^a dr. Pegana. ki te x cd! jugodovanski j^r.^u fmš im-]
kaj naspromega od naiinesja zastop-nika. Obž2?»te\*a kct zavedna Srba, da je mogoce, da tak moi, — kakor ie nasprotaikov zastoonik dr. Pe^an, tnore se po v«^iii, kar se ie zgodio, lud? ako bt blfa samo denuncliacila radi septemberskib dogodkov edinl fak^. v? p^ jte za^^ivil. $e bW v vrst! častnfh sloren. odvetnikov in si pri-držuieva rot favnorti. Maribcr, dne 1. svečana 1920. Peš- major, Du§. H. Petkovič 1. r. Komandant Maribor, kadr. batafjotia. Kristina D. Petkovič 1. r.?
Dr. JosJp C Oblak
se za.<ovarja odklanjajoč vsako poravnava na sledeči način:
;-Visoko spoStovani ?o*^nod cvet-nik! Dr. Pe^an me toži radf ocitanj. ki so zapopadena v prizivnem spisu, ki mora V>Jt? vedno od odvetnika sf-gniran. Pred vsem se očita dr, Pe-eanu, da se Ie »izpozabft« v znani zađe vi Jo&tove knjižice. Otrleimo s? ta slučaj! Si'ičaj zadev^a <*\rr>*i} oz. troje pravd. kf sem iiii vodi! jar ;iw-nnm »Glavne posoji^tiice« proti dr. Pe^artu in pozneie proti Mariji Još-tovi Šio je namreč za vložno knjižico §t. 623 »PosojHnice v Gotov-liabv, jflasečo se na fme Marija Šmk. To knj'žico sem namreč na podlagi sodbe Cg I 334/11 proti Francetu JoStu zarubi!, in Je isto đr. Pegan iz roči! »Hranflnici kmečkfh občin« v realizacijo. Dne 3. febmarfa 1912 ie vložff dr Petra« osebno zoper ^Ofavno« pod Cg ! 45/!? glede te knjižice tožhn na prtena**ic lastnhi-ske pravtce Tedaj je trdil dr. Pegan, <fa je Joitova soproea to knjižico njemu odstonila že leta 1911. v ne-prekflcTJO last za stroške. ki miso še nastali in nišo bili likvidni nikaltor t>a niti z daleka nišo dosegli svote 5000 K. Ta tožba se je radi nepristojnosti deželnega sodiSca zavnula. Nato je vložil dr, Prean enako tož-ho pr! olcrajnem sođ?šča, a Je tud! to tož!)o dne -5./I0. 1912 nraaknil od-poverjujoc 3€ tožtenenra ^afitcvKo. Ko je »Olovna* tofTla ^ltrar.nnico kmečkin obCin« na ?zroettev te tc^JN ^Jce uod Cr T 352/12, Je dr. Petran na prvem naroVir <fm* 10. oktobra !r't2 imenom »Hran^mce km^^ili nhčin* ittoč*1 »O'avnf« to lt?i^**co brez vsak^ra prldr^ka. Ves ta de-'anski pMo^ai ^ docm«« krt ne*!**-refi v cfv'ltii prav^ C«f I 352/12. te Cj? 1 tnn/13. Vpra^am že f^daS mi tel toMr?. ali Ie dopnstno. da te dr. Pe^?»^ kot ođvetrik r*r^vz°T knjrž»co m 5009 K v svojo l^st kaXor trfll sam, za stnAe, kr Se olso oastm
li !• »lx> kili Hhrt«ra«? Mo at 0111 namreC^pioh hoCe verjeti vkljub vsem izjavam,  da  ie   bila knjižica
cKbt<*ftM» ntaM ~ t fc»t AlMm spoz^tMe ali ni? P» ic v*C! Pto-
tem, ko sta bilf fe obe njegOTl toftl
definitivno odbiti ojttroma drum umakii|cwa, in m^A taji žica od 4r. Pegana še Izročtmm, |© nastoo< Sa moje sfeo zac«4n4t T>od Cs I lfX>/13 t tretjo tofto glede iste knjižice seđal pa v immn tožnice Marije Joštov«L Tuđi |» pravdo Js vođi moj zestopnik dr. Babnik. Zdaj Je trdil dr. Pe^aii. trn ]e i* knpfles ptmM umikmm druf« to£be pH dknjmm sodi§te v LinJill—i revno tWl *n dna 4 oktobra 1912 Marili Jožtovi >4tfzaj cediral,< in da je tadai dr. Oabnibu striktno izjavit, »da bo ixl-sfopl! Knjižico Mariji Jodovi. Foau-dll )e za to sebe kot pričo« hotel je s tem pač ustanoviti, da ^OIavna po-sojlln?ca^ rt! prišla v dobri veri v posest in last te knjižice in do nje reallzwiciie. To si |e upal c>dvctnfk đr. Peyan trert* in postaviti po svoj! pr!-sef^i \yyd dokaz, vkljlub prfrnnntmn dejstvu, d? je dne 10 oktobra brez pridržka izroči! s Glavni« sporno knjižico, fcarero naj bi bi! on že 4. oktobra Marili Joštovi • nazaj crdi-ra!^!! K^ko «č moffel in srne! dr. Pe-i!?!n. ki jf* b0 Jstočasno 7.astor>nik samsjja sebe, z^stopnik HranHnfce kineskih ohčin in zastopnik ge. Marije Jošt. to knjižico meni fzroćiti, ko te s tem na eni strani, ravna! proti ii'teresoni svoje kiijentico, »Hranilnl-co kmecktii občin- na dntgi strani !Ti proti interesom svoje klijentice Marije JoŠt? Ce hi bilo vse to res, kar je drzdaj trdil đr, Pegan, morarn nipet vpraSari, ali ie tako postopanje »spozabijenic* ali ne? Pa §e več! Jul sern ta brnj/n? tKtstop izpodbi-jal tuđi v zmlsin izpođbojnesa xaLc-na če§, da so se ti odstopi Marije Joštove Peganu in Peuana Joštovi storili v odkritem nametra oSkodo-dovati upnike ^Glavne«. Od dr. Pegana zatrjevano čisto neverjetno izjavo sem odločno zanikal in izklju-CiU da bf MI dr. Pegan kedaj d e j a 1, da bo odstoji! svoje pravice nazaj Joštovi. Sa] Je že primano dejsivo, da je dr. Pegan izrocil brez pridržka knjižico »Glavni«, fzpadbijalo notra-njo veiletnost dr. Peganove trdinre, o kateri sva bila oba z dr. Babnikorri prepričana, da je v pričakovanju morebitne poravnave Ie fin ta, m dr. Pegan te trditve ne bo mogel pod prise^o vzđrifttl« — ter bo kakor že navajen v tej sade vi — ^opet tožbo innaknf!« Dr. Babnflc ie ponudil svojo prisega, o svoji določn?, »a priori« verjetai trdltvL O vjesni resničnosti niti trenotek nisem dvomil, ker mj je bil Čisti in ševalereskn! značaj dr. Babnika nad vsakt dvom vzvi§en. Ne smatram ga možnejra govoriti lađi brez prbese Ie seneo ae-resnice. Ia kal se je zgodfio? Vsako pGravnavo sem odklon'l in sod^sče je dopustilo — dokaz! Oba dr. Bab-nlk m dr. Pecan sta bfla zasH§ana pod priseco. Jaz fn ćeli sodni dvor smo ostrmeli, fco Je dr. Petara« pod Drlsego Izrecno f»otrđfl, da je dne 4. /10- dr. Babnikti detaJ: »Bom rale odstopa svoje pravice nazal JcštovL rij oa potem ona toži«. Nato te bil zaslišan dr. Babnik, ki je z vso od-ločtinstfo potrdS, da o tem. »da bi <?r. Pe?sin knjižico naral cediral. dne 4. 10. ni Mfo govora in d» ni p^đla nobena besedb, iz katere bi dr. Bab-rJb mo^el smno sklepati, da se na-n?-r*iva kak odstoo knflžlce kaki !--.-?m osobi. Dr. Babnik tuđi meni o kaki tak! lziavi ni ntTcdar kaj spo-rcčH fn bi bil to po svoji znani na-tančnr^ti silimo storIL
»Slovenski Narodg ie prinese! svojčas o razpravi poročilo ih očita) dr. Peganu »brezvestnost*. Na to poročilo ni posla! niti popravka, niti rf tožfl.« — Dr. Pegan vzklflcne: »To je teater!« Dr. Oblak ga zavme, če$, da je zanj stvar zelo resna ter nada-
UifJe:
Ktr «e tiče zarovora gfede očit-ka »bresgfavega«' besediCenja Pegana, Ki ga Je dr. Oblak na f/ređno 5ar-kastičen način označi! Kot dapustno, da« §c prenrilo krirlko, ne ppi'r>caiTw> podrobnejše. 2e defstvo, đa je P*-gan priliv tako »dobro« napravit, da fe druga instanca njegov prizfv zavr-nila, tožn?c? Srbkfnji pa im njen pH-riv Se ođSkodnino zvftalo, — pove vse. — Isto velja glede nadafjnega zagovora glede ooravtČene izfave srbskega maforja, H bo s Pecraitom kratko ofcra&ntaf, ob rrvt prtflkt . . .
ftr. Ok\dk fe zaklJoSI: Ocyod sveiitlkl Sram tne fe pravzapravM drmre. 4a Ie moral nastooitf 9tbtU &*Mk, da fe poveđal Pee&m to. kar bf mo Wl mrtrtA pavedati ce! slovenski to jtigostovensfci narod fn mi kolegi nfeeovi tako) ob prevratu, kakor đr. SuSttrSčn fn đrtnrim, đa ni več me»ta zan] med mrmi!
Dr. OWak kofičuie svoja itvaia-Pia: »Gaspod dr. Pegan se pozlvlja, da toži tođl malorja D. Petkovića in itlcgovo Kospo sopro^o! Za se pred lttgam. gvspdđ aodnik,  da  se   me
brez   nadaljnjib   dokazov _ppro5tn f ,
Dr. P c g a a kot zasebni obtoft-tcO odgovaji in Ii»ti1|t» d» se *mtt nasprotoiki v mmChm raxpravUan)a. ironizira vest »Slov. Naroda« o m-pnnri ter protestira proti takemu po-stopanjnv — Tu priđe do trenu tn ili incideBtorvt — Opisuje rad evo Jo&t, čdk da 1» vrel knjižico v last »proti obra&wn«, kar store tndi dru^t Ole-de rasnih okolnosti, kako se Je za-dera razvijala med dr. Peganonu ki je M tedaj vsled avtomobilske ne-sreče bolan, in dr. Babnikom. nava-ja razne priče. ZakaJ ni poslat »Slov. Narodu« popravka, pravi, da h Mio v **# l2vf£evaln£ga odbora SLS. skienieno. da se na časopisne nanadc nricipieino ne reagira. Zato tuđi ni poslal popravka in tuđi ni tožfl, ker ima slabe skušnje pred poroto. Kon-čno zahteva, da se obtožcnega dr. Oblaka o b s o d i.
Sođnik - svetnik Joafp Potra-to Je ob 10. đopoldne razglasil
đa sa ebtoženca opro* > nriflu S 289., točka 3 II pr. r.« ker je dokaz resnice po notoriCnosti sodnih aktov ▼ btetru dognan, da se je Pega* res »ispozabO« v .slučaju Joštove knjižice In ker sta tuđi dvojica Petko-v I ć prevzcla za vsa oči tanja osebno odgovornost.
Dr. Pegan je bi! konsternlran. Stevilno občfnstvo Je sodbo z velikim zadoščenjem vzelri na znanje. dr. Oblaku se čestita. 5 to razpravo
je justifiKaclja dr. Pesana KonCana. za javnost je tuđi doka*, da je Pegan z Joštovo knjižico čisto navad-no    sfeparit    fn    po   krlvem   pričal,
do^Tiitn.
Politične oestL
= Malo obračuna ali za resnico. Gospod Jalij Novak, eden naših najboijši!), je objavi! članek v našem Itstij, kjer pove mnogo zelo zanimi-vih stvari. Med onimi, ki so prega-rnali na^e najboii^e Jngoslovane, ni-kdar ne manjka nfger dr. V. Petran. S tem gospodom se ini i* narodno-estetičnili razlofi"ov ne pecamo radi sami. Odgovorit mu bo sr. Julij Novak gotovo sam, alf predno priđe do tepa, ker je v Mriii, mi Ie konstatiramo, da si je g. V. Pegan svojo res-nfco prikrojii ze\o priprosto. Njemu, o katerem gre slab glas. da Je že leta 1908. v uradnih spisib prvi rabi! izraz serbofiK. dajemo pri nas malo vere ali u\&. čudno ie Ie. da gg. Brejc Retnfc in Korošec dopuscajo, da se zopet zbtrajo v njih. po zatrdi-lib ©ilšeeni stranki, element? a Ia g. dr. V. Pegan. Dr. Josip Oblak ga ie danes. če ie bilo sp!oh Se treba, temeljito jnsitificiraf.
= Dr. Pegan. Novak In 1SI0-venec«. 2anfmivo ie današnje ^Poslano« Peganovo v »Slovencu«. Pe-gan pravf, da 5e ^»zstopi!^ fz po!t^č-nega Živ!?en|a, priobčuje pa v »Slove ti cu# ?! Poslano« v »obrambo klen-kalcevT. Alt je res Pegan >izstot>i!« vz pofitiČTiega divljenja, alf ga je k!e-rilialna stranka izbacnila? Kakor vr-dfmo, je Pegan §e vedno v stranki SLS. — Pegan pripoveduje, kako je občeval in priporoča! kRjente avdi-torjem. Mi dobro vetno, kako te znal ta perfidni čiovek »nrinoročati^ Uudi pri avditoriih. — kako je n. vr. 5>pri* ptvročlU ubocrega kmeta Brettceta, čfgrar posredni morifee Je ravno — dr. Pegan!! V ostalem prepošćamo besedo g, Novaloi.
= Koma ital še verfamemo? se moramo vprasati. ako se sedaj. kar snio v na§em listu že večkrat omenjalL raz službena mesta razgla-sa. da je Rnančno ministrstvo zopet vrsrio v promet vse tište zneske naših kroii, katere so bile na podlagi pnznanic v izmeri 20^ odtecnjene dem-ji-nemu prometu in seveda tuđi Tastnikom lansko jesen. Kakor znano, se Je tedaj čufo, đa fe orfdržanfe 20% v markirani predloženih kron DOtrenno v ta itanten, da se j.manj^a ctrknlaci a Irroa. No, srospodje v fi-nanenern nnnistrsfvii itnaio 5>*oje posebne metode. Ce rabijo drosođ v dr?avl denar, zahtevajo posojflo, makar mfsilno, aff pa davke. Specia-Tistf v ffnar^čnem minfstrstvn se od-ločfjo za »finančno operacijo-. Prc-b?va!stvo zamamijo, odnosno narko-tiziraio 2 !eix> utemeHftvifo, potem ko dobs denar od prebivalstva* 3?a pa zopet vržejo v promet. S taklmi ©o*T2C?ianif bodo res f?M>o reformirali naše đenarstvo. Scdaj smo pri izmenjavi denarja. Prebivalstvu se fe dejafo, da bo zamenian stari dinar bi pa markirana krona- To edino je pravilno. Ali to se samo tako pravi, to fe of>erac?te, Ijudie! Oospod Jan-fcović sedaj rs»zs»:1a?a, da o zamenjavl stare^a čmzrta še ne more biti iro-vw. Potrtu*, fftidstvof Zaicaj se to ero-<fi In po Irakšnemooerativnetn nacrtu, homo §e govorili. GosoM Korošec In SLS v sva****! vAri«tvti ve, kakšefl itarnen Ima te o*fla$af?|e % zafHeno stere»a dl^arla. Toda tem c:osoodom i« to seđa! vse eno. njim ni tnar, kaj se <rodi na svetu. 6e Ie moreto vsak datt ministrskl stolec objeti. Psl Iiud-te bof JL to ni vseeno. tud! za star? dinar ne. Ce ubitaš krono, tmfCuJeS R«đaJ ^»đf dinar, kl se zari dnTii s te-tavo Ie !§. santfmov. Usođa flma te venma. Treba fe. đa nrfdemo vm-dar l^Det đo zavesti. Teneno bo pre-trtvalstva vsfpd ten nesrečnin notez '•osnosnlmil! fln^nčnin oneraterjev. Ten^n bo n?r*>đ fn tmfčeno wn bo ImetK Rarincovati pri tem trt mo5 med fclTTValcf Tn <fnFir*>bofntki.
= F^a^ćeva »|riip5člna v ?a-^Tf^n. 7adnVi pp^eHo ie ifr*el Stenan P?<j:'. ta začetnik it?»Ti5ansko - fran-kovačVc 7arote proti Ju^oslavUi. v Zagrebu ob Maksimlrski cesti skup-
ščino. Prejeli smo o njej iscvimo po-ročilo: »Začel je s pozdravom: Hvaljen bodi Jezus Kristt'St živela repn-blika! Udeležba ni bila baš velika, tem hujše pa njesrovo hujskanje proti Sroom, državi in dinastiji. Kar je povedal, se izraza v njejorovem kri-čaniu: Do! Pnbičević. dol demokrati, dof mflitarizem, dol dinastija, do! monarhija. Živela samostalna nrv'-at-ska republika! Radić fe državi resno nevaren čiovek!« Tako govori Radić v Zagrrebu. njegovi klerikalni prija teli* v Mariboru pa niSeio vnete članke za monarhijo. Tuđi Radić je še za vojne lizaJ prestole; seveda bil je to presto! habsburški, kate-reera se je Radić? -— bal! Ćelo novo habsburSko blnirto je zloži! takrat. Resna debata z Radićem je r»emo«ro-ča. a baS zato ie r»e\r3reit.
= »Rlfec SHS« 3« fevo*«le#. Zagreb. !1. marca. Ker $0 časopisi sedanje vlade dvignili radi dovo-ljenja Izvoznfc velik brun, te današnja »Riječ SHS« prinesla članek. v katereir; nravi, 6z bo vračala milo za tirado ter pričela objavliati velike komotne afere.ki ith itna m> vesti se danja vlada in pristat vladnin strank. — Obenem prina^a vRiječ SHS« ranimfv članek. v karerem raspravlja o *od!ičnem* Članu Hrvatske zajednice r»ro*esonti dr. Ba racu, radi katere^a so bili že trlie profesorji uinirovijeTiK samo. da se je on pozivi, orironia osta? na svo-lem mestn. V članku, ki zz ie nod-pisal »duhovnike, se pouciaiia, da Se nikdar nišo bi*f profesor?! bosostov-ja drufiračni, kakor zahrbtni. Sodi se, da je članek res pisal ^!!Čctj za-crebški duhovnik.
= Afrcijfa ^t. Smodlake in vlada.
Beograd. 11. irarca. Dr. Smoćla-ka nadaljujc svojo akcflo za sestavo čim šir^e koalicijske vlade. Včera! je izgledalo, da bo pri*>!o med demokrati in sedanfn vlado 60 snorazrma. zlasti pn 50 radfkalcf vbralf milejše stnine. Med tem časom pa so se danes vsi uvi na sp^raznm podrll, ker se je Protfć, !<o 5e poda jal v tiarod-nem predstavništvu izjavo vlade, postavi! na tako sfališće, da je med nj?rr? in demokratsko - socijalistič-irim blokom vsak sporazum izkljn-čen,
~ Mfnister N!nclč ▼ a\tJUend. Beograd. 11. marca. Pravosodni mfnister dr. Ninčič se je odpetia! k rejrentu v avdijerteo. Regent se na-haja seda; na kratketn oddihn v top-Ifcah. O vzrokih avdijence ni niče-sar podrf>brreT§esra znano, vendar se spravlja ta avđfjenca v zvezo z od-stopom ministra Ribarca.
= Nctaktnost. LDU. Bratislava, 10. tnarca. ČelTosloATašT-:i tiskovni urad pomča: Kratko pred od-potovan]eni iz Bratislave je jusroslo-venske časnikarje presenetilo poročilo praških listov, da so stirje jugo* slovenski Čttsnikarji posetili patra Hlmko v Pra^i. Jiififoslovenski čas-nikarji so nsrotovili, da sta dva jusro-sfovenska časnikar.ia obiskala patra Hlinko. Te^ra tuđi ne taji ta ter pravi-ta, da sta «a obiskala zaseb«o v svr-ho itiformacii. Vsi drugi navzočn? jii5foslovenski časnikarjl smatrajo ta izsrovor za neradosten in enodušno obž^lujejo ta korak svojih dveh to-varl5ev, kl se vsled tega nJsta več udetežila skupnega ooootovanja    ju-
I srosTovenskih čssnikarfev do   Čeho-
. slovaSkem.
- M«4e orod MsOžarsk} so definitivne. LDU. Pariz, 10. marca. (DKU.) »Times« menlio, da ie vrhovni svet končnoveljavno odktonfl predl^or, da se vrne Madžarom del oztmlia. V? i*5 no nMrovni ooorodbi ođđano Cebo^iovaSkf. Rcmuniji fn Jugoslaviji. Mele. dt»fočene po mirovni nogrodbi, so definitivne. Itali-iansfcf zimanii mitiister se ie baie za-vz*»maf 7a t*\ da se odgodi odločitev v tem vr>ra§anfii, vendar pa se je vsled    p^omojneira    držaaja    svoMn
'franeoskih  in   aiujIeSkiB    tovmiilm
i
Stev. tO.                                                                                                .SLOVENSKI NAROD', dne 13« marci 1920,                                                                                              Strati 3.
pridružit njihovemu stallSčti. VrSfla se bodo še posvetovanja o več gospodarskih vprašanjirn ki so v zvezl z madžarskim! mirovnimi pogajanjl.
venđar pa so se strokovnjaSlce Itoitij-sije v vprašanjih glede feleznic in ročne plovbe *e izrtkle za preHnje sklepe.
Telefonsba in brzolouna nonillo.
KRIZA V ITAUIANSKEM MINI-STRSTVU.
LDU. Rim, 10. marca. (DKU. — Agence Havas.) Tukaj so zvečer krožtte govorice o preobrazbi rnini-strstva. V kuloarjih na Monte Cito-riju se je trdilo, da je troje mmistrov podalo ostavko in da se sestane mi-nistrskf svet jutri zaradi tega vpra-sdnja. Odstopili da so minister dr-ravnega zaklada Schanzer. gospodarstveni minister Visocch! ht minister za industrijo Ferraris. Oioliti je ze)o ttdržljiv In niti z nobenirn po-slanc^m ne govori o tej stvari. Po* ročila o pogajanjih Nittija z razrnmi f>olitiki so nejasna in polna protislov-ja. Po njih bi bilo gotovo, da odsto-pita Vfsocchi ?n Schanzer. Po drugrlh vesteh so vsi ministri dali Nittiju svoje portfelje na razpolago, da bi rm: olajsali nalogo. V tem primem bi rrastopila popolna kriza.
SLAB USPEH 6. ITALIJANSKEGA »MIROVNEGA POSO.HLA«.
Lugano, II. marca. Kakor poro-Ča?o ftalijanski listi, je imelo 6. itall-jansko. takozvano »mirovno« poso-jilo zelo slab uspeh. Državrni dolg Italije je zrašai koncem meseca fe-bmaria 1919 35 miliiard lir in je od ;.akrat V'd do ttenes 5o znatno iu;ra-stel. Dohodki 6. italijanskega t>oso-.nla se cermo kvečjemu na 9 miliiard lir, tako. da bi ostalo v najbolišem slučaju 26 do 30 ni ili ja rd dohra brez kritja. Bankovcev fma Italija okrog 1? mtifjard lir v orometu in ni priča- i kovati, da bi b»!o »mirovno* no$o!f!o T*ripomoglo kai k zboljšanju itaJUan-ske valute, nasprotno je kurs lire ravno v zadnjem času, ko se je bli- < >alo podpisovanje posojila svojemu koncu, zopet znatno nade?. Radi tega se je italiianska vlada obrnila na saveznike s oredloeom, da se sklfče konFerenca. ki naj bi se bavila s problemom, kako bi bilo najbolje resiti svetovno krizo v valutnent vpraSa-njn.
XI CARIGRADA IN TURClJE.
LDU. London. 11. marca-  fDun. Vor. urad. — Brezžieno.) Po poroci- j ■\h fz Carigrada so napravila poro- !
čila o pošiljatvi moćnih Čet zavecnf-
kov v Carigradu med nacionalistič-nimi krogi velik vtis. Dne 9. t. m. !e bil na Sultan Ahmetovem trgu vellK pregled skupne tujske garnizije, na kateri so nastopili rudi tanki. Tursko prebivalstvo tivideva, da imalo za-vezniki zadostni moči, da izvedejo svojo voljo.
LDU. London, 11. marca. (Dim. kor urad.) Reuterjev urad poroča: Vrhovni %v^t je irnel sejo. katere so se udeležil! Liovd Oeonge, Bonar Law. Curzon, Ćhurcnfl, Lon&» admiral Bcaty. general Tnwaides. Cam-bon, Berthclot, Scialoja, niarchese rmperiali, Cftirda \n Venizelos in razni eksperti. Vrhovni svet je pro-učeval razne ukrepe. ki se morajo izvesti v . varstvo Annencev in rnanjšin v Turčiji.
SULTAN SE PRESELI V AZIJO? London, 11. marca. L!oyd Oeorge je fzjavil v spodmi angleški zbornici, da je postalo tursko vprašanje zelo perece in da bo v kratkem konec turškcjra gospodstva v rlvropi. Za-vcznikl bodo predložili sultanu noto, v kater zahtevajo, da se takoj preseli v Malo Azija.
PARLAMENT. V KATEREM SE UfUJAJO.
LDIT. Đerolin, 11. marca. fffflRJ.) ^•Berlifier Tacreblartr poroča iz Baz-!a, da je po poročflu newyorskih list ov poslanska zbornica v državi Honduras svoje zasedenja konČala koncem meseca februarja s silnim prerekanjerii. ki je končalo s prete-nom, tako da ie bilo 20 poslancev težko ranjenih in nekoliko ubitih. Med mrtvim! je rudi predsednik zbornice.
NOVA   SOVJETSKA   MIROVNA PONUDBA.
LDU Berottn, 11. marca. (DKlfl ^Vossische Zeitunsr« javlja iz Brcslave: Ljudski komisar za zutianje Došle ruske sovjetske vlade Čičerin je poslal v Varšavo novo mirovno Dontidba v kateri poudana, da je sedanio boljšev!-sTco ofen?i\'O oovzročfla !e poijska ofenziva oroti rdečim ukrajinskim če-tam. Sovjetska vlada zatrjuje, da bo takoj ustavila svoio ofenzivo, čim je-njajo z ofenzivo poljske čete.
Dnevne vesti.
V   i itihtinni    /5.   tttnrr/t   1OJO.
—  Delegat mlnlstrstva financ dc. Savnik je službeno odpotoval v Beograd.
—  Nemškokaroški nolitićoi uio-
rlfec. Meseca junija 1919 je streljal kmečki hlapec Petcr Moreii nedaleč od demarkacijske crte v bližfni Ce-fovca na župnika Petra Schncppa, in ga zadel v irebuh. Storil je to, ker je bi! po svojih tovariših volksve-rovciti nahujskan, da je župnik priia-fcol.i Junosiovenov% das: je rojen Ne-mec in v resnici tuđi nemškega mišljenja. Porotuiki v Celovcu so bili potrdil? vprašanje r. pcskušenemii jcavratnemu umoru, vsled cesar je bil Schnepp obsojen na tri leta težke ječe. Pred par dnevi se je vršila pred naivišjim sodnin dvorom na Dunaiu razprava na niČnostno pritožbo Schneppovegra zagovornika; sodi-sce pa pritožbi ni ugodilo in rx>trdilo r»rvo razsodbo.
:L_! Pogreb Josipa Bevca. Društvo nižfih mestnlh usluŽbencev na-^nanja. da se vrsi pogreb prezasluž-nega in nenadoma umrlega nredsed-iiika g. Josipa Bevcav soboto, 13. t. m. ob do! 4. rjonoldne \t rnrtvaS-nioe pri Sv. Krištofu na pokonaližče k Sv. Križu. Tem potom se cenj. to-variSe - drušivenike vabi, nai se v obilnem številn udelcžMo oojrreba.
—  Glas iz rnskejja ujetništva.   Po triletnem molku se je ojrlasii iz ruske-sa ujetniStva    s:. Edko Dekleva iz Po-^tcrjne. Pismo, datirano 1. nov. 1919. v Frkestami, odposlano iz Indije 7. jan. t. \   m došlo 24. febmaria t. L se    sbsi: Preživel sem v tem času tri revoliicife. rrozovite stvari viđel in prestal. Scđaj 5e nahajam na kitaiski meti blizu ine-sta Kažjjar in sem v službi bele zivde proti boljševikom.    Sem   vedno zdrav. dobro     oskrblfen  in   imam  tuđi  leoe^-J konja. SpomTadf. kakor hitro se arbo!]-^ajo Dota. se \Tnem črez Indiio ali Ki-tm\o domov.   V$l Slovenci v Torke-t>tanu,   časrniki in volaki.   so   živi   in zdravi. Boliševika oi med niimi nobe-*era.    Pozdravljam   vse sorodnike in znance. E. D.
—  Vesti ii Amerik«* Kako velike so včasfli tefkoče pH razpoSiUa-nju    zahofev v Jtigosfavffo,   o tem priča neko poročilo v  »Am. Slov.c Prvfč so b'fi mnogi zaboji taki, da so jfn morali v Newjork« popraviti, (fru&'č pa je bil takrat premo^arski Irrajk   fn   parnik   uf mogel odirfiiH. Odplui je lele na posredovanje Ceha ; rnbeUce 6đ Czeno - Sttmk   Cćm-
rr.ercial Co«nimi$fon. Pošiljatev Ie bila prevzela čehoslovaška vlada in češko vojaštvo ga je spremijalo. --V Pjttsburgu je umri na operaciji Ma ti ja Susteršič, dorna iz vaši Ko-želje pri Kolpf. — Slovenskim far-marjem se v nekaterih krajih ne godi najbolje. Tako toži neki farmar iz Naylora, kako so tam farmarji na-sedli nekemu špekulantu glede zem-fje. — V Bear Creeku, Mont., !e umri po dofgt bol^zni Ivan Česarek, doma iz Oolenjevasi pri Ribnici .
•— 7ta'ffensfro ča5O*j?sfe v Anie-r?k? laže glede zasedenega ozemlja cako, kakor i talijansko časopisje v Evropi, ki je hotelo natveziti svetu laž, da je vse zasedeno ozemlje pri-stno i talijansko, »Ameriška Domovina.« v Cievelandu je povedala res-nico a zasedenem ozemlju in poskr-bela, da je prišla resnica tuđi v an-frleSko časop'sje. Rad? tega je !talijanski list »ha Voće del Popolo fta-llano« v Clevelanda ves \% sebe, zmerja in psuje m laže dalje, ali vse to ne pomaga nič, resnica o zasedenem ozemlju ie Je prišla na dan in se obdržala.
Prošnja.
Dm 9. marca tih **&it stini 9»»
žar v Predtrgu pri Radovlitci 8 posest-nikom vsa stanovanjska in gospodar* ska poslopjđ. Pogorela ie tuđi vsa krma, orodie, vozovi, strofi, obteka. Žito Ud. Škoda se ceni na 1 milUon kron — zavarovalnina pa znaša komai 30M0 kron. Pri sedanii drazinn fe nemozo-če. da bi u prizadeti psai đttoma tx> kopali iz woie nesreće, ako se Hh naša javnost ne a smilif Obračamo se toro na visoko đeželno vlado, na svoie plemenite soro/ake, na Šapne in obttmke urade, na gospodarske organteacile s prošnjo,    da priskotiio    pogorelcem s
m&odari na mmot. Dtama v iemrm In blatni sprelema ianansNo v Predtr-gu in župni urad v Radovliici. Za vsok dar se vnavrei zahvaljuje
Pomožai odbor.
Rtpertolr    kraUcvflfcesa     frn'MMilM
rfedalUća ▼ Ljabtfaitl. Operi. 12. amm
petek,  Mignon,  abonement E/2.  13.  marci
robota« Pžufti Iev^b AbosABMBts* Oos(0va^
[ «!e g. Mtkole Žica, frwEa %Mfsta tfriivne
( oper* m Dupafa. u mrča •aielja, ftot
\Urm ibimtrtm*.   OmtomnH   «.Httali1
. i Zeca, prvega basista driavoc op«na aa Da«
:    naju.    15. aiarca    poaedeljek    zaprta   —
; Praaia. ML Mfca petak, Vri«. Abaa«w aient A. 13L aiarca sabota. ffata. Abana* meot 6. 14. marca ne4d|a popotdae, Pavn, Irvcn abonamenta. 14. marca aedeija rve-Čar, Benešld trgovac tovaa akaaaatanta. li aiarca ponodalfrir, Sesoik! trgovac. ibonaaaiat &
U ajadaMiha pitaraa. Slava« občav stvo blasovoti vieti aa stumje, da se operni rapertolr v aMaČe Upramaai: V petak, dna 13. t bi. se vprisorf pratUa^a >Mfc« non« za abonement E/3 nasto napovedano predstave    »Faust«    za tevea abonemetita.
} Že kupljene vstopnlca za predstavo »Faust« sa petak veljajo za isto predstavo
i    v sohoto.
V lohoio, dna f J. aurca se vrši v dramskem sfedališču premijera fosenove »Nore«. Naslovno «*t)2o Igra gospa Borit-nikova, katera je pred časom kreirala v star! Čitalnici prvo slovensko ^Nonj«. Na« dalje je igrala ^Noro» v hrvatskem jeziku v Zagrebu vsa leta in potem v Soiitt na dvemern gfedallfiCu v bo!car*č1r»1. Režfio vod! sosnod Danilo tn i?ra obenem doktor Ranka.
»Gtasbena Matica«. Veliki koncert pevskega rbora in orkestra, kj fe Ml ut-tneravan za. T5. marca, se bo izvršil teden dni pozneje. dne 22 marca. — Umonska dvorana se 15. marca rabi za sprejem v Ljub'jano doilega franeofikega kardinala. Orkestra sodelovanje ju Ie enkrat v tednu m«Tg;o£e. Drugi koncert zbora rn orkestra bo tedeii diii pc. prvetn koncertu, v poue-dcljek, diie 29. marca. Vstopnice za oba Matičina  koncerta  be  žc prodajajo.
»Glasbena Matica«--. Ruski operni pev-ci, gospodična iatjana Rozova \z Moskve, Andrej šelkov, baritonist U Petro^rada, hi basist Ev^enlj Marija šec iz Odeš©, bodo v sredo, dne 17. marca v Ljubljani v uiiiooiski dvorani koncerti rali. IzvajaJi bodo izkfjnćno samo pristne. Jzviroe ruiike ! klasične skladbe, ki so jih zloiiM skladate*
Ilji  OHnka  Brodin,  Grečanuuov,    Rahinani« nov. Rimski  - Korzakov, Musrgski, Rubin-stein,    ArenskJ,     Čajkovskij.     Darjiomižski itd. Ti umetniki so v zadnjih    petih    Iciib octi  x velikimi    ospehi  v  Italiji,    v  Rimu, Neaplju, Palermi, Milanu, Turiau, Florenci, Ocnovl  ttd.    Od   intendanta  BeogTadskesa krallevskevia operuesa K!edaT1?ča Orolla so vsi  ti  trlje nmetniki od Junija 1 I naprej ! angažirani «a novo Beogradsko opero kot i glavne  operne  moči.  ZacrebSka opera  fih ' je angažirala za desetkratno gostovanje v [ Kubinste!no\i  operi   -Demon«.  Prijetno  in ' veselo bo za Slovence, sHšaG skladbe  ro-skfti skladareljev, ki no pri nas $e premalo znani    Umetniki    fročejo    razSrjati  rusko glazbo med Ju^osloveni in s tem dososati kuJturao zbližanje.                                            i
Spored    koncerta    Olasbene  Marice s ■ sođeiovanjem  pevskega  zbora,    Boi>olneca orkestra    kr. nar. gtedatlšča    in    aollstov: operne pevfce gdč. Zdenke Zffcore in bari-tonista g.  fvana Levarja v ponedcljelv 22. t m. in v ponedelick 29. t. in. ofcega sle-deče skladbe:    1   Stanko Premrl: Jngoslo-venska himna. Za metani zbor in orkester. (Natnovejia  afovenska  izriraa  jrfdadba  za zbor in orkester.)    2. Davorin  Jenko:    Ciganski   zbor   »Tanana«   Iz  spevotgre    Vračara*. Za inašani rbor in orkester. 3. Vite-slav Novak:    NesreSna vojna.   Balada po moravski  narodni pesnri.    Za nješani zbor in orkester. 4. a) Emil Adamič: Bela !»re-73l 5€ zdramila. b)  In  c) Anton Lajovic; Pomladn! spev in Crna latnta. c")  AdanrfC-Pavčlč:   Jerdec — Štiri-, netero- fa Štsie-rocrlatnl   zbori   a —  capefla.   Odmor.  Š. Stanko  Premrl:  Solnčna  pesem  sv.  Fran-či^k-a.  Kantata a meša&i zbor, sepratiskf, baritonski  samospev in orkester.  6.  Zden-ko Ffbtch:  Pomladanska romanca. Za ma* Sani zbor, soprans!u» baritonski sofo in or* . kester.    ToCke    pod  T., 4.  in 5. so fevirne \ slovenske     skladbe,     ki    se     v     koncertih | Olasbene   Matice   vrtne   rzva?a*<x   Pređpro- ' daja  vstopnlc  za  oba    koncerta se  vrši  v \ trafiM v Preiernovl ulici.                            k ?
SarafcTAa >1frfJifsica Obnova« are* -neha. Kakor porodio fe Sarajeva, bo Hr- ; ratska Obnora« prenehaia isaaiati radi \ majhnega števila naroCnikov.
Telovadno €ra*tvo Sokol t
8Lfvt»Qani   ina v nedeljo,   dne i^-  marca.   svof   tzrođnl   oMNil abor ob 9. đoooldae v telova^- \ ulet  Narodnega  don»a  s  sledo- j čim aporedom:^ a                         j
t Vofttcv odbora to delezatov j za   župni   m   zvaai   obCni i zbor. 3. Slučajnosti-               ..          k
Uđeležite se po^ioštevffiio?
Sokol H. Pogreb br. Josipa  Bave«
se vrši Jutri v soboto ob '/«16. uri Ie mrtvačnice pr! Sv.  KriStofn.    Zbiramo se  ob    ■ ■i 15.  uri  v teiovadnicl na realld.    Đratle*    1 prldfte  poinoštevilno v kroju!                      1c     <
Sokol t opozarla aa TafJko ttio»ad>    <
I no akademija U se vrši iutri, v sobota,    •
j đne 13. rnarca v ho*il» Unfcm.   Vjfopnina     ( ) za brate in sestre vseh   sokolskih diužlcr,
bres isjema,, v preprodaji 6 krom sttfezl    4
6 K, na veCer prireditve pa za elane fn ne-     '
elane 10 kron. sedef  10 kron.  Ker Ie Ste-     :
vilo ulalav omalcii hi «eSte i« sm**-    .
dana« naj si vsi, Id se nameravajo uđete-    i
«i ti arfraikvo. U ho aodttt pate ««lo»    i vidnih točk tuđi druge zabavne točke, pra-vocasno pratkrtm vstopafea v pradprodail f«l br. Oonm   <tvrdka   Caričar |j JieJCaV
_.. - BWBaa* jpapai zpoc •^■^^•^p a^ aja^Ba^   4 ■o ai Tsanavsapa   oobiiihhbjb   avaai   aa    . nkbov na^a čim lt «urc» <* I6l «i»oida» * tafetf tu* 4m**m m «dMl
Bratie, sestre,   kor ie na dnevaci reio    1
SUMA ImIBMHI 4bIW| fcl tta Im iUPEBVilan1
16 Se 0 anisih vaiat> toAaaw ie »ateošto* ■ *ilnoat «ojao pnua^am. BnMle lm m&m ■ pnona aoMoaavvBBSi —~ uooor.            w * i
naInoD£lia ooroCIla.
VfUĐHO POROCILO O SEJI NA-RODNEOA PREDSTAVNIŠTVA.
LDU. Beoorađ, 11. marem. (Narodno predstavoiitvo.) Ob pol 10. se otvori 75. seja. Poslanec Pečić ugo-varja, ker tajnik Jovmnović ne piie točno zapisnika in da ga sestavlja teadetiziozna, nato pa zahteva v zmfsln čf. 67. poslovnika, da se konstatira, ali ie novzočnih zadostno Stevilo poslancev. Po kratki debati o tem članku govori poslanec 2ujo-vlć, kl napada demokratsko vlado, in pravi, da ni ničesar delala, da je bila vlada samovoljna, dočim so radikal-ci izvoifeva!f državljanska prava. Zahteva v prvi vrsti, da se uredi promet, da se demobilizira vojska in izvrši rekrutovanje. nato pa da se izvrše volitve. Sledil je kratek cdmor 20 minut. Nato je govorfl poslanec Korac. Brani! je delo prejšnje vlade fn očita! sedanjim vladnim strankam, da iirej nišo hotele defatf s parla-mentori). Kar se tiče pripombe, da je hotela prejšnja vlada volitve oktroirati, je oineniK da se 5e danes naha-janii> v revuluciorarnem stanju, ki še ni končane, ter da ie na ist? osnovi sestavljcno tuđi sedanje narodno predstavništva. Graja, da vlada ni-če^ar ne napravi v agramem vpra-^artjiT, pravi, da je vlada dolžna po-vedati tuđi kaj o valutnein vprasa-uiu s pesernim ozirom na Slovence in Hrvate, du je zrnair£anje podpor invalidom iako oi^asrta stvar. Nova vladu mora napraviti ali koncentracijo, ako hoče. da resi volilnf zakon parlamentarnim potom, ali na inora volilni »ak'JH oktroirati. Pravi: Koni-protnis ali oktroa. - - Odgnvanr.li so rta njegov g'ovor ministri Trifković, Ribarac in Medakf>vić. — Nato jo prevzel bssedo mlnistrski predseđ-n»k Protić. Pred vsem pra\1, da je nameraval govoriti 5c Ie na koncu diskusijo, da pa inora vendar sedaj že govoriti, ker p<*s!anec Korač *o želi. Kad?.r se p^rirjm?i?t odera?3. je raziog" ta, da naj se v prfmertt težke situacije v parlamentu seje nekaj časa ne vršijo. dokler se ne t»b1a?? parlamentarna situacija. Vendar je to samo teorija, v praksi se je pokaza-!r* drupače, ker se situacija ni ublažila, temvec se je v 4 in pol mesecih, ođkar ni bilo parlamenta, nabralo poliK> elektrirftete v nas vseh ier ne moremo opravljati svojih posfov, Nato pravi da se ne čmH teorijam g. Korača, ko pravi, da se nahajamo v revoiucionarnem stanju. Ime« nio-raino čut zakonitosti, dočhn sr -Korač ne ve, kaj je zakonitost in kaj ie driava.
V naši državi je toHko reda, da se fahko s tem pohvalimo pred dru-gimi državami. Zato ni treba, da bi šli na volitve z oktroiranim volfl-nim zakonom. Dal}e jrovori j?. Pro-tič o tem, zakaj se dosedaj ni ome-njala a£rartia reforma. Deklaracija vlade je jasna naloga je naloga \ parlamenta i vtadc. Ta vlada je ad hoc. vlada kratkega časa in parlament kratkega časa. Viada in parlament imata nalo?o. da čitnprej prideta do ustavotvorne 5kup52lne. Zakaj naj bi torej vlada reševala asrano vpraSa-nje? Naj to stori nstavotvoma steupščina. vendar pa na dniff na-Stt, kakor se ie vrSffo v dobi Korača, ko so U«d!e udiral! v pisarne ht Trabfff za nože. da nreffanfcfo nred-stavnike oblasti, ako delajo ali ne. O fnvafldskem VT)rn5anju pravi samo to, da je Korač re$eva! to vpra-šanje jako nespretno, ker te troši! ! denar, pa ni ime! sredstev. Korač da pravi, da mu je povedal linančni mlnfster, da ima denarja, venđar pa W mu ne bli smel na besedo verjett, temveč bi se bil moral sam o tem prepričati. Dalje omenja, da je prej-$n]f finaifčni minister s prevaro vzel jadstvo milijardo vejne^a posojila, fto ?e jeinal 207« odbitek naSfm dr-Ivvijmiom. Pri teli besedafa oddMe !>os!. g". VelJkovIČ fz zbornice s k!!-:em: »Kleveta, sramota!« Predsed-u'k Protlč pravi dalie. da bi bil moral preJSiiJf finančn! mfnister ta de* i«r spraviti v bla^ajanice, da se ta-^o popravi valuta, ne p« Ka zopet 3ati v promet. PoiroSfl je ta đenar 7 rr«h A> IHrih me»ecf1t. Konćno prm-rt rjredsednik Protlč: Ne vem. kako fofpro homo ostali tu, laiiko pa re-•em, đa s tega mesta ne bomo od51L irMtr »arlatnent m đrfara ne ?zve utnacije. v kateri se nahajamo. Nato Ie bflt se» zaključena Prftodnia ^ja pa )e bila napovedana 2a 12. narca ob devetil.                              I
IZZA POGA.IANJ ZA KONCEN-
TRAcusia KABimr.
im—će, p #«m *oOra v pogaja-ijifi % dr. Sthodlako sledeča: da osta-It lKlea Mn!str$ke^a predsednika tr nilnfslfa Tiotranjih del v rokah fz-/enstrankarske osebe. Na ta način * mtf <fc**T, 4k %T postat iktftfstN M preil.ijjfk fe $rao^aka> toin^
iier AbtrnlHr đđ p* Maito ĐdteMdL
PROTie VABI SMODLAKOL Bmmrmđ. U. ittarca. Sooči j# lM6t
dr. Smodlaka   sestanek z ministrskim pradsednikom      Stoianom     ProtićMk * KonfetiraJo se ie o sestavi   nove kom*1' centracijske ali Mrse koalicijske vfađcu Neki poslanec član Smodlaktaeta klo- ■ ba, je iz javii da so se pojavite o prinM pogajanj    za   sestavo  koncentracijska vlade zetove težkoće,    ki se ne bodtf. zlahkJL odstranile. Zdi se, da dela mW nistrski   predsednik Protić na to,   te priđe   do   kompromisa z skupino   đr* Smodlake, ki steje 16 poslancev tu dm na ta način onemogoči sporazum z <te*, mokrati.   Proticeva    taktika irre v tef smeri. da bi Smodlaka vstopfl v vlado
10  vsled tega ukinil pokajanja z demoK krati. Ra^un teka se trdi, da je Protlff voljan dati Smodlakinemn klubu se fuv* dal.inc portfelje. V slučaju, da neopre^ deljciii    poslanci Smodbkinesra    klub* stopilo v vfado,   bi si za^otovil ProttC kvorum v Narodnem predstavništvu m s\ vrhu te^a včvrstil svoio vlado, ki bi imela stalno veČino. Poslanci Smodl^ kinega kluba pa to taktike ne odobru-jejo in zahtevajo, da se v interesu države stvori koncentracijska vlada*
PA5IC PFfDr: V ĐHOORAD. / Beograd. 12. marca. Te dru s^ pričaktije v Beogradu prihod Nikot^ Pa§fča. V nekaterih krogrih se to« komentira na ta način, da bi postat Pašič ministrski predsednik v sfo-čaju koncentracijske vlade. Toda to je malo verjetno in v parlamentarnih krogfli se trdi, da priđe Pasič v Beograd edino iz tu^i razloga, da dobi informacijo za definitivno resi-tev jadran?keffa vprašanja. Na Kob-' ferenco poslan ikov v RItt? bus ta vo-t zvana tuđi naša delegata PašiČ in Trumbič.
VOLITVE NA HRVATSKEM.
Zagreb, 12. marca. Pt> dosedaf! dospelih vesteh iz pokrajine je bilo; izvolfeiiih v Bclavnrju 24 zastopni-f kov. od karerih so dobi!', hrvatski za-1 jediiičarjt 17 7astopn?kov, socijalni đen^krati 3» radikalci 2 in demokrati 2. V Sisku je izvoBerfh »>> 7 socija^ listov, zajednlčarjev in demokratovi m 3 komunisti. V Os^eku so zmagaB: komunisti, ki so dobili & 7astorm*4 kov. Hrvatska .rajeduka 7. radikafcl 4, klerikalc/ 3, trgovci Iv. ridnstrijaK ci (demokrati) 3: ražen re^a so d«K bili demokrati 2 za<;tf>nnik« rn hl sali lasttiiki enega.________
— ZvSa^e cea peflskfli prideB—v m Ceškem. Praga.  11. vnarcai. V ztdnii ±efi
mlnlstrskega sveta se Te ikTenlfa, đ* Ir* ^višaio cene pol)skitn pridelk/nri za !00 «1* stotkov. Tako bo veljal I m* sfađko^nt pese ?edaj 30 K do5?cf |e stal te 15 K. vslad Ces«r se bo podraiifa tuđi cenji sfafc-korju i a dru^ifc  Živi].
DruStvene vesti In priredHvt.
Centralno    votfstrtj  aplofue   iM-jnuih*-cQ» TOjaiti irrvaOdor ^klicnjc dne 14. t m; ob    pol    9, đc^oldne v dvorani Ljudskrs*1 doma    javni    invaiidtif    Mtođ    » sled«Čiat! dnovnun redom: 1. Otvoritev *hod». 2. Vfc-1
11 tev     delegata   tsl   mednarodnl     komitet t4 Parim. X RanraAerottL    Ker    je    z&Asv^ 2elo   valna,   se iko«J fn obilno ttdelefkflK Centralni odbor.                                       fc
Parske *mtw* »2v»n v Taca« uod Šinama goro ima v neddla dne 14, t m. popokSao ob 16. nn asUiiovoi obCni saor pri g. Francu Travnu v Tacnu.              ft
tcrtivnSd tno\stri r LJttMfcntf •■ ▼ okolici, M nf«o pri prodnktfvn! zađruA^ bodo imeli v nedeljo ob 14. (2. uri) papci-dne pri »Zlati rA»« «stft«ait, da se p©go vore o »kopoi dobarl blaga H sorata«. I>w tratlisi ie takla nojstrcnr in če bočt^ mo dobivati raseženo »snjc, se moramrt, združiti. Pristop ima}o ttidi trgovci hi r«^ ' elni dtrf»vtteCI umšm. tJdefeflMi Se vaza«.* SkHcateH.                                                     V
Zadraca kroM^cv, kroitčlc Jn ttmđl , stini t Uabtiant da v vednost si. občavj stvu, da se pUCa pomoeilkoai In pomoCn^-cam.svlit z dne ff. t rrt »a 30 o*bt, otkar so primorani elani in Članice omenjene aa-' druge   ptimerno   zvišati  cene.   Načelstvo.    .
Poflnavfsfcft   prelskirfti^B   2a4fwse   kro*. htiev 2n kraMfe v Lj«hli«C katara je Ma1 dne 9. marca, Ie v polnem obsegu itkasala: napredek tega obrta. Udelečili so %t Je # ncend ta 21 vakak» imm4 kaeetfh je dobi! en učenec z. fr. lCreCa. prvo nagrada dru?a dva nčenca drugo nagrada isto tako1 so dobile   4 ▼ajeake    in stcer od de'arnfc; g. Sesa, Prefre! fn Ward)an prvo, dmce ▼»• lente eo doMe šntt» 4aH!a $ tem se f» dokazalo,  da omenjenl  lastnfkl  teh delaW nlc se potmdijo za naraSCa!   bolJSeca »a-prcdka pri obrtu, kar se tadZ 2eU * đnmM ddiTnteah ts*9 taka             _________J*
Poizvedb«e      4
JHMa keto« se Je zatekla NnM kam iz GledaliSke aTice št 7, II. nadrtre^] Je. Vlludno se proti, da se Jo vrna na CMf omenjetii naslov.
Pm* at» nah loior I« W *Mef «smm natno mr# najrc, ipw^ ^ivh nuTui w m*M idftAt nMr. li ^etilnu ¥ mođrem plaSS« t flnđrim Uobvfcooi kl §|« Sanlm trakom.                                                   :
O^arnl vrcdnlk: . Um* F««4^#l#flii«k»
Stran 4.                                                                                   '          .SLOVENSKI NAROD*, dne 13. maica 1920.                                                                                             *tev. 60.
tako Wmm MM (mUM
ielaka, kupi to vama Icsnib izdclkov v Zg* Gameljrjah nad Izbijano.       1886
nUBSilfl SC  noktU koć -ji   Naslov po-vc upravnih**) Siov. Naroda.          1887
Tdfln Q6sfiliaa đ taHttta iniH-
aa|rafla.N^reupravnBhfO ^
liče se u&nka ^Sf^fc.
pove upravnifttvo Slovenske** Naroda. 1819
Hi
_8          V najglobokejsi žalosti nazuanjaino   vsem   sorod-
B   nikom,   prijateljem   in   znancem,   da   se   je   naš   nad
m   vse ljubljeni soprog, oče in brat, gospod
9            magistrata* šlaga in hitni  posestafk
M    dne 5. sušca ponesrečil na  Dolenjskem pri Radečab v
b   starosti 47. let. Truplo se prepetje v Ljubljane.
B          Pogreb se vrši jutri v soboto dne 13. marca t. 1.
m   ob   1/;4  uri  iz  Kapelice Sv. krištofa   na  pokopališče
m    k Sv. Križu.
»3
j3|          Bodi mu ohranjen blag spomin.
\t          V LJUBU ANI, dne 11. sušca   1920.
I_______       Žafiijnči ostali,
I       Zahvala.
jg            Vsem, ki so  deliii naso neutolažljivo bolest ob
5    smrti našega blagega, presrčno ljubljenega sina, gosp.
3   katerega  nam  je  ugrabila  neizprosna usoda v njego*
M   vih nailepših letih. izrekarao najsrčnejso zahvalo. Iskre-
T[   no se   zahvaljujemo   tuđi gospodu dr. Avramoviču za
V!   njegov res požrtvovalen trud in čast. gospodu župniku
6    za njegove tolažilne obiske tekom dolgotrajne bolezni, ti    kakor ludi vsenx, ki so rajnika tako obilno obdarovali |y    s cvfctjem in ga spremili na njegovi zadnji poti k več-p   nemu počitku.
1                                           Zaluloca rodbina Kiaikovii
Mm večja množina dobro ohraaje-■ nlh   zabolev.    Ponudbe   na ■ * K ftšm Bratol Utr. 27. ijaMjM*
________________________\m>
Bnoiiitinrtaiitcletattvnl
dobro obranjen, traži se za kupiti. Ponudbe na upravniitvo S'ovenskega Naroda pod šifio »Tttaa* im«.
Kit HMuii m rajna
Želi vstopiti v t*h p *slih izveibana gos^ođifna. Ceu ene ponudbe na Anon-čni /avo1 Drago Beselj k.              1883
Tu Iliri 1 flllth M* in za *a*3ir. n]. £3 Di'l1 BICI nn tr?« Ine se išče t^ko« posot to 60000 d» 100.000 kron ^roti ugodnim pogojetn ter vk jtžbt na pivo mesto Ponudbe se pesijo na uDrjv. SI H-. Naroda pod „iga4aa roto-jilr. 16 8
!!nrilik    izvc9h*n v mlinski  stroki   in ulfllllR,  i, prakso v mofneti tig-v'n' se tako i sprejme.   Pismene ronudbe na) se predio*«jo   ravnate'jstvu   litaega im vođa v LNMJaat.                                  ^70
tnljanki iijitff mm \riv
JMm mn da>H Naslov nove upiavni-BBI U HM. Stvo S»ov Naroda. 184'
f«^ I tirani lesnib Metku
v Zeornjih Gamdinan nad Ljubi ja no se spiejme proti dobri p'ači več mizar-iev. stnlarjev, parketnih delavcev, dal e I mizarski nreddelavec, 1 a^ar. Hrano in stanovanje rreskrbi  podiette.    1885
•:* Ekonom *:*
(oženjen brez otrok^ z dnlgoletno prakso, želi primemega mesta. Vešč je slovenskega. brbohrvat&kega in nem-škega iezika, ter verziran y poliedel-stvu čebelaratvu, žtvinoreji in ^oz^ar-stvu. Dopise se pro^iio pod: .Energični ekoaAin" na anončno ekspedidio A1 Mateift UnUjtna KMfrcsol trg 1   1849
OoaretDi psofr sleteCe vrste:
(totub, Club9 Attadi« Tata ▼•rg*t AkaaV« ta Sama« pripada aa d«belo:
iRjuns-PAnnnu Liimiau istii trt 11.
irii
deske, tramc, koštanjev les, gozdove in oglje iz mehkega in trdega lesa kuni po naivišji ceni vsako množino družba Imptm v Mvbllani, arajkanr trp 10.
1333
60   hl_19l9 jm   K^ 16—   na  prodaj
Minttuzi« MPo:r^
B^B^Baaja^HB^B^B^aVaaaaai   aaia^aai   a^A     9Aa%                                1 ^hflO
■■aMlttah * P&™>, stcnograllnia, i—Ulali atenotipka, dobra racu-narlca z top* aluv« se takoj sprejme. Ponodbc 2 zahtevo plaCe In iliko n -Hital pradal 1»                              1901
Pilftiaj fmllilt dobermetodlk, &č* hnCM IRUBIK nekaj privatnih ur. Ponudbe pod •teaJist l»6» na upiav-ni Stvo Slov. Naroda.                         1898
Bradaai • kostum pepitat paikrat nošen, rlllH. predvojnobl^go, 800K, plaSČ pepita 400 K, pletena jopa, nova 1/0 K. Kje, pove uprav. Slov. Na i oda.      Hoš
Mmm   iz opeke  zidana baraka na X  Trža*kl  cesti.    Ponudbe  na Anonćni zavod   Drago   Beteljak    Li ubijana, Cankaijevo nabr. 5.               1924
Prttaii k HrM8K hJUe
n skripta aa I. drz. <zpit. Naslov rove A ončm zavod Drafo leseljak. Ljubljana, Čanka, jevo nabf b.               1925
Klavir aii piaiin » Ifi! v na!en
za takoj. Pismene ponudbe ns Keler, avstHjftko Mrtopniitr«. Tnrjaški trg st  4
1922
i     ■     —         ..,.— —.....    . . .    .      —-—
nBU S JI StOnT pripravSSf za^ć-stilno, posebno 2a vrt. Naslov pri upcavnUtvu Slov. Naioda.               1913
Izjava.
S Kam tatama aa^lplsaaa, da ■ft alataica aiabf ta a«lf«vv ka* tara> bi đmlmU kdorteaOl ma it|«no lm«.
▼ LtmaijaaU, 11. marca 1920.
Marila Upori,
blagajnitarka v kavani »UNION*   1923
vaniiinov tladkor, Adria praSek za pecivo, Adria čaj v zavitkih, sladtra kavo (Icnajp) traneosko Zgante in Simbol, čistilo za kovine, nadi IZDELKI ADtIA (F Šibenik) Ljubljana, Oospaska iUca li Sprejme   se   zastopnik  za   Dolenjsko
1950
v srtdiui mesta aa UkoJ ali pozneje. Kdo pove upcavru Slov. Naroda.   1915
Hitim bli
U. S. U. 4—5 HP, 2 cilindra in eden 3Vt HP, 1 cilinder, oba z dobro ohranjeno pnevmatiko, se prodasta. Ponudbe pod „Motor" na zastopstvo „Jugoslov. novin" Maribor.                               1918
8pie|ma *•
iilmii vodja
zmožen   saniostojno   voditi   stavbe   in vsa v to str oko snadajoča   dela.   Spri-čevaU in prepiše dosedanjih službuvanj je prinesti s ^eboj. Naslov pove uprav tiištvo Slov. Naruda.                         1914
Rudniki!
Mlad, zdiav, energ Čen nadpaznik s 6 letno jamslio prakso, radarsko šc-lo. /. dobrim spričevalorn išče ^lužm- kot aadpaznik, meriC ali pii manjt>em pre-mogokoru kot obiatovodja- Nasiop službe po dofeoverj. Cenj. do*)lfi rod: »Enerjffčen l«MKr* na upravn?5tva -Stov. Naredi*____________]90Il
B^SHHHHlBnillllHKV m^j^j^^j^^i^^m^^g^^is^c^B^ia&^^K
Kot tehnien«
nadzornik
se priporoca strokovnjak za velika i*: mala pod.etia relezae, jeklene ic koviih »ke strake O^nuki za poetavt ev tovarr : t. d. T. BafTtti, tovaraUkt rav-naiel;, trplec, Korotho.             .Rž?
stanja s  tremi  karoserijerarai  in  sicer 1 oimiibuska   karoserija za 10 oseb in dve elegantni turski (Tourcn)  karoseriji s  tremi rezer-vnimi gumijevimi plašči ter 3 resenninii cevnii   proda takoj Kranjska tvornice žeiitzne I bravarske robe v Kamniku.            1900
Karbolno kislino
rjavop 99  , v sodlk sa tebnlteo ia »aaltotoo vpora-
bo Ima v zalog!
„Petrolejsku družim" u Hnrlhoru.
Sto vagonov
DSEĐske ieiilne soli
na    ladfak    vla^ilkah.    na   Danajn    dobavna    sa    proda.
Ravno tako *e proda tuđi večja mzaŽina kolotoČne (adilas
SOlI vsak Ča«. Ponudbe je nasloviti na
lenui Reiiner, Wr. Hestatt. liđii. KoliiiUdnan M. \i
Osnovni «S«to domaći kapital  popolno- «                            ^        y__9                             _    •                  •                            >< Najstarejfe»   in   prva  domaća ustanova
ma vplačan                                              OBIICIM   »aiwa3rOwa]liW  ZSvOO                        j n zavarovanje   IzplaČala j« do konca
II    ZL     lUn.     2,500.000'— f  |%                    JI         *W      A                   fl     A     1            septembra 1919.:
Rezervni fondi po kDiiženju       §  Kfl AflPSIflCBV 21     f SltuHMtSk    D     II     I          v življenikem odseku:
U   IL   đla.   9,885,283-    I DCUtJl 011)110   LCllll U^a   H^U. j       ^ ^^^
Današnja   vrednost   rezervnih   fonđov |                                            OSHOVaiM 1882. letS                                     f             v požarnem odaeku:
iznaSa preko                        §  CeHtT»Ui: V BeOSradU (tataa palada)   vogal   Karadjordjeve,   Herceg  |        ajf^  850«129"84
W Zlatu dlnar]eV             8                                             va«kc in Travničke ulice.                                       |        v ^^^ negregnih 8!a«aiev:
AA   OOO   OOO*— i                 Hlijalka za Hrvatsko, Slavonijo, Medjimurje in Prekmurje v Ztfrtta.            |         dlll     43 949«35
X                                   Filijale* Zagreb, Skoplje, Solan in v osnutku v Sarajevu, Ljubljani in Novem Sade. — Plavna zastopniStva po žapanijah.                                   ^
Osnovana l^^--. leta od prvih narodnih ljudi DanaŠnla Uprava Te v rokah najodlicnejšilt predstavnikov našega naroda. Predgednik ie g. Luka Ce-Iovi6, trgovec in veliki borec za naše narodno ujedinjenje, dani UpravnCfla OdtHMra SOS m- Ljuba Davidović, predtednik minutrstva, KobU Stojano-vid, miniater na razpoloženju sedaj vladni delegat na mirovni konterenci, Obrad Blagoievirf, advokat, Mihajlo  Marjanovic,   podpređsednik  obdine  beogradske, Todor
Giuric, trgovec   in  Vlnda Marinkovi<5, trgovec.
Clani ItadZOrnefla Odbora SO* Todor Mijailovid. veletržec, Ko»ta Gtavinić,   bivši ministar a aedaj komiaar privilegovane Narodne banke,   dr. Bogdan
Gavrilović, profesor universe, dr. Nikola Vulić, profesor nniverze, in Živojin Paunović, trgovec.
Vrednoati rezervnih fondov aestoje iz: akcij privilegovane Narodne banke za kraljeotvo SHS, državne rente in obveznice; lattne palače v ulici Karadjodievi, Hercegovački, ZvorniČki, od kojih je v eni najvećji in najmodernejši hotel „Bnatol^; veliko  nepremično  imetjena Kazalifioem trgu v Beogradu;   hotel   „Sloboda"
v Sknplju; lattna tvornica btekla v Paradinn — m to reprezentira daimainjo prednont preko
§aT~       laf"     20,000.000 dinariev v zlatu ali Preko 150,000.000*    kron.     *H      -fW
,                                                                   Bavi se ttemile zavarovanji:
l     tavarOVanJa prOti ikOdam POiara in atrelS (zgrađeb, pobiStva, Stecun»kega blaga, stavbnega materijala in le«h vteh indutrijtkib pođjetij kakor
žag tvornic, mlinov, in oMe vsa HTaroTaoja te vrate.)
I                     Shr(u:ertSka ZavarOVanja N« tO: >* alo«ai »«rti in do&vetia, doto ženski a kapitala moiki đeci, rasna kombinovana zavarovanja;
zavaravanja proti nezgodam aH naarožnim aluiaiam, i«kor: pri poađincib au korpondjab pri tvocniikih in dragih deUvcih.
SavarOVanJa proti škodi Vloma, kakoT pobi^va, blaga in ostalih vrednoati.
|a^ Vse to prevzema najkulantneje in po najpovoljnejših premijskih stavkih. ~VI
Iščejo se zaupni in marljivi kraj ev ni zastopniki ter zastopniki za vodstvo glav. zastopstva po županijah.
Vsa obvestila daje radevotjno:
Filiialka Beogradske Zadruge v Zagrebu
Dalinatihska ulica it«v. 3.