Poštnina plačana v gotovfoL
Leto XIX«. št. 146
Ljubljana, nedelja 26. junija 1938
Cena 1 Din
Upravnlštvo: Ljubljana, ttnatljeva 6
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 8125. 8126.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon St. 190.
Račun! Dri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana 8t. 11.842, Praga čisla 78.180 Wlen St. 105 241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—, Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
© tujskoprometnih stikih z Italijo
Čim so bili z beograjskim paktom z dne 25. marca 1937 postavljeni na novo osnovo politični in gosopdarski odnošaji naše države s sosedno Italijo, so se tudi na drugih področjih pojavile z obeh strani nove pobude za vsestransko poglobitev medsebojnih stikov. Predvsem je bilo takoj opaziti povečano zanimanje za medsebojne obiske in za večji razmah tujskega prometa med obema državama. Dotok italijanskih gostov v naše kraje se je čez noč povečal, dočim so z naše strani začeli prirejati prve skupne izlete v Italijo, zlasti v bližnjo Julijsko krajino. Tako so bili postavljeni prvi temelji za širšo organizacijo tujskega prometa med obema državama.
Tu pa je čakalo tujskoprometne strokovnjake na obeh straneh še zelo veliko delo. Kajti že takoj prvi tuiskopro-metni stiki med obema sosedama so pokazali, da je sicer naravni in spontani razvoj teh stikov v vsakem pogledu vzpodbuden, da pa na kaj več ne bo mogoče misliti, ako se čimprej ne ustvari primerna propagandna organizacija, ki naj naravne pobude za povečanje medsebojnih tujskoprometnih stikov podpre in sistematično vodi. Tako je vznikla ideja jugoslovensko-italijan-skih tujskoprometnih konferenc, ki naj bi strokovnjakom ter merodajnim či-niteljem na obeh straneh nakazale pota za poglabljanje turističnih stikov obeh držav.
Pravkar smo prejeli zanimiva poročila, ki so jih italijanski tujskopromet-ni zastopniki prečitali na poslednji tuj-skoprometni konferenci v Postojni Zdi se nam, da zaslužijo našo pozornost tem bolj, ker se v njih objektivno opozarja na nedostatke v dosedanji tujskoprometni organizaciji na obeh straneh in se pri tem izražajo želje, ki jih bedo poleg naših tujskoprometnih strokovnjakov in naše javnosti morali upoštevati tudi naši merodajni činitelji.
V poročilu o italijansko-jugosloven-ski tujskoprometni izmenjavi in _ o ukrepih za njen večji razmah svetujejo italijanski tujskoprometni strokovnjaki predvsem večje olajšave pri prehodih preko meje, nadalje ugodnosti pri izdajanju potnih listov, z željo, da se po možnosti odpravi vizum ali da se vsaj ne zahteva zanj nobene takse, ter končno olajšave v mednarodnem tranzitnem prometu. Pereča so zlasti vprašanja železniških zvez, uvedbe rednega avtobusnega prometa, nedeljskih izletniških vlakov ter skupnih potovanj na razne razstave, veleseime itd., pa tudi v zgolj zabavne namene, ; ri čemer se po mnenju italijanskih tujskoprometnih strokovnjakov postavlja zlasti vprašanje »izkoriščanja velikega j ugoslo-venskega zaklada smučarskih terenov« v našem alpskem predelu.
2e na preliminarnem posvetovanju tujskoprometnih strokovnjakov v Postojni dne 15. marca so bili v tej zvezi sprejeti pomembni sklepi, ki priporočajo vladam obeh držav naslednje nujne ukrepe: izdajo individualnih potnih listov z znižano takso v letoviščarske namene, izdajo brezplačnih kolektivnih turističnih potnih listov, ukinitev ali vsaj brezplačno izdajanje konzularnih vizumov, hitrejše postopanje pri obmejnih pregledih, zlasti v primeru kolektivnih izletov. Glede kolektivnih •Dotnih listov priporočajo tujskoprometni strokovnjaki, naj bi se skrajšal termin. ki je določen za predložitev zahteve po izdaji takih potnih listov od 10 dni na 24 ur pred izletom, za večji razmah avtomobilskega prometa pa še posebej priporočajo ukinitev priptikov, ki naj se nadomeste z »dovoljenji za začasen uvoz« v turistične namene, kakor je bilo to svoječasno že uvedeno med Italijo in Avstrijo. Večje olajšave naj bi se končno dovolile tudi tujcem v mednarodnem tranzitnem prometu, ki potujejo preKO Jugoslavije v Italijo in narobe.
V posebnem poročilu o italijansko-jugoslovenskih prometnih zvezah na suhem, po morju in v zraku se nato v podrobnostih navajajo vsi nedostatki, ki ovirajo razmah tujskega prometa med obema državama in se tudi v tem pogledu izražajo konkretne želje, sporočene merodajnim činiteljem na obeh straneh. Izredno zanimive so na primer ugotovitve o pomanjkljivostih na veliki mednarodni železnški progi Trst— Dunaj, ki je važna ne le kot glavna prometna žila med Italijo in Jugoslavijo, temveč veže obenem Italijo preko Jugoslavije z bivšo Avstrijo, Češkoslovaško. Nemčijo in Poljsko na eni ter Madžarsko, Rumunijo in Bolgarijo na drugi strani. Že samo ta okolnost zahteva, da se tej progi posveti vsa pozornost.
Konkretno se postavlja zlasti vprašanje večje hitrosti vlakov in s tem • krajšega trajanja vseh direktnih v o-
HENLEINOVCEM SPLOH NE GRE
ZA RESEN SPORAZUM
Sudetsko-nemška stranka vztraja pri svojih karlovarških zahtevah,
ki pa so za vlado nesprejemljive
Praga, 25. jim. h. Razgovori min. predsednika dr. Hodže z zastopniki strank vladne koalicije se nadaljujejo. Kakor do-znava vaš dopisnik, vztraja sudetsko-nemška stranka pri svojih maksimalnih zahtevah, ki jih je konkretizirala v svoji spomenici. Vesti, ki so svoječasno krožile, češ, da je ta spomenica znatno zmernejša, kakor pa so bile zahteve, ki jih je postavil Henlein v svojem karlovarskem govoru, niso točne. Res je le da so v tej spomenici Henleinove zahteve podrobneje izdelane, ne da bi se kakorkoli oddaljile od načelnega stai.sča, ki ga je očrtal Henlein. Zastopniki sudetsko-nemške stranke poudarjajo neprestano, da je to minimalni program in da je stranka svoje zahteve do skrajnosti omejila, že od vsega začetka pa je bilo jasno, da vlada Henleinovih karlovarških zahtev ne more sprejeti. V krogih koali-
cijskih strank resno dvomijo, da bi stranka, ki se je zabarikadirala s takimi načelnimi izjavami, mogla pri odločilnih pogajanjih privoliti v kompromis. Znano je tudi, da je vodstvo sudetsko-nemške stranke v stalnih neposrednih stikih s Hitlerjem. Tako se je n. pr. zadnje dni zastopnik sudetsko-nemške stranke dr. Frank mudil v Draždanih, kjer je imel razgovore ne samo z ožjimi sotrudniki kancelarja Hitlerja, marveč tudi z njim samim.
Štirje zakoni v zvezi z narodnostnim statutom
Praga, 25. jun. w. Po poročilih današnjih čeških listov bo vlada v zvezi z narodnostnim statutom predložila narodnemu predstavništvu naslednje štiri zakonske
Grožnje barcelonske vlade
Republikanska vlada grozi z akcijo proti državam, ki podpirajo generala Franca, če bo ta še nadalje bombardiral nezavarovana španska mesta
Pariz, 25. jun. br. Listi poročajo, da je španska republikanska vlada sporočila francoski in angleški vladi, da se bo po-služila represalij, če ne bo general Franco prenehal bombardirati Valencije, Barcelone in drugih nezaščitenih mest. Republikanska vlada pa izjavlja, da ne bo izvajala represalij proti španskim mestom, ki so pod oblastjo generala Franca, marveč bo usmerila svojo akcijo na luke, ladje in mesta onih držav, ki podpirajo generala Franca. Ta izjava republikanske vlade je izzvala veliko pozornost Ce bi republikanska vlada uresničila svojo grožnjo, bi utegnilo priti do nepričakovanih zaplet-Ijajev. Francoska in angleška vlada sta zaradi tega odločno izjavili, da odklanjata vsako podporo taki akciji.
Italijanski odgovor
Pariz, 25. jun. o. Italijanska vlada je danes obvestila francosko in angleško, da bo smatrala sleherni najmanjši napad na kakšno italijansko mesto za vzrok vojne. To pomeni, da si je Italija izgovorila popolno svobodo za vojno proti republikanski Španiji, če bi republikanci res izpolnili svoje grožnje. Bržkone se bosta Italiji v tem primeru pridružili tudi Nemčija in Portugalska.
Borba za špansko zlato
Rim, 25. jun. br. V rimskih krogih so izzvale veliko pozornost vesti, da namerava Francoska banka vrniti španski republikanski vladi zlato, ki je bilo svoječasno deponirano pri njej na račun španske vlade. Gre za okrog 500 milijonov. »Tevere« se bavi s tem vprašanjem v daljšem članku in naglaša, da pomeni to navaden rop nad španskim narodom. O tem zlatu ne more odločati Francoska banka, marveč edino le londonski odbor za nevmešavanje. Izročitev tega zlata republikanski španski
vladi bi po mnenju lista pomenila neposredno vmešavanje v španske notranje zadeve. Denar je glavni živec vojne in za to ni vseeno, kdo bo dobil to zlato. Ce ga dobi republikanska španska vlada, bi to pomenilo podaljšanje državljanske vojne, ker bi republikanci s tem zlatom lahko nabavili novo orožje in municijo, ki jim ga sedaj že primanjkuje.
Utrjevanje Valencije
London, 25. jun. o. »News Chronicle« je objavil daljše poročilo iz Valencije, da je republikanska vlada proglasila novo mobilizacijo. Vsi kinematografi, gledališča in drugi lokali v Valenciji so zaprti. Vse prebivalstvo pomaga pri gradnji utrdb okrog mesta. Republikanci so sklenili spremeniti Valemcijo v svoj drugi Madrid.
Razprave v londonskem odboru
London, 25. jim. d. Ožji odbor za nevmešavanje je včeraj razpravljal o finančni strani angleškega načrta za umik tujih prostovoljcev iz Španije, kakor tudi o vzpostavitvi nadzorstva ob španski meji. Pokazalo se je, da bo razprava o financiranju zahtevala, več časa, kakor so pričakovali. Razpravljali so zato le o pokritju izdatkov za nevtralne opazovalce v 8 glavnih španskih lukah. Gre za uresničenje načrta ruske vlade, čegar sprejetje je v odboru za nevmešavanje omogočilo končni kompromis. Ruska vlada pa odklanja še nadalje, da bi sodelovala pri pokritju izdatkov z eno petino za umik tujih prostovoljcev iz Španije in vztraja na svojem stališču, da bi morala po prvotnem načrtu neupravičeno plačati za umik Nemcev m Italijanov. Glede nekaterih vprašanj so posamezni delegati izjavili, da morajo zaprositi navodila pri svojih vladah. Prihodnja seja odbora za nevmešavanje bo v torek.
Huda kriza v ljudski fronti
v Franciji
Pariz, 25. junija, b. Listi posvečajo veliko pozornost včerajšnjemu zasedanju odbora ljudske fronte. Tudi socialistični organ »Populaire« ne prikriva, da je prišlo v ljudski fronti do hude krize. Pri razpravi o razširjenju programa ljudske fronte, kakor so to zahtevali komunisti in socialisti, se je izkazalo, da gredo stališča posameznih strank ljudske fronte zelo narazen. Vprašanje je celo, ali bo mogoče dne 14. julija, na dan tretje obletnice ustano-novitve ljudske fronte, obnoviti prisego zvestobe programu iz leta 1935. Najhujši razcep so s svojim nastopom povzročili
komunisti, ki v svoji resoluciji trde med drugim, da se s programom ljudske fronte ne sklada niti politika nevmeševanja v španske zadeve (ki jo je začel Blum), niti politika devalvacije (ki so jo zagovarjali tako socialisti kakor radikali).
Praktično se sme že sedaj reči, da je vsaj sodelovanje radikalov v ljudski fronti od večraj naprej samo še formalnega značaja. To sicer še ne pomeni oficielnega konca ljudske fronte, toda njen duh je mrtev. Ljudska fronta bo odslej samo še oportunističoa koalicija levice brez udarnosti in brez velikih žalitev.
ženj. Glede hitrosti vlakov ugotavlja poročilo med drugim, da se v zadnjih 33 letih ni dosegel noben napredek, kajti giblje se še vedno med 55 in 60 kilometrov tudi pri brzih vlakih, tako da traja potovanje iz Trsta na Dunaj, kakor nekdaj, 11 do 12 ur. »medtem ko se je hitrost na drugih mednarodnih progah povečala že na 80 do 100 km in se na njih uporabljajo najhitrejši vlaki raznih vrst«. Nujno potrebno bi bilo skrčiti na minimum obmejne formalnosti, ki zahtevajo sedaj skupno celih 80 minut. Strokovnjaki priporočajo, naj bi se po zgledu ureditve skupnega obmejnega pregleda v Mariboru uvedel skupni pregled tudi na italijan-sko-jugoslovenski meji. bodisi na Rakeku ali v Postojni. Postanek na obmejni postaji naj bi se skrčil še s tem, da bi se formalnosti pregleda izvršile že med vožnjo.
Naši merodajni činitelji ne bodo mo-■'V-	••ti prezreti tudi kritike
uitij-naJsih trUj^'. o prometnih strokvnja-
kov glede železniških zvez Trsta z Zagrebom, Beogradom in posebej tudi z Bosno. Saj traja na primer vožnja iz Trsta v Sarajevo nič manj kot 24 ur, dočim so zveze med Trstom in Zagrebom ter Beogradom zelo neprikladne in so vožnje za te razmeroma kratke razdalje še vedno predolge. Kar velja za te proge, velja še v neprimerno večji meri za zvezo Trst—Podbrdo—Jesenice, kjer se zlasti čuti pomanjkanje jedilnih in spalnih vozov pri brzih vlakih ter pomanjkanje restavracij in okrepčevalnic na italijanski strani. Nujno potrebna se zdi končno izdaja potrebnih prospektov z naznačitvijo glavnih železniških zvez med Jugoslavijo in Italijo. Vsega vredni so tudi predliogi o organiziranju posebnih izletniških vlakov iz Trsta v bohinjski in blejski kot, tako poleti kakor pozimi.
Mnenja smo, da zaslužijo predlogi italijanskih tujskoprometnih strokovnjakov največjo pozornost vseh naših in italijanskih merodajnih činiteljev.
predloge: L novelo k jezikovnemu zakonu, 2. novelo k upravni reformi, 3. zakon o raznarodovanju, 4. zakon o proporcional-nosti, ki predstavlja prav za prav narodnostni statut.
Po osnutku novega jezikovnega zakona bo češkoslovaški jezik ostal državni jezik, priznanih pa bo 5 jezikov narodnih manjšin, ki se bodo mogli uporabljati v določenih mejah. Doslej je zakon določal, da se sme manjšinski jezik uporabljati le v občinah. kjer je najmanj 20% dotične narodne manjšine. Z novim zakonom bo za uporabo manjšinskega jezika zadostovalo že 10% pripadnikov dotične manjšine. S tem se bo mnogo občin, ki so bile doslej eno-jezične, pretvorilo v dvojezične.
Kar se tiče upravne reforme, bo v novem zakonu uveljavljeno načelo deeentra-
Hzacije. Deželna zastopstva bodro dobila mnogo širše področje in bodo mogla izdajati izvršne odloke k okvirnim zakonom, ki jih bo sprejelo narodno predstavništvo. Prav tako bo tudi sreska samouprava znatno razširjena.
Ker so to zakoni, ki izpopolnjujejo ustavo, bo potrebna za njihovo sprejetje kvalificirana večina, ki pa jo sedanja viada nima v poslanski zbornici, kjer ji manjka 17, v senatu pa 6 glasov. Zato je sedaj vlada postavljena poleg vsega pred težavno nalogo, da si zagotovi kvalificirano večino. Pogajanja o narodnostnem statutu se vodijo na najširši osnovi. Vlada je razširila pogajanja na vse koalicijske stranke, ki nosijo vso odgovornost za vse ukrepe vlade.
Uspela gospodarska pogajanja z Nemčijo
Praga, 25. jun. h. Uradno poročajo, da so bila danes gospodarska pogajanja med Češkoslovaško in Nemčijo, ki so se pričela 17. junija v Berlinu, uspešno zaključena. Dosežen je bil popoln sporazum glede ureditve medsebojnega blagovnega prometa. Pogajanja o carinsko - tarifnih vprašanjih se bodo po sporazumu med obema vladama nadaljevala pozneje.
Tudi Italija in Nemčija za nevtralnost Švice
Enako se glaseči noti obeh držav švicarski vladi
Bern, 25. junija, b. Zvezni svet sporoča uradno: švicarska poslanika v Berlinu in Rimu sta po naročilu švicarske zvezne vlade obvestila nemško in italijansko vlado, da je Švica dne 29. aprila 1938 predložila Društvu narodov spomenico, v kateri izraža željo, naj bi Jo oprostili od izvajanja sankcijskih določb pakta DN. Svet DN je dne 14. maja v posebni resoluciji sprejel to švicarsko zahtevo na znanje z izjavo, da Švica odslej ni več dolžna izvajati sankcijskih določb pakta DN.
Na to obvestilo sta nemška in italijanska vlada dne 21. junija odgovorili skoraj dobesedno enako. Obe vladi z zadovoljstvom sprejemata na znanje, da se je Švica iznebila sankcijskih dolžnosti, ki bi utegnile omejevati njeno nevtralnost, in obenem izjavljata, da bosta tudi onidve
I vselej priznavali švicarsko nevtralnost, M » odgovarja tudi njunim interesom in ki jo smatrata za važen element evropskega miru. Obe vladi opozarjata v svojem odgovoru na svoje zadevne izjave v tem pogledu in jih ponavljata.
Zvezna vlada je naročila poslanikoma v Berlinu in Rimu, naj se nemški rn italijanski vladi zahvalita za prijateljsko razumevanje švicarskega položaja, kakor sta ga izrazili v svojih notah.
V švicarskih političnih IkBagih sprejemajo te izjave z zadovoljstvom na znanje in poudarjajo, da je s tem odstranjena sleherna nejasnost glede položaja Švice in da se zato tudi v bodoče ne morejo več pojaviti nikaki dvomi o švicarski nevtralnosti z nobene strani.
čangkajšek odklanja
razgovore o premirju
čangkajškovo sporočilo japonski vladi
Tokio, 25. jun. AA. Japonska vlada je prejela po uradni poti izjavo maršala Cang-kajška, v kateri odklanja vsak razgovor o premirju z Japonsko, kakor tudi vsak stik z japonsko vlado. Japonski krogi posvečajo temu dejstvu poseibno pozornost, ker vedo, da ima čangkajšek še vedno na razpolago toliko sredstev, da se more upirati Japoncem dalje časa. S tem jih postavlja v negotovost, kdaj bi se dale končati sovražnosti Kljub temu so v uradnih krogih mnenja, naj Japonska ne začne nikakih razgovorov s Cangkajškom, ki baje čaka, da bi začela posredovati kaka tretja sila. V dobro obveščenih krogih smatrajo, da bi japonska vlada pač lahko našla primeren način, da se morebiti izvleče iz težkega položaja, če bi se vzpostavil reden stik med vlado v Hankovu in začasno vlado v Nan-kingu ali v Pekingu. V japonskih diplomatskih krogih izjavljajo, da je po nekaterih vesteh iz Sanghaja tak stik že vzpostavljen, vendar pa o njem v Toki ju uradno ničesar ne vedo. Zdi se, da bi vzpostavitev teh stikov japonska vlada sprejela brez protestov in molče.
Tokio, 25. jun. br. Vojni minister general Ugaki je odločno zavrnil v inozemskem tisku razširjene vesti o možnosti pogajanj za premirje med Japonsko in Kitajsko. Dokler bo vodil Kitajsko maršal Čangkajšek, ki je največji neprijatelj Japonske, ne more biti govora o kakem premirju. Japonska je pripravljena za dolgotrajno vojno, čeprav bi trajala 10 let.
Potopljene japonske ladje
Hankov, 25. jun. br. Kitajska letala so danes bombardirala japonske vojne ladje, na Jangceju. Dve japonski topničaiiki je zadelo več bomb in sta se potopili.
Šanghaj 25. t. m. o. Po vesteh iz Arkjnga je neka japonska transportna ladja pred Ma-tangom naletela na mino. Strašna eksplozija je ladjo docela razdejala. Nad 100 ljudi je bilo ubitih, mnogo pa jih je utonilo. Skoraj vgi ostali vojaki in člani posadke so bilii ranjeni.
Letalski napad na hankovsko železnico
Kanton, 25. jun. o. Velika skupina japonskih bombnikov je davi napadla železniško progo iz Kantona proti Hankovu in jo je na več mestih razdejala. Zaradi tega je nekoliko zastal prevoz orožja in drugih vojnih potrebščin proti Hankovu.
Nevarnost za Hankov minila
Hankov, 25. jun. o. Ker so popiave ob Jangceju zadržale Japonce na njihovem pohodu protj Hankovu. je mesto sedaj do jeseni izven nevarnosti. Zaradi teea je maršal Čangkajšek odredil, naj se državni uradi.
ki so 9e že pred tedna preselili! v notranjost dežele, vrnetjo v Hankov.
Z bojišča, ki je kakšnih 200 milj vzhodno od Hankova. so prispele vesti, da se je japonskemu vojaštvu posrečilo izkrcati se na desni breg Jaogceja, po zanesljivih kitajskih informacijah pa te vesti n« drže. Kitajske obrežne baterije so onemogočile sleherni poskus, da bi se japonske čete izkrcale.
Z ostalih bojišč ni vesti o kakih novih vojaških operacijah.
Poplave se-širijo
LOndon, 25. junija, o. Poplava vzdolž Jangoeja s» šili dalje. Katastrofa se Je nenadno še podvojila, ko je tudi zelo narasla reka Hvaj, ki je razdrla nasipe na bregovih in se je razlila po ravnicah. Obe poplavi sta se združili. Veliki predeli južnega. Honana in Anhvega so pod vodo. Najhuje je ogroženo mesto Pengpo, ki ima 200.000 prebivalcev.
Tudi poplava Rumene reke se širi dalje. Tuji opazovalci so dognali, da se pri č&ng-čovu razlije skozi vrzeli v nasipih po 2 mšlijardi galon vode na uro.
Izkrcavanje francoskih čet na Hajnann
London, 25. junija, a Diplomatski dopisnik »Evening Standarda« poroča, da je francoska vlada obvestila včeraj angleško vlado o sklepu, da bo izkrcala na otoku Hajnanu svoje mornariške čete. Vzrok za to so nedavna izkrcanja japonskih čet na tem kitajskem otoku. Francoske čete bodo enako močne kakor japonske mornariške čete na Hajnanu. V Franciji izjavljajo nadalje, da nikakor ne bodo dopustili, da bi Japonci zasedli otok, ki ga loči od francoske Indokine samo Tongkinški zaliv.
Po došlih vesteh so Japonci skušali na otoku Hajnanu ob južni kitajski obali izkrcati manjši oddelek, kitajske obrambne čete pa so to preprečile. Pred poizkusom izkrcanja je prispelo pred glavno pristanišče Hojhov več japonskih vojnih ladij za ojačenje vojnih ladij, ki so že tamkaj. Za varstvo francoskih interesov se je zbralo v bližini otoka 10 francoskih vojnih ladij.
Japonske represalij e proti inozemcem
šanghaj, 25. jim. o. Japonski protest, M Je bil poslan Franciji in Angliji zaradi njihovega dozdevnega vmeševamja v spor na Daljnem vzhodu in v katerem Je Japonska vlada zagrozila z represalijami proti tujcem v krajih, ki jth je japonska vojska zavzela, Je izzval veliko razburjenje med tujci v šanghaju. Japonske oblasti so bile zaradi tega prisiljene podrobno raztotma-čiti to svojo grožnjo. Odrekle bodo pravice eksteritorialnosti le onim tujcem, o katerih bodo dognale, da kakorkoli sodelujejo s Kitajci, ostali pa bodo še nadalje zaščiteni.
Sokolski dnevi v Pragi
Prihod sokolskega naraščaja z Dtsnaja in slovaSkih
Sokolov
Praga, 25. jim. h. Vsesokolski dnevi ▼ Pragri ao celo potonili v ozadje zanimanje za poditadoe degodke, ki so vse zadnje tedne bili predmet pozornosti vse češkoslovaške javnosti. Zanimam je javnosti jn tiska je danes že popolnoma osredotočeno na 9akolske svečanosta. Praga je že vsa sokolska. Vse mesto je v zastavah in zelenju, po glavnih ulicah pa pfepotajo tudi ogromne jugoslo-venske zastave v pozdrav jugoslovanskemu Sokotetivu ia v mak češkosiovaško-jugosdo-venskega pobratimstva. Tudi vreme prispeva evoj delež. Po deževnih dnsh prejšnjega tedna je bHo že ves ta teden krasno, topdo poletno vreme in vse kaže, da t odo tudi glavni zJetni dnevi potekli v blesku poletnega sorca.
Dočian Je ha včerajšnji dan posvečen jugoslovanskemu sokolskemu naraščaju, je Praga daneB z vso prisrčnostjo, kakršno premore le široko slovansko srce, sprejela 310 raaradčajnikor in naraščajmric dunajskega Sokola, ki so prispeli preko Bratislave skupno z močnimi oddelki slovaškega Sokol-stva. Dunajska sokolska mladina je bila deležna tako toplega sprejema, da so se marsikomu, lai je bil priča nepopisnih ovacij in (Silnega navdušenja, lesketale solze v očeh.
Sokoli ki SojcoLice. ki bodo sodelovali na ovetovnih mednarodnih tekmah, marljivo režbajo v telovadnicah Tvrševega doma. Posebno agčlne in marljive so jugoslovenske Sokol i oe pod vodstvom sestre Jelice Se pove. Po večini 90 Ljubljančanke. Ves dan trenirajo m bodo pri tekmah gotovo dosegle zelo lepe uspehe.
Sprejem na čast Sokolom v našem poslaništvu
Praga, 25. jun. p. Dopoldne se je prišel v Tyršev dom, kjer so nastanjeni jugoslo-venski sokolski naraščajniki in tudi pisarna SKJ, jugoslovenski poslanik dr. Pro-tič. Sprejeli so ga prvi podstarosta SKJ -Eng. Gangl, drugi podstarosta senator Paunkovič in drugi sokolski prvaki. Poslanik Protič si je ogledal Tyršev dom ln
okoliške stavbe, v katerih ao nastanjeni Jugoslovenski sokolski naraščajniki in Je povabil jugoslovenske Sokole k velikemu
svečanemu sprejemu, ki ga bo njim na čast priredil jutri opoldne v prostorih poslaništva.
Mednarodna filatelistična razstava v Pragi
Praga, 25. jun. AA. Jutri bodo otvorill v Pragi mednarodno filatelistično razstavo, na kateri bo zastopanih 21 držav. Strokovnjaki poudarjajo, da bo razstava popolna,
ter bo na njej razstavljenih več dragocenih zavodov raznih znamk. Trije Američani iz New Yorka so razstavili 2 znamki otoka sv. Mavricija, ki sta zavarovani za 4 milijone Kč. Razstava bo največja, kar jih je bilo doslej.
Bolgarski Penklub na poti v Prago
Beograd, 25. jun. o. V pretekli noči so potovali skozi Beograd iz Sofije v Prago člani bolgarskega Penkluba, ki se bodo v prav velikem številu udeležili praškega kongresa. Na beograjski postaji so jih sprejeli beograjski tovariši, člani bolgarske-jugoslovenske lige in zastopniki bolgarskega poslaništva.
Obvezen plavalni pouk v čsl. šolah
Praga, 25. jun. br. V preteklem žolekem letu so na raznih osnovnih in meščanskih šalah na Češkoslovaškem uvedli za poskus njo obvezen pouk v plavanju. Uspehi eo bili prav odlični. Le zelo majhen odstotek šolskih otrok ni dosegel nikakega uspeha, pretežna večina otrok pa se je naučila odlično plavati kar eo pokazale tudu zaključne tekme. V prihodnjem šolskem letu bo v vseh osnovnih, meščanskih, strokovnih in srednjih šolah uveden obvezen pouk v plavanju.
Uredba o nalaganju poslovnih rezerv v državne papirje
Beograd, 25. jun. p. Finančni minister Dušan Letica je nocoj sprejel novinarje in jim podal daljšo izjavo o novi uredbi o ustanovitvi poslovnih rezerv pri zavarovalnicah, denarnih zavodih in zadružnih ustanovah in o prisilnem nalaganju teh rezerv v državne papirje.
Minister je poudaril, da je bil z letošnjim finančnim zakonom ministrski svet pooblaščen, da uredi to vprašanje posebno pri zavodih in podjetjih, pri katerih poslovanju obstoja v višji meri javni interes. Njihove poslovne rezerve se bodo morale do neke mere nalagati v državna vrednostne papirje. Doslej z našo zakonodajo to vprašanje ni bilo urejeno niti v teritorialnem, niti v materialnem pogledu. Na osnovi pooblastila je ministrski svet izdal snoči uredbo, s katero se je to vprašanje defi-nitivno uredilo. Vlada je imela o tem vprašanju v zadnjem času mnogo posvetov z odločilnimi zastopniki naših gospodarskih in socialrih ustanov ter podjetij.
Uredba določa ustanovitev poslovnih rezerv pri zavarovalnicah, denarnih zavodih, pri ustanovah za socialno zavarovanje in pri nekaterih gospodarskih zadrugah. Njen namen je, da bi se čimbolj zavarovali vlagatelji, zavarovanci in upniki privatnih denarnih z?vodov ter zavarovalnic, in sicer na ta način, da bodo morali omenjeni zavodi in podjetja ustanoviti večje rezerve, del teh rezerv pa bodo dolžni vložiti v državne vrednostne papirje.
Uredba bo prispevala tudi k utrditvi na-Sega domačega efektnega tržišča za operacije v večjem stilu. Z naložitvijo reeerv v državne vrednostne papirje se bo znatno ojačilo tudi povpraševanje po njih. Ojačil se bo tudi državn: kredit, kateremu vlada posveča še prav posebno pozornost v zvezi 7. bližnjo emisijo novega velikega posojila za javna dela in državno obrambo, kata-rega prva transa v znesku 700 milijonov din bo že to jesen emitirana. Z uredbo niso prizadeta industrijska in druga pod-
jetja, čeprav je bilo za to podano zakonsko pooblastilo, to pa zaradi tega, ker se nahaja naša industrija po večini še v »azvoj-nem stadiju in porablja svoj kapital neposredno v produktivne svrhe. Iz istega razloga tudi niso bile prizadete one naše gospodarske zadruge, ki se bavijo s proizvodnjo.
Pri zavarovalnicah so ostali v veljavi predpisi uredbe o nadzorstvu nad »jim! za že formirane matematične rezerva, tako " da se doslej predvidenih 25 odstotkov nalaga v dolgoročne državne vrednostne papirje. Od bodečih prirastkov statutarnim rezerv, fondov in matematičnih rezerv pa bo treba po novi uredbi najmanj 40 odstotkov naložiti v državne vrednostne papirje. Ustanove za socialno zavarovanje bodo morale v bodoče investirati v državne vrednostne papirje 60 odstotkov kapitala in premijskih rezerv ter 5§ odstotkov varnostnih rezerv in drugih fondov.
Privatni denarni zavodi bodo odslej dolžni formirati svoje rezervne fonde v višini najmanj 50ft/o osnovne glavnice. Fondi se bodo formirali na ta način, da bo treba od vsakoletnega čistega dobička najmanj 10 odstotkov prenesti na rezerve, dokler ne bo dosežena predvidena polovica osnovne glavnice.
V državne vrednostne papir je bodo morali denarni zavodi investirati najmanj polovico teh rezervnih fondov. Izmed gospodarskih zadrug pridejo po tej uredbi vpo-štev kreditne in zavarovalne zadruge. Omenjene zadruge bodo morale od svojih rezervnih fondov naložiti v državne vrednostne papirje 50%. Za naložbo pridejo v po-štev v* a notranja državna in »d države zajamčena dolgoročna posojila.
Končno je minister izjavil, da je vlada poskrbela, da s to uredbo, enako kakor na češkoslovaškem, ne bodo prizadete hranilne vloge. Vlagatelji bodo odslej zaščiteni še bolje na ta način, da bodo morali imeti denarni zavodi večje rezerve.
Otvoritev jadranske razstave v Zagrebu
Zagreb. 25. jun. o. Danes so na Zagrebškem zboru slovesno otvorili --eliko jadransko ,-azstavo. ki jo ie priredila Jadranska straža skupno z unravo sejma Otvoritve so se udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter raznih kulturnih in nacionalnih organizacij, pa tudi ves zagrebški konzularni zbor.
K otvoritvi razstave so prišli poleg drugih zastopnik Nj Vel. kralja polkovnik Zivorad Gajič ban dr. Ružic. župan dr Peičič. poveljnik savske divizije general Antič. šef sanitetske službe general dr. Hočevar in še nekaj drugih generalov, zastopnik poveljnika mornarice kapetan bojnega broda Nikola Steinfeld, dr. Trumbič, predsednik Jadranske straže dr. Ivo Tartaglia, zastopnik ljubljanskega oblastnega odbora JS Viktor Pimat, zastopnik ljubljanske zbornice za TOI in ljubljanskega velesej-ma nar. poslanec Ivan Mohorič in drugi.
Prvi govor je imel ob otvoritvi predsednik Zagrebškega zbora Rudolf Erber, ki je poudarjal, da je Zagrebški zbor z velikim veseljem sprejel pobudo Jadranske straže za to veliko razstavo. Zagreb ima kot zemljepisno težišče pokrajine ob Jadranu od Sušaka do Kotora in kot važno denarno ter industrijsko središče važno nalogo, da oskrbuje naše primorske kraje z domačimi in tujimi izdelki, a obenem prevzema iz njih dotok tujega blaga kakor tudi njihove lastne produkte in jih usmerja dalje po državi in tujini. Zagrebški zbor je že doslej vneto propagiral turizem po primorskih krajih in se je sploh zavzemal zo po-vzdigo naše jadranske obale. Pred tremi leti je bila v njegovem okviru velika ri-baraka razstava. Viprava ZZ upa, da bo tudi sedaj z veliko jadransko razstavo mnogo prispevala nele k napredku organizacije, nego tudi splošnemu gospodarskemu razvoju hrvatskega Frimorja in Dalmacije.
Nato je govoril oredsednrk razstavnega odbora Jadranske straf.* dr Dane Kneže vič, nakar je ban dr. Ružič s kratkim na govorom otvoril razstavo.
Gozdni požar na Lapadu
Dubrovnik, 23 jun. o. Davi okrog 10. je v borovem gozdiču na Petki v Lapadu prav nad hotelom »Praho« nastal velik požar, ki je gozd skoraj docela uničil čim so požar iz Dubrovnika opazili, so takoj alarmirali gasilce vojsko mornarico in celo pristaniške delavce v Gružu. Pri gašenju so nastale velike težave. Nekaj cevi so morali napeljati v strmino in so nekatere počile. Požar se je med tem naeio širil. Dim in saje je zanašalo celo v mesto. K sreči ni bilo hudega vetra. Gozd samih borovcev v razsežnosti 3.000 kvadratnih metrov je skoraj ves pogorel. Požar je trajal do poznih popelcianskih ur, ko so ga vendarle omejili. Vzroki požara doslej niso bili dognani. Vse kaže, da ga je povzročil ogorek cigarete, ki ga je morda odvrgel kakšen šetalec.
Iz državne službe
Beograd, 25. junija. Napredovali so na drž. srednji tehniški šoli v Ljubljani v g. pol. skupino prof. inž. arh. Dragotin Fa-tur in strokovni učitelj Rudolf Kužnik, na drž. trgovski akademiji v Ljubljani predmetni učitelj Rudolf Rakuša, na drž. trgovski akademiji v Mariboru v 6. skupino prof. dr. Vladimir Kralj, za kontrolorje meroizkusnega nrada 6. skupine Ignacij Novak v Celju, Josip Letnik ter Josip Košir v Ljubljani, Josip Fojkar in Miroslav Puc v Mariboru pa v 7. pol. skupino. — V poštni službi so napredovale za pomožne manipulantke v 10. pol. skupini Vida Go-Fišek v št. Vidu nad Ljubljano, Albina So-telšek pri pošti Ljubljana I, Marija Pavlin pri poštni direkciji v Ljubljani in Marija .Velepič pri pošti Ljubljana VI.
Beležke
izključitev posL Maštroviča iz JNS
Poslanski klub JNS je izdal danes naslednji komunike: Klub narodnih poslancev JNS obveHa javnost, da nar. poslanec An te Ma-Strovič ni več Slan kluba narodnih poslancev JNS in da do dana-njega dne ni podal ostavke na poslanski mandat, čeprav je o prilika svojega izstope jz JNS javno »javfl, da bo odložil poslanski mandat.
Glasilo dr. Mačka o njegovem beograjskem obisku
»Hrvatski dnevnike zavrača razne politične kombinacije, ki se baje širijo poslednje dni po Zagrebu in nato nadaljuje:
»V zvezi s temi kombinacijami se širijo tudi razni glasovi.o dr. Mačkovem obisku v Beogradu. Nekateri listi kar tekmujejo med seboj, kdo bo bolj točno uganil datum dr. Mačkovega potovanja v Beograd. Izgleda, da se nekje nekateri zaradi tega obiska zelo nestrpni. Dr. Maček in šefi beograjske združene opozicije pa se pri svojih odločitvah ne ravnajo po željah tretjih, nego po skupnih interesih, o katerih se vrše medsebojni razgovori. Gotovo je, da se bodo šefi združene opozicije sestali z dr. Mačkom. Kje in kdaj bo ta sestanek, pa še sedaj ni določeno. Kadar bo nastopil pravi čas, bo javnost o vsem tem točno in pravočasno obveščena.«
Med zelenimi in krščanskimi socialisti
Zeleni »Slovenski delavec«, ki širi ideje Jugorasa, je posvetil zadnji uvodnik krščanskim socialistom, o katerih pravi, »da jih je samo peščica in da so trdoglavci, ki hočejo za vsako ceno združiti krščanstvo in socializem. Samih je premalo in zato vabijo na svoje sestanke vse fronderje. Seveda so za vse napade na katoliške brate nagrajeni z živahnim odobravanjem. Ta peščica se dela važna in se zato štuli povsod in se vsem ponuja, le katoliških bratov jo je sram. Vse edinosti in fronte priporoča in se za nje navdušuje, samo katoliške edinosti in katoliške fronte ne mara. Hrupno nastopajo in na mladino se sklicujejo, kakor da jih je na tisoče. Ko pa pobliže pogledaš med te ljudi, vidiš, da je med njimi nekaj starih mladinov. ki računajo ... kadar pa človek računa, ni več mlad.«
Zato je pa mlajši »Slovenski delavec«, ki res prav nič ne računa. Kajti, če bi računal z danimi dejstvi, potem bi že davno zavil svojo zeleno zastavo in izvajal na podlagi zadnjih zaupniških volitev v obratih širom naše Slovenije svoje posledice.
„Obzorovo" spokorjenje
Kakor smo napovedovali, se je zgodilo. Zagrebški »Obzor« je tiho prekinil svojo diskusijo z dr. Mačkovim glasilom »Hrvatskim dnevnikom«, kateremu je dokazoval, da je politika vodstva HSS pogrešna in da bo za rešitev hrvatskega vprašanja treba iskata nove, realnejše poti. »Obzorov« umik je pripisati najbrž odličnemu odgovoru »Hrvatskega dnevnika«, ki je lopnil po njem s kolom, da so se kar iskre za-iskrile. Zato je krenil »Obzor«-sedaj zopet na svoje staro torišče. Posvetil je namreč po dolgem času vnovič cel uvodnik JNS. V njem slika vodstvu HSS strahovito nevarnost, ki preti hrvatski stvari od jugo-slovenskih nacionalistov. Poln svetega ogorčenja roti politično vodstvo, naj vendar že zapove novo ofenzivo proti vsem jugoslovenskim nacionalistom, ako ne želi doživeti še kaMh neprijetnih presenečenj ..
Proti nezadovoljnežem v vrstah HSS
V zagrebški gostilni Zebič je na sestanku krajevne organizacije HSS govoril dr. Ante Cividini o dr. Mačku kot nasledniku Ante Starčeviča in Stjepana Radiča. »Naši nasprotniki širijo med ljudstvom vesti, da dr. Maček baje ničesar ne dela. Nedavno pa je inž. Košutič lepo dejal na nekem sestanku v Zagrebu, da moramo spresti mre. žo, v katero se bodo vjeli vsi, ki rovarijo proti hrvatskemu narodu. Dr. Maček dela na jbo moč. On prede mrežo ln sicer zelo vešče ki uspešno.«
Napade hrvatskih separatistov na dr. Mačka zavračajo tudi »Varaždinske Novosti«, ki pravijo, da se mora vsak pošten Hrvat smejati tistim, ki pravijo: »Mi smo za dr. Mačka, toda v srcu nosimo onega drugega.« List pravi, da si je težko predstavljati večjo neumnost kakor take besede. »Pod dr. Mačkovim imenom ni mogoče delati za tistega, ki živi v Kanadi — to je za dr. Paveliča, voditelja hrvatskih separatistov. Ti ljudje ne bodo nikoli stvarno pomagali hrvatskemu narodu. Ves njihov	ni nič drugega, kakor
dim na vetru.«
Z napadi in očitki hrvatskih separatistov proti dr. Mačku se bavi tudi »Hrvatski dnevnik«, ki pravi, »da očitajo razni obupanci in špekulanti dr. Mačku neaktivnost in tako politiko, da bodo morali Hrvati čakati najmanj še sto let na izpolnitev svojih zahtev. »Mi pa se zavedamo, da je vsak narod obsojen na propadanje, če ni pripravljen boriti se ne samo sto let nego skozi stoletja za svoje pravice. Narodnim zahtevam se je lažje odreči, kakor pa jih izvojevati. Kdor beži iz borbe, ne more storiti nič dobrega za narod. Hrvati imamo zaupanje v dr. Mačka, ker krepko in odločno zastopa hrvatske pravice, katerim se ne bo nikoli odrekel.«
»Samouprava" o terorju na Hrvatskem
Glavni organ JRZ »Samouprava« se pritožuje v dolgem članku zaradi terorja, ki vlada v banovinah, kjer prebivajo Hrvati. List pravi, »da v teh krajih ni nobena posebnost, če zagori streha nad glavo političnih nasprotnikov, če mu posekajo vinograd, pokose žito in zažgo seno ter slamo«. »Samouprava« pravi, da vlada ne bo več dolgo trpela takega terorja od spodaj in da bo posegla, po merah, ki bodo pošteno zalegle. Sredstev za to ima dovolj na razpolago in naj si ne domišljajo tisti, ki so do sedaj nemoteno vršili tak teror, da bodo ostali za svoje zločine nekaznovani.
Za hrvatskim še sreski separatizem
Zagrebške »Novosti« poročajo o poteku betoniranja ceste med Podsusedom in Sa-moborom kot dela bodoče moderne ceste med Zagrebom in Ljubljane. Cestna dela pa zel« počasi napredujejo, ker delajo
Strahotno divjastvo '
dveh razbojnikov
Na
dve nevarno
Maribor, 25. Junija.
Ob vznožju Pohorja, od Slovenske Bistrice in Smartnega do Polskave in Frama so preživeli danes prebivalci grozno noč, polno razburljivih in strašnih dogodkov. Bilo je okrog 1. ponoči, ko sta se pojavila pred hišo posestnika Romana Ačka v Smartnem na Pohorju dva mlajša človeka. Obstala sta pred hišo, od koder je skozi okno prihajala svetloba. Posestnica Ačko-va je namreč pravkar v svoji sobi povijala dete. Zunaj pred hišo sta se sba moška tako glasno pogovarjala, da sta zbudila njeno pozornost in je v strahu pred njima zbudila svojega moža Romana. Mož je pohitel iz sobe proti veži, kjer pa se je v temi nenadoma znašel pred razbojnikoma ki sta vzkliknila: Denar ali življenje!
Posestnik Ačko ustreljen
Ačko se je vrnil v sobo, češ da gre po denar, v resnici pa je iz bližnje sobe skočil skozi okno na dvorišče, stopil v hlev, se oborožil z vilami in se spet približal stanovanjski hiši, da se v primeru potrebe brani pred razbojniki. Vrnil se je pred okno in pogledal skozenj, da vidi, kaj se dogaja in če so razbojniki še v hi|j. Cim se je približal oknu, je iz sobe odjeknil strel in Ačko se je smrtno zadet zgrudil na tla.
Razbojnika sta nato v hiši pretaknila vse omare in predale, nista pa našla nobenega denarja. Pustila sta nesrečno Ač-kovo v grozi in trepetu ter jo ubrala proti Pragerskemu. Vso noč do 3. zjutraj sta razgrajala, divjala in pozivala na »auf biks« in nihče ni bil pred njima varen.
Okrog 2. zjutraj sta se pojavila v Gornji Polskavi, kjer sta zopet glasno vriskala in vpila »auf biks«, naposled pa sta se ustavila pred Oberauševo pekarno. Zahtevala sta, naj jima odpre, toda Oberauš je bil previden in je rajši upihnil luč, vrata pa je še bolj zavaroval. Nato sta šla proti polskavskemu trgu, kjer sta rjula tn tudi streljala iz vojaških pištol. Tako sta počela, dokler nista srečaia nove žrtve.
Napad na siromašnega krojača
Iz Maribora proti Polskavi je namreč prišel krojač Julij Karbunt, ki je v bližini Ferkove gostilne utrujen legel na tla in zaspal. Tudi njega sta se lotila razbojnika, ga prebudila in kričala: »Denar ali življenje!« Toda ubogi krojač je imel pri sebi komaj 2.50 din, kar ju je tako razlju-tilo, da sta ga neusmiljeno pretepla, nakar sta nadaljevala svojo pot
Srečanje s kosci
Na državni cesti so se pojavili kosci z dr. Hojnikovega posestva iz Polskave. Razbojnika sta jih počakala s samokresi v rokah in jih ustavila z vojaško komando: Levo okrug!
pohodu od Smartnega na Pohorju proti dva razbojnika eno osebo ustrelila, ranila in vse oplenila
Ko so »e kosci nekoHko oddaljili, so znova odjeknili streli, in zrušil se Je na tla kosec Martin Fideršek, ki je moral nato obema odra j ta ti paor dinarjev, ki Jih Je imel pri sebi. Razbojnika sta ga nato pustila vsega okrvavljenega tn nadaljevala zločinsko pot, dočim so ranjenega Fider-ška prepeljali v Slovensko Bistrica
Nova žrtev
Naslednja žrtev razbojnikov Je postal
gonjač Vinko Duh, stanujoč na Pobrežju pri Mariboru, Nasipna ulica 24. Gnal je na Pragersko dva para volov. Iz obcestnega grnjovja sta planila oba razbojnika in streljala nanj. Ena krogla je nesrečneža zadela v vrat, da se je nezavesten in ves v krvi zgrudiL Nato sta mu lopova vzela denarnico s 70 din in mu snela še prstan z roke. Krvavo in nezavestno žrtev sta pustila na tleh in izginila proti Pragerskemu.
Duh se je pozneje osvestil in hnel Je Se
toliko moči, da se je zavlekel do bližnje kmetije, kjer Je vse povedaL Ljudje so takoj alarmirali pragerske in druge orožnike, ki so pričeli intenzivno poizvedovati. Razbojnika sta odgnala tudi oba para volov, ki pa so jih pozneje našli pri Polskavi. Na poti proti Pragerskemu sta okrog 8. zjutraj srečala Ljubljančana Vilija Zbila in Jožeta Jelana. ki sta Jima grozila s samokresi v rokah, vendar se Je Ljubljančanoma posrečilo, da sta na kolesih pobegnila, ne da bi jima mogla kaj storiti.
Razbojniški napadi, pri katerih so padle nedolžne žrtve, so seveda zbudili veHko ogorčenje in razumljivo razburjenje med ljudmi. Orožniki od Slovenske Bistrice do Maribora so bili takoj alarmirani hi so se že v ranih jutranjih urah podali na zasledovanje. Na lice mesta Je prispel tudi orožniški polkovnik Barle iz Ljubljane, ki je odredil takojšnje crniranje vsega okoliša Oblasti imajo precej točen opis obeh razbojnikov, ki ju je videlo več ljudi. Sumijo, da je eden zloglasni Jože Creptnko, ki je približno pred tremi tedni o priliki nekega dela na meljskem hribu pri Mariboru pobegnil kot kaznjenec. Ime! je od-sedeti daljšo zaporno kazen. Pred dnevi smo poročali o poskušertem nasilju nekega moškega nad neko posestnikovo hčerko v slovenjbistriški okolici, a se mu je mladenka krepko postavila v bran in udarila napadalca s steklenico po glavi. Po opisu sodeč, je bil to nedvomno Crepinko. Nadaljnja preiskava bo pokazala, ali je Crepinko soudeležen in v zvezi z današnjim razbojniškim, vprav gangstrskim pohodom od Smartnega proti Pragerskemu. Sumijo, da je drugi storilec neki Juhart, katerega tudi "intenzivno zasledujejo. Prebivalstva je Dovsod strašno razburjeno m so ponekod v vaseh postavili nočne straže.
Zadnja pot Andreja Gabrščka
Ljubljana. 25. junija
Ob častni udeležbi narodnega občinstva smo danes znanega publicista Andreja Gabrščka spremili k poslednjemu počitku. Pred mrtvašnico zavetišča sv. Jožefa so ob 17. očetje frančiškani opravili prve pogrebne molitve, nato pa se je pred krsto p »lovil od uglednega kobariškega rojaka šolski nadzornik v p. g. Urbančič, ki Je v vznesenih besedah slavil Gabrščkovo živlienj-sko delo in vnemo, ob kateri so se uži-gala srca slovenske mladine na Goriškem pred vojno.
V imenu pokojnikovih stanovskih tovarišev je kot predstavnik ljubljanske sekcije JNU spregovoril ravnatelj Pustoslem-šek. Ko je ob prihodu Petra Karadjordje-viča na srbski kraljevski prestol znova oživela jugoalovenaka misel, je bil Andrej Ga-feršček med prvimi, ki se je z vsem prepričanjem uvrstil v njene borce. »Slovenskemu Narodu« se je pridružila njegova »Soča« in z združenimi močmi sla sejala seme jugoslovenske zavesti, ki je zorelo pred vojno in rodilo tako plemenit sad. Ko se je v Ljubljani ustanovilo Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev in se včlanilo v Svazu slovanskych novinaru, je bil Ga-brsček spet med prvimi, ki »o navdušeno pozdravljali ta dogodek. Pridružil se je organizaciji, ki je vsa leta pred vojno igrala vlogo medslovanskega parlamenta saj so bili v nji združeni ne samo novinarji in publicisti, marveč tudi najuglednejši slovanski politiki. In pripadlo mu je eno naj-odličnejših mest v tem medslovanskem parlamentu, saj je bila na vseh kongresih
okoliški kmetje in pa cestni delavci neprestano nove ovire. Delavci prihajajo neprestano s pritožbami, da se morajo odstraniti od dela vsi »tujci«, med katere prištevajo tudi hrvatske delavce iz drugih srezov. Gonja prsti »tujcem« je tako ozkosrčna, da smatrajo za tujce že celo delavce iz sosednega podsusedskega sreza. Nedavno so delavci ustavili delo, ker je bil postavljen za nočnega čuvaja pri strojih na cesti »tujec« iz Podsuseda, namesto »domačina« iz Samobora. Tako se razvija med Hrvati poleg plemenskega še vaški separatizem, ki postaja že tragikomičen in prizadeva mnoeo težkih ur že tudi vodstvu HSS.
O krizi v gospodarstvu na Hrvatskem
V sredo je bila v Zagrebu plenarna seja Trgovsko industrijske zbornice. Predsednik zbornice dr. Stjepan Krasnik je obširno razpravljal o zastoju hrvatskega gospodarstva. Pri tem je ostro zavrnil očitke znanega industrijalca Vladimirja Arka, da je glavni krivec zastoju hrvatskega gospodarstva politika vodstva HSS. Dr. Krasnik meni, da je politično vodstvo popolnoma nedolžno na stagnaciji hrvatskega gospodarstva in da je treba iskati vzroke vse kje drugje. Svoj govor je zaključil dr. Krasnik z izjavo zaupanja »hrvatskemu narodnemu vodstvu« in s pozivom na vse Hrvate, naj pomagajo pri oživljenju hrvatskega gospodarstva, ki je temelj vsake uspešne politične akcije.
v Dubrovniku. Opatiji, Pharo. Sofiji, Beogradu m Pnagi uvaževam njegova tehtna beseda. Na slovanskih kongresih v Pragi in Sofiji je Slovence zastopal GabrSček. Njegova »Slovanska knjižnica« je podajala narodu v slovenskem prevodu najboljše omo-tvore iz slovanskih književnosti, njegova »Veda« je kot prva na slovanskem jogo znanstveno zastopala misel jugos! »venskega narodnega ©društva. Kott rusofil in tst-bofil je bil Gabrsček med vojno kruto dtc-ganja*n, a ko se j« kcm-čaJo svetovno klanje rn je zasinilo sonce s>vol>ode, se je Andrej Gabršče?; vrnil v Ljubljano.
dani pevskega zbora »Grafike« so ubrano zapeli »Človek glej«, n-a-to pa se Je po Vido-vdanski cesti, Komenskega ulici, Res-lj-evi, Šonfcpetrski cesti in preko Marijinega in Kongresnega trga zvrstil sprevod. k| j« izpričal, koliko je imel Andrej Gebršček prijateljev in spoštovateljev med nami. Za križem so konponativno zbrani stopali ■»Sočani« 8 praporom, za vozom x duhovščino je uiAužbenec mesto ega pogrefenega zavoda na blazini nosil pokojnikov« odlikovanja. Vo?» s krsto, vso zasuto * »» ci, je sledila globoko pretresena rodbina, a v sprevodu je bila še vrsta predstavnikov naSe javnosti ki nacionalnega fivfjo-nja. med drugimi senatorja dr. Gregorin in dr. Marušič, tnrrv. prof. dr. Ozraabi ta dr. Lapajne, predsednik »Soče« dr. Poo, predsednik »Branibora« prof. Rudolf, odposlanstvo Sede je ve drožme, 5 lev ikri čl»-ni ljubljanske sekcije JNU, prof. dr. Ce»-melj, prof. Kolar za revijo »Misel in dek* in še mnogi nacionalni delavci ta Grfr*-sčkovi soborci. Na pokopališču na VUSo je v kratkih besedah očrtal pokojuftxm> politično delavnost senator dr. MaruSč, nato pa se je nad kwto zgrnila zemlja. Andreju Gabrščka obranimo časten spomin.
zaslužnega narodnjaka
Snoči Je v Rožni <*>Brd umrl v visoki starosti 80 let g. Vfktor Krajne. V Ro&rd dolini in na VS&o Je užtvai veKk ugled med vsemi našimi nacionalisti. ®e v starih časih se Je udeleževal znanfii vtiSmar-skfli taborov N Bil Je ustanovitelj petega Sokola ▼ Rožni dolini ter soustanovitelj olepševalnega, dručtva in Je vneto sodeloval v obrtniškem ta. čebelarskega društvo. Kokojni Krajnc je bil strte znanega trgovca ln sokolskega prvaka v Rožni dottiii Viktorja Jeločnika. Pogreti bo v ponedeljek ob 18. Bodi mu ohranjen časten spomin, njegovi rodbini naše iskreno softaljeg
Vremenska napoved
Zeimmska vremenska mpovedi Tfeflo ta
vedro v vsej državi, samo na servenozapedn in severu države se utegne nekoliko pooblačiti.
Zagrebška: Zelo vnoče. pouckod kftakne
nevihte.
Dunajska: Toplo poletno vzemo, mnfoort krajevnih neUA
03 slovanstva so ^rte v zlato Sokolsko Prago
V Zlato Prago so te dni uprte oči vsega zavednega Slovanstva. Slavnostni zletni dnevi so se pričeli danes teden, ko je v ogromnem sokolskem stadionu nastopilo 32.000 Sokoličev in Sokoličic. Danes nastopi naraščaj in že se pripravljajo tudi legije članov in članic po vsej CSR in po slovanskih državah, koder Sokol razgrinja krila, k zmagovitemu pohodu na jubilejni vsesokolsld zlet. Pričujoča slika nam lahko vsaj kolikor toliko nudi predstavo, kako je na sokolskem stadiona v Pragi. Bila je posneta ob nastopu ženske dece v nedeljo popoldne. Ogromni stadion je obrobljala množica 130.000 gledalcev.
Na VIdcwdaii bo splovljena »Ljubljana«
Mesto LJubljano bo zastopala šestčlanska deputacija
Ljubljana, 25. junija.
Na Vidov dan bodo v Splitu velike slovesnosti ob spuščanju tretje velike torpi-Ijarke naše kr. vojne mornarice v morje. To bo tretja torpiljarka, ki zareže prvič valove sinjega. Jadrana v teku enega leta, kar pomeni tudi prav velik napredek okrepitve naše vojne sile na morju. Prva torpiljarka je dobila ime »Beograd«, druga se Imenuje »Zagreb« in na tretji, najmodernejši torpiljarki se bo na Vidov dan prvič zasvetilo v soncu ime tretje prestolice naše države, ime glavnega mesta Slovenije »Ljubljana«.
Ne samo naše mesto temveč prebivalstvo vse Slovenije se čuti počaščeno s tem odlikovanjem, ker prvič v zgodovini našega mesta dobi njegovo ime vojna ladja. Stara »slovenska bolest«, ki jo izraža »Buči. buči morje adrijansko«, bo popolnoma potolažena in se na Vidov dan spremeni v veliko veselje. Prav posebno pomembno je pa še drugo odlikovanje, M ga je našemu mestu dodelil VeL kralj Peter n., namreč njegova, odredba, naj ponosni novi torpiljarki kumuje pri krstu predsednik mestne občine ljubljanske dr. Juro Adlešič s ko-mico gospo Jeleno generala Nediča, soprogo načelnika glavnega generalnega Štaba. Poleg ljubljanskega župana in njegove gospe soproge se na. povabilo prirediteljev udeleže kot oficialni zastopniki mesta Ljubljane še štirje člani mestnega sveta ter en uradnik kot tajnik delegacije. Slovesni krst ladje bo ob 7. zjutraj, ob 13. bo pa svečan banket v hotelu »Ambasado«, ki ga prirede Jadranska brodogradUišta. Poleg predstavnika te domače ladjedelnica,
Polf t Ivan Kramar
Ljubljana, 25. jutrtja
Včeraj je obhajal 70 letnico rojstva m god g. Ivan K r a m ar, poRr pri Starimi družbi v Ljubljani. Čil m zdrav je dočakal ta svetli svoj slavnostni dmt, nacionalno zaveden in delaven moč in razume se, dolgoleten in vnet naročnik *Jutra Kdor ga želi videti, naj se ozre na odre nove palače bartke Slavi je, kjer lahkotno premaguje višine tn vedrega obraza lista načrte. Da je tak, se ima zahvaliti — tako zatrjuje sam — praha, katerega zalije ne z malto, ampak s pristnim dolenjskim cvičkom.
Doma je iz Spodnje H rosice pri Ljubljani. Njegova pot je bila pestra in težavna, kakor pač vseh Jci so si v njegovem času iskali kruha. Obrtniški stan si je le s teža\x> oral pot in tako je tudi Kramar kot devetletnik poroma! k svojemu stricu, da bi pase! krave. Pa se je zgodilo, da je odšel s 14 leti k stavbeniku Filipu Župančiču, kjer je ostal 3 leta kot zidarski vajenec, 9 let kot zidar, 9 let kot predzidar, ali kakor se je reklo: »fice-polirNato je odšel k Danijelu Battelinu v Sp. Šiško za polir j a. kjer je ostal 8 let. Vodil je več lepih stavb, med njimi šolo v Sp. Šiški. Dve leti je bil tudi pri A. Černetu.
Svetovna vojna ga je zajela, odšel je v Tirole in na rumunsko fronto. Po vojni pa je spet nastopil službo pri Ivanu Erjavcu na Ježici. Od leta 1921. je stalno pri Stavbni družbi d. d. v Ljubljani kot prvi polir. Vodil je dela pri pivovarni Union, pri OUZD, pri palači Pokojninskega zavoda, pri šoli v Zgornji Šiški. pri carinarnici in nešteto drugih. Vrhunec pa je novi »Slon« in zdaj palača banke »Slavije«. Rad prizna, da je novi čas prinesel marsikaj novega in lepega. Kot tehnik pa je v veliki meri hvaležen sedanjemu direktorja Stavbne družbe g. Hcngererju.
Poročil se je leta 1897. z Marico Selano-vo, ki mu je dala 2 sina in 5 hčera. Šest otrok je živih in so vsi dobro preskrbljeni in naprednega mišljenja. Polir Kramar se vsako jutro nasmejan pojavi na stavbi, kjer brne stroji in vrvež dela. Da bi še dolgo ostal tak med nami! K jubileju mu vsi iskreno čestitamo in kličemo: »Na mnoga leta!*	btž. F. S.
ki je poleg torpiljarke »Zagreba« zgradila tudi »Ljubljano«, torej poleg podpredsednika ing. Kargotiča in načelnika glavnega generalnega štaba generala Nediča bo na banketu govoril v imenu mesta Ljubljane kum, župan dr. Juro Adlešič.
Mesto Ljubljana bo po sebi imenovane- j mu novemu vojnemu brodu poklonilo častno vojno zastavo, kjer bo uvezen tudi grb našega mesta, da bo ob najsvečanej-ših prilikah in najtežjih preizkušnjah zastava zavihrala tudi na vojnem brodu
»Ljubljana«. Bronast gib mesta LJubljane bo krasil pramec ladje, slika Ljubljane bo pa v oficirskem salonu opozarjala na mesto, ki je torpiljarki dalo ime. Bronasti grb je izdelal akad. kipar S. Pengov, slika je pa delo akad. slikarja Maksima Sedeja. Darovi so sicer že pripravljeni, toda izročeni bodo šele pomladi, ko bo ladja že opremljena.
Poleg delegacije mesta Ljubljane se udeleži splitskih svečanosti tudi več zastopstev raznih organizacij, v duhu bo pa slavnostni krst prve vojne ladje, ki ob 20 letnici naše osvoboditve in ustanovitve kraljevine Jugoslavije sprejme ime Ljubljane, gotovo z občutki počaščenja in ponosa spremljalo vse ljubljansko prebivalstvo.
Iz Amerike je prišla spoznavat domovino
Gdč. Thessy Keržetova ogleduje zdravstvene ustanove
Mladina naših ameriških Slovencev je za naš narod pravzaprav izgubljena, kajti prav malo staršev je, ki bi skrbeli za to, da njihovi otroci, ki se rode v Ameriki, ali se v zgodnji mladosti tja izselijo, ohranijo svoj materin jezik. So pa tudi častne izjeme.
V	začetku maja je letos prispela med svoje rojake gdč. Thessy Keržetova, pod-ravnateljica velikega higienskega zavoda v New Torku, čeprav rojena v Brocklynu ln šolana v angleščini, obvlada slovenski jezik v govoru in pismu popolnoma in se odlikuje z močno slovensko ln slovansko zavestjo. Starši gdč. Keržetove so doma iz Ribniške Doline. Njen oče Fran Krže, doma iz Vinic pri Sodražici, je pravi bratranec pokojnega dr. Janeza Evangelista Kreka. Še pred vojno se je preselil v Ameriko, kjer se publicistično udejstvuje. Precej dolgo je izdajal mesečnik »čas«, sedaj pa je odličen sotrudnik »Glasa Naroda« in drugih večjih listov. Njena mati Terezija, bivša učiteljica, je pa sestra narodnega poslanca in advokata dr. Ivana Lovrenči-ča in je doma iz Sodražice.
V	Jugoslavijo je privedla gdč. Keržetovo v prvi vrsti želja, da spozna naše kraje in življenje svojih rojakov, poleg tega pa, da si ogleda tukajšnje higienske ustanove. Je
namreč absolvirala najprej šolo za zaščitne sestre, potem se je pa vpisala na higiensko fakulteto na univerzi Western-Re-serve v Clevelandu. Po enem letu študija je prestopila na univerzo Columbijo, kjer je tudi diplomirala. Sedaj poleg svoje službe nadaljuje študije, da doseže častni naslov: »master of arts« univerze Columbija. V Ljubljani si je ogledala med drugim, higienski zavod, bolnišnico in Leonišče ter posetila tudi šolo za zaščitne sestre. Posebno ji je pa ugajal počitniški dom kra^ Ijeviča Andreja na Rakitni. V iste svrhe je bila nekaj časa v Zagrebu, sedaj se pa mndi v Beogradu, od koder se preko Bosne in Daimacije povrne v Ljubljano.
Za napredek naše mlade Slovenke se posebno zanimata znani prijatelj Slovencev bivši ameriški poslanik v Beogradu minister Prince in sloviti higienik dr. štampar iz Zagreba, ki se sedaj službeno mudi v New Torku. Oba sta ji dala priporočilna pisma za svoje prijatelje v Jugoslaviji. V Ameriko odpotuje že prve dni prihodnjega meseca.
Kaj nam nudi Bellevue
Ljubljana. 25. junija Kdor se je kdaj voziil skozi Dolomite, je lahko opažal na vseh količka) razglednih točkah krasne hotele, restavracije, gostilne in prenočišča. Tako točko imamo tudi v Ljubljani, a žail se tega ne zavedamo. Šeie tujci nas morajo včasih opozoriti nanjo. To je naš Bellewue, razkošno šn estetsko urejeni hotel na vrhu šišenskega hriba Iz te«ra hotela, ki je bil še pred leti zanemarjen im. zapuščen, je sedanji restavrater g. Pero
Kalodont-ova ostno vodo čudovito Osvežuje
samo 3odl0 nimajo zobnega kamna!
Med tisoči |il» JO Jo malo, Ici ne frpe. na zobnem kamnu. Nihče ni varen pred njim 'tn s*tem pred izgubo zob I Borite se zoper nevarni zobni kamen z rednim čiščenjem zob $ Sargovim Kalodontom! Kajti edino Sargov Kalo-dont vsebuje v Jugoslaviji učinkoviti sulforicinoleat proti zobnemu kamnu.
SARGOV
KAL0 D □ NT
n. n i;
Kron zobnemu kamnu
Šteork naprav® pravcato letovišče z vsem komfortom: kopalnicami, prhami, solnčali-ščem. garažami in ležalimicamd v senca košatega gozda. Zato ni čudno, da tudi tujci vsako loto prihajajo na Bellewue. Letos je g. Šterk Bellewue spet izpopolnil, uredil nasade itn vrt ter zgradil tudi prijazen akvarij z vodometom za zlate ribice. Zvečer je akvarij čarobno razsvetljen.
Bellewue z vsemi svojifti napravami zares zasluži pozornost Ljubljančanov, zlasti ker znajo tudii gostom imenitno postreči, saj ee madjBva gospa Katica trudi noč in dan, da zadovolji tuda najbolj razvajam« sladokusce.
Radio — žrtvam vojne
Kratka vest v časopisih: »V sredo 22. t. m. akademija vojnih invalidov,« — prenos po radiu. In oni pozabljeni, ki so še doživeli dvajseto leto trpljenja, so prosili dobre ljudi, ki posedujejo radio aparate in prisluhnili so valovom radia. Malokdaj je bilo toliko poslušalcev ob radio-aparatih in malokdaj iz vseh in najnižjih plasti naroda. Poslušali so ti pozabljeni zidarji temeljev Jugoslavije in oči so postale solzne — po tolikih letih vendar enkrat! Poslušali so razžaljeni in obupani. Poslušala je zvoke vojna vdova. Solzna se je opirala na svojega sina. ki je danes pri njej lep in močan, na dopustu v častni uniformi ju-goslovenske vojske. Mati ob njem pa je svetnica, ker ga je vzgojila v dobrega državljana in ponosnega vojaka.
Kdo bi naštel vse take in enake prizore, ki so se odigravali v sredo zvečer ob radijskih sprejemnikih sirom naše ožje domovine. Kakor silen krik je bilo predavanje Mafka Štejeta, krik tisočev vojnih žrtev po pravici.
Kakor tolažba pozabljenim so se razliva H po radiu glasovi orkestra, pevcev in naših umetnikov, ki so pokazali, da niso veliki samo po umetnosti, temveč tudi po duši in srcu. Zato so ti glasovi zapluli globoko v srca ponižanih in razžaljenih. Iz-z\>ali so novo upanje — upanje, da se povrnejo oni časi, ko je narod navdušeno pozdravljal novo zgrajeno Jugoslavijo, in burno vzklikal zidarjem, ki so njene temelje s svojo krvjo cementirali. Ali je že kdo občutil, v kako čudovito tesni zvezi je jugo-slovenstvo z zaščito vojnih žrtev? če se zanemarja eno. ugaša plamen za drugo, zato naj bo veliko oboje, ker le tako bo velik in zadovoljen tudi narod jugoslovenski! Takle invalidski radijski večer nam daje posebno upanje, da vzhaja nova velika ju-goslovenska zarja, ki bo prinesla lepših dni vsem, vojnim žrtvam pa dolgo pričakovano
pravico. Iskrena hvala vsem, ki so sodelovali na tej akademiji in tako pokazali, da se hoče Jugoslavija v tem pogledu uvrstiti med velike, napredne narode, ki dajejo prvo čast svojim vojnim žrtvam.
Vojne žrtve danes čakajo, nestrpno čakajo, kdaj se bo odgrnila zavesa pred novim invalidskim zakonom. Kako dolgo bodo še morale čakati? France Blagotinšek*
Industrijo gredo gledat
Ljubljana, 25. junija,
V ponedeljek zvečer odpotujejo letošnji absolventi državne mizarske delovodske šole na daljšo študijo po Nemčiji in češkoslovaški. Izleta se bo udeležilo 13 absolventov ,ki bodo po dveh letih šolanja izpopolnili znanie z ogledom velikih industrijskih delavnic v bližnji tujini. To so sami nadarjeni in prizadevni mladi mizarji, ki so zdaj postali mojstri. Na tehniški srednji šoli so obe leti uživali polno naklonjenost direktorja Reisnerja in za njimdi-restorja :inž. Novaka kakor tudi vsega profesorskega zbora. S primernimi podporami jim je zdaj izlet omogočen. Ko odhajajo na pot .kjer jim želimo, da nabero mnogo koristnega, so nas naprosili, da objavimo naslednjo njihovo zahvalo:
»Letošnji absolventi državne mizarske delovodske šole na TSš v Ljubljani se zahvaljujemo vsem ouim, ki so nas podprli z denarnimi sredstvi v prid zanimive in poučne ekskurzije v Nemčijo in na češkoslovaško. Posebna zahvala velja industrij-cu Remcu za velikodušni dar in Mestni hranilnici ljubljanski, ki je razumela naše idealno stremljenje za pospeševanje do-moče obrti in nas podprla s primernim zneskom. Obenem se zahvaljujemo glavnemu pobudniku našega izleta g. direktorju v pokoju Josipu Reisnerju in njegovemu nasledniku g. inž. Novaku. Ekskurzija se bo izvršila pod vodstvom strokovnega učitelja g. Adolfa Dolaka. Odhod je v ponedeljek zvečer iz Ljubljane z brzino, vlakom proti Jesenicam in Monaknvemu, nakar si bomo ogledali še industrijo v Lipskem, Plznu, Pragi, Brnu in na Dunaju ter se po 15 dneh vrnemo čez Maribor v domovino. — Za izletniški odbor: predsednik Leveč in tajnik Logar.«
Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Fran z-Josefo va« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Ogl. reg. S. br. 15. 485-3$
S filmsko kamero čez ocean
V četrtek pride nova skupina ameriških rojakinj v domovino na obisk — Prihod uglednih publicistov in organizatorjev — S tonfilmsko aparaturo po starem
kraju
Ljubljana, 25. junija Letošnje poletje je med Slovenijo in našimi izseljenskimi kolonijami onkraj Oceana izredno živahen promet — razveseljivo znamenje, da so si naši rojaki v Ameriki v času nove prosperitete že toliko opomogli, da si lahko privoščijo lutksus kratkega obiska med dragimi domačimi v starem kraju. V četrtek se pripelje z jutrnjim pariškim brzcem, ki prihaja ob 8.50 v Ljubljano, največja skupina, kar smo jih imeli letos priliko pozdraviti v naši sredi, 80 članic Slovenske žernske zveze iz Chicaga. Rojakinje bodo obiskale domovino pod vodstvom predsednice Marije Prislandove, potovanje pa organizirata zastopnika Avgust KolLander in Leo Zakrajšeik. V sredo so se naše Američanke v New Yorku vkrcale na luksuzni ekspresni parnik Francoske •linije »Ile de France«, v torek bodo v Le Havru stopile na evropska tla, v četrtek zjutraj pa prispejo v Ljubljano, kjeT jim bodo naša ženska društva priredila prisrčen sprejem, h kateremu je vabljeno tudi širše občinstvo. Zanimivo je, da imajo ameriške Slovenke s seboj tudi tonfilmsko aparaturo, s katero bodo posnemale najvažnejše prizore a poti, obenem pa name-
ravajo tudi v starem kraju napraviti serijo posnetkov, da bodo potem lahko v svoji novi domovini prikazovale rojakom filme iz starega kraja.
Med našimi Amerikanci se je zadnji čas vobče uveljavila hvalevredna navada da prihajajo s filmskimi kamerami k nam na obisk in da s filmi posredujejo lepote in zanimivosti naše zemlje rojakom, ki jim ni dano, da bi jfh zrli na lastne oči. Z eno izmed zadnjih skupin, ki so prišle preko oceana, se je pripeljal tudi predstavnik največje slovenske podporne organizacije v USA, Slovenske narodne podporne jed-note, Jakob Zupančič iz Chicaga, a se je za nekaj dni zadržal v Parizu, da prispe v Ljubljano okrog 1. julija. Jakob Zupančič je po rodu iz Bele Krajine, gimnazijo je končal v Novem mestu, po vojni pa je odšel v Ameriko in je v Chicagu poštni uradnik. Že ob svojem odhodu je bil ameriški državljan, zakaj njegov oče je bil eden prvih slovenskih izseljencev. Čez veliko lužo se je odpravil leta 1868. in sicer z jadrnico, s katero so tavali po Atlantiku 62 dni, da so prišli iz Bremena v Baltimore. Stari Zupančič je bil štirikrat v Ameriki, umrl pa je pred nekaj leti y visoki staro-
sta nad 80 let. Stara leta je prebil na mirnem oddihu v domačem Otavcu pri Črnomlju. Jakob Zupančič je člam finančnega odbora SNPJ, podpredsednik Jugoslovanskega stavbinskega in posojilnega društva v Chicagu in sodelavec naših ameriških svobodomiselnih listov m revij. Njegova žena Katka, ki je bila svoj čas učiteljica v Beli Krajini, je najbolj znana ameriško-slovenska pesnica in pisateljica. Z očetom prihaja na obisk v domovino tudi njegova hčerka, študentka Eli.
Jakob Zupančič je že leta 1930. filmal izlet SNPJ v Jugoslaviji, ki ga je prav tako vodil on sam. Ko je v dnevniku »Pro-sveta«, ki ga izdaja SNPJ v Chicagu, objavil, da bo filmal slovenske kraje, so začeli uredništvu deževati dopisi ameriških rojakov od vseh strani. Vsak bi rad naročil Zupančiču, naj gre in ujame na filmski trak še njegovo rodno vas, naj ne pozabi »našega Cerkniškega jezera«, »naše lepe Poljanske doline« itd. A pri vsej dobri volji Zupančič najbrž ne bo mogel vsem tem željam ustreči, ker bi moral imeti avto na razpolago, da bi lahko obiskal vse te kraje. Morda pa bi se le našel kak mecen, da bi ga z avtom potegnil do nekaterih selisč, ki leže daleč od železnice. Kakor kažejo dopisi v »Prosveti«, je zanimanje za ta film med našimi izseljenci veliko, in Zupančičevo delo bo brez dvoma velikega nacio-nalno-propagandnega pomena, saj šteje SNPJ nad 500 društev v raznih naselbinah in nad 47.000 članov. Velik dogodek bo film zlasti za tam rojeno našo mladino, saj jI bo prvič nazorno prikazal domovino njenih očetov. Mimogrede bo Zupančič kot
pooblaščenec SNPJ skušal z vodstvom Trboveljskega sLavčka najti aranžma, da bi naš najboljši mladinski pevski zbor napravil koncertno turnejo po slovenskih naselbinah v USA. V Ljubljani se bo stanil pri »Slonu« in tam ga lahko poiščejo ali mu pišejo rojaki, zlasti biva Amerikanci, ki si žele razgovora z njim.
Z isto skupino prihaja v domovino tudi naš novinarski tovariš, urednik chicaškega tednika »Proletarec« in Ameriškega družinskega koledarja, predsednik nadzornega odbora SNPJ, rojak z ljubljanskega Barja, France Zaje s svojo ženo »Proletarec« je najstarejši slovenski socialistični list; izhajati je začel leta 1906.. urejevala sta ga med drugimi tudi pisatelj Etbin Kristan in Ivan Molek, zdaj pa mu je že lepo vrsto let urednik Zaje. V Ameriškem družinskem koledarju, ki ga urejuje od leta 192L, je začel sistematično objavljati gnadivo za zgodovino naših izseljencev v USA. Sam je sestavil in uredil sezname slovenskih kulturnih društev, seznam slovenskih domov, pregled slovenskega časopisja v USA, ki ga vsako leto sproti izpopolnjuje, in objavil članek o naseljevanju Slovencev v posameznih ameriških državah. Zaradi teh pregledov in zaradi leposlovnih prispevkov ameriških rojakov uživa koledar z vso pravico ugled enega najboljših naših koledarjev sploh. V skupini sta še JoAanda Gerbec, v Ameriki rojena Slovenka, učiteljica v Can-tona, Ohio, in znani veletrgovec iz Galu-meta, Mich., Ivan Vertm z ženo. Vse skupaj iskreno poadnavijamo in jim želimo, da bi se dobro počutili v eroji »stari kontri«!
Gospodarstvo
1 ) / - r
' >* j i i	-i. i
IV,
I v
Ji J!
> J*
i
Carinski oddelek finančnega ministrstva objavlja podatke o naši zunanji trgovini v maju, ki je bila, kakor v prejšnih mesecih, pasivna. Uvozni presežek je znašal 44.3 milijona din medtem ko je bila naša trgovinska bilanca v maju lanskega leta aktivna za 73 milijonov.
V	maju je dosegel naš izvoz 340.000 ton Klani v maju 399.870) ▼ vrednosti 445.6 milijona din nasproti 501.4 milijona din v lanskem maju. Po količini je bil v maju naš Izvoz za 58.870 ton ali za 15.0>% manjši nego lani, po vrednosti pa znaša primanjkljaj nasproti lanskemu maja 55.8 milijona din ali 11.1%.
V	nasprotju z nazadujočim gibanjem našega izvoza pa se je naš uvoz tudi v maju povečal nasproti lanskemu maju. Uvoz je znašal namreč 108.740 ton (lani 93.354) v vrednosti 489.9 milijona din nasproti 418.5 milijona din v lanskem maju. Naš uvoz je bil torej v maju za 71.4 milijona din ali za 17.1% večjim nego lani.
Pasivnost trgovinske bilance za 2*9 milijonov din
Gibanje naše trgovinske bilance	je bilo letos naslednje (v milijonih din):
Izvoz .ivoz	saldo
januar 1938. 356.7 370.8	— 14.1
februar 1938. 394.3 431.0	— 36.7
marc 1938. 422.8 509.7	— 86.9
april 1938. 395.7 432.3	— 36.3
maj 1938. 445.6 489.9	— 44.3
2015.1	2233.7	—218.6
2404.8	19873	+417.5
1337.7	1706.5	—368.8
1532.8	1464.4	+ 68.4
1350.9	1428.2	— 77.3 1182.0	1045.4	+136.6
Jan.-maj 1938. jan.-maj 1937. jan.-maj 1936. jan.-maj 1935. jan.-maj 1934. jan.-maj 1933.
Naš izvoz je znašal v prvih petih mesecih letošnjega leta 1,567.000 ton odnosno 2015.1 milijona din. Pri tem je bil po količini za 10.0% manjši nego lani, po vrednosti pa je bil manjši za 389.7 milijona din ali za 162 %. V nasprotju z izvozom se je uvoz letos dvigal in je znašal v prvih petih mesecih 518.700 ton, odnosno 2233.7 milijona din, t. j. po količini za 29.5% več ?ego lani, po vrednosti pa 246.5 milijona (fin aH za 12.4% več.
Medtem ko smo imeli lam v prvih petih mesecih za 417i) milijona din aktivno bilanco, Je letos naša trgovinska bilanca do konca maja zabeležila pasivni saldo v višini 218.6 milijona din. Leta 1936. je bila pasivnost v tem razdobju sicer še večja, toda upoštevati je treba okolnost. da je pred dvema letoma pasivnost nastala le zaradi sankcij proti Italiji.
Podrobnosti o našem izvoza v maja
Kakor v prejšnjih mesecih je bil tudi primanjkljaj pri izvozu v maju predvsem posledica okolnosti, da nismo izvažali pšenice, medtem ko je dosegel lani v maju samo izvoz pšenice vrednost 123 milijonov din. Ta primanjkljaj se le v manjšem delu kompenzira v večjim izvozom koruze. Letos smo v maju izvozili 9057 vagonov koruze v vrednosti 93.8 milijona din. medtem ko je znašal izvoz koruze v lanskem maju 6249 vagonov v vrednosti 61.6 milijona din.
Izvoz fižola je bil razmeroma znaten tn jle znašal 7.6 milijona din (lani 2.5). Naš celotni izvoz v maju pa bi bil še manjši, nego je izkazan v statistiki, če ne bi v tem
mesecu monopoisfca uprava izvozila za milijona din tobaka (lani 0). Izvoz konoplje je bil manjši in je znašal 12.2 mjlijona din (lani 15.5), hmelja pa smo v maju izvozili za 1.1 milijona din (lani 1J.).
Izvoz živine je bil nadalje slab. Konj smo izvozili v maju 2036 (lani 2728) v vrednosti 4.8 milijona din (6.7). Goveje živine smo izvozili komaj 10S2 glav (4296) v vrednosti 3.1 milijona din (11.5). V nasprotju s prejšnjimi meseci pa se je nekoliko dvignil izvoz svinj, in sicer na 24.213 glav (17.484) v vrednosti 33.3 milijona din (25.5), medtem ko je bil izvoz drobnice zopet zelo slab in nam je prinesel le 0.7 milijona din (2.5). Povečal pa se je izvoz žive perutnine na 2.6 milijona din (1.6).
Izvoz mesa se je gibal na lanski višini nekaj manj nego 5 milijona din, prav tako izvoz mesnih izdelkov v višini 2.6 milijona din. Svinjske masti smo izvozili za 1.8 milijona din (lani 1.4), jajc pa za 23.6 milijona din (lani za 13.9).
Izvoz Borovega bakra se je v maju povedal in je znašal 46.4 milijona din (lani 26.6), kakor v prejšnjih mesecih pa je bQ tudi v maju slab Izve. rud, ki je dosegel le vrednost 27.4 milijona din (41.8). Izvoz cementa je nadalje slab. čepi-av se je v primeri z lanskim majem nekoliko povečal za 2.9 milHona din (lani 2.4) Nazadoval je tudi Izvoz ferosilicija na 1.8 milijona din (3.5), medtem ko se je povečal Izvoz kalcijevega karbida in cianamida na 2.7 milijona din (0.9).
Naš tzvoz lesa
Celotni naš izvoz le:*a in gozdnih proizvodov je bil v maju nekoliko večji nego v aprilu, vendar je navzlic temu zaostajal za lanskim majem Letos smo v maju izvozili 8473 vagonov (lam 9790) v vrednosti 76.1 milijona din (88 8; Izvoz gradbenega lesa je dosegel 7055 vagonov (lani 8252) v vrednosti 59.9 milijona dn (70.7); izvoz oglja se je zmanjšal od lanskih 179 na 91 vagonov, izvoz drv pa od lanskih 375 na 207 vagonov Železniških pragov smo izvozili več. in sicer za 4.5 mlijona din (lani 3.4). manjši pa je bil zopet izvoz lesnih izdelkov. ki je dosegel le vrednost 2.3 milijona din (3.5) Manjši je bil tudi izvoz eks-traktov za strojenje ki je do>egel le vred nost 1.9 milijona din (3 9)
V	prvih petih mesecih je ves naš izvoz lesa in gozdnih izdelkov dosegel vrednost 332.7 milijona din nasproti 445.9 milijona din v istem razdobju lanskega leta. tako da se je vrednost izvoza zmanjšala za 113 milijonov ali 25%.
V	maju smo izvozili v Nemčijo 1116 vagonov lesa in gozdnih izdelkov za 10.7 milijona din, t. j. za malenkost več nego v aprilu. Povečal pa se je v primeri s prejšnjim mesecem \7vo7 v Italjo od 1528 aa ,2442 vagonov -adpus-no od 9.2 na 17,6 milijona din Izvoz v Madžarsko se je od aprila do maja zmanjšal o<3~l466 ha^.908 vagonov, odnosno od 8.0 na 6.4 milijona din Nekoliko manjši ie bil tudi izvoz v Anglijo, ki je znašal 751 vagonov v vrednosti 9.6 milijona din
V	prvih petih mesecih t. 1. smo izvozili v Italijo za 69.2 milijona din lesa, v Nemčijo za 53.5 milijona din. v Anglijo za 50.7 milijona din, in v Madžarsko za 29.1 milijona din.
Dajatve za cestni Sond
Z uredbo o cestnih fondih in z uredbo o melioracijskem fondu se uvajajo med drugim tudi nekatere nove dajatve, katerih dohodek se bo stekal v omenjene fonde. Kakšna bo finančna obremenitev zaradi uvedbe teh novih dajatev, zaenkrat še ni točno znano, vendar so možne približne cenitve.
Taksa za vagonske pošiljke
Z določbami glede državnega cestnega fonda se uvaja posebna taksa za železniške prevoze v vagonskih pošiljkah. Ta taksa znaša 15 din od vsakega vagona, pri pošiljkah premoga, kamenja, peska, opeke, rude in uporabljene ambalaže pa 10 din. Taksa se plača pri oddaji blaga za prevoz, odnosno pri pošiljkah, ki pridejo iz inozemstva, pri izročitvi na namembni postaji, in sicer tako, da bo treba na tovorni
list nalepiti ustrezajočo znamko z napisom »taksa za cestni fond«. Državne pošiljke so te takse oproščene.
Ce hočemo ugotoviti, kakšen bo približni donos te takse, moramo najprej upoštevati naslednje: Po železniški statistiki je znašal leta 1936 celotni blagovni prevoz na železnicah 16.80 milijona din (v 1,514.000 vagonih), od tega je bilo 4.41 milijona ton ah 26.2% režijskih pošiljk. Za lansko leto so nam znani le podatki o natovorjenih vagonih in je bilo v tem letu natovorjenih 1,684.000 vagonov. Letos pa se je promet nadalje dvignil, tako da lahko za vse leto računamo (če upoštevamo samo povečanje v prvih štirih mesecih) na 1,750.000 vagonov. Ce od tega odštejemo 26.2% za režijske pošiljke, dobimo 1,290.000 vagonov, in če odbijemo od tega plačanega ne-režijskega prometa promet državnih usta-
nov, tedaj lahko kaDnzttramo s jmaian 1450.000 vagonov, pri katerih bo prišla t pošiev nova taksa.
;Ka blago, na katero se bo plačevala samo 10-dinarska taksa, odpade po naši uradni statistiki od celotnega prevoza nerežijskega blaga 34%. Od celotnega ■ takso obremenjenega prevoza (1,150.000 vagonov) bo tre-ba,torej na približno 385.000 vagonov plačati 10-dinarsko takso, kar bo zneslo na leto 3 85 milijona din; na ostalih 765.000 vagonov pa 15-dinarsko takso, kar bo zneslo 11.47 milijona din, tako da bo celoten donos te nove takse na leto okrog 1SJ milijona din.
Prav znaten dri te takse bo odpadel na Slovenijo, kajti od celotnega prevoza privatnega blaga odpade po železniški statistiki 24.6% na Slovenijo, tako da bo Slovenija plačala te takse okrog 3.75 milijona din. Uvedba te posebne takse bo občutna tudi zaradi tega, ker je bila že lani povišana taksa na tovorne liste od 5 na 10 dinarjev pri vagonskem tovornem listu in ker so bile s 1. junijem deloma povišane železniške tovomine.
Cestna taksa na vozila
Z uredbo o cestnih fondih se nadalje uvaja nova letna taksa, ki se bo pobirala od vozil Na potniške avtomobile bo treba plačati po 300 din na leto. Po podatkih statističnega letopisa je bilo leta 1936 v naši državi 10.687 potniških avtomobilov. Lani pa se je uvoz znatno dvignil in imo uvozili 2400 avtomobilov. Ce nadalje upoštevamo letošnji še večji uvoz ln odbijemo izranžirane vozove ln vozove državnih in samoupravnih ustanov, tedaj lahko računamo da bo zavezano taksi okrog 13.000 osebn h avtomobilov, kar bo dalo dohodek 2.6 milijona din. od tega bo plačala dravska banovina okrog 20% (520.000 din), kajti leta 1936 je bilo od 10.687 avtomobilov v dravski banovini 2011 avtomobilov.
Na motocikle bo treba plačati 50 din na leto. Po statistiki za leto 1936 je bilo v vsej državi 3513 motociklov (v Sloveniji 1248) in jih je sedaj gotovo 4000, kar bo dalo na leto dohodek 200.000 din. od tega bo odpadlo na dravsko banovino 35%. Od motociklov s prikolico, kjer je določena taksa 75 din. bo naSnl donos v vsei iri^avi na leto okrcg 70 000 din (od tega 29% v Sloveniji).
Kolesarji bodo plavali v R1ovenl.fi Se
enkrat več kakor avtomobil isti
Za dravsko banovino oredstavlja sorazmerno najobčutnejšo obremenitev taksa na biciklje. ki maša W din na leto kajti v Sloveniji je bilo leta 1936 okrog 110.000 bicikljev, v vsei državi pa 2*>5 000 Tak^a na biciklje bo donašaia skorai prav tolika kakor taksa na avtomobile, v Sloveniji pa bodo kolesarji plačali ?e enkrat toliko kakor avtomobilisti. Ker se število bicikUev zadnja leta dviga povprečno za 14%. lahko računamo, da bo v vsei držav' znašal donos te takse 2.550 000 din (od 25" 00" b'cikljev). v dravski banovini pa 1200.000 din (od 120.000 bldkljev). Dravska banovina bo plačala 48.5% vse takse na biciklje v naši državi.
Skupni dono« takse na avtom«'>fle. motocikle in bicikle je torej kalkulirati z zneskom okrog 5.4 milijona din na leto, od tega bo odpadlo' na dravsko banovino
okrog 1.800.000 din^.
Glede donosa ostgaih taks na kočije '50 din na leto) in običajne vozove (40 din na leto) ter dvokolice (20 din na leto> Je kalkulacija težavnejša. ker se ta taksa ne bo plačevala na vozove, ki se uporabljajo v kmečkih gospodarstvih.
Dajatve posestnikov ob cestah
Po uredbi o cestnih fondih bodo morali posestniki zemljišč ob državnih in banovin--skih cestah s sodobnim cestiščem plačati posebne dajatve zaradi povečane vrednosti dotičnih zemljišč v zvezi z moderno urejeno cesto.
Posestniki ob državnih cestah bodo plačali v mestih, kjer je več kakor 5000 pre-. Bivalcev, do površine 1000 kv m po 5 din od vsakega metra dolžine fronte dotione-ga zemljišča, v ostalih krajih do površine 5000 kv. m po 2 din od 1 m fronte, izven naselij pa do površine 10.000 kv. m po 1 din od vsakega metra fronte. Za površine preko 1000. 5000 in 10.000 kv. m bodo plačevali polovico te takse. Tudi od zemljišč ob banovinskih cestah a sodobnim cestiščem bo treba plačati podobno letno pristojbino, ki pa je manjša in znaša 1 din, 0.50 din odnosno 0.30 din od vsakega metra dolžine fronte Tudi posestniki izza obmejnih zemljišč bodo plačali to dajatev, in sicer v polovičnem znesku, če je zemljišče oddaljeno od cestnega zemljišča do
Izpred obrtnega sodišča
Brezplačni dopusti
Po § 220 obr. z gre službojemnfku plača, če je bil ta pripravljen vršiti službo, pa je bil zadržan po službodavčevih akol-nostih. če službodavcu zmanjka dela, dobi službojemnik plačo tudi za one dni, ko ne dela. Zato bo previden službodajalec pazil na to, da v takem primeru pravočasno službo odpove če pa je količkaj socialno čuteč, pa tud5 za take dni plača mezdo.
Martin je bil več let zaposlen v tovarniškem podjetju kot železostrugar. V pred zadnjem letu ni delal tri tedne, v zadnjem pa l teden, za ta čas pa tudi mezde ni dobil; tovarna namreč ni imela dela in tedaj ga m mogla zaposliti. Končno je Martin po pravilni poprejšnji odpovedi izstopil.
Nato je iztožerval mezdo za gori navedene 4 tedne in utemeljeval svojo tožbo a tem, da mn mora tovarna po predpisu § 220 obr. z. plačati mezdo, ker on nI kriv, da tovarna ni imela naročil, da tedaj ni delal zaradi okolnosti, ki Je nastopila na sliužboda/včevi strani. Pri razpravi se je ugotovilo sledeče: Kolektivna pogodba, katero so podpisali deflavsfci zaupniki tega podjetja kakor tudi Martin sam, predvideva neplačane dopuste, kadar ni dela. Ko je ta slučaj nastopil, je Martin šel obakrat sporazumno na neplačan dopust. Ugovarjaj pa je, da je tak dogovor nezakonit in proti dobrim šegam, za to je neveljaven.
Martin je tožbo izgubil. Razlogi: Dogovor, da gre delavec na brezplačni dopust m po zakonu prepovedan. Službojemnik lahko sporazumno s službodavcem takoj aapueti delo* še la^je pa se dogovl za
brezplačen dopust. Proti dobrim šegam tak dogovor tudi ni, ker je v času sedanje krize splošno običajen. Delodajalci pošiljajo sporazumno delojemalce na brezplačen dopust za č*js, dokler nimajo zanje nikakega dela ali pa nimajo dovolj dela za vse delavce. Od takega dogovora imajo delodajalci to ugodnost, da jim ni treba delavcev menjati in na novo iskati, delavci pa imajo to ugodnost, da bodo pri istem podjetniku zopet dobili zaposlitev in zaslužek, kadar bo podjetnik zopet imel naročila za delo. Martin torej ni bil prikrajšan v svojih pravicah zaradi nepravilnega postopanja tovarniškega podjetja ker je na brezplačni dopust izrecno pristal. Martinov priziv nd imel uspeha.
Seizonsko delo
Marica je bila zaposlena v tovarni za Izdelovanje peči in štedilnikov. Podjetje je spadalo med industrijska, ker je vobče zaposlovalo vefi kot 15 delavcev, posebno v pomladnih in poletnih mesecih, in ker se je obrat vršil pretežno z motorno silo. Vobče se je delalo po 8 tir na dan; kadar je bilo kaj več dela pa je lastnik zahteval, da so morali delavci včasih še po nekaj tir čez 8 tir navreči, za kar so dobili samo normalno mezdo brez 50®/o poviška. Tako je bilo tudi z Marico. Po izstopu je iztoževala 50% povišek za 133 nadur.
Tovarnar je odklanjal vsako plačilo fai je navajal, da je njegovo podjetje sezonsko, da peči in štedilnike izdeluje pretežno ▼ dobi ko se grade poslopja, v takih podjetjih pa se sme delovni čas po potrebi podaljšati do 10 ur na dan. Pri vstopu je Marica tudi podpisala službeni dogovor: »Delovni čas znaša tedensko 48 ur, po potrebi pa se sme po pravilniku podaljšati na 10 ur dnevno«. Na podlagi tega dogovora tedaj Marica ne more zah. 1
tevati poviška za nadure, ker preko 10 ur na dan ni nikdar delala.
Sodišče pa je bik) drugačnega mnenja kakor tovarnar. Po § 8 št. 8 zak. o zaščiti delavcev je pri podjetjih, <ki delajo izključno sezonsko in ki so izpostavljeni atmosferskim vplivom, delovni čas svoboden z omejitvami, ki jih sme predpisati minister za socialno politiko sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo. Tovarne za peči se ne more smatrati za sezonski obrat. Sezonski obrati so taki, ki poslujejo redno samo v določenih dobah. Tovarna peči pa posluje tudi pozimi, četudi v manjšem obsegu. Glavno pa je to, da so delavci izpostavljeni tudi atmosferskim vplivom, torej: dežju .vročini, itd. Peči in štedilniki pa se izdelujejo in postavljajo v pokritih prostorih. Pa tudi če bi bila ta tovarna sezonski obrat, bi morala biti 9. in 10. delovna ura plačana kot nadura, ker je bila ta tovarna nesporno industrijski obrat, kjer Je dopusten samo Sunrri delavnik in se delavec 50% povišku niti odpovedati ne more.
Razen tega pa je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje z razpisom z dne 26. aprila izdalo naslednjo odločbo: Kot sezonska podjetja v smislu I 8 t. 8 zakona o zašč. ded. se smatrajo opekarne, močitoice konoplje, kamnolomi in podjetja za lomljenje kamenja, poljske apnenice, gradbena podjetja, podjetja za pridobivanje pesika in proda in podjetja aa predelavo rib, dokler Je riba sveža. Navedena podjetja ..lahko delajo 10 ur dnevno V primeru, da se delo posamezno dneve prekine zaradi atmosferskih prilik, se sme to delo nadoknaditi druge dni vendar tako, da v teku 6 delovnih dni nf znašq več kot 60 ur. Tovarna peči pa v tem razpisu ni imenovana.
250 m, odnosno V« če je oddaljeno do 500 m. Kakšen bo donos te nore dajatve je težko presoditi, ker bodo potrebna ie marsikatera pojasnila o načinu odmere te tekle.
Važna je druga dajatev, ki je predpisana s to uredbo, namreč 1*/« taksa, ki jo bo treba plačati pri prodaji zemljišč ob državnih in banovinskih cestah s sodobnim cestiščem, in sicer v mestih preko 5000 prebivalcev do 1000 kv m, v ostalih krajih do 5000 kv. m in izven naselj do 10.000 kv. m. Za površine preko te maksimalne pa bo treba plačati polovico gornje dajatve Tudi pri prodaji zemljišč Izza obmejnih se bo pobirala ta dajatev, in sicer v polovičnem znesku, če je zemljišče oddaljeno od cestnega zemljišča do 250 m in v četrtinskem znesku, če je zemljišče oddaljeno do 500 m
Ker za plačilo te dajatve po besedilu novih določb ni izjem, se bo pobirala 1*/» taksa najbrž tudi pri prodaji zemljišč ob državnih cestah v mestih, kjer je cestišče zgradila dotična občina, tako n. pr. v Ljubljani, od zemljišč na Tvrševi cesti, na Gosposvetski cesti in Celovški cesti, kar se nam ne zdi upravičeno, če je cestišče zgradila občina in ga tudi vzdržuje.
!*/• taksa pri prodaji bo občutna zaradi tega, ker so že zadnja leta naraščale takse, ki jih je treba plačati ob prodaji nepremičnin.
Tako znaša ▼ Ljubljani pri prodaji nepremičnine državna taksa 4*/«, banovinska 2«/», občinska 2•/•, skupaj torej 8°/«. K temu pride še občinska prirastkarina, ki že rdaj pogosto skupno dajatev poveča na preko 10°/c. Pri dražbah je treba še plačati posebno pristojbino, ob izgrajenih državnih cestah pa pride sedaj še !*/• taksa za cestni fond.
Nazadovanje naših klirinških terjatev v Italiji
Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanju klirinških računov zaznamuje v tretji četrtini junija precejšnje nazadovanje naših klirinških terjatev v Italiji ln sicer sa 13.3 milijona din. Saldo naših terjatev v starem kliringu z Italijo je namreč nazadoval za 0.84 milijoni (za 1.9 milijona din) in znaša sedaj 17.2 milijona lir. V novem dinarskem klirinškem računu pa je saldo naših terjatev v Italiji nazadoval za 11.4 na 112.9 milijona din. Od srede letošnjega marca, ko so našt terjatve narasle na bliža 200 milijonov din, se fe celotni saldo zmanjšal sedaj na 153 milijonov din. Dne 24. junija Je Narodna banka izplačala klirinške nakaznice do številke 14.280 od L marca 1938., tako da morajo sedaj naši izvozniki čakati na vrstni red izplačila več nego tri ji pol meseca.
Tudi saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji se je ponovno skrčil za 0.27 na 8.12 milijona mark. Nazadoval je nadalje saldo naših klirinških terjatev v Turčiji za 0.3 na 12.1 milijona din medtem ko se je saldo naših terjatev v Bolgari^ ▼ rsd-nem kliringu povečal za 0.2 na 1.7 auHj»-na din.
Med pasivnimi kliringl beleži ponovno povečanje saldo nagega klirinškega dolga v češkoslovaški, ki je narasel v tretji četrtini junija za 4.3 na 144.1 milijona Kfi. Na-rasel je tudi saldo našega klirinškega dolga v Madžarski za 1.5 !ia: 89.6 milijona din in saldo našega klirinškega dolga v Sviel za 0.13 na 2.99 milijona švicarskih frankov. Nazadoval pa je naš klirinški dolg v Romuniji za 0.3 na 9.2 milijona
Gospodarske vesti
— Znižanje telegrafskih pristojbin. Po poročilu mednarodnega telegrafskega urada v Bernu bodo. pričenši s 1. julijem, znižane telegrafske pristojbine za sledeče države: za Avstrijo kakor za Nemčijo »e zmanjša pristojbina od 28 na 21 zlatih cen-timov od besede. Za Belgijo, Dansko, Gdansk. Litvanijo m Holandsko se pristojbina zmanjša od 35 na 25 zl centimov za besedo. Za Anglijo ae zmanjša pristojbina od 41 na 37.5 zlatih centimov, za Norveško od 40 na 32 zL centimov, za Irsko od 31 na 24 zl. centimov, za Luksenburg od 31 na 24 zL centimov in za Švedsko od 33 na 26 zL centimov za besedo.
= »Tehnika in gospodarstvo«. izšla je št. 5/6 revije Socialno ekonomskega Instituta v Ljubljani »Tehnika in gospodarstvo«. Novi zvezek prinaša več aktualnih in zanimivih člankov. Dr. Adolf Vogelnik priobčuje članek o gibanju obsega jugoslovanske zunanje trgovine, ki je opremljen s trend diagrami. Inž. Bogdan Pahor e sodelavci objavlja razpravo o tehnični možnosti napredka kmetijske proizvodnje in njegove ekonomske meje. članek, ki bo predvsem zanimaj naše kmetijske strokovnjake, se bo nadaljeval v prihodnji številki. Ivo Lah nadaljuje svoj članek »Slovenija v luči statistike OUŽD«. Dr. Jože Lavrič obravnava v svojem članku o dirigiranju krneti t^tva vprašanje zunanje trgovinske politike in uravnavanja notranje proizvodnje ln trga v posameznih državah pilip Uratnlk piše v štetju brezposelnih in njegovih težkočah. Končno prinaša številka še obširno bibliografijo novo lzišlih knjig ekonomske, socialne, juridič-ne stroke ter se končuje z nekaterimi zanimivimi beležkami. Na novo je pridejana tej številki »Tehnike ln gospodarstva« priloga, naslovljena »Iz uporabnega naravoslovja«. Priloga vsebuje članek: dr. L- Dolar Mantuanl: Petro?rafska karakteristika našeg? gradbenega materiala, ki pomeni uvod v nadaljne obravnavanje in proučevanje našega kamnenega bogastva.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ivana Ermenca. trgovca v LJubljani (poravnalni upravnik dr. Ervin Mejak, odv. v Gornjem gradu; poravnalni narok pri okrajnem sodišču v Gornjem gradu 4. avgusta ob 9., prijavni rok do 30. julija).
= Dobave, štab vodstva del v Ljubljani sprejema ponudbe za Izdelavo in dobavo raznega pisarniškega inventarja (mize, omare, stoli 1 dr.) Vojno-tehnični zavod v Hanrijevu pri Skoplju sprejema do 30. t. m. ponudbe za dobavo akumulatorjev in gume do 14. Julija glede dobave vijakov, žebljev. žag, metel, morske trave tn dr., do 20. Julija pa glede dobave nafte, mavca, karbida, ffrneža in raznih barv. Direkcija pomorskega aaobračaja v Splitu sprejema do 30 t. m. ponudbe za dobavo raznih barv. lnnenee« olia 'n čoplčev, da 22 1u1l1" glede Hnbnve nafte in do 25. 1u1Hn eie-V dobave n^tro^i« ln zmesi bencinske meSanlce.
= TJottactfe. Dne 27 t. m. bo v inten-'ifrturi komande žandermeriie v Beogradu licitaciia za nabavo 30 000 m teitem rn irooo m Is^-aon «njkna. Dne 8. *nVja bo pri direkciji pomorskega prometa v
Bjfflii Bcftacfja za iMem mazBa m Bt**v
je. Dne 4. julija bo pri upravi jetnišntee okrožnega sodišča v Ljubljani licitacija za dobavo večje množine koruzne in pšenične moke. Dne 8. julija bo pri ekonom, odd. gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo aparatov za merjenje temperature, 9. julija a dobavo medeni, nastih palic za okna, 11. julija za dobavo raznih delov in aparatov za motorne to~ aove, 13. julija za dobavo elektr. instaJa-cijokega materiala, 14. jufija a& dobavo jermen in g\irten za okna, generatorjev, regulatorjev in razvodmih pioSč, 15. Julija pa za dobavo Instalacijskega materiala za električno razsvetljavo lokomotiv. Dne 20. Julija bo pri upravi smodmšnice v Kamniku licitacija za dobavo 100.000 kg mila in 21. Julija za dobavo kaaapnene preje.
Borze
PretekH teden Je znašal na ljubljanski borzi devizni promet 8.00 milijona din nasproti 5.61 in 4.87 milijona din v prejšnjih dveh tednih. V teku tedna se je znatno dvignil tečaj nemških kTrinSIcih mark, in sicer od 14.50 na 15.50, zadnje dni pa je tečaj zopet popustil na ok jg 15.40.
DKV1ZE
Čarih. Beoerad. 10, Pariz EL 1450, London 21.6050, New York 435.50, Bruselj 73.975u, Milan 22.90 Amsterdam 241.35, Berlin 175.50, Dunaj 36, Stookhokn 111.40, Cteio 108.5750. KObooihavn 96.45, Praga 15.10, Varšava 82, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
Blagovna tržiš ča
ŽITO
+ Chlcage, 23. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 75.25, za sept 76.875; ko-mz»i za julij 57.50, za sept, 59, za dec. 58.375.
+ Winnipe*. 25. Junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 105, za okt 85, za dec. 84375.
Končan, ki je umoril ženo, bo oddan v zavod za zdravljenje
Ljubljana. 25. Junija.
Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval a. o. s. Ivan Brelih, se je razpravljalo o nadaljnji usodi bivšega delavca v tobačni tovarni Frana Končana, ki je v aprilski noči v Tomačevem s sekiro umoril svojo spečo ženo Ivano. Končan je po strašnem morilskem dejanju hotel vzeti življenje tudi sebi — orožniki so ga našli obešenega pa so ga rešili. Ko so ga spravili v zapore ljubljanskega sodišča, je priznal svoje dejanje Njegovo čudno vedenje v zaporih je sprva sprožilo domnevo, da se hoče izogniti odgovornosti za krivdo na smrti svoje žene, opazovanje psihijatra dr 2voklja v preiskavi pa je dovedlo do prepričanja, da s Končanovim duševnim zdravjem nikakor ni vse v redu in da je ženo umoril v popolni duševni razkrojenosti.
Preiskava in zaslišanje prič je dognalo, da Je bil Končan priden delavec, dokler ni pred dvema letoma ohromel Tovariši v tovarni so ga imeli za inteligentnega človeka. Sosedje so sicer opazili, da je bil že prej nekoliko čudaški od časov, ko ga je v vojni zasula granata. Njegovo duševno stanje se je vidno slabšalo od ohromelosti dalje. Po nepotrebnem je izzival prepire z ženo, ki je s skromnim tvorn škim zaslužkom skrbela za onesposobljenega moža in štiri nepreskrbljene otroke in končno si je vtepel v glavo, da ga vara in zapostavlja. Tako je pripovedoval tudi preiskovalnemu sodniku. Zadnji večer pred usodno nočjo sta se spet nekaj sporekla. Končan pravi, da takrat ni imel namena, storiti ženi kaj hudega. Po prepiru da je zaspal Ko pa se je ponoči zbudil, mu je šinilo v glavo, da mora njej in sebi končati življenje. Hrom na vsej desni polovici telesa se je zavlekel v drvarnico po sekiro, s katero je opravil strašno dejanje. Samo z levico pa ni imel moči in spretnosti, da bi zase pravilno spletel zanko. Poleg ohromelosti mu zaradi močnega poapnenja žil čedalje bolj pešajo tudi duševne sile — s takimi tegobami se bo nadaljevalo njegovo tragično življenje. Na podlagi izvedeniškega mnenja psihijatra, da Končan ni odgovoren za storjeno dejanje, državni tožilec nI zahteval kaznovanja v smislu določb kazenskega zakonika za umor, temveč je predlagal, naj sodišče odloči oddajo v zavod za zdravljenje in čuvanje v Lepoglavi, ker je Končan nevaren svoji okolici.
Pokvarjen račun
Pepček je tmed v Sodi smola UčIH so se množiti in je v zvezek s črnilom lepo napisal neki račun. Pozabil pa Je na pivnik in je videl, da Je bil ves račun popackan, ko ga je hotel doma prepisati. Razbrati je mogel le njegove naslednje sledove: ... X 236
1596
Ves obupan je bil, pa ne dolgo« Kmaia je odkril, da se da račun prav z lahkoto obnoviti to malo nato ga je že imel napisanega. Kako se je glasil ves račun?
Napišite to na dopisnico in pošl^te do petka na uredništvo »Jutra«. Rešitev naj bo napisana na dopisnici, ob strani pa naj bo pripis »Uganka kluba Metle«. Reševalce bo stric Matic obdaril z lepimi nagradami
Skrit pregovor
Rešitev je prišlo dovolj in skoraj vse so bile pravjlne. Glase se: »Najboljši prijatelj človeku je knjiga-«
Med reševalci je stric Matic tudi to pot razdelil deset lepih knjižnih nagrad. Po žrebu jih iobe naslednji:
Marica Podergajs, LaStoo 4&, do(bi roman VPater Kajetan«.
Rizika Arko, Bistrica 62-, p. Trat, dobi roman »Mlsterija«.
Stefa« Blcieic, Via OommerciaAe T7„ Trst, dobi roman »Tigrovi zobje«.
Bojan Vandot, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 9., dobi roman »Papežinja Favsta«.
Pavla Gomizelj, Dutovlje 21. pri Trstu, dobi »Roman treh src«.
Vilko Ogorelec, Valjevo. Martin Peter-nelj, Ljubljana VII, Kavškova 26, Konrad brumec, Planina pri Sevnici, Emilija Semič, Via Regtoa Elena 34, Postojna in Štefanija Sila, Trst Via L. Ghiberti 8/IL pa dobe po eno knjigo revije »življenje ln »vet«.
Domače vesli
*	Danes r Sevnic«! Danes popoldne bodo v Sevnicr veljke sokolske svečanosti, ko razvije domače društvo svoj prapor pod kumo-vaniem Nj. Vel. kralja in proslavi 30-letnk'O ob sodelovanju vojske. Vabimo wse Sokol-stvo, narodno občinstvo in prijatelje Sokol-stva, da se proslave udeleže v čim večjem številu!
*	Prijatelji dr. Ivana Laha bodo na Vidov dan, ki ga je pokojnik vedno tako prisrčno praznoval, ob naenajstih položili na njegov grob kitico cvetk in potresli nanj prst z materinega in očetovega groba v Šmarju.
*	Imenovanja v državni službi. Z ukazom
kraljevskih namestnikov so imenovani za davčne inšpektorje: Anton Vardjan v Ljubljani. Albert Prinnec v Ptuju. Franc Cuš v Celju in Bogomir Zeleznik v Mariboru.
+ Soiorskj izpiti poklicnih šoferjev in sa-movozačev motornih vozil bodo za »reze Kranj, Radovljico in Škof o Loko v torek, dne 12. julija ob 8. uri zjutraj pri srček e m načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoe pravilno opremljene prošnje pravočnsno vložijo pn sreskem načelstvu v Kranju.
*	izlete v Bohinj in na Bled priredi Z^e. za za tuisk- promet v Sloveniji v dneh 26. 27 28. in 29 t. m. Priiave in informacije v vseh biiljetarnah Putnika.
V danaSnjih pomembnih časih je VSAR INTELEKTUALEC DOLŽAN, da čimbolj poglobi svoje znanje o tokovih, tci usmerjajo usodo našega naroda, Evrope, človeštva.
Kulturna in socialna revija
isel In delo
je bogat mesečni zbornik gradiva, ki Vas postavlja sredi razvojnega toka današnjice Njeni članki, njen obzornik, njena poročila — vsa njena vsebina je neobhoden mecum za človeka, ki hoče globlje pogledati v bistvo naših kulturnih, političnih socialnih vprašanj tn ki si žeii širokega razgleda na njih razvoj.
Naročite Misel In delo, našo najboljšo revijo.
Celoletna naročnina stane le 6U din. polletna 30 Din Naročnino pošljite na upravo »Misli in dela«, Ljubljana, Gosposvetska cesta. 4.
♦	201etnico mature borno obhajali maturanti bivše II. državne gimnazije v Ljubi ia-liani v soboto 2. julija ob 20. v kmečki sobi pn Slamiču Priglasite se takoj'
*	šola narodnega zdravja v Zagrebu bo sprejela v novem šolskem letu 36 gojencev v šolo za zdravstvene pomočnike. Prošnje je treba vposlati najpozneje do 1. avgusta, taksirane s kolkom za 30 din, priložiti pa je treba krstni list, domovnico, šolsko spričevalo, da je prosilec dovršil najmanj 6 razredov srednje šole, spričevalo o obnašanju, davčni izkaz in kratek opis dosedanjega življenja. Vsaka priloga se taksira s kolkom za 4 din. Učenci plačajo isto šolnino kakor dijaki 7. in 8. razreda srednje šole. Vzdrževati se morajo ca lastne stroške. Ko dovršijo izpit, jim ta velja kakor matura in so kvalificirani za uradniški položaj v socialni in zdravstveni službi, gola se prične 1. septembra in traia IS mesecev.
HOTEL EUPOPA
na morju. 50 sob,, moderen komlort, zmerne cene.
* ponovni odlok o likvidaciji agrarne
reforme je bil pretekli teden dostavljen občinam Kostanjevica. Raka, Sv. Križ in ostalim sosednim občinam. Ta odlok je že tudi bil objavljen in razglašen v nedeljo 19 t. m. v prizadetih občinah, razen v Kostanjevici. Iz razglasov je razvidno, da je bil naveden1 odlok izdan od komisije sa likvidacijo agrarne reforme v Ljubljani na prošnio gospoda Ivana Robiča in drugih ''nteresentov za revizvio agrarnega postopka ter na predlog predsedstva občine Kostanjevice za obnovo postopanja o utrdi t v agrarnih subjektov na. veleposestvu verskega zaklada v Kostanjevici.
ABBAZIAi
Kopalna sezona.
OPATIJA
Hotel gUfSISANA & EDEN
V centru Nasproti obrežnemu kopališču. ; Velik park. Moderno Komfort Maj-junij: Predsezonske cene! Zahtevajte prospekte!
♦ Novo postajališče v Stranjo na rogaški železnici. Odkar je zgrajena nova ba-novinska cesta, z Belega proti Zibiki m Pristavi se je vedno bolj opažalo, kako nesrečno je nameščena redostopno sredi njiv koliba za posta iico Stranje Nad pet let so morale potovati prošnie na vse strani. da se je končne vendarle železniška uprava odloč;la da oremesti postajališče tja. kjer s* železnira in bano\rnfka cesta razboli približata Poseben ooudsrek pa za-luži še to da je premestitev z^ ršila železniška uprava na lastne stroške; zadevni akeriski odbor 1e m^ral preskrbeti j le zemliišče Novo postajališče je lično j opremljeno in del? čast prog-ovnj sekciji, ! k1 era je oskrbela Na novem postajališču se bo vlak prvč j stavil v nedeljo 3. julija ob po' devetih zjutraj na Doti iz Celja proti Rogatcu Vršilo se priprave, da prebivalstvo pozdravi prvi vlak pri prvem postanku na novem postajališču.
*	Nova postojanka CMd t Skoplja. Dogodki aadnje dobe so opozorili marsikaterega,
i da te treba posvečati vso pažnjo narodno i obrambnemu delu, ki se ie zlasti z izpre-menjenim položaiem na severu podvojilo. Za uspešno delo pa je treba predvsem sredstev. Tega se je zavedal tudi krog zavednih Slovencev v Skoplju in sklenil je ustanovit; podružnico naše najstarejše narodno obrambne organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda. 19. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor in izvoljeni odbor nam je jamstvo, da to naša nova podružnica marljivo delovala v korist naše ožje domovine in diiave. Iskreno želimo, da bi se tudi drugi krajd. kjer i žive Slovenci, zavedali, da je narodno obrambno delo potrebno, ako hočemo ohraniti Lo, kar je naše. Tako delujejo že sedaj poleg podružnic v Slovenija tudi podružnice v Beogradu, Skopi"u in Splitu. Znano je, da so Slovenci naseljeni v večjem številu tudi v Zagrebu, Sarajevu Sušaku in drugih krajih. Vsi ti naj bi posnemali predvojne rodoljube, to so celo iz daljne Amerike pošiljali pri®pe\ke CM družbi v smislu gesla: »Ma! po^ž'" dar. domu na oUar!«
*	Srednješolski internat v Akademskem kolegiju v Ljubljani sprejema tudi za šolske leto 1938/39 dijake od 5 do 8. razreda srednjih šol kakor tudi diiake strokovnih šol. Gojenci bodo imeli popolno oskrbo. štirikrat dnevno zdravo in tečno hrano, strogo nadzorstvo in vestne vodstvo. Me?ečni prispevek znaša 600 din V posebno uvaževanja vrednih primerih prosijo sta.rši tudi lahko za znižanje. Prošnje za sprejem se vlagajo pri ravnateljstvu Akademskega kolegija, Kolodvorska. 22. Tam se dobe prospekti in podrobne informacije.
*	Lepa nagrada za poštenost. V Stari Ra ni ž; ie učenka meščanske šole Emilija Put-nikova našla na cesti zavojček, ki ja je radovedna pobrala in odprla Na veliko presenečenje je našla v zavoju 28 tiisoč dinarjev Komai je dena.r preštela, že je pridrvel neki avto Šoferju, ki ie izstopil je dekle na zahtevo takoi izročila denar Šofer ie začel bankovec in d-robiž Šteti i,n je menil, da man'ka ?0 din Namesto, da bi dal po štenemu dekietu nagrado, kakor h doliča zakon, ie dekle opsova!. nato pa pognal avto dalje, a dekle je osramočeno ostalo na cesti.
Jadranska
Izložba
Zagreb
25. VL — 5. vn. 1938.
Zagrebački Zbor
Uoblčajene povlastice.
Žit."*?*

*	Za tfvedaerai tbbk aafik mrtvih
tov na Doberdobu, 9v. Gori, Kaivariji in Osiavriju se lahko prijavite smiio ie danes is
jutri v ponedeljek. Potovanje, kj organizira Zveza bojevnikov bo najlepša počastitev t svetovni vojni padlim junakom ob Soči. Ob tei priliki si bomo ogledali Trst in Gorico. Ne zamudite ugodne prilike. Strofcka za voznino. prehrano, prernočšče, skupni potni list so določeni po 180 din u osebo. Naša pisarna v Kolodvorski ulici 25 bo danes odprta do 2. ure popoldne Udeleženec (-ka) ne potrebuje drugega kakor sliko s podpisom na prednji strani za skupni potni list
*	»Ljubljanski Zvon«, 5. In 6. številka.
Urednik Juš Kozak z vsako številko te naše odlične revije, — ena izmed nje velikih odlik je resnost, s katero revija Čuva svoj začrtani pravec, — znova preseneti naročnike in čitaMje ne samo z bogatimi literarnimi prispevki »Zvonovih« sotrud-nikov, marveč tudi s celim nizom aktualnosti, iz katerih odseva široka razgledanost in globoki interes za svetovno dogajanje. Uvodna krajša razprava o problemu slovanstva je urednikova in pomeni pravo besedo o pravem času. V p-sml »Kitajska modrost* se je naš pesniški prvak Oton Zupančič na svojstveni način dotaknil orjaške borbe na Daljnem vzhodu, B Borko pa je razvil v razpravi »Manjvrednostni komp'eks« drugo važno vprašanje, tičoče se naše severne meje in neblagih vplivov, ki prodirajo preko nje Oskar Savli nadaliuje svojo rarpravo o »Narodnostnem stanju v Julijski krajini in Beneški 8'oveniil v 1 1Q21«, obiavlja važne statistične podatke o tem s+anju ter zakliučke izhajajoče iz zgovornih številk Vito Kraigher prisn^val 7am'mivo o'prnr» iz Francije o »Zariti Cagoulardov« Leposlovje zastopati Tone Sifrer s povestjo »Ma*-t'""ovo poletje«, Ivo Brnčič s pesmijo »Bdeči ob^ki« In z »Dnevnikom iz jot-nišniee« Jem Led'na fpesmi	po-
liuba« in »Pozna pomlad«) Janko S^mec d<rie »Posmrtno -aročUo« Miletu Klobčiču Ivan Potrč pa obiavlja prvo doianje svoie drame »Kreflova kmetija« K Dob'-da ima v tej številki pole? poročila o »Razstavi treh še dva članka »Slovenska umetnostna 8Vad»miia« in »Težnja obli-kujoč'h umetnikov« L Novak je prispeval razpravo o »IndivMua1™ psihologi, ničnih oblikah in napakah« Pav^l Karlin 1e priobčil nekoliko toni i b spominskih b^s^di za dr Iv Lahom in bibb'opra*ek^ 7ab°1«-žil sectavk° o->Voinika v oreišnjih letnikih »T-i Zv«; Fr	poroča o »Zoisu in
Haooiiotn« vr rtobrovolir oi o noTbl^nih k^ai^-'1' sestavkih Ivana Can-Vpria- kratko TC-of* nadath<i° ra-tr-sivo o Vsevolodu Maierhold" Rubriki »Kn^žni tr" in pomi?Haii« v*eb"i» Fr Brenka oo-rofilo o »Borb'" na^ 5o]stvo« ^rit;ko VI Pavšiča »Romuna o Prešernu« like VaSte-tove; Andrei Bu^ai nodaia oceno Veliko-nieve »Be«edp«. T S;*rer pa k»-aiše poročilo o Fr Friavra »z^rsnom delu« -°dak-ciie A Sl--dni*ka Bnbriko rakiiuč"jo polemični članek urednika -Tuša Ko^nVa »StemniVia^ji« ki ie s suvereno vrednostio m z ieživim'	nek^Hko nobo^al
one ki jim je »Lj. Zv.« za vsako ceno trn v peti.
•	Zaroka v H »star ju. Gdčna Darinka Mar. janovjc-eva, hči tajnika realne gimnazije v Mostarju g. Huberta Marjanoviča, kd ei je za svojega 6lužbovan.ia v Ljubljani pridobi širok krog prija eljev, se bo dane6 zaročiia z g Ladom 1'eternelom. poslovodjo tvrdke Ha-drovič v Mostarju. Čestitamo!
*	Iz Anglije so prišli po nevesto ? Bosno. Pred dobrim 40 leti. sta se Kosta Stankovič in žena Mitra e trem sdnčki podala iz Prn^-vora v Bosni v Anglijo, kier eta prodajala lesene žice nn drugo suho robo. Naposled sita ee naselila v Chelmrfordu. nedaleč od Londona Sinov so dorasli 'n živeli v skupnem gospodarstvu na posestvu, ki ga je kupil oče Priselili ?o se se nekateri sorodniki. Fantom je bilo treta poiskati neveste Pa so se štirje žemni odloČili da tih gredo v Bosno iskat. Z avtomobili so se pripeljali iz Anglije v okolico Tuzle in v vasi Otroini so našli neveste. Po svojem obča ju plača,o vsaki družimi na dan ponoke PO 12 in pol tteoč dtinarjev Skupni poročni obredi bodo ooravljeni v pravoslavni cerkv,, nato pa «=e novoporočenci vrnejo z avtomobili v Anglijo.
•	Prt eaprtju m motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice
*	Ali ima Hipokrat prav? Ta <4avni gr-sfo zdravnik starega veka ie trd;l da imajo v*^ bolezni svoj sedež v enem samem te-te!e«nem organu. Danes vemo. da je imel v toliko prav. keT se na primer mnogo bolezni začenja pri zobeh Vsi zobje eo v neposred-n zvezi e človekovim krvnim obtokom Nega zob ie torej v pravem pomen u besede nega zdravja. ČPtite zato temeljito zobe zjutraj. zlasti pa zvečer s Sargovim kal >.lontom To ie edina zobna krema v naši državi, ki z očinkovitm »»ulforicin-oleatom odstrani zobni kamen prepreči njegovo oonovno tvor. bo in ohrani zobe lepe in »drave.
^^ ^ ^C >A
vodeče kopališke na otoku Krku Največja prirodna plaža na nafiem Jadranu — 15 komtori noteiov m pensionov Informacije daje runstički Odbor notell tn potniški uradi
10 izbranih razglednic mesta Ljubljane v albumu je založil fotoatelje »EMTE«. — Preprodajalci jih dobe v trgovini M. Tičar, Ljubljana, Selenburgova ulica.
*	Dijaški dom v Kočevja 9P<reiema goience srednješolce kakor običajmo. Pišite po prospekt.
♦	Želja vsake praktične gospodinje je. da
si kuhanje oLa iS a jn poceni. To danes ni več težavno dosegi iivo. samo si je treba nabaviti; štedilnik > Triumph«. Štedilnik >Tiiumph« I je okusen, štedloiv jn cenen.	I
ITVAR OBI.RKK prispele prekrasne nove stvari cene znane nizke Sedaj Tivai ohleke v vsako hišo rivar >bleke za vsakogar Glavna zaiogs Anton Brumec Ljubljana. Prešernova 54 nasproti glavne 'pošte
Mašernl
e£jti(i£)ctna
Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi iSOiUS V. SLHANDL, Ljubija
na, Dvofakova ul. 3, telefon 24-07.
* StaroOcatoliška slovenska sv. mafia bo v sredo ob 10. na Jesenicah v veliki dvorani v Delavskem domu. Po sv. maši skupni bratski izlet v okolico.
Abbazia
g^jffiiumph
HOTELI: A1LANT1CA -PRINCIPE • AL MAHE
V centrumu Abbazie ob morju. Lastna kavarna dancing, bar. Terase na morju, vrt Lastno kopališče brezplačno!
GOVORI SE SLOVENSKI! Posestniki: Tomašlč — Cervar.
* Zavarovanci Feniksa rasburieni. Pred 15 leti; se 'e več Zagorjanov. pose+no rudarjev zavarovalo pri Fen ksu do zneska za 2000 dtn. Ta znesek naj bi prejel po 15 letih. Letna premiia ie znašala 165 dim. kar iinača skupno 2.475 din Zdai ko bj morali prejeta zavarovalno vsoto 2.000 din, so pa zvedeli da )m bo vplačano samo po 1.000 din. Razumljivo. da eo razburjeni, tembolj ker je maiwkateri že v naprej nabavi! razne iiv-lien^ke potrebščine na račun zagotovljenih 2000 din
Ob Bohinlskem jezer«
najdete Se najlepši mir —
v hotelu Bellevue
pa ves Komfort. odlično postrežbo — in odlično prehrano!
Pridite, zda) je najlepie!
*	Denarni zavodi ▼ dravttki hano^ni na Vidov dan dne 28. L in. oe bodo poclevali.
Društvo bančnih zavodov za dravsko banovino.
•	Zastrupljenega otroka je prinesla v bol.
nišnieo [n pobegnila. Na otroški oddelek beograjske bolnišnice je neznana ženska prinesla svojega otroka in nato pobegnila. Bolni čar »e še hitel za materjo, ki pa »e samo odgovorila: »Ne vprašajte nič! Rešite otroka, to je glavno. Otrok je moj, toda nezakonski im se imenuje Milorad Filipovičc Nato žena pobegnila Bovški strežnik ie takoj odnesel otroka k zdravnikom, te eo ugotovilo. da * otrok zastrupljen. Otrok ee ves čes ni zavedel im mu ni režitve. Sodiio da je mati v obupu zastrupi a otroka, a se je suet skesala in ga prinesla v bolnišnico.
M
nQVOStt;


£ ojbJeke
;
se nosijo zdaj krajše




• -v .jKj'^.'' •/>.•
V popoldanskih urah vidite povsod lep«, nežne obleke iz svile, crepe georgett* in sifona, ki so prav tako lepe kakor so pripravno. T« obleke so pa tudi pra kti čnes v bogati, blagi peni milnih lusk Lun jih brez truda operete tako, da so spet kot nove, in pri tem njihove niti in barve prav nič ne trpe.
z a y s ie ppiet iiefth ah i n e !
kc&iofri tudi v nVo£i vodi!
* Opozarja se občinstvo, da obratuje v času ietne sezoue med Beogradom in Jesenicami poseben par brzih vlakov. Iz Beograda odpelie vlak ob 20.55. iz Zagreba ob 4 30 ter prispe v Ljubljano ob 7 25, na Jesenice pa ob 9.34. Ne samo da so s tem brani Zakoni zveze z dravsko banovino zelo ugodne temveč ima tudi dobre zveze z ino-iemskimi vlaki, kaiti priključeni so direktni vagorr iz Beograda za Rateče-Planino, in od Subotice za Bohinjsko Bistrico, dalje iz Beograda za .Maribor, iz Beograda za Prago im Dunaj in s Sušaka in Splita za Dunaj in Prago. V nasprotn smeri odpelje vlak z Jesenic ob 20.15. iz Ljubljane ob 21, iz Zagreba ob 0.10 pride v Beograd ob 8.16. V sestavu tega vlaka so vsi direktni vagoni kakor so naveden za smer iz Beograda proti Jesenicam. Glede na zelo ugodne zveze ee občinstvu uporaba tega brzega vlaka priporoča.
*	.Nenadna smrt na cesti, doletmi preužit-kar Alojz Polanec iz Drstelije, občima Sv. Urban v Slov goricah, je bil v četrtek v Vurbergu pri nekih znanc-lh na obisku. Cez nekaj ur se je mož spet napotil protu domu. Med potjo 6j je še v neki gostilni privoščil nekaj ebolčnika in zatem pa nadaljeval Dot, Kmalu potem je posestnik Janez Vodan v Novi Krčev in. iz svoje hiše videl, kako je Alojz Polanec nenadoma padel ob cesti v jarek. Vodan je zaslutil, da je postalo Po-lancu sdabo Stopil je k njemu m prestrašen e tam opazil, da je nesrečnik bljuval kri. Nekai minut nato je mož izdihnil. 0 dogodku so obvestili orožnike. Uradna komisija, ki je pr šla na Hce mesta, je dognala, >ia na truplu ni bilo znakov nasilne smrti. Ker je Polanec že doiga leta bolehal za tuberkulozo. je gotovo^ da je postal žrtev te zavra tne bolezni.
Gregorldev .B030SAN" ubija duh po potu. Zahtevajte bresplačen vsoree ▼ Dre-gerljl Gregorio, Ljubljana, Prešernova 5.
•	O strahovitem praznoverja priča usoda utopljenega maturanta Bele Barta iz Pan-čeva. Bela Barta se je pripravljal za maturo in ker ie bil od studi {a močno izčrpan, se je hotel osvež-ti v Tamišu. Sel je v vodo šn se n< več vrnil. Ribiči eo ga zaman iskali. 80 km daleč je mladeniča nesla voda in šeie pri Banatskj Palamki so ribiči opazili truplo. Ulovili so ga, spravil na kopno m ga pokopali na aamj obali, kjer pač navadno pokopavaio utopljence. Zdaj se je dognalo, da so prebivalci posameznih vasi ob Tamieu videli truolo, ko ga je nesla voda. Pri Rito-peku 90 ga rit<jči ie hoteli potegniti iz vode na kopno toda kmetje so zahtevalo: vNai ga voda nese dalje, sicer nam bo toča pobila vse žito!« V vseh teh vaseh ob Taani-Su namreč vlada strahovito praznoverje, po katerem n kakor ne kaže pokopati utopljenca na bregu, sicer bo toča vse pokončala Zdaj so nesrečnega maturamta prepeljali v domač) kraj Feketič kjer so ga poleg svoj-cev tovas profesorji spremili do prera-rf^rn oreha.
* Razpisane so službe banovinskih cestarjev: v območju okrajnega cestnega odbora v Litiji štiri mesta, v Krškem tri. v Laškem, Konjicah, Logatcu, Slovenj-gradcu, Kamniku in Črnomlju pa po eno mesto. Prosilci ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let Za nekatera teh mest je treba vložiti prošnje že do 10. julija na pristojne cestne odbore.
Iz Ljubljane
n— Prebivalstvo Ljubljane. Dne 28. t. m.
praznujemo nanodtni praznik Vidovega dne kot spominski dan preminulih borcev za vero im domovino. Na poslopjih državnih, banovinskih im mestnih uradov, zavodov ia podjetij bodo ta dam razobešene državne zastave. Pozivam someščane, da v sla v© za vero in domovino padlim junakom na Vidov da* okrase svoje domove z državnimi zastavami Obrtna in trgovska podjetja morajo biti med slovesnim opravilom v stolnici od 10. do 11. zaprta. — Predsednik mestne občine ljubljanske dr. Juro Adlešič, L r.
u— Mož in žena nastopita skupno zadnjo pot. V Ljubljani sta skoraj istočasno umrla g. Josip Bezlaj in njegova soproga Marija. Josip Bezlaj je bil ugleden slovenski vzgojitelj, ki je vzgojil več generacij. Bil je dolgo dobo učitelj na Grabnu, potem pa ravnatelj meščanske šole v šiškL Do poznih let se je ohranil čil in veder. Tudi njegova gospa Marija je bila daljšo dobo učiteljica. Oba pokojnika, ki sta si bila zvesta v življenju, snivata zvesto tudi v smrti. Na mrtvaški oder so ju položili v mrtvaški veži na Vidovdanski cesti, odkoder bosta danes ob 18. uri nastopila svojo zadnjo pot. Naj jima bo počitek v skupnem grobu lahak. — V ljublj'anski bolnišnici je umrl v starosti 42 let g. Lovro Breoeljnlk, čevljarski mojster. Zapustil je vdovo in hčerko. Zadnjo pot bo nastopil jutri ob 17. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje.
w
MOTOCDCLI
MOTORIMPORT
LJVBMAVA
TTR3KVA 23 " MIKLOŠIČEVA 30
Med bojnim ločjem teie vir blestika kačji se pastjr, obrobljeni kozak vesla, ■ potočnicami se igra.
Slajše poezije pač ni za vage otroke! Najdete je v Županeičevj mladinski knjigi »Pokonča izpod korenin«. Kupite jo lahko v prvi knjigarni. Pa ne pozabite še Gradnika, vjh »Japonskih pripovedk« ali Karlinovega »Dolgouhega Jernejčka« ,*n Gradnik«reg« Koka in druge iivalske zgodbe.
■— Spored koncerta moškega ibora akademikov »Moravan< is Brna na Češkoslovaškem. Zbor vodi dirigent Josip Vese>lko in Šteje 40 mladih svežih pevskih grl. Izvajal bo naslednja dela: Smetana Pesem na morju, Jamaček Kaj ta naša breza, Križkovski Dar za ljubezen, Knička Visoko je zvezdica, A rman Mamici na grob, Axman Očetu, Foer-ster Sv. Vaelav, Blažek Pesem božične noči, Suk Varaždinsbi vabn. Novak 12 belih sokolov. Pred koncertom bo zapel zter jugoslovansko im češkoslovaško h imuno. Prodaja vstopnic pri blagajni kina Uniona.
n— Jngoslovensko-čelkoslovaška liga v Ljubljani opozarja svoje članstvo na veliki koncert akademskega pvskega zbora »Mora. vanac v nedeljo dne 26. t m. ob 21. un ▼ veMld dvorani Uniona. Odlični pevski zbor bo pod dirigentom prof. Veselkom izvajal kompozicije Smetane, Janioka, Kričke, Ax-mana, Foensterja, Blažka, Suka in Novika. Pokažimo bratom Čehoeilovakom svoje simpatije s čim večjim obiskom!
a— Diplomiran je bil na tukajšnji jari-dičai faikuUteb) Tone Klemenčč, doma iz Zg. Pohance prj Brežicah Čestitamo!
a— Na rasstavi Kluba neodvisnih ▼ Jakopičevem paviljonu bo danes ob 11. vodi akad. slikar Stane Kregar. Razen njega razstavljata najboljša izmed svojih del akad. slikar Maksim Sedej in akad. kipar Franc Smerdu. Razstava bo odprta samo še tri dna, zato naj ljubitelji umetnosti pobite z obiskom.
Povečajte blesk svojega smehljaja s Koljntosom S
Lepota, Vafta osebna privlačnost, ra visita od zdravih svežih in lepih zob. Kolynoa napravi tisoče ljudi lepše. — Poskusite Kolynos! Spoznali boste radost svežih ust in očarujočega nasmeha.
Vutnjtf k o pite veliko id bo
Pevski ibor Glasbene Matice. Jutri nastop doma v Hubadovi |>eveki dvorani.
n— Samo dane* in jutri t ponedeljek se Se lahko v na£i ps»arni v Kolodvorski ulici 25. prijavite za dvodnevni obwk Trsta — Doberdoba — Gorice — Kalvarije in Osla-vm Potrebna \t samo slika s podpisom aa prednji strani Zveza bojevnikov v Ljubljani Kolodvorska 25.
Naj vam svetujemo nekaj knjig za vaše otroke med počitnicami? Kar vzemite Lan-ger-Hole<-k.>vejra »Psa druge čete«, ki npa-da med klasične mladinske knj ge. ali Ku-naverja Pavla »Zadnjo pot kap.tana S«ota« ali Sven Hedinovo »V azijskih puščavah«.. Tudi Breinikovi »Junaki prekooceanskih poletov« ali Karla Maya »Old Surehand« t-o kaj prida mladinske kn;.ge Dobite jih v vseh knjigarnah.
u— V ortopedskem zavodu Atene, Šubi-čeva ulica (Mladika), se zdravijo otroci in odrasii, ki so v rasti zaostali, z zakrivljeno hrbtenico, okroglim hrbtom, z izbočenim in udrtim prsnim košem itd. Telovadba se vrši pod vodstvom primarija dr Minafa Ortopedski zavod posluje tudi v počitniški dubi vsak delavnik dopoldne od 9 do Vz 12. ure. kjer se dobijo vse zadevne informacije brezplačno
n— Trgovine na Vidovdan bodo * Ljub-Ijani kakor ie objavljeno zaprte samo v fa-gn službe bolje od 10. do 11. ure Na Petra in Pavla bodo ves dam zaprte Združeni e traovoev
o— Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani sklicuie za torek. 28. t m. ob 19 uri sestanek iele-gatov in članov ljubljanskega okoliši v dvorani »Sloge« v poslopju »Ljubljanskega dvorac. Važno.
Lep spomenik —
dar pokojnim Ogled spomenikov
dolžnost interesentov Stalna razstava —
aizke cene
FRANJO KUNO VAB, kamnoseStvo Iel. 4U-09. 8v. Križ — Ljubljana
V JUNIJU SE PRESELJ TVRDK.A
S. REBOLJ & DRUG,
KOLESA - OTROŠKI VOZIČKI - IGRAČE
NA MIKLOŠIČEVO CESTO
^T*^—1 ^ 'jimi
F0T0AMATER JI!
Vse, Kar fotografirale, Vam razvijemo, kopiramo ln povečamo brezhibno m po nizki ceni. — Filme in amaterska dela razpošiljamo tudi po pošti
8pecijaltia fotutrgovina
JANKO POGAČNIK,
Ljubljana — Tjrševa e. 20.
Nakup foto-aparata
zaupajte nam, ker Vam
1.	strokovnjaško nasvetujemo;
2.	zavežemo se Vas naučiti fotografirati;
3.	vsak pri nas kupljeni foto-aparat tudi j zamenjamo, ako z istim ne bi bili zadovoljni. ali če pride iz tovarne nov model.
Na Vašo zahtevo razvijemo f i 1 m in napravimo slike v 3 urah! Za prvovrstno izdelavo jamči
Foto Tourist — Lojze Šmuc
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA GESTA 8
Obiščite
kopališče Ilirije!
Stalno topla in kristalnočista voda! Sodoben
komfort! Višek higijene! POZOR.' Uvedli smo znižane opoldanske vstopnice, ki veljajo od 12—15 ure. Podrobnosti pri blagajni!
BufSe »Ris« !™o*5Ts ",va
BaaSs »JstilD« zendvid po 1 Din

izredno dobra vina
—umtui ■ uimmHmm iw«imtimNW .www »*w»«in»y'i»MwwwHMiw«mmnnuHW»MH>«WNMnumw>i m.
FILME	Sarmata
(Leica Uontax. Reuna itd.i razvijamo v ultra-diobrnizrnatem razvijalcu ter povečamo na vse veliKostl s primernimi izrezi.
Foto • Brogerifa Ivaa Kassc,
L.iu^fiana — Nebotičnik.
..................■''••'lu.i''i-iiiii«uMlt<-iiotii>iirMti|lt«o->'.<iiitM(UUIiill«UHiiii(U(MIUMH4
Prvovrstne trajne koire izdeluje frizerski snlon »PA ULA«, Celje, Kovaška 1.
Kopalne obleke in potrebščine K. SOSS, Ljubl jana, Mestni trg 18
počitniški domovi ob jezeru
Sailzkammergut - Unterach ara Attersee.
Lastno posestvo s kopališči na obrežju, čolni, vrtnarija, park. šport, jezikovni tečaji. Sep vila za dečke Zmerne cene. Dekliški pensijonat v. Kastal.v — VVien — Zentrum, Langegasse 65.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOAJ V SIŠK1, TELEFON 41-70
Svettslav Petrovič in Jarmila Novotna v filmu lepega petja in pustolovščin
Kozak in slavček
V	dopolnilo zvočni tednik »n glasbeni Olm	CARMEN
Predstave v nedeljo ob 5., 7. in t>., v ponedeljek bo pol 9. uri.
V	torek:
Koncert na dvoru
Mart ha Eggerth
S	Ščurke, ruše, švabe in mravlje odpra-	8
S	vite edino s preizkušenim sredstvom	S
I	„S U R K O L".	j
j	DROGKRMA KAJN C — LJUBLJANA	J
tldovnka l.
j u— Namesto venca na grob svoji velika
' dobrotnici ge. Anči Krame rje vi j« Starešinska organizacija »Preporoda« V duhu blagopokojničinega človeOansCva naJcLom-la znesek 300 din Endlicherjevemu podpornemu fondu za revne dijaka. Posnemajte
Ur- Dijaki kuhinji DomOvina v Ljubljani je daroval mesto cvetja na grob bla-gopokojne ge. Anči Kramerjeve g. dr. Janko Otip, odvetnik v Beogradu, 300 din. Srčna hvala! Posnemajte!
o— Umetnostna razstava Dalmatika In-kiostr ja fn Petra Lobode v Jakopičevem paviljonu. Dne 28. t. m. ob U. dopoldne otvorj Rihard Jakopič razstava slik Dalmatika Ikiiostrija iz zadnjih let in večje skupine kjpov Petra Lobode. Opozarjajo se vsi pritatolii umetnosti in vabijo na ogled
u- Uprava policije razklala, da bo 28. t. m. od 18 do 21. ure in 29. t m. od 7. do 21 ure zaradi velikega pehotnega prometa na Stadion del Tjrr^eve cesto od železniškega prelaza (prj križiSču Iy~nše*e in Blei-wei«ove ceste) do mrtve železniške proge fPo«ivskega ulica) zaprt za ves vozni promet in bo v<va vozila usmerjati skozi Bežigrad iti Šiško
u— Planinci! Zbirališče udeležencev izleta SPD neznanoka.ni v nedeljo 3. julija bo ob 5. ziutrai v Tavčarjevi ulici Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta 4/1, najkasneje do torka 28. t. 'n. da more pravočasno preskrbeti avtobus z zadostim številom sedežev. V$ak udeleženec mora imeti okovanke im oprtnik. Za prehrano bo preskrbljeno v planinski kočt, ki bo končna postaja izleta Hitite 5 prijavami. d« ne boste zakasnili!
u— Brivsko frizer^kj saloni bodo na Vido* dan v Ljubljani odprti do 9 ure zvečer. zapro se le med slovesno službo božjo. Na praznik Petra in Pavla so pa ves dan zaprti.
u— Prenovljeni Marijin spomenik na
šentjakobskem trgu. Zadnji torek so delavci kamnoseškega podjetja Alojzija Vodnika nastavili na vrh odra smrečico v znak dovršitve tega spomenika, ki stoji na močnem podstavku okrog 15 metrov visoko Načrte za ta spomenik je izdelal arhitekt g Plečnik Sam orjaški steber (v premeru okrog 80 cm) je okrogličast in Iz podpeškega kamna, dočim je bilo prejšnje znamenje iz kraškega kamna, ki so ga pa razne vremenske neprilike tako zdelale, da niso več mogli popraviti spomenika Dober meter nad podstavkom ie vklesan latinski napis spodai pa: »Tretjič postavila mestna občina ljubljanska leta 1938«. Od starega znamenja ni preostalo drugo kakor kipi Na vrhu spomenika stoji stari Marijin kip iz brona na široki ploščadi v sredini in na podaljšanem manjšem stebru. na vseh štirih krajih pa so navzven razmeščeni stari pozlačeni kipi svetnikov, predstavliaiočl Petra Niko1n'a Jakoba in Jane7a kot patrone štirih ljubljanskih žup-nii Spredaj pred njimi ie postavljenih le nekai n'zkih vaz Na podstavek bo dostop po nekai kamnitih stopnicah.
Prolnja policijski opravi. Iz krogov
motornih vozačev smo prejeli: Menda nI nikogar več, ki bi trdil, da Je motorno vozilo le še luksus Velika večina uporablja motorno vozilo za svoj posel, ki bi ga brez vozila nikakor ne bi bilo mogoče opravljati. Sedaj imamo letečo cestno kontrolo in je prav, da skrbi za red na naših cestah v vsakem pogledu. Tudi je prav. da tu in tam ustavlja vozače, d8 se prepriča, če sta vozilo in izkazilo v redu Nesmiselna ovira motornega in avtomobilskega prometa pa je, da posamezni stražniki ustavljajo vozače in to prav pogosto, kar je neprijetno posebno za tiste, ki se vozijo po svojih poslih aH imajo nujne opravke. Naj bi zato policijska uprava dala svojim organom navodila, s katerimi promet z motornimi vozili nikakor ne bi bil oviran.
n— Uradne nre na banovfnski nodkovskj Soli 00 od t. julija dailie od 8. do 18 30.
n— Iz obupa v smrt. Včerai popoldne i« brila policijska uprava obveščena, da se v gedu pod .^ancami na G-adu nshnia neznan obešenec. Na Grad je takoj pohitela uradna komisija, v katenl sita Mla policifski zdravnik dr. Lužar in dežurni urad k Kette. Lrudje ki so bSi našli samomorilca, po prerezali vtv ,in truplo položili na tla. V mrtvecu so sporna!; 42-letmega ?evliarsk3ga moktra Iovrn Rreoeljnflra 'z S!onn3kove ulice 25, delavnico pa je imel n« Vidovdnnski oosti. Pri nV»m niso našli nlSesar, kar b: dalo vsaj pribltf.no slutiti, zakai w je po kohik. k' 7»puš?a feno in hčerko, odločil za smrt. Po vsei priliki bodo krive brezupne nesmere, v katerih s« nahaja čevljarsk?. obrt.
Iz Celfa
e— Odhod na X. vsesokol*ki zlet v fra^i. Članstvo Sokolske župe Celje bo odpotovalo na v»es»okokki ziei v Prago v gredo 29. t m. z rednim vlakom ob 20 35 Iz Celja in r>ri-epek) v Čakovec ob '28.'>0 Tu bo eeptavlje*> poseben lak. Venk udeleženec in udeleženka n*i kupi na domači postaji na podlagi železniške legitimacije polovično vozno karto do Kotoribe, ki bo voljala obene»n za povra-tek. Na vozovnicah, odnosno železniških legitimacijah bo aletni odbor v Pragi. Tvr-Sov dom. potrdil udeležbo na dletu. Vse Po-savje odpoltiie z Zidanega mosta z rednim vlakom ob 20.04 in pri«pe oh ?0.35. Rogaška SlaVna m Sm.rrje pri Jelkah odpotujeta tako. da bosta imela na G tabelnem priključek k temu re«iineniu vlaku ob 21.01. Sa. viniska dolina odpotuje kakor Celje, to ie t vlakom ob 20 35 n Celja, fcirp« je iadala » zvezj z »letom potrebna navodla. Ako bi komn glede bivanja v Pragi ne bik) kaj pisno, dobi pojasnila pri župnih činHeljih. ki bodo potovali z brati ln fiestnunj v Pta-eo. £ele7T!i£ke legirt:imaciie hi znake je poslala župa druftvom *n vse pri javi jenoe, ki se nai zglasijo pri svošfh ediinicaith
e— Razobesite na Vidov dan zastave! Mestmo poglavaJHtvo v Celju htiSne po. sečnike, da na Vidov dan 28. L m. razobesijo na «rvoj#i poslopjih držnrvne zastave.
STANLJO IN OTJO! — KRALJA SMEHA! — ZA STARO IN MLADO !
Smehapolne prigode z divjega zapada v velikem filmu
NEUSTRAŠNA VITEZA
Ob 15., 17., 19. In 21. url — Pozor! — Matinejska predstava ob 11. url dopoldne.
Marlene Dietrich	ANGEL	Kino Matica
u— Iz državne d v« raz r^diie trgovske 4°. le v Ljubljani. Tisti, ki žele na novo vstopiti v prvi razred ali ga ponavljati, se morajo osebno zglasiti pri ravnateljstvu dne 24., 25., 26. aH 27. avfrusrta med 8. in 12. uro. Prinesti morajo s seboj: rojstni Ust, izpolnjeno prijavo, ki jo dobe za 50 par pri šolskem slugi ln jo morajo kol-kovati z 10 din, Izpričevalo o nižjem te. čajnem izpitu ali zavrženem izpitu, davčno potrdilo. Kdor je na da® vpisovanja star več kakor 17, toda manj kakor 19 let, mora predložiti Se rešitev banske uprave o spregledu starosti. Ob 9. 30. avgusta bo na uradni deski razglašeno, kdo je sprejet. Sprejeti se bodo definitivno vpisali 1., 2. ali 3. septembra med 8. in 12. uro in plačali- dodatni kolek za prijavo 40 din, šolnino ln drugo, kakor je objavljano na uradni desdti. Vpisovanj« v drugi razred bo 1., 2. ali 3. septembra med 8. in 12. uro. Predložiti je treba; prijavo, ki jo dobe pri šolskem slugi za 50 par in jo morajo kolkovati S 50 din, Izpričevalo prvega razreda, davčno potrdilo ter plačati šolnino in drugo, kaJcnr je objavljeno na razglasni deski. Tisti, ki žele delati izpit Kot privatisti čez prvi ali drugi razred, naj se zglase v začetku Šolskega leta v ravnateljski pisarni. Zavr&ni izpiti so bili pod predsedstvom g- dr. Miltsava Lutovea iz Beograda. PripuSčenih je bilo 63 rednih učencev in učenk, dva privati-sta in dva popravljalca. ZavrSni izpit 80 napravili: z odličnim uspehom: Detela Vida in Pipan Francka: s prav dobrim uspehom: Erman Franc, Knšmelj Miran, Planina Franc, Kosec Jože, Cedilnik HedvL ka. Cemažar Vera, Erznožnik Miroslava, Lebar Marta, Mesec Martina Pucelj Damjana. Rant Iva Slapar Nada in Zaje Marija; z dobrim uspehom: Bezek Ivan, Dra-šler Emil, Hribar Franc, Klemene Boria, Kožuh Janez Le*kovšek Rudolf, Mally Janez, Markošič Stanislav, Marolt Viktor, Peterlin Pavel, Pet ruša Slavko, Presen Franc, Rozman Stane, Trčič Vlllbatd, Bav-daž Ivana. Bole Alojzija. Butscher Char-lotta, Cerk Ma-leta, Jamnik Cirila, Janša Majda, Japelj Katarina Ker* Alojzija, Korenčan Marija. Kmljič Ana, Kravos Zo. ra. K veder Marila Marinč Francka, Praznik Valerija, Slovnik Majda, ikofic Štefka, Tomše Ljudmila Troha Natalija, Vid-mar Cirila. Vrhovec Breda, Vrhovec Nada in Ziherl Milena: z zadostnim uspehom: Bork'% Anton, Curk Viljem, Cerne Franc, Grošelj Arton, Markun Anton, Martinec Ivan Šinkovec Pavel, Štruimbelj Anton. Vavpotič Alojzij. Ažman Justin. A mi tek Ervin Arhar Franoka. Po renta Marija in Smola Leontina. Dve kandidat, ki sta bili odklonjeni za tri mesece. — Trgovska, bančna in industrijska podjetja, ki nameravajo sprejeti v službo nove moči. naj se obrnejo na ravnateljstvo drž. dvorazrnedme trgovoke šole v Ljubijani.Absolventi Jn absolventke, ki kljub Iskanju
fce nimajo službe, naj se zaradi evidence zglasijo pismeno ali osebno pri ravnateljstvu.
n— Dr. KaHay ne ordinira do 4. ralija.
u— Lokaie v kre9i|i. ki jih ima sedaj t^rdka l. C. Mayer. odda odbor me£čan*ke imovnn« • 1. novembrom skupno ali več tvrdkam t«r je treba ponudbe vložiti do 4. julija pri m#st«»m gospodarskem uradu, kj daje tudi potrebne informacije.
e— Otvoritev Komeoskega nliee sa *o. »ovni promot. Občina bo olvorila Koinonske-ga ulico u1 vozovn4 promet in v to svrho zgradila nov inosit 6ez Koprivnico. Za graui. njo mostu je razpisala dobavo 6 kuh'5n.ih metrov 10 om debelih hrastovih mostnie in pokirui?! kubični me4er 5 om debelih hrastovih plohov. Ponudbe je treba *1ožiti do vdtetoga Četrtka 80. C m. v vložiiču mestna, ga poglavarstva.
KINO UNION. »PRINCESA SISI«. Roman-tična ljubezen Franja Jožefa in Elizabete.
Matineja: »TRDNJAVA TIŠINE«.
e— Hud karainl>ol pred hotelom »Pošto«. Včerai zjutraj se je peljaila botelirka ga. Ro-žaočeva z Dobrne s svojim avtomobilom, ki Sa ie vodil šofer, z Dobrne v Celje. Ko je privoBfi avtomobil po Aškerčevi ulici do ue-vamega n zelo prometnega križišča pred hotelom »PoŠto«, je pri vozil s KlavniMte ulice pod železniškim podvozom proti Cankarjevi cest! tovorni avtomobil avtomobilskega prevoznika g. SovLnka iz Celja. Oba avta sta vozila pravilno po desni strani ulice in s pravilno brzino. Na križišču Aškerčeve ulica »n Camkarjeve ceste je zadel tovorni avto od strani v avto ge. Rožanfieve, ga vlekel pet metrov daleč e seboj in ga močno poškodovali po levi strani. Škode je več tieoč dinarje*. Na tovornem avtomobilu se je poškodoval samo blatnik Na mesto nesreče je kmalu prispela policijska komisi. ja, ki bo še ugotovila krivdo. Oiavna in edina krivda je v tem, da »e omenjeno krj-žišSe neprogledmo im zelo nevarno iti da tu n« opravlja stalne službe prometni stražnik. Prav tako bi morah' urediti stalr.o prometno službo tudi rta križjšču Kralja Petra in Cankarjeve ceste in Vodnikove ulice, ker sla obe križišči zelo prometni ki zaradi tega nevarni.
eeOtA. MintS T n rtrn>* SOC Pot / MAH IDHAVLJA S 'J9J7-J8
8UPER LYSOFORM je zanesljivo sredstvo za disinficiranje! Pri Vaši intimni toaleti je Super Lysoform najboljši prijatelj, ki Vam prepreči neštevilo neprijetnih pojavov.
Vpija najhitreje in najpopolneje vsak zoprni duh. Osvežuje in lepo diši.
Zahtevajte ORIGINAL Super LTSOFORM v vseh lekarnah, drogsrijah in parfumerijah. Pazite na originalen zavitek, odklonite imitacijo!
•— Višji tečajni Izpit na drtavni reahd ftannasljl v Oelju j« bU pod predsedstvom direktorja g. Franca MravljaJta. K izpitu » j« prijavilo 36 rednih učencev, 16 rodnih učenk, 2 priva tista in 1 re peten t. Od 54 kandidatov in kandidatk so uspeSno dovrših viSji tečajni Izpit: Zdenka Ba4e-va (oproščena ustnega izpita), Martin Bolej, Zvonimir Birsa (oproščen), Stanko Božič, Ladislav Cvenflc (oproščen), Vinko Domitrovič, Friderik Gajšak, Nives Oolor bičeva, Stanko Golograaic, Erik Goriup, Maks Gruden Marijan Hodžar, Matilda Horvatova, Vladimir Hoscer, Marijan Ja-godič (priv.), Smiljan Jerin, Friderik Jer-nejšek, Vekoslav Kobe. Adolf Kolone (pri. vatist), Ljudmila Kolmanova (oproščena), Marijana Kopšetova (oproščena), Greta Kossarjeva (oproščena), Kurt Kossftr (oproščen), Leon Kramer, Vladimir Kres. nik (oproščen), Marijana Krofličeva, Vladimira Laagusova (oproščena), Dušan Likar, Aleksander Luikanc, Emil MIlanez, Zvonko MiLkovid, Tatjana Mravljakova (oproščena), Jelena Mulačkova (oproščena), Amalija Pllihova (oproščena), Marijan Pirih, Adolf Poharc, Oton Prelog, Zoran RazboršeJc, I-Yarc Rebeuschegg (oproščen), Slavko Repič, Josip Ropotar (oproščen), Ivam ster, Vida Tertnlkova, Vida Tomova (oproščena), Marijan Urbančič, Cvetka VicHčeva, Vinko Vovk, Felicitas Widmarje7a, Gustav Zupan. Popravni izpit Ima 5 kandidatov, padel ni nihče.
Dentistka Pavla Marlfa Kocjančič ne ordinira
e— Samo do 2. julija imate fa&, da obnovite srečke državne razredne loterije v podružnici >Jutra< v Celju.
Iz Maribora
a— Meja kliče! Kam! V MARENB5RG! Zakaj? Ker tudi tu žjvjmo Slovenci, ki bomo v uvod pnoslav dvajsetletnice naše svobode uprizorili v nedeljo 26. junija, ob pol 16. uri narodno igro »Deseti brat« na prostem po priredbi brata Sornika iz Ruš Nacionalni Maribor s svojimi sokolskimi in obilnimi drugimi društvi epohib; v naš obmejni Marenberg po geslu: >Le naprej brez miru!« Naj bo Čvrsta naša meja. Zdravo in na svidenje! Sokol Marenberg—Vuhred!
PERILO, kravate, ugodno pri
_JAKOB LAH, MARIBOR
a— Odhod članske odprave v Prago. Sokolska župa Maribor javlja, da odpotuje njeno članstvo 29 t m. ob 21.40 iz Maribora z rednim vlakom do Cakovca. Udeleženci izven sedeža župe vstopijo v Fra-mu, Pragerskem, Ptuju, Ormožu in Središču. Iz Cakovca krene posebni sokolski vlak ob 23 50.
a— Bratje in sestre! Vsi, ki potujete v Prago, nabavite si dan ali dva dni prej vozne karte do državne meje pri »Putni-ku« v Mariboru Na ta način se izognete nepotrebnemu čakanju in prerivanju na postaji. Cena vozne karte (polovične) do Koprivnice, državna meja, stane za IIL razred 25 din. — Meddruštveni odbor.
a— Olepševalno društvo u magdalenskf mestni okraj, ki razvija že preko 30 let svojo živahno delavnost, je imelo v petek 24. t. m v Mariborskem dvoru svoj redni letni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil poelevodeči podpredsednik g. Hoch-mUlter, ki se je uvodoma spomnil dolgoletnega in zaslužnega društvenega predsednika g. Kejžarja. Kejžarjeva zasluga je, da Je prešlo društvo v nacionalne roke. Sledila so poročila tajnika Novaka, blagajnika F. Spesa, gospodarja Tičairja ln člana nadzornega odbora Ramelija. Prt volitvah so bili izvoljeni v odbor Hoch-milller. Bregant, Novak, Spes, Tičar, dr. Stambol, Grgič, Ančič, Bender, Starec, Sla vinec, Cimerman, dr. J ančič in Rameli.
Prijetno ln zdravo za osvežen je T polstai vročini je čaša Rogaške mineralne vode, same ali pomešane s sadnim sokom.
Kakor prijeten, hladen veterc občutijo Vaši notranji organL
Iz Hrastnika
h— Na Vidov dan bo maša zadušnlca za Junake, ki so padli za domovino, ob 8. v naši novi cerkvi, po službi b ž.tf bo šolska vidovdamska proslava z obilnim sporedom v dvorani Sokolskega doma. Vabljeni starši in tudi vsa, ki se zanimajo za nastope naše mladine. Vstopnine ne bo.
h— Kaj ljudje v Svoji domišljij v«e vidijo In t-lišijo. Neki mladenič iz Sttuega Hrastnika služi vojake v južnih krajih m se bo kmalu vrnil domov. Te dni je pa prihitela mladeničerva	k orožnikom javit, da je senu nekdo ponoči ukradel civilno obleko. Mati je zatrjevala, da je ponoči slišala hojo po hiši in videla celo, da je nekdo hitel od hiše. Orožniki so pa dognali, da je fantovo obleko odneslo prejšnji dan njegovo dekle, lepo očistilo in po-likalo, da se bo fantu prikupilo, ko se bo vrnil od vojakov. 2enica je tcrej videla tatu le v svoji fantaziji.
h— Karambol na lirnici. Neki luksuzni avto lz Trbovelj in tovorni Iz Škofje Loke sta trčila na Brnici pri Igričnikovi kapeli drug v drugega, da sta stala oba pokončni drug proti drugemu. Človeških žrtev k sreči ni bilo, pač pa je precej velika gmotna škoda. Menda sta bila oba vozača nekoliko kriva nesreče, ker sta se kar na licu mesta pobotala.
h— V zadnjem trenutku rešena, v petek zjutraj se je obesila neka 24letna mladenka na Brnici. Domači so jo pustili kar viseti, češ da se je ne sme nihče dotakniti, dokler ne pride komisija Mati je hitela jokajoča javit nesrečo hrastaiškim orožnikom. Ko je prišel orožnik g. Godec v hišo, je opazil na obešenki Se življenjske znake. Takoj jo je snel z vrvi ta začel z umetnim dihanjem, obenem pa je poslal po g. dr. Vidmarja. Oba sta jo spravila spet k živHenju. Vzrok poskušenega samomora je baje nesrečna ljubezen.
Iz Krškega
kr— Komisija za tovarno na Vidmu. Te dni je bila na Vidmu komisijska obravnava in ogled banske uprave na kraju, kjer zidajo novo tovarno. Industrijec Fran Bo-nač iz Ljubljane je namreč zaprosil za obrtno odobritev in gradbeno dovolitev, da sme z&raditi tovarno za nebeljeno in beljeno sulfitno cehilozo. V zvezi z gradnjo te nove tovarne so prišli tudi neki strokovnjaki iz Nemčije.
kr— Orožnifcka postaja na Vidmu se nam obeta. Iz zanesljivega vira izvemo, da bo v kratkem poskrbljeno za boljšo javno varnost tudi na Vidmu in v Stari vasi, kamor ne sega oblast krških orožnikov. Ce ne bi bilo mogoče še takoj ustajiovitl popolne orožniške postaje na Vidmu bo pa gotovo postavljena posebna ekspozitura.
kr— Požar dveh zidanic. Pretekli teden sta pogoreli na Dednem vrhu v občina Studenec zidanici Antona Kozinca 3 Studenca in Marije Andnojna iz Velike Hubajnice. Goreti je pričelo nekako opoldne v Kozin-čevi zidanici, od koder se je razširil ogenj na 30 korakov oddaljeno zidanico Andiroj-nove. škode je okoli 6000 din. Vzrok požara ni znan.
kr— Kaztelfisenje posestnika Račiča Jožeta s Sel, izvršeno na Raki, je pokazalo, da je šlo Izključno za samomor. Obdtok. djo je izvršil vldemski zdravnik dr. Jože Bogataj ob navzočnosti sodne komisije iz Krškega
Kino Union Danes ob 10.30 dop., ob 16., 17. in 19. uri. Najlepši film z
Klrchfeldski župnik
Zadnja predstava ob 21. uri odpade zaradi koncerta !
HANSOM JARAYEM v glavni vlogi!
DOPOLDANSKA PREDSTAVA PO ZNIZANIH CENAH !
»— Otroški tečaji Francoskega krožka
prirede kakor vsako leto tudi letos zaključno slavnost v Vesni 27. t m. v ponedeljek ob 16 Otroci prvega tečaja bodo prikazovali francoske ronde, recitacije in prizore iz vsakdanjega življenja Drugi tečaj priredi pravljično igro »Blanche-Nei-ge« (»Sneguljčica«) s petjem in plesom. Vsakdo, ki se zanima za napredek naših malih umetnikov, je iskreno vabljen. Vstopnine ne bo.
a— Premog so odkrili v VuzenicL Nek rudar je odkril ležišče premoga. Kopal je rov in ugotovil večjo količino dobrega premoga. Najdbo je prijavil rudarskemu glava rstu v Ljubljani Premog je čm antracit In zelo dober.
ar- Skrivnostna napiavljenka. V Selnici Ob Dravi Je naplavila Drava truplo mlajše ženske, ki je bilo v vodi že več dni. Mariborsko državno tožilstvo je odredilo obdukcijo trupla na podlagi ugotovitve zdravnika dr. Zoreča da so na glavi na-plavljenega trupla poškodbe, ki izvirajo od udarca, ko je bdla napla\'ljenka, katere identitete še nI bilo mogoče ugotoviti, še pri življenju.
Iz Kočevfa
ko— Bisareki tečaj v Kočevja se bo kmalu začel. Priredi ga Združenje obrtnikov v Kočevju p pomočjo Zbornice za TOI. Zani-manoj na i se v Čim večjem števjJu prijavijo v tečaj. Prijave se spre .jemalo v pisarni Združeni« obrtnikov ustno ali pismeno do 1. juWja. Namen tečaja ja nuditi obrtnemu naraščaju najosnovnejšo podlag© znanja, ki mu ie nujno potrebna v bodočem poklicnim življenju. Tečaj bo 2 do 3 dm v tednu v času od 7. do 9. zvečer. Vršil ee bo v prostorih državne realne gimnazije v Kočevju. Pohitite • prijavami!
k®— Veletejmsko nagradno motorno kolo. ki ga je pri žrebanju ob zaključku velssej-ma dobila gospa Mal?j Grlka, žena mlinar-skega pomočnika k Kočevja, bo le ostalo na Kočevskem. Pred drnavi je to motorno kolo znamke »Fenomen« kupil as 4000 din od srečne dobitnice čevljarski mojster Ignacij <*truna i« Stare osrkv«.
Iz Novega mesta
Nov grob. Te dni popoldne je bila pokopana na novomeškem pokopališču, ugledna gospa Julijana Mramorjeva, poročena Kobetova, rojena Kutilova. Izredno velika udeležba ljudi pri pogrebu je bila izraz velikih simpatij, ki jih je bila blaga pokojnica deležna pri vseh slojih. Blagi pokojnici, ki je bila vzor žene-matere, bodi lep spomin!
n— Nižji in višji tečajni izpit na novomeški gimnaziji. V prisotnosti zastopnika ministrstva prosvete g. Bogomila Remca, gimn. ravnatelja v pokoju, je delalo na realni gimnaziji višji zrelostni izpit 14 dijakov in 5 dijakinj, radio je 5 dijakov, 2 imata popravni izpit, 1 dijakinja je obolela Višji tečajni izpit so napravili: Bizjak Miroslav, Jazbec Karolina. Jurak Jože (oproščen ustnega izpita), Kalčič Svetozar (oproščen), Kotar Ivan, Kralj Franc, Osolnik Bogdan (oproščen). Plaper Marjan (oproščen), Rozman Štefi, Zakrajšek Jože in Zupane Franc. Za nižji tečajni izpit se je prijavilo 40 dijakov in 20 dijakinj. 12 je bilo oproščenih, 6 ima popravni izpit, padel pa je samo 1 dijak. Vsi ostali so izpit naredili.
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajnj daines ob 16., 18.30 in 20.30 zabavni zvočni frftm »Vitezi brez strah »k fStamlio in Olio na diviem zapadu). Predigra: Pa-ramountov zvočni tednik. Na Vidov dan ob 18.30 in 20.30 ter na prazni-k ob 16., 18.30 in 20.30 zvočni velefilm »Motropola«. Predigra zvočna: sRapeodija«.
Iz Trbovel?
i— Občni zbor Zadružne elektrarne v Trbovljah. sklican na dan 27. jurrija 1938. ob 4. uri popoldne v Društvenem domu, se s tem preklicu;e. Cas, kraj in dnev,oi red novega občnega zbora se bo članstvu objavil Načelstvo.
t— Društvo »Reiee maljh šivali« v Trbovljah priredi? dne 4. septembra t 1. wFko javno tombolo in prosi vea ostala društva da bi ta dan upoštevala in ne prirejala sLi&ih prireditev.
I KINO SLOGA — Tel. 27-80
PATER VOJTEH
Popoldne ob 15., 17., 19. in 21. url Danes ob 10.30 Isti film po globoko znižanih matinejskih cenah.
t»
Jufroue
" nagrade dijakom
Zelo zadovoljiv uspeh tekmovanja — Naša mladež za Jugoslavijo
Ti naša liuba mladina!
Nekoliko smo se pač ušteli, ko smo razpisali nagradno tekmovanje z nalogami. Računali smo namreč, da so mlade glavice ob koncu leta toliko naveličane šole, učenosti in nalog, da bo imela ocenjevalna komisija prav malo dela. Mislili smo, da bo večina dijakov in dijakinj s prezirom odklonila naloge in z njimi združena lepa darila, toda bili smo prijetno presenečeni, čeprav smo imeli dela čez glavo. Ni majhna stvar prečitati in oceniti 505 nalog, čeprav je c-cenjevalna komisija precej številna. Ta okoliščina nam ni mnogo olajšala dela, kajti vsako nalogo so morali prečitati vsaj po trije ocenjevalci, preden so bili spisi toliko prerešetani, da so na rešetu ostali najboljši. Ocene so ostale tajne vsemu svetu in je šele predsednik komisije po naj-subtilnejših matematičnih pravilih izračunal končno število točk.
Prve dni po razpisu smo bili veseli vsake na lege, ki je prispela, z veliko radovednostjo in toplim zanimanjem smo jih odpirali, ugibajoč po došlih spisih, kakšna bo neki žete/ v celoti. Dokler došlih nalog še ni bilo štiri sto, jih še nismo čitali, ker bi mrrda prve v navdušenju predobro ocenili v škodo onim, ki bi prišle kasneje. Ko se je bližal rok zaključka tekmovanja in smo videli, da nam poplava dopisov resno preti, da je ne bomo kos, smo se morali jadrno lotiti čitanja. Predsednik komisije je bil izdelal smotren načrt, po katerem so mape z nalogami — vsaka mapa je imela gx> šestdeset nalog — točno in brez zastan-kov krožila od ocenjevalca do ocenjevalca, izvidi ocen pa so se zbirali pri predsedniku komisije, tajni in nedostopni za vse ocenjevalce in seveda za vsakogar druge-
ga-
Po kakšnem načelu »e je vršilo ocenjevanje? Predsednik komisije, izkušen šolnik, je razdelil vse naloge v tri skupine: nižjo, srednjo in višjo. Ako vzamemo kot merilo najbolj znani tip naše srednje šole, gimnazijo, so prišli v prvo skupino izdelki dijakov in dijakinj od I. do III. razreda, drugo skupino so tvorili srednji razredi od IV. do VI. razreda, v višjo pa so prišli spisi VII. in VIII. razreda Ostale šole so bile porazdeljene po skupinah, kakor jim pač odgovarjajo po predpisani snovi in učnem načrtu. Ta delitev se je izkazala za neobhodno potrebno pri ocenjevanju spisov. Saj se vendar ni dalo ocenjevati prvo-šolca z istim merilom, kakor višješolca ali dijaka višjega razreda meščanske šole. Re-dnvanje posameznih nalog — o kruti posel! — ni bilo čisto formalno šolsko, po enotah smo ocenjevali naloge. Deset enot za najboljšo in tako po lestvici nižje in njžje.
Kar se tiče ocene, se mora priznati, da
so naloge prišle v prav hud mlin. Komisija je bila sestavljena iz profesorjev in urednikov našega lista. Vidik ocenjevanja prvih poznamo vsi — bogu bodi potoženo! —, še hujše pa bi bilo merilo novinarjev, kajti slednji bi presojali vedno s stališča, dali pričujoči spis spada v list ali pa ga naj pogoltne koš. Tretjega za urednike ni, razen v onih primerih, ko je treba črtati, dodajati, popravljati, obračati — kadar kaka stvar mora na vsak način v list. Ocena po profesorskem ali novinarskem načinu — to je bilo vprašanje. Vsaka je na svoj način huda in stroga. Toda tekma ni šla za rede in naloge niso bile določene za objavo — pa smo se brž sporazumeli za uvideven in human postopek.
Eden izmed ocenjevalcev nam je o dijaških sestavkih sporočil naslednje dojme in opažanja:
Prečital sem več ko 300 nalog. Lahko mi verjamete, ljubi mladi pisci, da sem se moral od časa do časa pošteno odpočiti, toliko modrosti, poleta, učenosti je pač prehuda doza za enkrat. Jaz si ne morem pomagati: meni so bile najbolj včeš naloge nižjega oddelka Iz njih je često odsevala ona lepa naivnost, ki je kakor oživljajoči soln-čni žarek. Pri teh nalogah običajna šolska shema še ni zatrla izvirnega svobodnega teka misli. Mlada seč še ni postrižena v ravno črto, zato je slikovitejša in bogatejša na razmahu, vendar se v posameznih primerih že razločno vidijo uspehi vzgojiteljskih škarij. V srednjem oddelku se že močio pozna delovanje šole prejšnjih treh let, ne samo po obširnejšem znanju, marveč tudi po prizadevanju, dati svojim mislim premočrtni pravec, jih slogovno opremiti ter zaokrožiti v celoto. Višja skupina — to so v mnogih primerih že učenjaki z ostro sodbo, kriticizmom, silnem hotenju po zboljšanju v lastnih vrstah in na širšem poprišču javnosti.
Iz vseh nalog pa veje oni zdravi optimizem. ki vanj še ni kanila niti ena grenka kaplja bridkega življenjskega izkustva. Predvsem je treba naglasiti toplo domoljubno čustvovanje, presegajoče ono ozko mejo. ki nam jo hoče vsiliti bežna in ne-lepa tesnosrčnost nekaterih naših nestrpne-žev. Naši mladeži je samo slovenska formula pretesna, njej se hoče širšega obzorja. saj sega v svojem hotenju često celo preko jugoslovenstva na slovenstvo in izreka pri tem pogumne misli, ki so bile nekoč herezija in kakor vse kaže. se bližamo zopet oni izhodni točki, s katere je morala v borbo naša predvojna mladina. V mnogih nalogah je to usodno nazadovanje zavestno in prav odločno poudarjeno. Veselo dejstvo je. da so med mladino mnogi. ki žive z duhom časa in so se v svojih sestavkih spomnili tudi bratske Češkoslovaške, kamor so prav zadnje dni usmerjeni naši pogledi in koje odvažno zadržanje ie tudi pri naši mladeži vzbudilo lep odmev.
Ta plemenita tekma, posvečena 20-let-nici naše ljubljene Jugoslavije, nam je odprla globok vpogled v dušo in čustvovanje naše učeče se mladeži. Plamteče domoljubje, hrepenenje po lepši in boljši ureditvi, sočutje z zatiranimi brati ter ogorčenje nad krutim zatiranjem, ideje Tyrša, Fiignerja in Masaryka, veliko politično delo kralja Osvoboditelja in kralja Zedini-
telja, privezanost k mlademu kralja Petra
II., lepota naše zemlje, sončna obala naše sinje Adrije — to so misli, ki so jih naši tekmovalci razvijali v najrazličnejših inačicah. Pesniški zanos, epska širina, epigra-matska kratkoča, esej in razprava pa so značilne posebnosti sestavkov, izdajajoče temperament njihovih tvorcev.
Iz vsega tega je razvidno, da so teme med našo mladeijo vzbudile mnogo navdušenja. Kolikor vemo. so nekateri poslali kar po več nalog. Dva taka pridna tekmovalca sta kar z dvema svojima nalogoma dosegla
nad devet enot ki bi bila skoro dvakrat nagrajena. Komisija pa je bila mnenja, da je ena nagrada dovolj. Naj jima ne bo žal: eden izmed njiju je dobtl harmoniko, drugi pa kolo. Upamo, da bosta oba zadovoljna. Izven konkurence se je tekmovanja udeležil tudi neki brivski pomočnik s pojasnilom: »Napisal sem par vrstic, čeprav nimam pravice natečaja, sem namreč brivski pomočnik. Toda snov je bila tako lepa, da sem nehote prijel za pero.« Njegov sestavil je zelo dober in zelo lep. Prosimo ga, naj odkrije svoj mkognito, da ga nagradimo s primernim knjižnim darom. Njegovega sestavka smo bili močno veseli.
V ostalem... evo rezultata tekme:
Nagrade nižje skupine
so bile podeljene naslednjim tekmovalcem:
1.	Vanda Mahnič, II. razr. drž. ženske realne gimnazije v Ljubljani, Gradišče 10/111.
2.	Ivan Spende, I. d razred III. drž. real. gimn. v Ljubljani, Stožice 86, pošta Ježica pri Ljubljani.
3.	Dora Rehar, I. a razred, I. drž. dekL mešč. šole v Ljubljani, Privoz 11/11.
4.	Silva Baus, III b razr. mešč. šole Kraljice Marije v Ljubljani, Dolenjska c. 5.
5.	Hinko Engler, I. a razred drž. realne gimn. v Mariboru, Ljubljanska 38.
6.	Štefan Eržen, III. a razred I. drž. real. gimn. v Ljubljani, Gallusovo nabrežje 11.
7.	Kristina Pen, II. razr. meščan, šole v Ptuju, Tržeč, pošta Jurovci pri Ptuju.
8.	Franc Kastelic, II. razred I. drž. real. gimn. v Ljubljani.
9.	Mitja Vidic, II. a razr. II. drž. realne gimn. v Zagrebu. Trnjanska ul. 1.
10.	Franc Krašovic, I. b razr. I. državne deške meščan, šole na Prulah v Ljubljani, Opekarska cesta 32.
11.	Breda Rajh, III. a razr. realne gimn. v Celju, Strossmayerova ulica 3.
12.	Sergej Goriup, II. razred III. realne gimn. v Ljubljani, Knezova ulica 34.
13.	Tereza Jager, III. a razred drž. ženske real. gimn. v Ljubljani, Šoštanj, Grajska cesta 12.
14.	Marijan Kutnar, III. razr. real. gimn. v Zagrebu, Valdecova 6.
15.	Draga Lindič, III. b razred, ženske drž. real. gimn. v Ljubljani, Sevnica.
16.	Feliks Petrič, III. razr III drž. real. gimn. v Ljubljani, Lanišče. pošta Škofljica.
17.	Ivica Fischer. II razr. dr. mešč šole v Žalcu, Podlog 38, Sv. Peter v Sav. dolini.
18.	Nevenka Gnezda. III. a razred gimn. pri Uršulinkah v Ljubljani, Mariborska ulica 20.
19.	Jože Bidovec, I. a razr. mešč. šole v Skofji Loki, Kranj, Mestni trg 11.
20.	Vlado Tance, I. razr. III. reaL gimn. v Ljubljani, Apihova ulica 34/1.
21.	Peter Jereb, dijak. Litija.
22.	Vlado Mavračič, II. razr. III. državne real. gimn. v Ljubljani, Litija.
23.	Janez Mlakar, III. razr. mešč. šole, Rakek.
24.	Marijan Pušenjak, III. a razr. realne gimn. v Prokuplju, Ulica Kralja Milana 16, Moravska banovina.
25.	Zivko Rape. I. b razr. real. gimnazije v Kranju, Šenčur pri Kranju.
26.	Janez Kuntarič. dijak Kostanjevica na Krki, gostilna »Pošta«.
27.	Dušan Zeljeznov-Kokalj, I. razr. klasične gimn. v Ljubljani, Marmontova 14.
Nagrade
1.—2. Brezplačno 3tedensko bivanje z vso oskrbo v domu Franje Tavčarjeve v Kraljeviči.
3.	Brezplačno 4tedensko bivanje z vso oskrbo v dijaškem letovišču v Martinščici pri Sušaku.
4.	Brezplačno 3tedensko bivanje z vso oskrbo v domu »Jadranske straže« v Bakru
5.—6	Zapestna ura.
7.—11. Zlato nalivno pero.
12.	Blago in podloga za obleko.
13.—18.	Po dve knjigi ilustrirane revije »Življenje in svet« v luksuzni vezavi.
19.—27. Po ena knjiga prof. Melika »Jugoslavija« (dva dela) in po en »Jutrov« roman.
Srednja skupina najštevilnejša
Nagrade srednje skupine
so bile podeljene naslednjim tekmovalcem:
1.	Vid Maj zel j, V.c razred, III. drž. reaL gimn. v Ljubljani, Št Jernej na Dolenjskem.
2.	Nada Subic, I. letnik drž. dvorazredne trg. šole v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje štev. 3.
3.	Sonja Mikuletič, V.a razred drž. real. gimn. v Celju, Cankarjeva 9./II.
4.	Vizjak Nevenka, IV.a razred, drž. real. gimn. v Celju, Trbovlje-Loke št. 87.
5.	Boris Brelih, V.č razred III. drž. reaL gimn. v Ljubljani, Linhartova ul. 12.
6.	Dušan Horvat, IV. razred klasič. gimn. v Ljubljani, Skofja loka, Nunska ul. 8.
7.Angela	Jarc, I. letnik drž. učiteljske žole v Mariboru, St. Janž na Dravskem polju, pošta Rače.
8.	Martina Košuta, trgovski tečaj b na mestni ženski real. gimn. v Ljubljani.
9.	Vida Korošec, Vl.b razred II. drž. real. gimn. v Ljubljani, Zg. Šiška 270.
10.	Raj ko Makovec, dijak VI. razreda klasične gimn. v Ljubljani, Vič. čuvajnica št. 648.
11.	Jože Stular, VI. b razred drž. klasič. gimn. v Ljubljani, Knafljeva ul. 4/1.
12.	Vlasta Cuček, V.a razred mestne ženske realne gimn. v Ljubljani, Jegličeva uL 10/IX.
13.	Olga Beranič, II. razred drž. trg. šole v Celj[u, Majšperg pri Ptuju.
14.	Josip Langof, VI. razred gimn. v Su-botici, Senta, Franše-Deprea 39.
15.	Silva Vetrih, VI.c razred II. drž. real. gimn. v Ljubljani, Staničeva ul. 19.
16.	Mira Sen t j ure, I. letnik drž. trg. akademije v Mariboru, Ptuj, Ljutomerska cesta 22.
17.	Meta Zargi, V. razred mestne ženske realne gimn. v Ljubljani, Kamnik, Sutna štev. 22.
18.	Milenko Klavora, Vl.b razred III. drž. real. gimn. v Ljubljani, Poljanska cesta 15./II.
19. Saša Smole, dijak, Ljubljana, Stari
trg 2/III
20.	Zivan Zun, VI b razred III. drž. real. gimn. v Ljubljani, Moste. Nove Jarše 69.
21.	Jože Reisner. V. razred klasič gimn. v Ljubljani, Gorupova 12.
22.	Gradišek Vladimir, drž. tehn. srednja šola v Ljubljani. Strojni odsek I.
23.	Alojzij Boškin. V.c razred I. drž. real. gimn. v Ljubljani, Rudnik 87, pri Ljubljani.
24.	Marijan Stebih, IV.a razred III. drž. real. gimn. v Ljubljani, Jesenice, Kralja Petra c. 19.
25.	Vlado Lušin, V. razred gimnazije v Celju. Braslovče.
26.	Mirko Birsa. IH.a razred real. gimn. v Mariboru, Maistrova 16/11.
27.	Miloš Majcen, V. a razred III. drž. real. gimn v Ljubljani, Gledališka 10/111.
28.	Ksenija Zidarič, VI.c razred II. drž. real. gimn. v Ljubljani, Resljeva c. IVI.
29.	Martina Leitgeb, Il.a letnik drž. trg. akademije v Ljubljani, Jurčičev trg 3/II.
30.	Maruška Flesar, V. razred mestne real g^mn. v Ljubljani.
31.	Bogdan Poeačnik, V. razred gimn. v Mariboru. Vilharjeva 4.
32.	Bogomir Cimperman. IV.a razred III. drž real. gimn. v Ljubljani, Močnikova 3.
33 Namar L. II letnik učiteljišča v Ljubljani, Carinarnica.
34.	Hinko Leban. IV. razred gimnazije v Ljubljani, Vrhnika.
35.	Ivan Pfeifer, IV.b razred I. drž. real. gimnz. v Ljubljani, Oplotnica pri Slov. Konjicah
36	Jože Aleš IV. razred mešč. šole v St. Vi^u nad Liiibljano.
37	Pavel Strmšek, V. razred real. gimn. v Celju.
38.	Darinka Humar, Vl.d razred reaL gimn. v Mariboru, Radvanska ul. 27.
39.	Franc Roš, IV.d razred, drž. reaL gimn. v Celju, Jenkova ul. 9.
40.	Janko Lesničar, dijak, Celje, Stross-jeva ul. 1.
41.	Dušan Humar, Vl.a razred drž. klasič. gimn. v Mariboru, Tattenbachova 15/11.
42.	Jože Černelč, VI.c razred, drž. reaL gimn. v Celju, Sv. Peter pod Svetimi gorami.
43.	Radko Valder, IV. razred mešč. šole v Ptuju, Sv. Lenart v Slov. goricah.
44.	Rado Kogoj, IV.a razred I. drž. reaL gimn. v Ljubljani, Bavdkova 22. Moste.
45.	Bojan Lajovic, IV. razred III. drž. realne gimnazije v Ljubljani, Litija.
46.	Anton Polajnar, Vl.b razred I. drž. real. gimn. v Ljubljani, Dev. M v Polju 60.
47.	Pavla Glavnik, dijakinja, Ljubljana, Pred Škofijo 19./III.
48.	Jusuf Bradeško, dijak, Ljubljana, Idrijska ul. 12.
49 Martina Juvan, IV.b razred mest ženske real. gimn. v Ljubljani, Gradišče št. 2/1.
50.	Silvester Drganc, IV. a razred I. drž. real. gimn. v Ljubljani, Gradišče 2/1.
51.	Slavko Kolenc, IV. razred mešč. šole v Novem mestu.
52.	Ervin Slapar, Vl.a razred drž. real. gimn. v Kranju, Stražišče pri Kranju.
Nagrade
1.	Brezplačno celomesečno bivanje z vso oskrbo v domu na Krvavcu.
2.	Brezplačno 14 dnevno bivanje z vso oskrbo v Dolenjskih Toplicah.
3.	Brezplačno 14 dnevno bivanje z vso oskrbo v Aljaževem domu v Vratih.
4.	Brezplačno 14 dnevno bivanje z vso oskrbo v koči pri Triglavskih jezerih.
5.	Brezplačno 14 dnevno bivanje z vso oskrbo v domu na Polževem.
6.	Brezplačno 14 dnevno bivanje z vso oskrbo v domu Smučarskega kluba »Ljubljana« na Pokljuki.
7.—8.	Brezplačno 14 dnevno bivanje z vso oskrbo v domu na Kofcah.
9.	Brezplačno 14 dnevno bivanje z vso oskrbo v hotelu »Belevvue« pri Sv. Janezu ob Boh. jezeru.
10.—11.	Brezplačno 14 dnevno bivanje z
oskrbo t donra Srrmfiii »Ljubljana« na PokljukL
12.	Brezplačno 14 dnevno bivanje s vso
oskrbo v hotelu Bellevvue, Sv. Janez ob Boh. jezeru.
13.	Brezplačno 14 dnevno bivanje z vso oskrbo v hotelu »Kazina« na Jezerskem.
14.	Brezplačno 14 dnevno bivanje z vso oskrbo v domu »Ilirije« v PlanicL
15.	Brezplačno 14 dnevno bivanje z vso oskrbo v koči na Veliki Planini .
16.—17.	Brezplačno 14 dnevno bivanje z vso oskrbo v Ko-Op hotelu v Goedu Martuljku.
18.—19. Klubska harmonika.
20.—22. Dvokolo »Reko«.
23.—24. Blago in podloga za obleko.
25.—27. Foto-aparat.
28.—30. Zapestna ura.
31.—40. po dve knjigi ilustrirane revije »Življenje in Svet« v luksuzni vezavi.
41.—52. Po eno knjigo prof. Melika »Jugoslavija« (2. dela) in po en »Jutrov« roman.
EDINA TOLA2BA
Postani in ostani član Vodnikove dražbe!
In slednjič - višja skupina
Nagrade višje skupine so bile podeljene naslednjim tekmovalcem:
1.	Vasilij Melik, VII. razr. klas. gimnazije v Ljubljani, Ljubljana, Mišičeva 20/111.
2.	Milan Osredkar, 8 c razred I. državne real. gimnazije v Ljubljani, Realčni oddelek, Ljubljana, Vilharjeva cesta 2.
3.	Ivo B. Vadnjal, dijak VII. razr. drž. real. gimn. v Ptuju, Hum pri Ormožu.
4.	Majda Kratnar, dijakinja VII. razreda II. drž. gimn. v Ljubljani, Jesenkova uL 2.
5.	Ivica Tinta, dijakinja VIII. razr. real. gimn. v Novem mestu, Gimnazija.
6 Branko Komac, dijak drž. tehn. srednje šole v Ljubljani, IV. letnik, strojni odsek, Ljubljana. Gosposka ulica 10.
7.	Dušan Bordon, dijak VII. razr. I. drž. real. gimnazije, Ljubljana, Kosovska ul. 5
8.	Milena Jeruc. dijakinja VII. b razreda II. drž. real. gimnazije v Ljubljani, Praža-kova ul. 17.
9.	Petruša Dobrila, VIII b razred n. drž. real. gimn v Ljubljani, Ilirska ulica 22/11.
10.	Vladimir Kresnik, VIII b razred drž. real. gimn. v Celju, Celje, Mariborska 9/a.
11.	Vekoslav Repič. VIII razred gimnaz. v Celju, Vodnikova ulica 5.
12 Sergej Kolbe. dijak VIII. razr. realne gimn. Negotin, počitniški naslov: Ljubljana. Mestni trg 8/III.
13.	Aleksander Fajgelj, dijak VII. razr. I. real. gimn. v Sarajevu. Sarajevo, Ulica Skenderija 37.
14.	Milivoj IlaŠ, dijak VII. a razreda III. drž. gimn. v Ljubljani, Ljubljana, Bezen-škova ulica 34 Moste.
15.	Mila Brabec, dijakinja VIII. razr. drž. klasične gim. v Ljubljani, Ljubljana, Koroška ulica 16.
16.	Svatopluk Zupan, dijak VIII. d razr. I. drž. gimn. v Ljubljana, Ljubljana, Kropa 4.
17.	Vlado Bonač, dijak VTI. a razreda IIL drž. reaL gimn., Ljubljana, Knafljeva ulica št 2/II.
18.	Friderik Klačnik, dijak VTI. razr. drž. real. gimn. v Ptuju, Sv. Marjeta niže Ptuja
19.	Mira Brus, dijakinja VII. razr. reaL gimn. v Ptuju, Prešernova ulica 30.
20.	Franc Sebjanič. dijak VII. razr. reaL gimn. v Murski Soboti, Cvetna uL 13.
21.	Srdan Turk, dijak VIII. b razr. I. drž. real. gimn. v Ljubljani, Ljubljana, Resljeva cesta 18.
22.	Mira Kogej. dijakinja. IV. a razr. drž. trg. akademije. Ljubljana, Bolgarska ul. 30.
23.	Lev Adamič, dijak VII. razr. klasične gimn. v Ljubljani, Zagorje ob SavL
I 24. Fina Cernelč, dijakinja VII. a razreda drž. real gimn. v Celju.
25.	Boris Hren, dijak Vm b razreda drž. real. gimn. v Mariboru. Slov. Bistrica 96/1.
26.	France Jamnik. dijak VII. a razreda I. drž. real. gimn., Ljubljana, Hrenova uL št. 17/1.
27.	Ivan Urbašek, dijak VII. razr. drž. real. gimn. v Celju, Dobrišavas 14, pošta Petrovče pri Celju.
Nagrade
1.	Brezplačno potovanje z vso oskrbo na izletu »Putnika« v Benetke, Milan in Pariz.
2.	Brezplačno potovanje z vso oskrbo na izletu potovalne pisarne Okorn čez Dolomite v Švico in čez bivšo Avstrijo nazaj v Ljubljano (Luzern, vožnja s parnikom po Vierwaldstatskem jezeru z žično železnico na Rigi, Innsbruck, Veliki Klek itd.)
3.—4.	Brezplačno potovanje Ljubljana— Sušak—Kotor in nazaj, do Sušaka z avtobusom podjetja »Jadran«, po morju z br-zoparnikom »Jadranske plovidbe« v drugem razredu, s pravico do 3kratne prekinitve vožnje v vsaki smeri, ter po 500 din prispevka za prehrano.
5.—12. Isto brezplačno potovanje brez denarnega prispevka za prehrano.
12.—14 Dvckolo znamke »Reko«.
15.	Ženska zapestna ura.
16.	Blago in podloga za obleko <
17.—18.	Foto-kamera.
19.—23. Po 2 knjigi revije »Življenje in Svet« v luksuzni vezavi.
24.—27. Po 1 knjiga prof. Melika »Jugoslavija« (2 dela) in po 1 »Jutrov« roman.
Opozorilo
Tekmovalci, ki so si priborili počitnice V kakem letovišču in nagrade razen knjig, naj nam pošljejo po pošti ali osebno izroče podpisano potrdilo prejema, ki smo ga jim že dostavili. Potem jim bodo nagrade izročene v oglasnem oddelku »Jutra«, ali pa poslane po poštL
Oni tekmovalci, ld so bili deležni nagrad v knjigah in niso bili o podelitvi posebej obveščeni, dobijo knjige takoj, ko se izkažejo s kako osebno izkaznico pri oglasnem oddelku »Jutra«. Izven Ljubljane bivajoči dobijo knjige po pošti.
Kakor je razvidno iz objave razdelitve nagrad, je med nagrajenci nekaj takih, ki so pozabili označiti svoje bivališče. Ti nam naj čimprej pošljejo svoje naslove, da jim lahko po pošti pošljemo nagrade.
Slovenski junak s Karagjorgjevo zvezdo
Dobrovoljec Jože Kolarič in njegova junaštva
Središče, 23. junija.
Ko pričenjamo s proslavami 20-letnice Jugoslavije pač ne bo odveč, če se spomnimo tudi posameznih malo znanih ali celo pozabljenih junakov iz slovenske domovine, ki so hrabro sodelovali pri preboju solunske fronte, kjer so se odprla vrata v našo svobodo. Pričujoča slika kaže enega izmed redkih naših slovenskih dobrovolj-cev, menda edinega kmeta iz naših krajev, ki je bil na solunski fronti odlikovan z najvišjim priznanjem za hrabrost, z redom Karadjordjeve zvezde z meči.
Odlikovanec je Jožef Kolarič, posestnik v Jastrebcih, št. 4. pri Sv. Bolfenku blizu Središča. Karadjordjevo zvezdo si je priboril v začetku septembra 1918 kot komandir voda v 3. četi, ki je prva prebila sovražno fronto na Vetreniku. Poleg Karadjordjeve zvezde ima naš junak tudi francoski vojni križec s palmo, ki je pri nas takisto gotovo zelo redko odlikovanje. Pred obema tema odlikovanjema pa si je naš hrabri Joško v rovih na Kravici pridobil za junaštvo in prisebnost v borbi posebno pohvalo divizijskega komandanta.
Pri preboju solunske fronte je bil Junak Kolarič dvakrat ranjen. Dobil je strele v obe roki ln v lice. Ko je za silo okreval, se je spet pridružil napredujoči vojsld, ki je z nezaslišanim zaletom napredovala preko Skoplja in Kosovega polja v Cačak in dalje do Beograda in Pančeva. Zanimalo vas bo, da je Jože Kolarič stražil kot
^rez skrbi na sonce, saj Vam kožna krema »Cimean« varuje Vašo kožo.
vodja stražnega oddelka v TemiSvaru zajeti štab slovečega nemškega maršala Mackensena. Ob prevratu seveda ni takoj slekel vojaške suknje, marveč je še do leta 1920. služil domovini v Celju, pri 45. pehotnem polku.
Kako se mu danes godi, čitamo v znameniti knjigi »Dobrovoljci-kladivarji Jugoslavije« na strani 662. dobesedno takole: »Kmalu po vrnitvi domov konec leta 1920. mi je pri porodu dvojčkov umrla žena na tuberkulozi. Ostal sem sam s šestero nepreskrbljenimi otroki na zapuščenem in zadolženem posestvu in začel novo Golgoto. Kamorkoli sem se obrnil za pomoč, povsod
so me s prezirom odbtJaB in danes sem finančno in gospodarsko skoraj popolnoma uničen.«
Da, premnogo j® Mta v Jugoslaviji zmed, v katerih so bili v pomanjkanje potisnjeni možje, ki so pretili kri in se žrtvovali za Jugoslavijo. Toda že blagopokojni Viteški kralj je pokazal odločno voljo, da se junakom s Karadjordjevo zvezdo izkaže zasluženo priznanje. Kakor znano, je bilo v Beogradu osnovano posebno združenje od-likovancev s Karadjordjevo zvezdo, ld si je v kratkem času obstoja pridobilo velik ugled in bo, upajmo, znalo svojim članom preskrbeti tudi to, da ne bodo trpeli pomanjkanja in prezira. Iz našega kraja Sv. Bolfenka pri Središču sta padla dva do-brovoljca v Dubrudži in sicer odlikovančev brat France Kolarič in Stanko Pokrivač. Našemu hrabremu odlikovancu Iz srca želimo boljših časov in še mnogo zdravih let.
D. Ravljen: »Črna vojna« 120 strani. Broširano 10, vezano 15 din Založba »Cesta«, Ljubljana, Knafljeva 5.
»JUTROVA« POSVETOVALNICA
Davčna
T. P. v L — Iz lastnega, obsežnega vrta, ki zanj plačujete ie semljarino, ste lani spravljali na trg poteg povrtnine tudi večje množine cvetic. Sedaj ste zvedeli, da boste poteg gpraljaTine obdavčeni tudi še posebej s pridobnino, ker Vas menda davčna uprava smatra za vrtnarja. Kaj Vam Je storiti, da se izognete plačilu pridobnine, ker po Vašem mnenju ne gre, da bi plačevali od enega in istega »predmeta« dvojini davek? — Vprašanje je dokaj zamotano, pa ga je treba zato čim podrobneje razčleniti. Pravilnik določa, da se pridob-•nina ne sme nalagati na tako poslovanje v kmetijstvu, ki ee opravlja v okviru lastnega gospodarstva in zgolj v domače namene. To se z drugo besedo pravi: vse, kar se proizvaja, uporablja in troši v gospodarstvu neposredno za hišne in lastne gospodarske namene, ni zavezano pridobnini TI dohodki so v celoti obremenjeni x Bemljariao. Vendar pa obstoji tudi v tem primeru možnost, ki jo postavlja zakon kot ločnico, preko katere se pojavlja obveznost, plačevati pridobnino, tudi za osebe, ki plačujejo zemljarino od istega zemljišča. Zakon navaja v tem pogledu kot pridobnini zavezano v vsakem primeru umetno in trgovsko vrtnarstvo, če se opravlja obrtoma. Kaj naj se smatra v konkretnem primeru za obrtno vrtnarstvo, je treba oceniti po dejanskih razmerah vsakega konkretnega primera. — Za značilna svojstva obrtoma včdenega umetnega in trgovskega vrtnarstva pa se smatrajo ta-le: 1) da ni večja važnost vrtnarskega proizvajanja v zemlji, marveč v posebnih instalacijah, s katerimi se nadomešča vpliv narave (zlasti tople grede, zgradbe za kališče semenja L t. d.), kakor tudi v človeški strokovni naobrazbi z uporabljanjem strokovno izvežbanih delovnih moči; 2) da se podjetje ne bavi samo z proizvodnjo in prodajo svojih produktov, nego da zbira za preprodajo tudi tuje; 3) da podjetje redno predeluje lastne in kupljene produkte, da bi jih potem prodajalo (predelovanje cvetic, zelenjave, sadja i.t.d.); 4) da ima podjetje za prodajanje produktov posebne prodajalnice. Kjerkoli se ugotovi katerekoli pravkar navedenih svoj-stev, gre ali za umetno ali pa za trgovsko, pridobnini zavezano vrtnarstvo. Kjer pa se ugotovi, da se vodi vrtnarstvo deloma kot navadno kmetijsko, deloma kot trgovsko, se vzame za osnovo pridobnini samo oni dohodek, ki se je dosegel v obrtno vddenem vrtnarstvu. — V spornih primerih mora davčna uprava zaslišati strokovnjake. —
ž. A. M. D. Siromašni obrtnik ima bolno ženo, ki bi jo rad oddal v bolnico, pa je ne morejo sprejeti. Doma gre vse h konca, ker mož ne more delati zaradi brige za ženo, kaj um je storiti. — Ako je obrtnikova žena trajno bolna in ni nikakor pričakovati zboljšanja njenega bolezenskega stanja, niti ne more obrtnik, njen mož, plačati človeka, ki bi jI stregel, bo vsekakor treba ukreniti, da primerno oskrbi mož svojo ženo. Poskusite potom občine napraviti prošnjo na kraljevsko bansko upravo, socijalni oddelek in pojasnite obup ni položaj, v katerem se bolnica in njen mož nahajata, če nimate sredstev, bo vsekakor obl&stvo moralo priti na pomoč, morda tudi tako, da bo oddalo bolnico v kak zavod.
C. K. Ali sme Vaš sosed postaviti ograjo ali živo mejo ob potoku, ki na eni strani meji na Vaše zemljišče, na drugi strani pa na njegovo. — Vsak lastnik sme prosto razpolagati s svojo lastnino in bo torej smel Vaš sosed postaviti na svojem zemljišču ob potoku, ki Vaju meji, ograjo, oziroma živo mejo. Ker iz Vašega vprašanja nikakor ni moči misliti, da bi si že pridobili služnostno pravico prostega razgleda preko Vaše novo zgrajene terase nad sosedovo zemljišče v daljavo, boste mogli ohraniti tak razgled s terase le, ako se s sosedom zlepa dogovorita. Najenostavneje bo, ako odkupite od njega služnostno pravico razgleda preko Vaše terase in da tako pravico vknjižite pri njegovem zem-ljeknjižnem vložku. Ob stanju, kakor ste ga sporočili v Vašem dopisu, sosedu nikakor ne boste smeli zabranjevati ali ga prisiliti, da bi živo mejo odstranil, oziroma ostrigel toliko, kakor bi bilo Vam ljubo. Lepa beseda lepo mesto najde, pa poizkusite.
A. Ž. M. D. Vprašujete, če je oblastno potrjena tarifa za razne cerkvene posle, ki jih izvršujejo duhovniki o priliki predpisanih obredov. — Duhovnikom pripada že vsled davno pridobljenih pravic iz jože-finske dobe, takozvana štolnina. V predvojnem času je bilo v bivši državi oblastveno potrjeno, koliko sme duhovnik za posamezen svoj cerkveni posel zahtevati plačila. Po vojni so škofijski ordinarijati dali navodila svojemu podrejenemu duhovni-štvu, da sme zaračunavati iste pristojbine kot preje, samo pomnoženo z gotovim količnikom, da se je tako ustanovila prava denarna vrednost, vsled valutarnih sprememb. Ako z zahtevano pristojbino niste zadovoljni, se morete vsak čas in v vsakem primeru obrniti s pismeno vlogo na nadrejeni škofijski ordinarijat V tej vlogi prosite nato, ko ste navedli vse podatke točno in resnično, da naj Vam pojasnijo, ako je bila v Vašem primeru zahtevana pravilna pristojbina, oziroma plača za štor jeno delo.
Ž. A. M. D. Sin edinec, — Id ni hranilec, — je bil poklican k vojakom, da odsluži oeemnajstletni kadrstd rok. Prošnja za skrajšanje kadrskega roka mu je bila odbita in menite zato, ker je bila slabo sestavljena. — Po sedaj veljajočih predpisih bo mogel sin edinec, ki je pri vojakih — ali pa njegova žena — s pridom ponovno-krat vložiti prošnjo na skrajšanje kadrskega roka. Predložite tako prošnjo še enkrat na komando vojnega okruga, pod katerega spada vojaški obvezanec in pojasnite njegove pridobitve ter rodbinske razmere. Nikakor pa ne smete pozabiti priložiti prošnji rodbinski list, ki Vam ga izstavi domači župni urad. Sin edinec, ki je poročen in ima skrbeti za ženo in otroka in za nad 80 let starega deda, bo nato vsekakor dobil dovoljenje, da odsluži samo 9, namesto 18 mesecev.
Da bosta mogli davčna in pravna posvetovalnica odgovarjati na stavljena vprašanja pravočasno in, kadar gre za istega vprašal ca, tudi obenem, prosimo, naj vsak posameznik po možnosti loči davčna vprašanja od pravnih na ta način, da jih spiše ločeno po davčni in pravni strani na poseben list papirja.
Pravna
BL M. Z. B. AH se s trldesetetnim uživanjem tuje zemlje priposestvnje lastninska pravica ravno tako v gozdu kot na polju. — Ako bo sosed dokazal, da Je več kot trideset let užival oni del gozda javno, ne da bi ga bil kdo motil in ne da bi bil koga za to prosil, bo s pridom mogel uveljaviti svojo lastninsko pravico. Le v tem primeru bo mogel sosed trditi, da ga mapa nič ne briga in vztrajati pri tem, da sveta ne odstopi. Vse te okolnosti bo moralo sodišče ugotoviti tekom pravde. Ako bi mogli dokazati, da dejansko stanje ni tako, kot ga zatrjuje Vaš sosed, Vas naj preteča pravda nič ne skrbi
M. M. B. Z. Nekomu nameravate posoditi večjo vsoto denarja na dobro vpeljano kmetijo, ki je še brez dolga. Kako bi zavarovali Vaš denar pred izgubo, ki naj bi nastala iz kakršnegakoli vzroka. — Ker sa-sami niste vešči, niti najbrže ne bi mogli sestaviti dolžnega pisma in v tem pismu ustanoviti vse Vaše pravice in dolžnosti onega, ki mu boste posojilo izročili, — je najboljše, da stopite k bližnjemu notarju. Tam boste izrazili želje in Vam bo napravila listina, ki bo odgovarjala vsem zakonitem predpisom in Vas obvarovala tudi pred izgubo danega posojila. Stroški za napravo take listine pri notarju itak niso visoki in obstoji tarifa, po kateri zaračunavajo notarji zahtevke za svoje delo.
A. K. Sv. P. Sosed je postavil ograjo v krivi črti in prešel v Vaš svet. Ali morete zahtevati odstranitev ograje. — Seveda imate še vedno pravico zahtevati odstranitev ograje iz Vašega sveta, ker ni preteklo niti še 10 let, odkar je bila postavljena. Ako sosed ne sledi Vašemu pozivu, da bi odstranil ograjo, vložite tožbo.
K. A. P. Eno četrtino posestva Vam Je odvzel sosed s tem, da je pred 12 leti na-pravil vrtno ograjo. — Vse to, kar Vam je sosed preveč odrezal, morete od njega zahtevati nazaj, če ne da zlepa, ga pa tožite pri pristojnem sodišču.
L L. v M. — Imenovani ste ca rednega člana davčnega odbora, ki bo — kakor pravite — začel zasedati prve dni prihodnjega meseca. Seje bodo trajale po razporedu davčne uprave v celem 16 dni. Kot trgovec se boste morali ves ta čas več ali manj odtegniti svojemu rednemu poklicu, vsled česar boste utrpeli gmotno škodo. Kdo Vam Jo povrne? — Odškodnine prav za prav ne morete pričakovati, ker je funkcija članov davčnega odbora častna državljanska dolžnost, če imate še druge tehfc-nejše razloge, ki bi Vam ne dovoljevali udeleževati se sej davčnega odbora, Jih javite takoj davčni upravi s prošnjo, da pozove k sejam Vašega namestnika. Sicer pa se izplačuje rednim članom davčnega in reklamacij skega odbora in njihovim namestnikom v večjih krajih, kadar prisostvujejo sejam in niso iz kraja, v katerem, zaseda odbor, na ime dnevnice in stroškov po 50 din dnevno, članom iz kraja, kjer zaseda odbor, pa po 30 din, ali to samo v primeru, če nepretrgoma prisostvujejo sejam najmanj osem zaporednih dni, pa četudi v nadaljnjem delu niso redno pri vseh odborovah sejah navzoči.
Z nedeljo ali praznikom, ko državna oblastva ne poslujejo, se od bo rove seje ne smatrajo za prekinjene, članom, ki niso iz kraja odborovega sedeža, pripada dnevnica tudi za nedeljske dni, ako so sejam nepretrgoma prisostvovali vsem zaporednih dni, tako neposredno pred praznikom kakor tudi po njem. —
F. S. v P. — Neznano Vam Je, kakšen
postopek je bil merodajen za davčno upravo pri ugotavljanju davčne osnove za pridobnino in kakšnih smernic se Vam Je kot članu davčnega odbpra držati. — Samo za odgovor na to vprašanje bi lahko popisali celo stran, česar pa, da ne bodo prikrajšani drugi interesenti, seveda ne moremo storiti. V kratkem samo to-le: Naloga predsednika davčnega odbora je, da novo postavljene člane davčnega odbora pred zaprisego ali po njej o njihovih dolžnostih in pravicah primerno poduči in da jim v vsakem konkretnem primeru točno pojasni, kako je prišla davčna uprava do predlagane davčne osnove in s kakšnimi argumenti jo zagovarja. —
»Zgradarina«. — Koliko zemljišča v hektarih mora imeti posestnik, da se prišteva h kmetovalcem, ki jim ni treba plačevati zgradarino ? Kam se morate obrniti, da dobite podatke o obsežnosti svojega posestva? — Primerjajte naši smiselni pojasnili v št.' 78 od 3. IV. ti. pod šifro P. P. na B. in v št. 108 od 8. V. t L pod šifro V. A. v št. V. p. S.! Zakon ne stavlja radi oprostitve zgradarine kmetovalskih zgradb nobene meje glede obsežnosti dotičnim kmetovalcem pripadajočega zemljišča, mar več samo določa, da so oproščene zgradarine vse zgradbe, ki služijo izključno kmetovalcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje, če stoje v vaseh do 5000 prebivalcev. če ima v takih vaših svoj sedež srez, nimajo te zgradbe pravice do davčne oprostitve. Davka so oproščene tudi liste kmetovalske zgradbe, ki služijo v isti namen, ki pa stoje zunaj okoliša mest, trgov in krajev, proglašenih za javna zdravilišča, dalj zunaj okoliša vasi, ki štejejo več kot 500 prebivalcev, odnosno tistih vasi, kjer imajo srezi svoj sedež. Za kmetovalca je treba smatrati v tem primeru tistega, ki sam ali s svojimi rodbinskimi člani obdeluje svojo ali v zakup vzeto zemljo, odnosno ki je kot kmetijski delavec v službenem razmerju, če se ne bavi trajno z nobenim drugim poklicem. Takisto se smatra za kmetovalca tisti, ki obdeluje svoje posestvo tudi s tujo delovno močjo; vendar pa mora pri tem delu tudi sam ali morajo njegovi rodbinski člani sodelovati. Trgovci, obrtniki in vsi. ki se bavijo s kakšnim drugim pridobitnim poslom, odnosno tisti, ki imajo dohodke iz razmerja stalne javne ali privatne službe, se ne smatrajo za kmetovalce. — Podatke o obsežnosti svojega posestva dobite pri pristojni katastrski u-pravi, od katere zahtevajte prepis posestnega lista! —
T. P .v Z. — Iz Vašega pisma razvl-dimo, da izpolnjujete kot mali podeželski obrtnik vse zakonske pogoje za pavšalno obdavčbo. Ker kraj Vašega obratovališča ne presega 5000 prebivalcev, boste plačali pavšalno pridobnino 100 din, za pomočnika, ki ga zaposlujete, pa še posebej 50 din. Za osnovo odmeri samoupravnih doklad je vzeti samo 60% letnega pavšalnega davka, v Vašem primeru torej 93 din. Davčni odbor o pavšalistih ne razpravlja, zato bi bila tudi Vaša osebna intervencija brez pomena. Tem bolj, ker je kakršnokoli znižanje itak skromne in z zakonom določene davčne osnov« izključeno. —
Naša posvetovalnica je brezplačna za naše naročnike. Pišite točne svoje naslove, ker Vam v primeru, da je odgovor treba poslati nujno, pišemo posebej.
Zdravniška
Kislina: D asi Je preiskava želodčnega soka ugotovila relativno malo kisline, vendar to dejstvo samo še ne Izključuje možnosti, da nima vaš mož rane na želodcu. Treba je torej, da se drži dijete, dasi ne tako stroge, kot se običajno predpiše. Dovoljene so mesne juhe, meso v malih množinah (vendar ne preveč pikantno pripravljeno), solata s citrono, star kruh, keksi, jajca, surovo maslo, prikuhe, lahko namizno vino (seveda v malih količinah). Prepovedane so: ostre začimbe (sol, poper, paprika), mesni extrakti in ostala pikantna jedila. Predpisana zdravila naj jemlje še naprej. Lahko vzame seveda tudi razredčeno solno kislino. Potrebna je tudi še kontrola glede količine kisline in sicer na 4—6 mesecev.
Vanda: Vaša domneva glede vzroka belega perila utegne biti pravilna. Priporočam, da regulirate prehrano, ki naj bo tečna in obilna. Vživajte mnogo sočivja, zlasti špinače in 2—3 krat tedensko jetra.
Ista. Vsled pretrde stolice vam je verjetno počila kaka nabrekla žila v danki, odnosno je nastala razpoka v sluznici dan-ke. Po opisu sodeč pa se to stanje že popravlja. Vendar svetujem, da še nadalje uporabljate odvajalna sredstva.
Ista. V tej starosti smete otroku dati samo oslajene sadne sokove (črešnje, pomaranče).
Ista: Pojav, M ga opažate na nogah. Jo
pogost pomladi in poleti in Je posledica draženja kože vsled potu. Svetujem, da si noge naprašite s pudrom za noge, ki ga dobite v vsaki lekarni.
L L. Zagorice: Vašega vprašanja se ne spominjam. Pišite ponovno in označite šifro, za odgovor.
K. J. VEL: Izvašega pisma si ne morem ustvariti popolnoma jasne slike, zakaj so vaši sestrični izpadli popolnoma val lasje. Najbolj verjetno se mi zdi, da Je vzrok prhljaj. Zdravljenje bo verjetno zelo težko, ker domnevam, da so uničene tudi lasne korenine. V poštev pride obsevanje z višinskim soncem in razna mazila, glede katerih se obrnite na zdravnika za kožne bolezni Dvomim pa, da bo mogoče doseči kaj uspeha.
Eic: Ako sumite, da bi mogli biti spolno okuženi, pojdite brez odlašanja k zdravniku! Znaki spolne bolezni so pri ženski včasih tako skriti, da jih še zdravnik težko ugotovi Do neke gotove meje obstoja verjetnost, da se niste okužili, ako je preteklo po dotičnem datumu že več kot mesec dni in ni drugi partner opazil niti iztoka, niti se mu ni napravila nikaka rana. V svrho pomirjenja pa mislim, da je najboljp, da se pedvržete zdravniškemu pregledu!
B. K. M. B.: Napisal sem vam posebno pismo in priložil recepte. Upam, da ste med tem časom že vse v redu prejeli.
Miro: Priporočam, da si obraz večkrat namažete z 20—30% alkoholom, nakar bo koža manj mastna. Drugi nedostatek, pomanjkljiva rast brade, bo težje odpraviti, oz. se mogoče sploh ne bo dalo pomočL Pričakovati pa je, da se bo stanje (saj ste stari komaj 20 let), samo od sebe popravilo, ko postanete malo starejši.
M. B.: Za svojo osebo sem si ustvaril glede vas sledečo sliko. Utrujeni od dela, obiskujete tečaj in radi preutrujenosti, odnosno nezadostne koncentracije, se vam dremlje in ne morete slediti pouku. Skušajte se tedaj zbrati in osredotočiti svoje misli samo na pouk. Potrebno pa Je, da se pred poukom dobro odpočijete. Proti dremežu vam bo koristilo, ako popijete skodelico močne kave, ali pa čaja!
Takstilac: O samooskrumbi (onaniji) je bilo že v prejšnji številki govora. Kar se tiče posledic iste, gotovo pretiravajo. Prav sigurno ni srčna napaka (ako jo sploh imate) posledica te razvade. Bolj verjetno se mi zdi, da imate samo tkzv. srčno neu-rozo. Pač pa je verjetno, da ste nekoliko telesno in duševno oslabeli. Skrbite za dobro hrano, dosti gibanja (športa) na svežem zraku, bodite kolikor mogoče vzdržni, nakar boste zopet dosegli telesno in duševno ravnovesje. Poleg tega svetujem, dokler se vam stanje ne popravi, da popolnoma opustite nikotin in alkohol.
Isti: Opisana kožna bolezen ni v zVezi z onanijo. Mislim, da ne bo drugega izhoda, kot ta, da dotične zajedalce iztisnete.
Isti: Svetujem operacijo, ki je sicer majhen poseg, vendar je najbolje, da greste v bolnico.
L. j. K.: Izostanek mesečnega perila, bruhanje itd. so prvi znaki nosečnosti, ki se mi v vašem primeru zdi bolj verjetna, kot pa domneva, da ste se prehladill
J. K. Ljubljana: Neugoden položaj, Id ga opisujete, je pač posledica nervoznostL Svetujem, da greste k zdravniku, da vam predpiše sredstva za okrepitev živcev. Mislim, da se bo stvar kmalu uredila v obojestransko zadovoljnost
Amir: Iz vašega pisma mi ni popolnoma jasno, da li je ono, kar opažate v blatu, sluz. ali so to deli trakulje. Mislim, da bi bilo dobro, da nesete blato na preiskavo v Higijenski zavod, odnosno, da greste k zdravniku.
B. J. Celje: To, kar opažate že 10 let okoli danke, je tkzv. ekcem. Ker ste poskusili že vsa mogoča zdravila, pa brez uspeha, svetujem, da poskusite še obsevanje z Rontgenovimi žarki Obrnite se tozadevno na zdranika za kožne bolezni!
G. I. Radvan je-Maribor: Po vašem opisu sodeč, se nahajate na potu okrevanja. Ker imate vse predpogoje za zdravljenje doma, vam po mojem mnenju ni treba hoditi v Kraljevico in boste verjetno tudi popolnoma ozdravili, ako nadaljujete z dosedanjim načinom zdravljenja. Poleg obsevanja z Rentgenom vam priporočam tudi sončne kopeli Večjih telesnih naporov pa se začasno še ogibajte.
R. Sch.: Na vaše vprašanje glede javnih MS, je bil odgovor že objavljen, pa ste ga verjetno prezrli Ponavljal ga ne bom Sicer pa sega vaše vprašanje, itak preko okvira zdravniške posvetovalnice.
Mlrosan: Pri opisani bolezni Je polagati veliko važnost zlasti na zadostno žvečenje hrane, ki jo je vživati v manjših obrokih, pa večkrat dnevno. Večkrat se zgodi, da bolnik vsled vnetja tudi tekoče hrane ne more več vživati. V tem primeru je potrebna mala operacija, ki pa ni nevarna. Zdravljenje traja tedaj lahko dalj časa, vendar ne smete obupati, ker se bo sčasoma stanje sigurno popravilo.
Se o literarni tatvini v »Slovenskem domu«
Poslužujoč se določil zakona o avtorskem perm, sem s polno pcorvioo objavil dne 19. t. m. v »Jutru« dopis, ▼ katerem sem naši javnosti prikazal metode »Slov. doma«, ki je brez navedbe avtorja ponatisnil v nekem članku gradivo te moje knjige »Turjačani«. Na ta moj dopis je ▼ slogu, ki je lasten samo njemu, »Slov. dom« prinesel 22. jimija odgovor »Kdo je zakrivil Kterar-no tatvino«, s katerim ee bo kndo čast bar viti sodišče, ker sem naročil svojemu pravnemu zastopniku, naj zoper »Slov-dom« m njegovega Skocijanskega dopisnika vloži tožbo zaradi žaljenja časti in literarne tatvine. V svojem ogabnem napadu na moje književno udejstvovanje navaja »Slov. dom«, da je bil sporni članek »v nekaterih stavkih res povzet iz Zupančeve knjige »Turjačani« in sicer z dovoljenjem avtorja z dne 11. Jan. 7938.« To priznanje je v juridičnih ozirfh že tudi priznanje o literarni tatvini, četudi ni povsem točno, ker je bil članek skoraj ves in ne samo v nekaterih stavkih prepisan iz moje knjige.
Kako je z mojim dovoljenjem, na katerega se sklicuje »Slov. dom»? Dne 11. jam. 1938 sem ga res izdal nekemu Poldetu Lun-dru iz Skočijana pri Turjaku, seveda a pripombo. da mora pisec citirati v svojih časopisnih člankih avtorja in knjigo, česar pa Lunder ni storil in je potemtakem zagrešil literarno tatvino, ki so jo »načitami« gospodje pri »Slov. domu« natisnili »Slov. dom« nesramno namiguje v svojem odgovoru na moje razkritje, kakor da sem pisal zgodovino Skoči jana po podatkih nekega g Janeza Severja. Jaz sem v »Turjačanih« navedel vire — in teh je enajst! — ki sem jih uporabil pri študiju za pisanje knjige »Turjačani«. Med njimi ni nobenega Severja, zato bom ponudil »Slov. domu« in njegovemu Soočijanskemu dopisniku priliko, da pred sodiščem dokažeta svoje navedbe glede zgodovinskega poslanstva pokojnega Janeza Severja oz. v koliko je »na čudo Sever j ev« zgodovina Skoči iana silno podobna oni, Id jo je podal g. Zupane v svojih
»Turjačanih«.--
Najzanimivejše pri vsej stvari pa je tole:
Sele »Slov. dom« mi Je razkril, da je njegov Škoci jamski dopisnik Lunder Polde, kajti nihče drugi me ni prosil za omenjeno dovoljenje kakor on. Ta krepostni gospod mi je namreč 10. jan. 1938 pisal sledeče pismo: »Spoštovani gospod! Danes sem kupil Vašo knjigo »Turjačani«, ki nam je zelo všeč. Prosil bi vas samo, če ml dovolite, da smem objaviti v časopisih nekaj odlomkov, kar se tiče Škoci jana. Zvedeli smo tudi, da so Vas vrgli iz službe. Ali je to resnica? Tu se splošno govori. Saj Vam je gotovo zma.no, da se je tu mrudil šolski nadzornik Erjavec, ki je vodil preiskavo proti Vam in je bilo zaslišanih veliko število Vaših učencev in njih starišev. Kar potrpimo vse, saj so tudi mene m Adolfa zaprli pa nismo odnehali s staro*atoliško akcijo. Mi gremo naprej in upamo, da bomo enkrat zmagali. Iskreno Vas kakor tudi gospo m gospo mamo pozdravljamo
Skocijanci Polde Lunder.«---
Zanimivo bi bilo, če bi »daj »Slov. dom« objavil moj odgovor Lundru na to pismo. S tem bi pa seveda v polnem obsegu priznal literarno tatvino, ki jo je zagrešil, in že vnaprej vem, da tega ne bo storiL Le zakaj mi je pisal »učeni« gospod Lunder to prošnje pismo, če pa je imel že od preje na razpolago podatke od g. Severja o zgodovini Škocijama?
Pa še nekaj! Isti Polde Lunder, ki je sedaj seveda spoštovani in od gospodov v Kopitarjevi ulioi zagovarjam i dopisnik »Slov. doma«, se je že pred tedni ponudil za dopisnika »Braniku« (!), ki pa ni hotel objaviti njegovih »učenih« dopisov. Zadnji »Proboj« od 18. junija je objavil takisto neki dopis te Skoči jana, v katerem se »Slov. domu« berejo kozje molitvice. Naprosil sem uredništvo »Proboja«, naj imenuje pisca tistih vrstic, da se razčistijo Lundro-ve dopisniške sposobnosti!
Gospodje okrog »Slov. doma« naj sedaj javno povedo, če je dopisnik »Slov doma« Polde Londer, čigar literarno tatvino so tiskali tiste vrste človek, ki se ga zaradi dopisniškega vsiljevanja v nacionalno čar sapisje, idejno povsem antipodno »Slov. domu«, še izplača zagovarjati? Ali bodo isti gospodje v Kopitarjevi ulici še naprej zagovarjali »dopisniške sposobnosti« taiste-da Lundra, ki je s svojim starokatoliškim pokretom v Škocijanu pri Turjaku napravil listam te Kopitarjeve ulice marsikakšno grenko uro? Ali bodo še zagovarjali človeka, kateremu so nasedli, ko jim je poslal v tisk ukradene stvari? Ali se zavedate, gospodje pri »Slov. domu«, da pravimo pošteni ljudje takšnim fouchejevskim poja-vam vse drugo prej kakor pa: zna čajni človek? Ali se boste v svoji politični strasti proti meni ki mislim drugače kakor Vi in gledam na svet % drugačnimi očmi kakor Vi, še nadalje posluževali v obrambo ljudi takšnega kova, kakor je Polde Lunder, čigar literarno tatvino zagovarjate, ker Vas je sram, da ste ▼ svoji »načitano-sti« nasedli literarnema tatu, ki Vam je v
»Slov. doBB pmlTudarH članek, ukraden te moje knjige? O tem zdaj svobodno razmišljajte! »Joecesarsko zagrizeni in neki užaljeni književnik Zupane,« je končno le tisti, ki je razkrinkal sposobnosti Vašega dopisnika. Za to ste mi dolžni zahvalo.
Lojze Zupane, književnik.
I
Ne dovolite, da Vam kukavica znese jajce v Vaše zdravje!
originalna, naravmi in
zdravilna
le Mamo enot
Ona z rdečimi srci Zdravje in užitek!
RADIO
Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega branja dobite v tedniku za radio, gledališče ta film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva ul &.
Nedelja, 26. junija Ivfubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče), — 8J.5: Sprejem Čehoslovakov. — S: Napoved;, poročila. — 9.15: Prenos iz trnovske cerkve. — 10.15: Verski govor (mstrr. V. Steska). — 10.30: Slovanski plesi (plošče). — 11: Reportaža. _ 11.30: Otroška ura (Tetka Matička). — 12: Narodne ob spremil j evanju KmeŠcega tria poje gdž. Štefka Korenčamo^a. — 13: Napovedi — 1320: Za kratek čas igra Radijski orkester.
—	17: K meri ura: O vzreji mlade živine (g. Janez Zobec). — 17.30: Slovenske narodne s spremiljevanjetm harmonike, vmes Radijski orkester. — 19: Napovedi, poioSla. — 19.30: Nac. ura: Naša trgovska mornarica in naša pomorska politika. — 19.50: Udova-oeva in Lovšetova pojeta (plošče). — 20.15: Vesel domač večer. — 21: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Plošče za dobro voLjo.
Beograd 16: Narodna glasba. — 20: Pevski večer. — 21: Orkester. — 22.15: Ples.
—	Zagreb 20: Godba na pehala. — 20.30: Recitacije. — 20.45: Lahka glasba. — 22.20: Za pdes. — Praga. — 19.25: Orkester m pevca. — 20: Zabaven spored. — 20.30: Orkester an solisti — 21: Premo6 sokolske telovadbe s stadiona. — 22.25: Plošče. — Varšava 20.05: Plošče. — 21: Zabaven spored. — 22: Plošče. — Sofija 19: Lahka in plesna muzika. — 19.30: Skladbe za čelo.
—	20: Petje. — 20.45: Iz operet. — 2L45: Ples. — Dunaj 11.10: Kmečka nedelja. — 12: Orkester. — 15.30: Violina in petje.
—	18.20: Popevke. — 19.10: Komorna glasba. — 20: Store in nove operete. — 22.30: Nočni koncert. — Berlin 19.20: Lahka glasba. — 20: Veliki orkester. — 22.30: Lahka glasba. — 1.00: Nožna koncert — Miinehen 19: Zvočne slike. — 20: Opera >Seviljski hrj/vecc — 22.30: Kakor Berlin. — 24: Sofisti in orgle. — Stuttgart 20: Pester spored. — 21: Plesna muzika — 22.30: Lahka glasba in ples. — 24: Nočni koncert.
Ponedeljek 27. junija LJubljana 12: Glasbene slike (plošče)*
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi —• 13.20: šramel kvartet »štirje fantje«. —• 14: Napovedi. — 18: Pester spored Radijskega orkestra- — 18.40: Ljubljanski št. Jakob od Valvasorja do Plečnika H (dr. Jože Rus). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Velikokikindška okolica.
—	19.50: Zanimivosti — 20: Koncert: Sodelujejo: pevski zbor Glasbene Matice (dir. g. Polič), ojačeni Radijski orkester (dirig. D. M. štjanec) in prof. K. Rupel kot solist — 22: Napovedi, poročila. —? 22.15: Lahka glasba Radijskega orkestra.
Beograd 18.06: Klavirski koncert —• 18.25: Plošče. — 18.45: Narodna glasba.
—	20: Prenos opere iz Nar. gledališča__
22.20: Lahka glasba in ples. — Zagreb 20: Violinske skladbe. — 20.30: Klavirski koncert — 20.45: Pevski kvartet — 21.15: R. Straussov klavirski kvartet — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19-30: Pevska ura. — 20.15: Operetni prenos. — 22.15: Plošče in klavirske skladbe. — Varšava 19.30: Vedra glasba. — 21.10: Pesmi mornarjev. — 22: Lahka glasba s plošč.
—	Sofija 18: Lahka godba in ples. — 18.45: Bolgarske narodne. — 19.30: Violinske skladbe. — 20: Orkestralni koncert — 20.45: Nadaljevanje koncerta, — 22.30: Lahka godba in ples. — Dunaj 10.30: Vesela muzika s plošč. — 12: Orkestralni koncert — 15-30: Balade. — 16: Popoldanski koncert. — 18: Zvočna iigra.
—	19.10: Zabaven spored. — 21: Slavnostni spored iz Vratislave. — 22.30: Koncert malega orkestra in solistov. — Berlin
19.10: Lahka glasba--20: Vedra muzika
za delopust — 22.30: Kakor Dunaj. — 24: Prenos iz Stuttgarta. — Miinehen 19.10: Plesna kapela in klavir. — 20: Tam na vrtni gredi.. — 22.30: Lahka godba in ples. — 24: Nočni koncert iz Kola a. — Stuttgart 19.15: Lahka glasba. — 20: Prenos iz Berlina. — 22.30: Kakor Munchen.
—	24: Nočni kocert.
1»rek 28. Junija LJubljana 9: šolska ura: Vidovdamska proslava. — 9.30: Prenos iz Majrijani^ča.
—	10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice.
—	12: Tri srca — ena pesem: Jugoslavija! (koncert Radijskega orkestra). —-12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.2»: Iz naše domovine (plošče). — 18: Repen> taža iz Uniona. — 19: Napovedi poročila.
—	19.30: Nac. ura; Naše pomorsko ribair-stvo in njegova eikomomska važnost —> 19.50: Dvofakova IV. simfonija (plošče).
—	20.30: Prenos iz opernega gledališča: Akademija Cehoslovakov. — 21.15: Reportaža. — 22: Napovedi poročila- — 22.15: Jugoslovenske narodne pesmi in plesi (Radijistki orkester).
Beograd 18.05: Orkestralni koncert — 20: Jugoslovenske pesuni. — 20.30: Zvočna igra. — 21.10: Jugoslovanska glasba.
—	21.50: Lahka in plesna muzika Zagreb 20: Ves spored iz Beograda. — Praga 19.30: Dvofakove pesmi v narodnem slogu. — 19.45: Zvočna igra. — 20.45: Lahka godba orkestra. — 21.15: Slavlje na VTtavi — 22.15: Plošče. — Varšava 19.30: Vojaška godlba. — 21.10: Tambirraškl zbor. — 22: Koncert solistov. — Sofija 38: Koncert vojaške godbe. — 18.50; Bolgarska glasba. — 19.30: Orkestralni koncert.
—	20: Petje. — 20.45: Nadaljevanje orkestralnega koncerta. — 21.15: Ruske romance. — 21.55: Lahka in plesna muzika.
—	Dunaj 10.30: Vedra muzika. — 12: Opoldanski koncert iz Miinchena. — 16: Koncert malega orkestra. — 17.10: Voja^ ška godba. — 18.20: Plošče. — 19.10: Orkester. — 19.25: Prenos Puociirrijeve opere »Madame Butterfly«. — 21.50: Plošče. — 22.35: Lahka in plesna muzika. — 24; Nočni koncert. — Berlin 19.10: Lahka godba orkestra. — Koncert velikega orkestra. — 21: Pevci in virtuozi (plošče).
—	22.30: Kakor Dunaj. — 24: Prenos iz Stuttgarta. — Miinehen 19.10: Nagel in rožmarin. — 19.40: Veseloigra. — 21: Lahka godba orkestra. —2 2.30: Kakor Lunaj. — 24; Nočni koncert — Stuttgart 19.15: Plošče. — 19.15: Plošče. — Plošče.
—	19.30: Operni večer. — 22.30: Vedra Nočni koncert,
iVosa žensGa stran
Kmečka obleka, ki jo vidite na prvem mesta naše skice, ima bel predpasnik in bel ošpetelj, ki je ob vratu nabran in zadrgnjen z belo vrvico. životek te obleke ima dva stranska šiva, Id storita, da se kroj še lepše oprime telesa (1. skica).
Kmečko obleko pa lahko tudi popolnoma moderniziramo — ukrojiipo jo iz enotnega blaga, životek pa ob prsih opremimo z vo-
donmilm,	f—■■» Ovratnik
lamo ta <VrmftWh, klekfamih čtpk (2. akta).
ntm belim vložkom, ki nadomestuje ošpetelj, predstavlja tudi naslednja skica. Frak tični štirikotni žepi so prišla na to okusno obleko, Id jo nosimo brez predpasnika (3.
skica).
Poslednja obleka na naši skici se ravna
kolikor mogoče po starem vzorcu. Ošpetelj x nabranimi rokavi zakriva pri vratu zavezana, resasta o vratna ruta z motivom srčkov in nageljčkov. K tej obleki apada črn predpasnik (zadnja skica).
Naša kmetska gospodinja državljanka
Naša noša
Lahka, praktična in ljubezniva za videz je kmečka obleka ali dečva, ki jo je moda povzela po starih kmečkih nošah. Povsod je našla ta stilizirana kmečka obleka mno-tgo ljubiteljic. V mestu, na izletih, po letoviščih srečuješ pri vsakem koraku žene in dekleta v takšnih vzorčastih oblekah z nabranimi krili, svetlimi predpasniki in belimi rokavci. Ce pa pogledaš vse te noše male pobliže, pri večini lahko opaziš, da se iz nevednosti ali brezbrižnosti ravnajo po raznih tujerodnih alpskih nošah in tako nehote delajo našim narodnim interesom nasprotujočo propagando.
Zato je potrebno in koristno, da se čim večkrat ugotovi in opiše, kakšna je naša noša — posneta po naših starih, slovenskih nošah — da ne bomo s tujo nošo nevede podpirale nam tujih stremljenj. V naših krajih so žene nosile obleko, sestavljeno iz nabranega krila, života, belega ošpetlja, predpasnika in rute. Ker pa se moramo pri današnji kmečki obleki ozirati predvsem tudi na praktično stran, ne moremo povzeti celotne stare noše — za vsak-
Naše lepe narodne vezenine
Naše lepe narodne vezenine lahko uporabimo na modernih poletnih oblekah iz belega ali naravnega platna. Tako lahko okrasimo bolero poletnega kostuma s progami, ki smo jim vdelale narodni motiv nageljčka. Z učinkovitimi dalmatinskimi vezeninami pa lahko opremimo obleko iz domačega platna. K takšni obleki potem lahko nosimo ljubko dalmatinsko čepico s stranskimi resami.
danjo uporabo je treba takšno obliko sodobno prikrojiti.
Znano je, da so vzorčasta blaga manj občutljiva, kakor enobarvna, zato si zamišljamo tudi moderno kmečko obleko iz vzor-častega blaga in sicer v lepem, narodnem
Kam pa vi tako hitite, gospodična ?
Na promenado, da slišim kritiko	svoje
nove toalete. Kateri atelje Vam	je to
izdelal? Kaj še niste slišali? Saj	to je vendar novo urejeni
salon »Emona«
Na Napoleonovem trgu v Jelačinovi hiši.
vzorcu, ki upošteva naše stare slovenske omamen te. Naši vzorci so drobnorožasti, drobnokarirasto blago pa je tujega značaja. Pristno naš je tudi širok, enobarven karo z motivom nageljčka.
Krilo naše noše je nabrano, z žtvotkom iz istega tvoriva. Tesni životek ima okrogel, ne preglobok izrez. Zapet je z okroglimi gumbi, Id se v barvi skladajo z obleko. Ošpetelj je bel, rokavi so nad komolci drobno nabrani. V poštev pridejo tudi glad ki rokavi, dočim so balonasti rokavi tuji. Po starih vzorcih je najbolj pravilen črn ali bel predpasnik. Iz praktičnih ozirov pa sta dovoljena še moder in rdeč predpasnik, ki v zvezi z belim ošpetljem in modro od-
Več dam sprejme
BENESANCE — D AMSKI SALON
Napoleonov trg 7. v počitnicah po par ur dnevno v poučevanje o šivanju. — Prijavite se do 1. julija.
nosno rdeče vzorčastim krilom lahko sestavlja barve naše narodne trobojnice. Predpasnik je približno 10 cm krajši od krila in spodaj raven, ne morda zaokrožen ali koničast. Ovratna ruta je okrašena z motivom našega nageljčka, ruta na glavi pa se v barvi ujema s predpasnikom ali pa z vzorcem obleke, nikdar pa ni zelena. Klobukov naša ženska noša ne pozna, prav tako ne vezenih ali pisanih pasov. Kmečka obleka brez bluze ali ošpetlja ima okrog vratu nabrano belo čipko ali vstavljen bel, nabran vložek.
Gostilno ob stari deželni cesti vodi brhka, postavna gospodinja. Veliko je njeno domovanje, družina a služinčadjo m najetimi dninarji obilna, hlevi polni, zemlja obsežna. Pa vse vodi sama po moževi smrti. In še otroke Šola v mestu. Ko pride gost v gostilno, tujec ali domačin, prisede k njemu, spretno začne pogovor in modro obravnava z njim domače in javne gospodarske zadeve, novice, politika Za vsakogar najde pravo besedo in jo postavi na pravo mesto. In kako vodi gospodarstvo! Ali ste že kdaj slišali, da kmečka gospodinja zapravila moževo imetje? Da je otrokom pojedla dom? Tudi če bi ne bilo zakonodaja o dedovanju, ki zavaruje dom otrokom, bi kmečka gospodinja ohranila posest in jo dvignila. Dobro poam svoje dolžnosti in naloge. Davke plačuje redno, pridelek in priredek prodaja, živino m vino nakupuje sama. v vsem se razume, vse prav obrača in ureja. Tudi na časopise je naročena in članica dobrodelnega ali obrtnega društva je. Pa pridejo volitve. V njeni hiši so voliv-na posvetovanja in shodi. Tudi politiko pozna naša gospodinja. Kako ne, saj se tiče tudi nje, kajti politika ustvarja zakone in odloke, ki živo posegajo v njeno gospodarsko in materinsko področje: davčni predpisi, obrtni in poselski zakon, trošarina, občinske doklade, uvozni in izvozni predpisi, šolanje otrok, vojaška obveznost za si-
novo, poklicne amejrtve za hčerke, imovinsko pravo... Koliko paragrafov mora poznati! Marsikaj se ji ne zdi prav, lahko bi se izboljšalo na ta ali oni način — gospodinja je izkušena in preudarna in ve, kaj je potrebno za njene in javne koristi. Pa kje naj zaleže njena beseda. O vsem ukrepajo le možje, občinski svetovalci, baneki svetniki, poslanci, senatorji, ministri. Možje. ki jih izvolijo možje. Vsi moški iz njene hiše in bližine pojdejo na volišče, saj so polnopravni državljani ustavne demokratične države. Vsi pojdejo: stari hlapec, ki je zapil svojo domačijo in mora sedaj služiti; pastir, ki se ni hotel oprijeti nobenega rokodelstva; najemniki, ki žive od sezonskega dela; možje njenih najetih delavk, ki jih morajo živeti žene... Vsi ti bodo s svojim volivnim glasom posredno sodelovali pri uvajanju zakonov in odredb, od katerih bo odvisna gospodinjo, ki jim reže kruh. Ali je čudno, če se ta modra, delavna, skrbna žena včasih ustavi ob misli: z vsem svojim delom in javnimi dajatvami nisem v očeh svoje države toliko vredna kakor moj zapravljivi pijani hlapec ... Sveta res ni mogoče zapopasti: golo naključje, da prideš na svet kot moški, ti da polno državljansko vrednost in odtehta vse gospodarske sposobnosti, vse materinske žrtve...
P. H.
Prostovoljna ženska služba v Angliji
Nemški novinski urad poroča, da je bila v Angliji ustanovljena ženska organizacija, ki jo je službeno objavil notranji minister sir S. Hoare. Organizacija je namenjena zračni obrambi in se bo imenovala »Prostovoljna ženska služba«. V mestih, ki imajo nad 50.000 prebivalcev, bodo ustanovljena posebna središča, razširjena pa bo po vsej Angliji, škotski in Walesu. V njen delokrog bo spadala med drugim tudi sanitetna služba in evakuiran je prebivalstva, predvsem žensk, otrok in starčkov v slučaju vojna Članice organizacije bodo postale rvse ženske med 17 in 65 letom
Češka zgodovinarka dr. Milada Pavlova
se je s posebnim veseljem posvetila študiju nove jugoslovenske zgodovine. Izdala je že obsežno knjigo svojih izsledkov. Blago-pokojni kralj Aleksander ji Je sam dal na razpolago svoje zapiske iz balkanske in svetovne vojne. V »Ceskoslovenskč - jiho-slovšnskč revie« je objavila obširno študijo »Masaryk a Jihoslovanč«. Pri raziskovanju političnega sodelovanja Cehoslova-kov in Jugoslovenov za narodno osvobo-jenje pred in med svetovno vojno se je večkrat prepričala o Masarykovem pomembnem poseganju v razvoj poltične usode Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na podlagi dejstev in osebnih stikov z jugo-slovenskimi politiki je ugotovila mnoge doslej neznane podrobnosti o Masarykovi veliki skrbi in ljubezni za jugoslovensko samostojnost.
Smrt znamenite feministke. Te dni je umrla znamenita pionirka francoskega feminizma mme. Mane Veron, ki je zapustila zanimiv društven in političen testament
Posnemaj! V Plovdivu na Bolgarskem je umrla žena zdravnika Evgenija Gru-jeva, ki je svoje nepremičnine v vrednosti 2 milijona levov zapustila siromašnim gojenkam plovdivske gimnazije.
»Zemedjelsbo-domakinsko znanie« je naslov novega bolgarskega časopisa, ki ga izdaja ženska kmečko-gospodinjska šola v
Za Vaše USTNICE...
Želite 11. da Vam bodo one lepe, sijajne, bleščeče, pa vendar ne izgledate, kakor bi bih namazani, Usdaj uporabljajte rdečilo »GUITARE«: neizbrisljlv ln brez sledov, moderen Izdelek, Id drži v lstlni ves dan, ne da bi ga bilo treba ponovno namazati ln ne d» bi oetavljal sledove Poskusite ga še danes in ne boste hotelt nikdar več drugega. — BdečUo »GUITARE« obstoji v 8 novih nljansah — vse so sijajne ln prozorne — ln v šest novih tonih: »Prlrodnale. pota 1938«. Prodaja se v vseh stroKovnih trgovinah po Din 30.—, 20.—, a po6ku«ai komad, radosten za enomesečno uporabo, po Din 9.— Ljud. SchOn, odd. NA, Zagreb, Jelačlčev trg 1.
Vidinu. Urednik je ravnatelj šole, sotrud-niški krog pa tvorijo učiteljice, učitelji in gojenke. Vsaka stran lista izpričuje skrb za usodo bolgarske vasi, ki še globoko dremlje v nevednosti. Enaka skrb bi bila marsikje tudi pri nas potrebna!
Bolgarske bolniške strežnice bodo v kratkem prišle v Jugoslavijo na proučevanje organizacije našega bolniškega strež-ništva.
Prva turška pisateljica Lejla lianam Je
umrla v 83. letu starosti. Mlada Lejla je spoznavala grško in francosko literaturo na tedaj turški Kreti, kjer Je bil njen oče guverner. Začela je kmalu tudi sama pisati. Izdala je nekaj zvezkov poezij in proze, snov pa je zajemala iz najznačilnejšega pojava turškega življenja — iz staro turških haremov. Pisala je tudi potopise, zanimive dokumente gledanja orientalske ženske na svet in življenje.
Nega rok v dobi vfcuhavan)a
Hrapava in razpokama roka dandanes ni več nObeno odlikovanje ah prednost gospodinje, čeprav bi bila morda na$xHj31 dokaz pridnosti Današnja dofba namreč zahteva od vsake ženske, da % veliko pozornostjo neguje svojo zunanjost. In če je pametna, bo mogla fcljilb najgi©m gospodinjskim poslom obdržati videz negovanosti.
Prvi pogoj pri gospodinjskih delih 00 gumijaste rokavice. Te nikakor niso več pripomoček le tako zvane boljše gospodinje, ki v svojem gospodinjstvu le tu pa tam malo pobrska po kuhinj s svojo negovano roko. Prej dokaj drage gumijaste rokavice, za katere se je skromna gospodinja dvakrat premislila izdajati svoj gospodinjski denar, so se močno pocenile in lahko rečemo, da si jih more že vsaka nar baviti. Pripravne so posebno v času vku-havanja pri lupljenju sadja, ker se njegovi sokovi globoko zajedo v kožo in jo napravijo grdo, potem 1» moramo dolgo časa čakati, preden izginejo. Močno pa trpijo roke tudi pri umivanju posode. V kožo se zajedo črni ostanki in raapokline. Marsikatera gospodinja je zato zelo nevoljna na ta posel, pa bi sfi. ga mogla z majhnim izdatkom napraviti prijetnejšega. če pa že to ne, bi vsaj ne imela proti njemu upravičenega ugovora.
Za tiste, ki se še ne morejo odločiti za uporabo rokavic pri gospodinjstvu, pa velja pravilo, da je treba roke vsekakor po vsakem takem delu opirati a Kmonovim sokom in jih po umivanju dobro s suho ali mastno kremo, da postajne koža voljnega. Pri tem naj bo mimogrede omenjeno, da spadajo k negovani roki tudi negovani nohti, ki pa v gospodinjstvu niso nič kaj pripravni, če ao lakirani. Ne-
Deset tisoč funtov
Udarila je ravno deveta ura zjutraj, ko je mister Agleyth, direktor Sunderlandske banke, pozval k sebi mistra Millnerja, bančnega blagajnika. Mr. Millner je bil bled v obraz, ko je stopil v direktorjevo sobo, ko pa ?e še pogledal v Agleythov obraz, se mu je zdelo, da je posivel do zadnjega črnega lasu. Za hip JiG zdelo, kakor da hoče nekaj povedati. Ustnice so se mu premikale, toda v grlu ga je stiskalo, da ni mogel spraviti iz sebe niti besedic-e.
To priložnost je porabil mister Agleyth, da je spregovoril:
>Pred sodniki velja za olajševalno okoliščino, če obtoženec prizna svoje dejanje. Jaz ni9em noben sodnik, mister Millner, zato mi je vseeno, če priznate svojo krivdo ali pa jo skušate taji ti. Meni j« dovol j, da poznam dejstva. Velik del nocojšnje nooi sem porabil za pregled bančne blagajne. Hotel sem priti popolnoma na jasno, v kakšnem stanju je. Že dolgo sem sumil, da jemljete iz nje denar in povedati vam moram tudi, da sem vas dal opazovati. Vaša plača zadostuje pač za vzdrževanje Betty Wjrlatove, ne zadostuje pa za veseljačenje in zapravljanje v družbi Eleonore Calthys, Mary Darryt im Iftla-rife Sapier. Vi pa ste vesefljačiH z vsemi tremi in še zraven vzdrževali četrto. Nocojšnji pregled knjig in blagajne mister Millner, me je poučil o tem, da ste v teku zadnjega leta pancveriii natančno deset tisoč funtov.
Povejte mi, ali je bil to slučaj, ali site tako natančno izračunali ukradeni denar?«
Millner je stal pred šefom sključen brez odgovora. Zato je povzel besedo zopet mister Aglevth:
»Dejstvo je torej, da manjka v blagajni deset tisoč funtov. Denarja ni več. Štiri dekleta. ki sean vam jih naštel, so pognale vaš denar in vas uničile. In kakšne so te štiri ženske? Vešče, ki |51h pozna ves nočni London... Kradle eo vam naravnost iz žepa, vi pa se niste zavedli, kaj se godi z vami. Kaj naj storim z vami? Naj vas izročim policiji? Delničarji naše banke ne bodo dobili zaradi tega nitd penmyja odškodnine. Dobili bi seveda lahko moralno zadoščenje, ampak kaj jim to pomaga? Vas pa bi vrgli za nekaj let v dartmoorsko jetnišnjoo!«
Millner je krčevito nagubal čelo. O® so mu zaplesale v jamicah, a še vedno ni bil sposoben da hi kaj rekel. Ko pa je zopet spregovoril direktor Agleyth, se mu je zdelo, da zveni njegov glas bolj prikupno, da, naravnost sučutno:
»Ne bom vas pestil, mister MSOmer! Ni mi do maščevanja! Vem. kaj pomeni ^kušnjav^, ki lahko zavede človeka. Zato sem si mislil, da bd bilo najboljše, če vam dam priliko, da se umaknete. Pobegnite!«
Millner se je globoko oddahnil.
»Mister Millner, dobro veen, da niste v stanu pobegniti, tudi & & vam dal d£»o-
ljenje za to, je nadaljeval mister Agleyth. »Pobegniti ne morete zaradi tega, ker nimate niti pennyja v žepu. Ali si niste bili nikoli na jasnem o tem, da se ne da pone-verjemi denar nikdar priigrati, tudi ne dobiti s stavami? Kakor vidite, vem vse, prav vse o vas!«
Mister Agleyth je potegnil listnico iz suknjiča, vzel iz nje nekaj bankovcev in se začel z njiimi poigravati. Papir je šeflestel med njegovimi pnsti.
»Tukaj, vidite, imam dva tisoč funtov. Z dva tisoč funti in lažnim potnim listom, ki ste si ga preskrbeli, pa lahko pobegnete. Recimo v Južno Ameriko. Tam lahko začnete novo življenje, ustanovite si dobro eksistenco. Lahko postanete še ugleden državljan, ki ga bodo dobrodelna društva proslavljala kot predsednika. Nu, kako mislite o tem?«
»Mister Aglevth.. .< je izdavil wiaj Millner. »Vaše sočutje z menoj siromakom je brez primere ...«
Agleyth je napravil naglo kretnjo ki rekel:
»Nisem prav roč usmiljen, mister MrUner. Moja bolezen je samo ena. Ime ji je: kronična dobrota. Izročil vam toni torej teh dva tisoč funtov. Se prej pa vam lom narekoval pismo. Pišite, da ste poneverjli deset tisoč funtov in potem pobegnili Jaz sam bom potem oddal to pismo na moj naslov. Svet bo izvedel za stvar šele jutri »York-efadrec pa odrine $e dane® opoldne čez Ocean. Imate torej dovolj časa, da si kupile
iyren| jUgtgjlrU
Millner je s tresočimi rokami konfiaval Pismo, ga zaprl v zalepko in napisal nanjo
naslov direktorja Agleytha, ki je pripomnil:
»Mister Millner, vi ne boste čita^ niti besedice o tem, kar ste storili... >Yoikahire« je tovorna ladja, ki nima brezžičnega brzo java. Ko boste tam doli stopOj na kopno, ne bo v listih natisnjena nitd besedica o vašem dejanju. Tukaj imate dva tisoč hmtov. In kar se mane tj^e, vedite, da ste mi rekli, da ste bolni. Dovoli sem vam, da se odstranite. Mister Millner, želim, da se tam doli poboljšate. Ne pozabite tega nikoli!«
Mister Agleyth je videl, kako je MnUner za seboj zaprt vrata. Prižgal gi je cigaro, prečrtal fclagajnikovo pismo še enkrat natančno od črke do črke ter pripisal številki 10 tisoč funtov še eno ničlo. Potem Je segel v svojo listnico in skrbno pre&tel denar. Imet je v nji devetdeset tisoč funtov, ki jfli je ponoči vzel iz revidirane blagajne...
Ženske
»ženske,« sem dejal,« so svojevrstna bitja. Kadar si volijo može, vodijo kdo ve kakšni nagoni! Cesto volijo zko ln pustijo dobro ob strani«.
Arhibald je pritrdil. Z njim sva tako prijetno kramljala, kadar sva imata, kakšno urico prostega časa. Zdaj sva zopet sedela v veži velikega hotela, kjer sva ce srečala ter sva obnavljala spomine.
»Jaz sam,« sem povzel besedo,« sem moral na iwnwn seU vSrat preri^suaitt.
« a pa fla «aj» pc&r-r detot vtauha^anja
Živila v poletju
S poletjem nastopi za gospodinjo
skrbi za ohranitev živil, ki se v tem časa najhitreje kvarijo. Moderni električni in plinski hladilniki bi sicer skoraj morali biti na razpolago ▼ vsakem gospodinjstvo, na žalost pa jih v veliki večini iz denarnih razlogov ne premorejo. Kako si kljub temu pomagamo iz zadrege? Po starih, preizkušenih receptih, ki še niso imeli v računu sodobnih tehničnih pripomočkov!
Shramba za jedila mora biti predvsem zračna. Ker svetloba tudi vpliva na okvaro jediL zavesimo okno z zelenim ali kakršnimkoli temnim blagom. Važno je, da preprečimo muham možnost odlaganja jajčec, iz katerih se zaredijo črvi. V vročih poletnih dneh naj se pripravi le toliko hrane, kolikor se je sproti použije, prav tako pa je priporočljivo nakupovati res le sveža živila. Stara, postana in pogrevana hrana povzroča obolenja v želodcu in motnje pri prebavi Zelo primerno za shranjevanje živil: rado pokvarljiva živila postavimo v stekleno posodo in to v glinasto skledo z vodo. Glina vpija vodo, izhlapevanje pa ohranja hlad v posodi. Praktičen in cenen »hladilnik« si skromna gospodinja omisli, če preko posode, v katero shrani jed, pregrne flanelasto krpo, katere robovi so pomočeni v vodo. Flanela vpija vodo, ki ohlaja zrak nad jedjo. Enostaven, a odličen hladilnik je tudi dobro očiščena sobna peč. Razne, poleti hitro pokvarljive mesnine zaradi snage rahlo zavijemo v papir in jih položimo v peč. vratca peči pa pustimo nekoliko odprta, da najde zrak prosto pot.	S \
Darovi s potovanja
Vsaka lepa stvar ima svoje senčne strani izmed nevšečnih strani potovanja so darovi ki jih moramo prinesti v tolažbo tistim, ki jih nismo mogli vzeti s sbejo. Saj je prav lepa ta navada. Zakaj bi se domači zadovoljili samo s pripovedovanjem o užitkih, ki jih je nudilo potovanje? Zal tudi od naših darov po večini nimajo dosti, čeprav smo toliko potrošili zanje. Zadnji hip v naglici kupljeni trikrat pre-plačani, so ti darovi večkrat taki, da ob-darovanec ne ve kaj bi z njimi. Ce potujemo v tujino je najbolje, da si darove v miru nabavimo še pred odhodom in Jih spravimo skrivaj pod ključ. Ce potujemo po domovini, se ravnajmo po načelu: vedno kak ročni izdelek obiskanega kraja in ne tovarniških izdelkov, ki so povsod enaki in morda celo uvoženi. V prvi vrsti naj nam velja načelo, da povsod, kamor pridemo, kupimo kako lepo žensko ročno delo. Ta so v krajih, kjer jih izdelujejo, vedno zelo poceni V naši domovini ustvarjajo ženske roke prave bajke. Dajmo jim vsaj malo priznanja s tem, da ne prezre-mo žuljastih rok, ki nam jih ponujajo, temveč kupujmo jih po svojih močeh. Ženska ženski ne more pokloniti lepšega darila in ne more kupiti lepšega spomina na kraj, kjer je užila toliko lepot, kakor s čipko ali vezenino, ki so jo umetniško izdelale žuljave roke njene se tre.
BadS se je udomačil twB na našem trga, (ni domačinih pa le polagoma pridobiva simpatije, ker se jim zdi preveč grenek. Ras je nekoliko grenkejši kot solata, je pa prav zaradi tega tembolj zdrav. Ne bi pa HI ta&o grenek, če bi znali vrtnarji s njim pravilno ravnati Posebno prva žetev ne bi hfia grenka, če bi jo prav gofitL Predvsem maramo paziti, da dobimo seme radiča a širokimi, okroglimi listi. Sejati ga moramo precej gosto, zalivati vsak da^n, in sicer opoldne, ko najbolj pripeka solnce. žanjemo ga najlepše z ostrim krfv-čkam. Pri tem pazimo, da ne smetšmo le-he, da poberemo vsak listič in sproti popularno vsak pleveL Ne smemo pustiti, da radič preraste in postane kosmat, žanjemo ga zjutraj ali zvečer in ne takoj za tem, ko smo ga zalih.
Mravlje in paj^L Nadležnih mravelj se bomo najhitreje zneMi, če J3h ukamimo na preprost način s tem da namočimo navadno gobo v sladko vodo M jo postavimo v sredo prostora, kamor so zalezla. Slad-kosnedme mravlje jo bodo že našle, ko pa se bodo zavlekle vanjo, jo bomo vigfi v vrelo vodo, kjer bodo poginile. Ta postopek bomo parkrat ponovili in mravfjebodo popolnoma izginile. — Pajkom pa bomo vzeh veselje razpredati mreže, če bomo vsak dan lectao z metlo očistili peJSevine po vseh kotih. Mesta, kjer JEh pajki najraje delajo, bomo najnazaiH z raztopljeno galico. Na ta mesta se pajk nikdar ven ne bo naseliti s svojimi mrežami
Limone veliko pomenijo v gCBpodhnjBtvn m kozmetiki. Da bi jih čim dalje očuvaB sveže, jih ah ranimo v škatlo ali zabojčefc z žaganjem Dobro pa se ohranijo tudi v hermetičmto zaprti stekleni posocEL Talko shranjene jth imamo vedno pri roda a uporaba
kakšen okus imajo časih ženske. Pied leti sem bil z mlado, očarljivo damo na potovanju v Italijo. Bila sva skoraj zaročena. V istem kupčju kakor midva, ae Je vozil defravdant, ki so ga zasledovati * tiralico. TtLhotapil je milijone čez mejo. Gladys se je njemu na ljubo odpovedala meni in se pridružila njemu. Ne »m^/H denarja, kajti bila je bogata žemdtaL Ampak mikalo jo je tisto, kar je b£k> tet možakarju kriminalnega in zločinskega...«
Arhibald je poslušal z zanimanjem.
»Drugič,« sem pripovedovan dalje, »me je zapustila zaročenka zaradi morilca, ld so ga oprostili na glavni obravnavi. Skušal sem doumeti to žensko, a posrečilo se mi ne bo menda nikdar. Prečesto sem v življenju videl na lastne oči, kako so postale ženske z visoko inteligenco žrte tatov in sleparjev, katerim so ponudile srce ki roko...«
ArbibaM se je mak) aamtef in rekel:
»Na žalost imaš popolnoma prav. Tudi jaz sem spoznal žensko od te grenke strani. Ali vidiš n. pr. tisto damo, ki sa t-aftn neprisiljeno pomet kuje m hotelskim vratarjem? Ta ženska je nedvomno lepa, pravijo da je tudi pametna hi izobražena, m ta biser se je, kakor pripovedujejo tukaj in povsod, kjer jo poznajo, zvezal v zakonski Jarem s čudnim dedcem, ki se zdi poleg nje kakor, komična figura...«
Obmolknil sem rekel nisem niti besedice. Kajti ženska, ki je Aztnbald govoril o nji, ko je omenil pogovor z vratarjem, je
faa& —
SjUTROš St IBL
Sužnji diamantov
Moderni pekel v Afriki - Rontgen v službi pridobitne industrije
Sindikat, ki vlada svet
Kaj ni Cuctao? V Južni Afriki, deželi diamantov, je diamant v sirovem stanju v rokah neprotokoliranega lastnika skoro brez vrednosti... Diamantni sindikat, ki določa cene diamantovo, določa tudi, koliko teh žlahtnih kamnov sme priti v promet. Vse najdbe diamantov se morajo izročiti družbi, ki zbira kamne te vrste v svojih blagajnah in jih potem prodaja naprej. V Afriki ne more lastnik diamanta, pa najsi tehta ta cel karat, kupiti zanj niti skorje kruha.
'i Tihotapci In thotapcl
že od vsega začetka so imele družbe za pridobivanje diamantov v Južni Afriki hude borbe s tatovi in tihotapci. Kopači diamantov pod zemljo so si vedno skušali prisvojiti kakšen drobec žlahtnih kamnov ter ga skrivaj prodati. Ko so jim onemogočili tihotapljenje z drugimi sredstvi, so začeli tatovi požirati diamante. In ni še dolgo tega, ko so skušali tihotapiti ukradene diamante iz rudniškega okolja na ta način, da so privezovali majhne vrečice golobom okrog vratu. . .
i,• Pes z umetnim kožuhom
Pred svetovno vojno se je mnogo pisalo b psu, ki so ga vodili nekateri kopači diamantov s seboj na delo. Pazniki so psu vsakokrat pretipali kožuh, v katerem niso našli nič sumljivega, šele ko so se pojavili na trgu nebrušeni diamanti, so odkrili, da ima ta pes ponarejen kožuh in pod njim skrite vrečice za diamante. Tihotapce so eeveda takoj odpustili z dela in jih zaprli.
j,- Koliko je diamantov
Statistike navajajo, da so našli v zemlji iflo 1.1921 190 milijonov karatov ali 40 ti-
soč kg diamantov, ld predstavljajo nad 70 milijard din naše veljave. Lahko si torej mislimo, da pazijo družbe, ki trgujejo s temi žlahtnimi kamni, v prvi vrsti na to, da imajo svoje zaklade na varnem. Prej je bilo v navadi, da so morali delati kopači in nadzorniki v rudnikih za diamante popolnoma ločeni od sveta. Dokler je trajal njihov »posad«, najsi je bilo to že teden, mesec ali leto dni, so bili ti ljudje popolnoma izolirani. Bili so nekakšne vrste jetniki. Kadar so delavci menjali posad, so pazniki vsakega posebej natančno preiskali. Pri tem se je moral sleči do nagega, šele ko je prestal preiskavo, je smel oditi med ljudi. Danes se poslužujejo druge metode, ki pa prav tako napravlja iz kopača diamantov pod zemljo nekakšne vrste modernega sužnja.
»Diamantni pekel«
Namaquo v Južni Afriki imenujejo zaradi tega »diamantni pekel«. To področje je v vsem podrejeno diamantnemu sindikatu. Delavci in njih nadzorniki so pod stalno kontrolo. Namequa je silno razvpita. Delavec in njegov nadzornik ne moreta napraviti niti kretnje, ki ne bi je opazilo paznikovo oko. Kadar odhaja z dela, se mora kopač iz podzemlja ustaviti v kontrolnem uradu, kjer ne zadostuje, da se samo sleče. Vsak dan mora jemati tudi posebna odvajalna sredstva, kajti požira-nje diamantov smatrajo še dandanes nekateri za najlažjo obliko tihotapljenja diamantov med ljudi. Toda tudi tukaj so iznašli člani diamantnega sindikata učinkovito sredstvo: Rontgenove žarke. Ne samo delavci tudi njihovi nadzorniki in pazniki ter vse osobje v uradih diamantnega sindikata je podvrženo strogim preiskavam z
RCntgencrm. Kdor dobi nameščen je ▼ Na-
maqui, ostane tam najdelj leto dnL Po tem roku odpustijo ne le kopače ln paznike, temveč tudi uradnike in publiciste.
V senci detektivov
Toda tudi med letom, ko so zaposleni, so
nameščenci diamantnega sindikata pdd stalnim nadzorstvom. Kamor krene tak delavec ali paznik, nadzornik ali uradnik, povsod mu sledi detektiv, ki beleži, kaj dela, s kom se sestaja in koliko zapravi. Celo detektivi diamantnega sindikata so pod nadzorstvom, kajti niti njim ne zaupajo.
Bodeča žica, elektrika, p&stL.
Diamantna polja, ki ne obratujejo, pa so močno zastražena in celo utrjena, da ne more nihče vdreti vanje. V velikem krogu je napeljana okoli teh polj bodeča žica, vedno nabita z elektriko, ki ubije vsakogar, ki se približa oviri. Ce bi se komu posrečilo, preplezati bodečo, z elektriko nabito žico, bi tudi ne dosegel svojega namena, kajti na notranji strani železne ograje so nastavljene pasti, ki prežijo na tujca. Posebni žarki prežijo na vsiljivca, alarmni signali so vsak čas pripravljeni, da pozvo-ne in prikličejo stražo.
Takšen je »diamantni pekel« v Nama-qui. Lastnikom tega pekla se dobro godi, toda ljudje, ki so v njih službi, niso nič drugega, nego moderni sužnji, šele ko mine leto, si oddahnejo. Tam zunaj, med ljudmi, daleč od pekla žlahtnih kamnov, zadihajo zopet svobodneje in občutijo vso srečo neodvisnosti, ki ji daje človek prednost tudi tedaj, ko si mora tesneje zapeti pas zaradi skromnejše skorjice kruha.
Potrpežljivost premagala carinske zahteve
Avtomobilska igrača, ki je carinska oblast zanjo zahtevala 117 krosi, je bila prodana na dražbi za 5 kron
Pred dvema letoma se je vrnil iz Amerike v Oslo neki pomorščak, ki je bil dolgo ©d<?oten domovjne. Žena, otroci, sorodniki, prijatelji jm znanci so ga sprejeli z nepopi-6i7 i m veseljem. Najbolj se je radoval očetovega povratka štiriletni sinček, ki mu je ©i5e pripeljal k Amerike lepo darilo, otroški avtomobilček brez motorja
Sinček pa si ni smel privoščitS veselja, ilokler niso pristopili cariniki ter izpolnik svojih služteoiih predpisov. Carinski postopek pa je imel katastrofalne posledice. Država je zahtevala od očeta 117 kron, dooi<m je kupil igračo za 50 kron v Ameriki. Seseda ni bil oce taiko neumen, da bi plačal za otroško igračo več carine, nego ie bil vreden sam predmet. Preklinjale ]e odšel iz carinarnice, trdno odločen, da ne napravi nikoli več taksne neumnosti Siinčefc pa je točil bridke solze, ker mu niso hoteli izroči Ul avtomobila.
To je bilo pred dvema letoma. Pomorščakov sim ni pozabili, kako so mu cariniki »ukradli« avto in .je večkrat stopil na čari' namo. da bi videl, kje se nahaja očetovo
Nova teniška zvezda
ITa angleškem tenišču v W!mbledonu Je zaJblestela Američanka miss Alice Marble. Pravijo, da prekaša Lenglenovo in WiIlsovo
ODLIČNO OPERE
Jn dolgo traja (zato je cenejše) naše domače
Hu$ettu&
milo! Slovenke, kupujte ga!
»Gospod direktor, slišal sem, da ste začeli skromno___«
»Da, res je, ko sem prišel na svet, sem jtehtal samo 4 k g...«
(»Wilke«)
darilo. Potem mu je nekdo povedal, da pridejo čez dve leti vsii predmeti na dražbo, če dotlej ne plačajo njih lastniki carinske pristojbine. Na dražbo, kjer so se prodajali nedvignjeni predmetij, je prišel nedavno tudi pomorščakov sini. Ljudje so debelo gledali, ko je otrok zavpil: »Danes prde na vrsto moj avtomobil!« Ko eo ga navzooj pobarali, kaj je prav za prav s tem avtomobilom, je deček povedal, da ie dve leti hranil novec do novca jm si prihranil v celem pet kron. S tam denarjem upa, da bo lahko kupil očetovo darilo. Pri poklicnih draži,leih je zaradi tega zmagailo sočutje z otrokom. Ko je prišel avto na vrsto, ni nrihče primaknil niti novčiča k izklicni ceni. In tako je priSel dečko po dveh letih čakanja do svojega avtomobiHa. Carina se je zadovoljila zdaj samo z odkupno vsoto, ki je znašala pet kron.
Francoski dar za angleške princese
Francoska vlada je naprtila zunanjemu ministru Bormetu, ki ima že itak dovolj skrbi v tem nemirnem ča^u, še brigo za darila angleškima princesama Elizabeti in Margareti, hčerkama amgleškega krailja in kraljice, ki obiščeta proti koncu junija Pariz.
Francozi bodo poklonili princesama dve
punčki, po 1 m visoki, razume se, da v sijajni opremi. Vsaka teh punčk bo imela posebno garderobo oblek za predpoldan in popoldan, za obiske, šport in ples. Gotovo bosta angleški princesi veseli teh daril, kajti čeprav hodita v šolo, se še vedno radi igrata s punčkami.
Smrt v naftalinu
V hladilni omari neke tvrdke v Moravski
Ostravn, ČSR, se je primerila te dni grozna nesreča. Delavec Carbot je metal naftalin skozi odprtino v pritlično (Skladišče. Odprtina se je med delom zamašila. Carbot je hotel to popraviti, pni tem pa je padel v naftalin jm se je v njem zadušiL Čez nekaj miaiut so ga našli mrtvega.
Napaka se je Izplačala
Hotel se je odpeljati v Avstralijo, prišel pa je v Ameriko,
kjer je danes milijarder
Časih postane napaka, ki jo človek napravi .odločilna za vse življenje, časih v dobrem, še večkrat v slabem pomenu.
Takžno napako, ki pa se je pozneje obrnila k dobremu, je napravil v svoji mladosti ameriški večkratni milijonar Harry Wardman. V svojih mladih dneh je bil hlapec v nekem mlinu blizu Bradforda. Toda služba mu je bila prenaporna. Obrnil je Angliji hrbet in odpotoval v tujino, da si-tam poišče sreče.
Agenti so Wardmana izvabili na ladjo pod pretvezo, da se bo odpeljala v Avstralijo. Ko je ladja že odrinila od brega tn
so začeli pregledovati »tidkete« (vozne listke), je Wardman izvedel, da se ne nahaja na poti v Avstralijo, marveč v Ameriko. Kaj je hotel storiti? Ostal je, ker drugače ni bilo mogoče in se je izkrcal v Ameriki. Ob svojem prihodu tja je imel v žepu samo par šilingov.
V Ameriki je čakala Wardmana velika sreča. Vsako podjetje, ki se ga je lotil, mu je uspelo. Danes ima premoženje, ki presega nad milijardo din naše veljave. Kdo ve, če bi imel toliko denarja tudi, če bi bil odšel v Avstralijo, kamor ga je na usodni vožnji vleklo srce?
Koliko stane blisk?
NafmočnejSl je vreden komaj 20 din... — Umetne
nevihte
Danes ve že vsakdo, kako nastane blisk. Nekoč so menili, da nastane zavoljo eksplozije plinov v visokih ozračnih plasteh, dokler ni Benjamin Franklin leta 1752. s svojim znamenitim poskusom z zmajem dokazal, da gre za električno sprožitev, ki jo povzroči velika razlika v napetosti med oblaki ter zemljo.
Odtlej ni manjkalo raziskovalcev, ld bi blisk z njegovo silo do 9000 amperov radi postavili v službo človeku m jo spremenili v koristno energijo. Tehnično bi bilo to mogoče, toda naprave in priprave, ki bi bile potrebne za lov bliskov, bi zahtevale ogromne vsote, ki bi ne bile v nobenem razmerju z donosom takšne naprave.
Gotovo je veličasten prizor, kadar se ognjeni žarek sproži s strašnim treskom in svetlobo proti zemlji — toda pred očmi -znanosti obledi končno tudi najmočnejši blisk. Znanost je navajena računati s treznimi številkami in čudovito je, kako nizko ceni bliskovno sprožitev po gospodarski vrednosti.
Slaboten blisk velja komaj 1.40 Din, najmočnejši pa približno 20 din... Seveda ta nizka cena ne izključuje, da bi ne mogel napraviti neizmerne škode na človeškem imetju in življenju. Toda o tem ne
govorimo, govorimo samo o energijski porabi ujetih bliskov. Takšni načrti so rojili
strokovnjakom že davno po glavi ln to tem bolj, ker je tehniki sami uspelo proizvajati mogočne umetne bliske.
V nekem laboratoriju v Berlinu so postavili baterije za električne sunke, ki proizvaja bliske s silo 300.000 amperov. Ta naprava je prva s-^je vrste v Evropi in ji je namen preizkušati tiste priprave, M naj bi preprečile uničujoče posledice strele. Gorje, če bi se mogel takšen ognjeni žarek osvoboditi svojih vezi! Toda slediti mora navzlic svoji ogromni sili človeku, ki ga po svoji volji usmerja ob preti kalni plošči.	.4
Čudovite pa je, kaj more umetni bHsfc
napraviti. Tri milimetre debela železna žica, ki so jo za poskus vključili med pola, se je v trenutku spremenila v plin in za njo je ostal samo še rjav oblak prahu. Mogočno drevesno deblo, na katero so usmerili elektrodo, se je razletelo v trešCJce tn debela medena cev, skozi katero so poslali laboratorijski blisk, se je v fantastični hitrosti tridesetmilijontinke sekunde skrčila na velikost lasnice. pri čemer je tako počilo, kakor da so ustrelili s težko havbica
Seveda v Kaliforniji • • «
Na peščini v Kaliforniji se pojavljajo letos kopalke v fantastičnih oblekah ln 4 preganjajo dolgi čas s streljanjem na lok
Kaznovana radovednost
Neprijeten doživljaj vlomilca v predmestju Londona
V londonskem predmestju je doživel neki vlomilec naključje, da se je vtihotapil v stanovanje, ki ga je hotel otkrasti, ravno v trenutku, ko je odšla gospodinja hiše v kopalnico. Ko je bila gospodinja odsotna iz sob, ji je ukradel znaten znesek denarja. Lahko bi bil odSel z njim, pa ne bi nihče morda opazil, da je bil v hiši. Toda žaliča mu ni dala miru. Hotel je videti okradeno žensko tudi v Evinem kostumu.
Vdrl je v kopalnico, kjer ga je sprejela ženska s silovitim ogorčenjem. Med vlomilcem in hišno gospodinjo se je razvila huda borba z rokami, ki se je končala s tem, da je gospodinja vrgla vlomilca v kopalno kad ter zaklenila vrata kopalnice in poklicala policijo. Policija je prišla po grešnika ter mu odštela najprej 18 udarcev po zadnji plati, nato pa ga je sodišče obsodilo še na 18 mesecev ječe.
Gos za en dolar globe in 30 centov doplačila
Salomonska razsodba ameriškega -sodnika
Neki motociklist je y ameriški vasi povozil čredo gosi. Ena žival je poginila. Lastnik gosje jate je ustavil nemarnega voztiča in zahteval odšikodmino. Motoca-klist se je izvijal, toda ni mogel dokazati, da je nedolžen. Ponudil je lastniku živali za povoženo gos 1 dolar. Kmet pa se ni hotel zadovoljiti s ponudeno vsoto. Zahteval je zrajvea še 30 centov. V tem primeru, je izjavil, lahko vzame motociklist gos s seboj domov.
Motociklist pa ni vedel, kaj bi počel z gosjo in ker se nis^a mogla zedinriti, sta stopila do šerifa. Sodnik je vprašal mo-tociklista, če je voljan plačati 1 dolar odškodnine in prepustiti gos lastniku. Vozač je prikimal, šerif je na'o zahteval od njega, naj položi dolar na mizo, kar se je zgodilo .
Nato se je sodnik obrnil h kmetu in ga vprašal: »Ti torej tudi nočeš gosi in zahtevaš 1 dolar 30 centov odškodnine?« — »Tako je!« je pritrdil kmet v domnevi, da bo dobil zahtevani denar od motociklista. Toda sodinik je storil drugače. Potegnil je denarnico iz žepa, priložil k motociklisfo-vemu dolarju 30 centov in rekel kmetu:
»Vzemi svoj dolar in 30 centov ter odidi.« Nato se je obrnil k motociklis'u in dejal: »Opravili ste. Lahko greste.«
Gos, ki je bila predmet spora med motociklist om in km e; om, je pobasal sam ter jo odnesel domov. Njegova žena je bila neizmerno vesela, da je na ta način prišla do cenene pečenke.
Ali že veste?.«
da je v srednjem veku trkanje na vrata izdajalo neolikanega človeka ? Ljudje so takrat praskali povratih, zato je pred vrati francoskega kralja vedno ležala pripravljena krtača;
da s paradižnikovo sadiko na oknu za-branite muham vstop v kuhinjo;
da ohranite orehe sveže v pesku, posušene orehe pa zopet osvežite, če jih položite v svežo vodo;
da odpravite madeže iz trave v obleki na ta način, da nadrgnete obleko na dotič-nih mestih s slanino;
da postane perilo snežnobelo, če vržeš v kad, kjer se namakajo srajce in rjuhe, nekoliko rezin sveže citrone;
da vsebujejo olupki jabolk, hrušk tn oranž več dobrih snovi kakor meso teh sadežev, zaradi česar ne bi smeli nikoli lupiti tega sadja;
da branijo koprive na oknu vstop moljem v stanovanje;
da preženeš smrad po cigaretah iz stanovanja, če položiš na mizo posodico kisa, pomešanega s klorovim apnom.
Tri tedne pod ledom
Avstralski polarni raziskovalec Hubert Wilkins se je ustavil na potovanju iz Osla proti Londonu v Kodan ju. Izjavil je novinarjem, da bo odrinil s podmornico na Severni tečaj v juliju prihodnjega leta. Njegova podmornica bo iz jekla, ki ne rjavi. Vozila bo v globini 3 do 4 m pod vodo ter štela sedem mož posadke. Tri tedne pojde vožnja pod ledom, po vsakih 75 km potovanja pa se bo podmornica dvignila, da obnovi zaloge zraka.

B———
LAHKE TKANINE, VOLNEN FRESOO, »TKOPICAL«, PLATNO i. t. d. za vroča
dneve priporoča tvrdka
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. "L
Obleke, plašči iz balonske svile, dežni plaSči in pelerince vedno v zalogi.
ANEKDOTE
Markiza de Fampadour Je ležaSa L 1764. t Versaillesu na smrtni postelji. Umirala je tiho :'m hrabro. Popotnico si je dala podeliti po svojem spovedniku, ld je moral sedeti ob njenem zgia/vju.
Ko je opravil ceremonijo, je dejal spoved rti k: >Oprostite — zdaj maram oditi, kličejo me še druge dolžnosti!«
Pompadourka je mukama dvignila noten in se nasmehnila; »Trenutek, sojtio trenutek do poftsfcgt^bBf
Tudi jaz bom takoj odšla...«
★
Pod francoskim kraljem Ludovfeom XV. so se ministri naglo menjavali Nekoč je bdilo zopet imenovano novo ministrstvo. Ob tisti priložnosti je poslala vojvociinja d* Angoumeme k nekemu ministru slugo s čestitkami. Pred odhodom pa mu je zabičala: »Preden izročite karto, vprašajte sigurno, če je goepod minister še v službi!«
Kanadske petorčice v novi hiši
Spor za kanadske petorčice, ki se je iz-eimil med očetom otrok in med nadzornim odborom v Callandru je zdaj končan. Petorčice se bodo še letos v septembpu preselile v novo hišo, ki io pravkar grade. V tej hiši bodo živele v bližimi svojih staršev ter prejšnjih bratov in sester. Hišo gradijo iz fonda kanadskih petorčic, ki znaša sedaj 150 tisoč funtov. Stavba to stala v bližini h še dr. Dafoeja, kj je, kakor znano, domači zdravnik petorčie ter mu gre največra zasluga, da so deklice ostale pri življenju.
Strogi izpiti za vozače v Angliji
Skušnje za avtomobilske vozače postajajo na Angleškem od leta do leta strožje, čedalje več je takih, ki ne izdelajo izpita, čeprav menijo, da dobro obvladajo avtomobil. Zdaj pade že 36 odstotkov vseh kandidatov, ki pridejo pred izpraševalno komisijo.
Do 1. 1936. je bila na Angleškem igrača, dobiti šofersko izkaznico. Kdor je to želel, je bilo dovolj, da je šel na policijo in plačal pet šilingov pristojbine. Danes mora vsak vozaški kandidat pred inženjerje, ki zahtevajo od njega temeljitega znanja v vseh panogah, ki se tičejo motorizma in prometa. Zanimiva je ugotovitev policijskih oblasti, da se sporedno s tem postopkom krči število prometnih nesreč z avtomobilskimi vozili	—
VSAK DAM ENA
Slcmovo maščevanje ...
,(j>Everybodys weekly«^
o
T
Tekme za Jadranski pokal
Prva italijanska zmaga
Fredsinocnfim je Triestina sta Sašaku zmagala nad domačo Viktorijo s : 53 točkam — Doseženi rezultati so
vsi samo povprečni
Sušak, 24. junija
Sušak danes otvarja oficieino pLavalno
sezono.
Včeraj je v vseh športnih krogih na Su-
čaku vladala splošna ne-voznost- bo nova pridobitev, Defilipis smel nastopiti? — Pa je že v teku popoldneva prišlo obvestilo, da je slednjič savez Defilipisa le verificiral! — Do-poldne se je s Krka. kjer je opravi! malo maturo, pripeljal Curtini in ko je proti večeru prišel iz Zagicba še water-polist Vidmar, je bilo veselje popolno: Victorija je kompletna, z izjemo Štokerja, ki ga še študij zadržuie v Zagrebu.
Sušačani so se na letošnjo sezono nad vse skrbno pripravili in so preprič i, da bodo letošnji Jadranski pokal osvojili Italijanskima kluboma tu ne pripisujejo nika-kih resnejših izgledov, pa tudi nekomplet-na Ilirija jim ne bo mogla biti nevarna. Če \Vilfanr- in Fritscha res kmalu ne bo, bomo morali nade pokopati!
Triestina, naš prihodnji nasprotnik (29. t. m. v Trstu), je te dni imela izbirno tekmo, kjer &.ta sodelovala Luciani in Vi-viani kot gosta, kjer pa ni bilo posebnih rezultatov, razen onih. ki so jih postavile plavalke v prostem stilu Zato je ves Su-šak za današnjo tekmo sila optimistično razpoložen in se splošno računa s precej visoko zmago Victorije Po mestu sploh vse govori samo o nocojšnji tekmi in je celo senzacionalni Schmelingov »k. O. poraz« že čisto pozabljen. —
V kopaaiču »Jadran« so včeraj ta danes dokončavali zadnje priprave — vse je lepo prirejeno, plavališče čaka tekmovalce, terase — in blagajnik — pa vsčtisoSglavo publiko. —
Plavališče je prenapolr "sno — na suhem In na vodi, Publike je. da je res veselje — S polurno zamudo, ki je nastala zaradi dolgotrajnih formalnosti na meji, se je pričel zanimivi boj. —
Potek prvega srsSania
Prva točka, 400 m prosto je razočarala Sušačane. Defilipis, ki je vodi! do 380 m (100 m v 1:05.6, 200 m v 2:21.8), je moral v končnem športu prepustiti zmago izposojenemu Lucianiju (Milano). — Strucelj je v dobrem času komodi.o retji: 1. Luciani (T) 5:04.2, 2. Defilipis (V) 5:06 2. 3. Strucelj (V) 5:17, 4. Lauri (T) 6:45.2. Točke: Victoria 5. Triestina 6.
IGO m hrbtno dume. Italijanska prvakinja Ruzzier se očitno štcdi. Smolikova ima lahko delo in zmaga v dobrem času. Ostali dve sta komaj povprečni! 1. Sniolik (V) 1:26.4. 2. Skerl 1:34. 3. Ruzzier (obe T.) 1:42.4. Glavan (V) 1:46.2. Točke: Victoria in Triestina po 11.
200 m prsno. Napeto pričakovana borba med Grkiničem in Bertettijem. — Grkinič
odlično starta in je takoj v vodstvu. Po 40 m neha Grkinid. na obratu pa ostali z »metuljčkom« (Cerer bo imel lahko delo!), — Na 100 m je Grkinič prvi v 1:24.2. — Bertetti po obratu pričen iaspurt in se drži Grkinič. 20 m pred ciljem prične Suša-čan s hitrimi, kratkimi potegi, ki mu prinesejo tesno zmago: 1. Grkinič (V) 2:59.2, 2 Bertetti (T) isti čas. 3. Colid (V) 3?19.2, 4. Carbooi (T). Točka 18:15 za Victorijo.
100 m prosto dame: Rozzierova ves čas ni imela resne nasprotnice. Vsi časi »o dosti slabi za renomirana imena plavak! 1. Ruzzier (T) 1:17.2, 2. Radmanovič (V) 1:19.6, 3. Posega (T) 1:25.4, 4. Jakoplič (V) 1:37.9. Točke 22:22!
100 m prosto: Victoria nastopi brez Štokerja in Defilipisa. ki mu je po 400 m slabo Z lahkoto zmaga Luciani, dočim se Gr-kiniču pozna, da je malo rrej plava! prsno in mora popustiti sicer slabšemu Bezjaku: 1. Luciani (T) 1 05, 2. Bezjak (V) 1:06.1, 3. Grkinič (V) 1:07, 4. Fantini (T) 1:08. — Točka 28:27 za Triestino.
100 m prsno dame: Ta točka je zapečatila usodo Victorije. Dasi Italijanke niso bog ve kaj, sta vendar obe njihovi z lahkoto obdržali naskok in prinesli klubu dragocene točke: 1. Frausini (T) 1:36.8, 2. Prekop (T) 1:39, 3. Boršič (V) 1:412, 4. čaudrlič (V) 1:47.2. Točke: 36:30 za Triestino.
100 m hrbtno: Inj, Marceta je imel težek posel z A.ngelijem. dočim je »na papirju najboljši, Cmero povsem razočara!: 1. ing. Marčeta (V) 1:16. 2. Angeli (T) 1:17, 3. Negovetič (V) 1:18.8. 4. Omero (T) 1:20. Točke 40:37 za Triestino.
4 x 50 m prosto dame: Victorijašice so zaostale že na pni progi. Njihovo plavanje je neharmonično in preveč krčevito in so jih Tria t anke tudi btez Lokarjeve lahko pustile daleč za seboj: 1. Triestina 2:20, 2. Victoria 2:27. Točke: 50:43 za Triestino.ž
4 x 200 m prosto. Zaključna točka. Vic-torijaši sicer še niso v formi, pa so le pritisnili rezultat pod 10 minut. Tretji in četrti tržaški plavač sta ložirala, ker so Sušačani imeli že preveč naskoka! Victoria (Mini, Curtini, Strucelj, Defilipis) 9:58.7, Triestina 11:05.	#
KONČNO STANJE TOČK 56:53 ZA TRIESTINO!
Viktorija : Triestina 7 s 1
V wateipolu so domači zmagali z visoko številko. Triestina je bila boljša kakor kaže rezultat. Visok poraz gre na račun stalne napake, ker so gostje puščali ing. četo, ki je bil najboljši igralec na desnem krilu nepokritega. Sicer Victorijaši niso pokazali mnofo, zlasti se je videlo, da niso vigrani. —
Jutri nastopi naSa Ilirija na Reki proti novincu v ligi Fiumani. —
Odmev i lafikoafletskega dvoboja
Italijanski atlet in olimpijec Obcroeger je bil zaradi nastopa v skoku ob palici
v Ljubljani strogo kaznovan
Iz tržaških listov posnemamo naslednjo zanimivo in poučno ve?t v zvezi z nedeljskim lahkoatletskim dvobojem med Julijsko krajino m dravsko banovino:
Atlet Jurij Oberweger, član Giovinezze iz Trsta, je v mednarodni tekmi z reprezentanco dravske banovine v tujini nastopil v treh disciplinah, med njimi tudi v skoku ob palici, čeprav je bilo društvu naročeno, da se mora v vseh okoliščinah strogo ravnati po izdanih navodilih. Zaradi tega je vrhovna lahkoatletska instanca ukrenila naslednje:
1.	izrekla ukor voditeljem tržaške; Giovinezze,
2.	izključila za, mfs"c dni od 19. t. m. dalje to društvo od vseh reprezentativnih nagrad, razen za prvenstvo v klubu samem,
3.	prepovedala GSovinezzi udeležbo na vseh inozemskih tekmah do vključno 28. oktobra 1939 in s!ednj;č
4.	prepovedalo atletu Juiiju Oberweger-
,ju za dobo enega meseoa počenši od 19. t. m. vsak nastop na prireditvah.
Tržaški listi sami pristavljajo, da je izrečena kazen v primeri s prestopkom mnogo prehuda, kajti voditelji so ravnali takrat ko so določili Oberwegerja tudi za tekmovanje v skoku ob palici, v najboljši volji, da bi svojim barvam izvojevali zmago. Saj je bila situacija prav takrat, ko se je začela ta disciplina, res takšna, da bi bil ta poskus z Obenvegerjem rea lahko odločilnega pomena za končni izid tekmovanja. Ce je potem le prišlo drugače, pač ni bilo več v rokah voditeljev, da bi bili kaj spremenili.
Tudi mi smo mnenja, da je kazen, ki je doletela simpatičnega Oberwegerja, prehuda. Vendar nam daje ta primer nekoliko vpogleda v strogo organizacijo italijanske lahke atletike, ki ob najmanjšem prestopku še tako odličnega in zaslužnega atleta ne izbira sredstev, da uveljavi svojo avtoriteto in v športnih vrstah za vsako ceno ohrani red in disciplino.
Kaf b© danes
na sporedi*?
Ljubljanski športniki so se kakor dogovorili, da danes doma ne bodo nikjer nastopili in tako bodo ljubljanska igrišča pasta in prazna. V pojasnilo je treba pristaviti, da so nekateri le odpotovali iz Ljubljane in bodo svojo dolžnost morali storiti drugje. Tako so plavalci Ilirije snoči nastopili na Reki, o čemer bomo zaradi pozne ure. ko se je prireditev končala, podrobneje poročali v ponecieljski izdaji »Jutra«. Juniorska garda ilirijanskih lahkoatletov pa je odšla v Zagreb, kjer bo imela z ju-niorji Concordije revanžno srečanje za lansko gostovanje zvenih v Ljubljani, če pristavimo še to, da bo enajstorica ljubljanskega Ugaša v torek in sredo odpoto-Vhja na majhno turnejo na deželo in odigrala po eno *ekmo z našimi oddaljenimi klubi v Ptuju in Murski Soboti, smo omenili vse, kar se je okoli te nedelje važnejšega primerilo med našimi športniki.
V	Celju bodo imeli dve nogometni tekmi, in sicer dopoldne ob 10. pri »Skalni kleti« prijateljsko med Atletiki in Rapi-dom, popoldne pa ob 16.30 na igrišču Olimpa prvenstveno med Jugoslavijo in Retjem iz Trbovelj za prestop v I. razred.
V	Litiji bodo danes priredili velik športni dan, ki ga bodo v glavnem izpopolnile razne lahkoatletske točke za seniorje in ju-niorje. Na tem mitingu bodo nastopili tudi nekateri znani atleti ljubljanskega Pri-morja. Velika privlačnost bo tudi croas-country. ki ga bodo po končani lahkoatlet-ski tekmi proti večeru tekli iz šmartnega v Litijo.
V	Mariboru je na sporedu samo prvenstvena tekma med juniorji za naslov ju-
niorakega prvaka LNP, in sicer med mladima garniturama železničarja in Amaterja.
V ostalem pa so danes važni Se naslednji nogometni dogodki: prve tekme za srednjeevropski pokal in pa kvalifikacijske tekme za prestop v nacionalno ligo, v katerih obeh pa naši slovenski klubi nimajo več opravka.
Kvalifikacijske tekme so ▼ prvem kolu končane in so danes na sporedu prve tekme iz n. kola, in sicer na treh krajih: v Banji Luki bosta igrala Krajišnik in va-raždinska Slavija, v Osijeku Slavija in no-vosadska Vojvodina, v NiSu pa Radnički iz Kragujevca in Železničar.
Tekme za srednjeevropski pokal bodo danes oficieino otvorjene z osmimi tekmami, v katerih sta udeležena tudi naš državni prvak in drugoplasirani iz državnega prvenstva Hašk in BSK. Prvi je moral za prvi nastop v tujino in bo moral danes nastopiti v Kladnu, precej vročem nogometnem središču češke, proti enajstorici enakega imena, BSK pa je bil za prvo igro izžreban tako, da bo lahko igral doma. Za nasprotnika ima prav tako Čehe, in sicer renomiram moštvo praške Slavije. Dobro bi bilo, če bi naša dva zrstopnika že danes pokazala da nista bila kar tako sprejeta med najboljše srednjeevropske klube!
.i!i'iiimrjim*nimiMl|lW!ll««mn
SK Ljubljana. Obvezen sestanek igralcev, ki potujejo v Ptuj in Mursko Soboto bo v ponedeljek ob 18.30 v klubskem tajništvu. Postava In vse podrobnosti n& običajnem mestu.
2SK Hermes. Danes ob 18. strogo obvezen trening I. in juniorske skupine. Vsi in točno! Načelnik,
MotocUdlstl se pripravljajo
Kakor smo že zabeležili, priredi agilna motosekcija »Hermesa« v nedeljo 10. julija t. 1. velike motociklistične dirke na svojem dirkališču v Šiški. Za to dirko vlada med občinstvom kakor tudi med vozači samimi veliko zanimanje, kar je razvidno že is tega, da je že dozdaj prispelo veliko Število prijav vozačev, med njimi tudi prijave znanih zagrebških dirkačev Babida in Uroiča, ki se hočeta za vsako ceno revan-žirati za nedavno krasno zmago »letečega Kranjca« pred zagrebškim občinatvon-
Tudi včerajšnji trening je dokazal, da se domači temeljito pripravljajo za to borbo, ki bo po mnenju strokovnjakov ena največjih dosedanjih dirkali^čnih dirk z motorji, kar jih je videla Ljubljana.
Plavalni tečafl ta mladino. Dno 1. joEJa se to začel juiijekj plavatoi tečaj v kopališču SK ILinje za vse one učence, ki so &e pnijavili v svojih Šolah. Zamudniki se lahko prijavijo naknadno samo še v četrtek dne 30. t. m. dopoldne v kopališču SK Krije proti plačilu prijavnine din 10. Redno prijavljeni nari pridejo dne 1. julija točno ob 8. pred zimsko kopal:Šče zaradi razdelitve izkaznic in doloaitve umika. —• L jugoslovenska plavalna šola.
SK Svoboda. Zaradi gostovanja, je treiba opr«._no dvigniti danes od 8—9 na igrišču.
Smrt ugledne
narodne žene
Hrastnik, 25. junija
V	starosti 69 l«t je umrla gospa Amalija Logarjeva, ugledna gostilničarka in pocestnica. Po rodu je Mla iz Trbovelj iz znane Plavšakove (Korenove) družine, njena mati ie bila Roševa iz Hrastnika. Od doma vzgojena v narodni zavesti se je udejetvovala pri vseh narodnih prireditvah ta je zlasti tudi sodelovala pri takratnih taborih. Rada ie povedala, kako so trboveljske žene pripomogle k zmag) prvega slovenskega župana ▼ Trbovlj h g- Ferda Ro*a.
Pred več ko 40 leti s« je primožila k Logarjevim v Hrastniku. Prinesla je t Lo-;arčkovo hiSo duh narodne zavesti, v katerem fe tudi vzgojila oba svoja otroka, gdč. Poldo učiteljico, ta g. DragoHna, posestnika in gostilničarja. Že pred 30 leti je Ul na logarjev cm travniku prvi eokcdski nastop v takratne n nemškutartkem Hrastniku. Prireditve na Logarjever posestvu so se potom še večkrat ponovile. Bila je podpornica mnogih društev in je zlasti odlično sodelovala pri Sokolsk-^m domu. Za siromake je imela vedno odprto roko. Narc ino napredna žena ie prav do zadnjih časov r»da prebirala >Jutro« ta se je ob ugodnih prilikah za državo srčno veselila. Ugledno pokojnico bomo spremili k večnemu noStku v ponedeljek na dolsko pokopališče, kamor je sama želela. Maša zadušnica pa se bo brala na Vidov dan ob Gospe j Logarjevi ohranimo trajen spomin, žalujočim pa izrekamo odkritosrčno sožalje.
Vodja kavarne na nebotičniku Je umrl
Ljubljana, 23. Junija.
V	teku današnjega dne se Je v mestu pripetilo troje prometnih nesreč, izmed katerih je najhujša zahtevala življenje simpatičnega, v naši javnosti dobro znanega in priljubljenega mladega človeka, 321etnega plačilnega natakarja in poslovodjo g. Hinka Tabora iz kavarne Nebotičnik. Na Dolenjski cesti, v nep^redni bližini gostilne pri Plankarju, je davi okrog 7.50 padel z motocikla in si prebil lobanjo pri sencih, da Je kljub vsej zdravniški skrbi čez nekaj ur podlegel poškodbi.
Hinko Tabor je bil resen, soliden delavec, ki so ga v enaki meri ljubili njegovi delodajalci, tovariši In gostje. Ko je v pozni noči končal službo, Je s svojim prijateljem, natakarjem Vilkom Dolencem iz bara. sedel na motocikel, da se odpeljeta na kratek sprehod proti Turjaku. Nočna služba v zakajenih, zadušnih prostorih kavam in barov je precej težek, ubijajoč posel, pa ni čuda, če sta si prijatelja zaželela izleta med travnike in polja, da se nadihata zdravega, svežega zraka. Tabor je sedel pri volanu, Dolenc za njim. Ko sta se vračpla, jima je na Dolenjski cesti blizu Plankarja prišlo naproti troje vozil, mlekarica, ki se je s svojim vozičkom vračala iz mesta, kmečki voz in pa velik tovorni avto. Tabor je bil zelo previden vozač in ni pretiraval tempa. A ko se je izogibal tovornemu avtu, je iznenada prišlo do nesreče. Povsem točno bo najbrž težko rekonstruirati, kako se je zgodila vsa reč. A najbolj verjetno Je, da ga je zadnji del avta z robom zadel ob glavo, da mu Je pri sencih zazevala velika rana. V hipu je izgubil zavest in padel z motorja, medtem ko se njegovemu tovarišu za čudo nI nič oripetilo, a tudi motocikel sam je ostal brez vsake poškodbe. Zaman si je Vilko Dolenc prizadeval, da dvigne prijatelja in ga zdrami. Brž so telefonično poklicali reševalce, ki so ranjenca odpeljali v Leoni-šče. A vse prizadevanje je ostalo zaman, Hinko Tabor se ni več zbudil iz nezavesti. Malo po 13. uri je izdihnil. Pogreb dragega pokojnika, ki sapušča globoko užaloščeno soproge iz ugledne Ahčinove rodbine in hčerko, bo v ponedeljek ob 15. iz mrtvašnice ob Stari poti.
Okrog treh zjutraj Je priSlo na Tržaški cesti pred Tobačno tovarno do drugega karambola, ki sicer ni zahteval človeške žrtve, a je vendar povzročil čez glavo razburjenja Jože Babnik iz Dravelj je peljal kakšnih 300 kg medu v panjih in v ročkah po cesti. Pravilno je vozil po desni strani, na lepem pa je pridrvel za njim avtomobil. ki ga je šofiral dr. K. iz Ljubljane. Zaletel se je v voz. da ga je s konji vred vrglo na pločnik, panji in posoda pa so se razleteli, da se je med na debelo razlil po tleh. Tudi avto je dobil precejšnje poškodbe, da so ga morali odpeljati v popravilo. spremljevalec dr. K. pn se je moral zateči v bolnico po pomoč. Kljub zgodnji uri se je okrog prizorišča nesreč^ kmahi zbrala množica liudi. a podjetnejši izmed njih so se pojavili z lonci fn zajemalkami in so jeli reševati med iz prahu. Voznik in avtomobiMst trnita občutno škodo. Okrog 13. se Je blizu kavarne Evrope na Gospo-svetski cesti nekemu kmečkemu vozu stri o kolo in težko breme se je zvrnilo na ženo brezposelne?« slikarja Antonijo Jenkovo, stanujočo v fi?Ski 302. žena Je dobila resn* notranie poškodbe. Voz se Je zvrnil tudi na S5'etno dnlriarico Antonijo Rke«drovo iz Pare nri Kočevju, da Ji Je zlomil roko in prizadejal hude no+ranie poškodbe, da je morala prav tako v bolnico.
ZDRAVJE
■ pomočjo zdravilnih lastnosti rastlin, s pomočjo »Hersan čaja«, sestavljenega iz posebno zdravilnih zelišč po receptu doktorja R. W. Pearsona, šefa zdravilišča v Bengaliji (Angleška Indija). Po dolgoletni praksi je ugotovljeno dobro delovanje »Hersan čaja« in to z gotovim uspehom pri obolenjih in sicer: poapnenju žil, motnji krvnega obtoka, bolečinah mesečne čišče, migreni, revmatizmu, obolenju obisti in jeter, želodčnih motnjah, zastrupljen ju, zaprtosti, protinu, želodčnih boleznih, hemoroidih, splošnem in prenaglem odebelenju.
»HERSAN CAJ« SE DOBI V VSEH LEKARNAH.
Za Italijo in kolonije se obrnite na:
Dr. DABIO BRELLI, SESANA, TRIESTE.
j HERSAN ČAD Le naprej brez ml na
606
Pred praznikom Škofjeloškega Sokola
Škofja Loka, 25. junija
Zadnjo nedeljo so pohiteli pripadniki škofjeloškega Sokola v Radovljico na župni zlet, a zdaj se pripravljamo, da ponesemo svoje sokolsike pozdrave na bratski sever, v slovansko Prago. Skofja Loka bo dala 20 udeležencev. Takoj po praškem zletu, 10. julije, bo javni nastop domačega društva na letnem telovadiiču v PuStalu. Nastopili bodo vsi društveni oddelki. 7; avgusta bomo imeli veliko tombolo. Naj še povemo, da je bilo sprejetih na zadnji seji 64 novih bratov ▼ ookolsko članstvo. Kor-porativno so namreč prijavili svoj pristop oficirji in podefirn-ji planinskega polk? Ta ukrep naše vojske je bil sprejet v sokol-skih vrstah s splošnim navdušenjem saj potrjuje to dejstvo najlepše tesno povezanost naše vojske z našim Sokolstvom, ki stojita neomajno na braniku kralja in domovine.
Pa tudi »prijatelje« imamo. Oni dan so zbirali po Puštalu podpise proti previsoki sokol siki ograji, ki smo jo morali potisniti nekoliko navznoter zarad* preureditve ba-novinske ceste. Pridite, Ij-udje božji, In poglejte ograjo, pa boste videli, kako daleč lahko seže strupenost. Ograja je zdaj že postavljeno, šniciatoijem te famoene akcije pa smo lahko hvaležni vsaj toliko, ker so pokazali svoj pravi obraz. Take »device nas seveda ne morejo spraviti • trra. Našim prijateljem kličemo: Poeetite na« 10. julijal
Preserski Sokol
bo razvU prapor
Agilni Sokol v Preserju bo 10. julija izpolnil svojo obljubo v okviru Petrove petletke: razvil bo društveni prapor ob priliki 261etnice obstoja.
S krepko voljo in požrtvovalnostjo m )e vrgel pripravljalni odbor pod predsedstvom br. Kima Karla na delo, da razvije prapor, ki bo članstvu ▼ ponos. Izdelan bo po osnutku, ki ga je napravil društveni prosvetar br. Verbič Janez in ki bo izdelan pri drž. osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, pod pazljivo roko direktorja g. Račiča.
K praporu so prispeval: predvsem domače članstvo in okoliški prijatelji sokol-stva. Težavna je bila pot našega Sokola. Moral se je boriti za obstoj pod tujo streho že od 1912. leta., a naposled je vendar prišla naša svoboda. Tudi v Sokolu je bilo prebujenje. Zganili smo se in napravili svoj lasten dom, ki Je bil otvorjen 1. 1924. Za takrat je njegova velikost popolnoma ustrezala, a danes je nam v veselje in nasprotnikom v žalost ta dom premajhn. V kratkem času bomo prisiljeni zaradi naraščanja članstva dom povečati.
Enako nas je prisilil napredek, da si nabavimo društveni prapor, ki ga razvijemo 10. julija v vsakem vremenu, ob zvokih godbe Sokola I. iz Ljubljane. Prapor naj nas izpodbuja na delo za Tyrševo idejo, povezano z ljubeznijo do kralja in domovine.
Vabimo bratska društva in prijatelje so-kolstva na naš veliki praznik, da pokažemo našim nasprotnikom napredek v so-kolskih legijah. Le naprej brez miru!
Tekme murskega
sokolskega okrožja
Mursko sokolsko orožje je tudi letos izvedlo tekme članstva in naraščaja, ki so bile na praznik 16. junija ▼ Ljutomeru. Tekme je vodil okrožni načelnik br. Slavko Stopar, ki jih je otvoril s primernim nagovorom. Organizacija je bila brezhibna, tako da so bile tekme v dveh urah končane. Udeležba tekmovalcev je bila. zelo lepa in uspeh prav dober.
Izid tekem je bil: člani: v srednjem oddelku je doegela ljutomerska vrsta 1755 točk ali 66%, prvo mesto br. Jožko Horvat 470 točk ali 94%, drugo br. Hudina Drago 390 točk aJ 78%, tretje mesto pa br. Pobi Evald 350 točk. V nižjem oddelku je dosegla prvo mesto kombinirana vrsta Ljutomer—Veržej s 1984 točkami aH 82«/*, drugo mesto Maia Nedelja s 1693 točkami ali 70%, tretje mesto Cven s 1130 točkami ali 60% Med posamezniki: prvo mesto Seršen Stanko (Veržej) 550 točk ali 91% drugo mesto Bunderl Fran (Veržej) 535 točk ali 89% tretje mesto Skrjaoe Ludvik (Mala Nedelja) 498 točik ali 83% četrto mesto Potočnik Jakob (Ljutomer) 460 točk ali 76% peto mesto Rajh DuSan (Cven) 450 točk ali 70%. — Naraščaj: L mesto vrsta Ljutomer (dijaki) 2513 točk aH 84% 2. mesto Ljutomer (obrtni naraščaj) 1735 točk ali 69%, 3. mesto Ljutomer (dijaki) 1689 točk ali 56»/»- Med posamezniki: 1. mesto Kolarič Jote 533 točk, ali 88%, 2. mesto Vujec Peter 533 točk aJi 88% 8. mesto Titan Bela 520 točk aH 86% 4. mesto Soršak Zlatko 514 točk ali 85%.
Po končanih tekmah so b£Q razglašeni rezultati, nakar so bile Se prijateljske tekme v odbojki. Tekme so nam pokazala, da se je ▼ zimskem času delalo r aokol-skih telovadnicah r vseh pravdh teleane vzgoje, ter so dale novega slana naiim telovadcem. Zdravo!
Sokol v Slovenski Bistrici je imel nedavno v svoji sredini dva prijetna gosta
Prvi je bil češki predavatelj brat Polšk Adolf, ki je prispel iz Ljubljane, da nam je predaval o vsesokolskem '.letu v Pragi V imenu društva ga je pozdravil br. Tajnik Miloš, ki je poleg predavatelja ponovno krepko poudaril pomen vsesokolskega zleta, moč sokolstva in bratske vseslo-vanske zavesti. Predavanje se je vršilo dvakrat s predvajanjem prekrasnega filma o zletu in o prirodnih lepotah bratske države Češkoslovaške. Predavanje sta spremljala tudi češka narodna pesem in glasba. Bratu Pol&ku se iskreno zahvaljujemo za predavanje ter želimo, da nas kaj večkrat obišče z enakimi predavanji na naši severni meji. — Drugi naš dobro došli gost je bil brat Gobec Radovan, avtor in komponist znane ljudske operete »Hmelj-ske princese«, katero smo na našem so-kolskem odru na željo občinstva večkrat uprizorili. Enkrat je vodil opereto avtor sam. Uprizoritev je vsakikrat dosegla lep uspeh, zlasti ko Jo je vodil br. Gobec sam.
Dvojni fubilej uglednega celjskega obrtnika
Danes bo obhajal mizarski mojster tn posestnik g. Ignac Grilec v Gaber ju pri Celju svoj 60. rojstni dan tn obenem 30-let-nico svojega mojstrovanja. Rodil se je v Vojniku. Izpopolnjeval je svoje znanje na Koroškem. Leta 1908. se je osamosvojil. Kot odločno naroden mož si je pridobil ve-
liko priljubljenost med prebivalstvom. V svojem itvljenju je vedno kadarkoli je bilo potrebno, Izpričal svojo nacionalnost K besedami tn dejanjem. Jasndo je, da je pripadnik mnogih nacionalnih in humanitarnih organizacij, poleg tega pa se tudi z vnemo udejstvuje v obrtniških vrstah. Do komasacije celjske mestne in okoliške občine je bil član občinskega odbora okoliške občine. Kot odbornik deluje tudi v Združenju mizarjev in Slovenskem obrtnem društvu v Celju. Svoje tri sinove Adolfa, Konrada in Slavka je vzgojil strogo v nacionalnem duhu. Vsi trije sinovi so odlični sokolski delavci. Konrad je naš znani olimpijec. Gosp. Grilcu iskreno čestitamo k dvojnemu jubileju ter mu želimo, da bi mu usoda naklonila še dolgo vrsto let zdravja, zadovoljstva in plodonosnega udejstvovan j al
Iz sodne dvorane
Sleparila je za vdovsko pokojnmo
Ha šest mesecev strogega zapora in 240 din denarne kazni pogojno za dobo treh let je bila pred malim kazenskim senatom obsojena krošnjarjeva žema Ana K. u Most. Obtožnica jo je dolžila. da je z lažno trditvijo, da je še vedno vdova, dosegla od šent-petrekega župcega urada od decembra L 1932. pa do avgusta lani 29krat potrdilo vdovstva na predloženi fekovni nakaznici podružnice Poštne hranilnice v Zagrebu. V resnici se je že novembra L 1932. ponovno poročila Potrdila je predlagala vsak mesec ljubljanskemu postnemu uradu, ki je ianei nalogo izplačevati .ji mesečno pokojnino od Avstrijske požtne hranilnice na Dunaju proti potrdilu vdovstva po v vojini padlem možu. S to manipulacijo je vzdrževala Avstrir sko poštno hranilnico v zmota, da ji je na račun vojnega vdovstva izplačala v rednih mesečnih pokojninah skupno 7428 din.
Kovač'čeva je krivdo za to obtožbo odkrito priznala ta je spre.iela kazen h rea pritožbe zanikala pa je očitani ji prestopek tatvine. Za ta ded obtožbe je bila tudi oproščena.
Poštni promet med Londonom in §i£neyem
Se ta mesec bodo o tvorili poštni promet po zračni poti med Londonom in Sy-<to«yem- Na progi bodo obratovala holand-aka letala, ki bodo rabila za vožnjo iz An-gjije v Avstralijo in nazaj 15 dni.
Vrednost oglasov v dnevnikih najbolj« presodite po fitevila malih oglasov. — Današnje »Jutro« Ima
malih oglasov. Enkratni poizkus s malim oglasom v »Jutru« Vas pouči, da trna oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno Število interesentov,

Celjski mestni svet
Stroški občine za Celjski kulturni teden — Posojilo Pokojninskega zavoda za gradnjo nameščenskih hišic — Posojilo mestnega avtobusnega podjetja — Gradnja modernega kopališča ob Savinji — Razširjenje meščanske šole — Izvolitev dr. Antona Korošca za častnega meščana
Celje, 25. junija
Cetfjski mestni evet je imel v petek zvečer redno seiio, ki je trajala tri ure in pol. Zupan je poročal o sklepih zadnje 6eje mestnega ubožnega sveta. V mestnem zavebišču v Medlogu je sedaj 56 oskrbovancev. V času od 1. aprila do 20. junija so znašali dohodki mestne občine 1,490.250 din. Pri javnih delih aiestne občim e je zaposlenih sedaj okrog 112 delavcev. Njih povprečni zaslužek znaša 3.64 diin na uro. Revizijsko poročilo m. s. Wltav-skega in Rischnerja o poslovanju mestnega računovodstva vsebuje zahvalo osobju mestnega računovodstva za vestno službovanje.
Finančni odbor. Izdatki občine za Celjski kulturni teden (podpora, nakup slik, čajanka in tiskovine) so znašalii 16.715 dan. Za Prešernov in Vegov portret, ki sta bila pred kratkimi izročena univerzi v Pittsturgu, je občina prispevala 1.000 din. Občina bo v primeru potrebe že letos podaljšada kanal od Oblakove do Ipavčeve oljcs. Banovimski šolski odbor je nakazal 10.000 din za delno amortizacijo dolga za poslopje okoliške deške narodne šole. Pokojninski zavod v Ljubljani je sporočil, da je pripravljen dati mestni obflini posoiiilo v znesku 3 milijonov din za gradmjo nameščenskih hišic. Obrestna mera za zavarovance Pokojninskega zavoda bi znašala 7%. za ostale 8%, vsi pa bi morali plačevati še 1% za amortizacijo. Ker obrestna mera na posebno ugodna, se to občina še informirala, ali bodo interesenti pristali na pogoje. Mestno avtobusno podjetje bo najelo pri Celjski mestai hranilniai posojilo v raiesku 480.000 din 6 7-odstotnimi obrestmi in 10-letno amortizacijo ter bo porabilo po-eojfiSo za kritje 9troškov za novo garažo na Sp. Lanovžu za nakup zadevnega zemljišča. Občina bo dala Zdravstvenemu domu v Celju za 20 let v najem tako zvano Stop in-škovo in Zaličevo posestvo nad Celjsko kočo. Na tem terenu bo dovoljena gojitev zimskega športa. Občina bo podaljšala najemno pogodbo z g. Bat i čem za mestno parno in kad.no kopališče v Ipavčevi ulici do 1. septembra, ker novo mestno kopališče v Delavskem domu še vedno ni dogotovljeno. Občina bo regullieala tudi; levi bren Voglajne od železniškega mostu za cinkarno do bivše tovarne kisa v Zavodni; proračun znaša 30.000 din. Mestni evet je oddal izdelavo podrobnih načrtov za novo, moderno kopališče ob Savinji pri mestnem parku. Načrti bodo doge-iovljeni v nekaj mesecih.
Gospodarski odbor. Občima bo prodala Btavbne parcele pri Sp. Lanovžu gdč. Saši
Gregorinovi in g. Rudolfu V račku po 50 din, pni mestnem zavetišču pa gg. Jožku Juraču, Petru Kusterlu in Leopoldu Prevolniku po 15 din kvadratni meter. Odprti jarek ob Cesti na pokopališče bodo kanalizirali; proračun znaša 4.000 din. V začetku Kolenčeve ulice pred Celjskim domom bodo napravili kvalitetni tlak; stroški so proračunani na 5.890 din. Na Friderikovem stolpu na Sta. rem gradu bodo zgradili betonske stopnice vse do vrha. Celokupni stroški bodo znašali 23.360 din. Za vzdrževalna dela na mestni narodni šoli je določenih 14.636 din, na okoliški šoli 16.922 din in na meščanski šoli 9.245 din. Občana bo dobavila Dijaški kuhinji v Celju 8 kubičnih metrov bukovih drv za 300 din.
Odbor za občinska podjetja. Občina bo dala napravi*; vodinjak pri deškem zavetišču na Dečkovi cesti in poglobiti vodnjak na Pri-stc-vškovera posestvu na Sp. Hudi nji, da to imela tako na razpolago dovod j vode za škropljenje cest v tem okolišu. Mestno pokopališče se bo širiilo v vzhodni smeri.
Gradbeni odbor. Občina ne bo zgradila javnega studenca ob Cesti na Dobrovo, ker je Higienski zavod v Ljubljani ugotovil, da je voda neužitna. Gradnja drugega nadstropja na obeh dvoriščnih traktih meščanske šole bo stala okrog 240.000 din. Manjka še 180.000 din. Občina si bo skusila v prihodnjih dneh zagotoviti ta znesek in v pozitivnem primeru razpisati gradnjo, ki bi bila že do septembra dovršena. Posestniki v Oblakovi ulici, ki so odstopili zemljišče za ureditev in otvoritev te ulice, zahtevajo sedaj okrog 250.000 diiin odškodnine. Občima pa vztraja na § 124. zakona o cestah. Mestni evet je odobril enotno fasado na novem Trgovskem domu podžupana g. Ster-meckega.
Glede na notico o vprašanju povišanja mezd mestnih delavcev, ki smo jo objavili pred dnevi v >Jutru«, je izjavil referent so-oiailnega odbora prof. Bit.ecc, da je prejel zadevni akt šele 23. t. m., da pa je župan že prej izdal nalog za izdelavo zadevnega pravilnika. Predlagal je pooblastilo socialnemu odboru in odboru za javna dela, da sprejme ta pravilnik proti naknadni odobritvi mestnega sveta Občina se bo se prej informirala o poslovanju socialnih uradov v Ljubljani in Mariboru ter »a podlagi tega prilagodila pravilnik celjskim razmeram.
Na predlog m. s. dr. Hodžarja je mestni svet izvolil notranjega ministra dr. Antona Korošca za častnega člana mestne občine celjske.
JESmnca. Zvočni kjno Radio predvaja danes ob 16. in ob pol 21. veiefihn »Ljubav-ni potke s L. Slezakom. Ido Wiistovo in Marijo Andergastovo. Med dodatki Paramoun-t»v zvočni tednik. — Za praznik sledi vele-film >Siei<.
KRANJ. Kino Narodni dom bo prikazoval danes ob 17., 19. in 21. uri zvečer Stana Laurela in Oliverja Hardyja kot trgovca, mornarja in policista v komičnem filmu »Korajžna prijatelja«.
ŠT. VID NAD ULBU4.N0. Meščanska šola priredi v proslavo svoje desetletnice danes ob pol 16. akademijo s telovadnimi in pevskimi točkami.
Križanka št. 33
gledališče
OPERA
Nedelja. 26.: Zaprto.
Ponedeljek, 27.: Boris Godunov. Premiera.
Praniemski abonma.
Premiera opere >Boris Godunov« z g. Primožičem v naslovni partiji. Delo spada med najgrand:oanejše ruske opere, poleg glavne partije Borisa imajo veliko vlogo v delu: zbori. Učinkovita slika iz ruske zgodovine, riše vzpon in padec ruskega carja Borisa Godunova. Zasedba vlog je: Fedor Nolljjeva, Keenija Ribičeva, dojilja fepanova, Šujski Marčec, Andrej Kolačio. Pimen Betelto. Gre-aorij Franci, Marina Kogejeva. Varlaam Zupan. Misail Banovce krčmarica Poiičeva, bebec Sladoljev. Njkibič LupJa, bojar Hvastja, Lovitski Dolniear. Čenjakovski Perko. Dejanje se godi od 1. 1598. do 1605. Prva slika: na dvorišču nekega samostana v bližini Moskve, druga: na trgu pred moskovskim Kremlom, tretja: v samostanu Cudovu, četrta: v krčmi ob litavskj meja. peta: v car skih sobanah Kremla, šesta: v gradu San-domirju sedma- na grajskem vrhi, osma: v gozdu pri Kromvju. deveta: v K remi u. Opozarjamo na premiero tega prekrasnega dela, v katerem bo pel naš odlični član g. Primožič. kj je ustvaril tekom letošnje sezone že lepo število težkih in učinkov tih partij. Dirigent dr. Švara, režiser R. Primožič, žnsce-nator: imž. arh. E. Franz.
Vodoravno: 1)
pesnitve, 5) pritok Bosne, 9) gora na Primorskem 11) mesto v drin-ski banovini, 13) mesto v vardarski banovini, 14) romanski člen, 15) domače prebivališče, 17) pripadnik sosednega naroda, 18) družinski član, 19) rusko moško ime, 21) del hiše, 22) dragi kamen, 23) učilišče, 24) gora na Grškem, 26) mesec,
28)	železniška proga,
29)	pripadnik južno-afrikanskega naroda, holandskega pokolenja, 31) neumen, 32) vez-nlk, 33) pripadnik slovanskega naroda, 35) nikalnica, 36) pogorje v Jugoslaviji, 38) del sveta, 39) naskok.
Navpično: 1) prsa, 2) del voza, 3) plod, 4) svetopisemska oseba, 5) država v severnoameriški uniji, 6) mlečni izdelek, 7) osebni zaimek, 8) mesto v Turčiji, 10) žuželka, 12) gora v Julijskih Alpah, 14) pogorje v Aziji, 16) moško ime, 18) mesto v Grčiji 20) abesinski dostojanstvenik 21) kuharska potrebščina, 24) hunski kralj, 25) bolgarsko mesto, 27) del cirkusa, 29) zakrita muslimanka 30) vodna žival, 33) stara igra (ples) koroških Slovencev, 34) šivalna potrebščina, b6) ose oni zaimek, 37) k:- -alni zaimek.
Rešitev zlogovne križanke št. 32
Vodoravno: 1. proslava; 4. Maremme; 7.
da; 8. jablana; 10. ri; 11. Jama; 13. gaj; 14. kino; 15. zakotni pisar; 18. Porin; 19. čar; 20. Nana; 22. stol, 23. kakao; 25. red; 26. kavarna; 28. jetrnik.
Navpično: L prodaja; 2. sla; 3. vaja; 4. mana; 5. Rem; 6. merino; 9. blagajničar-ka; 12. Mazarin; 14. kisarna; 16. kot; 17. pi; 18. postolka; 21. narednik; 23. Kana; 24. oje; 27. var; 29. tr.
Svečanosti na C 2m
Beograd, 25. jun. p Na Vidov dan bo na Ceru pred spomenikom padlim junakom velika svečanost, ki ie bil pred 10 leti odkrit ob prisotnosti pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uediniitelja.
Inž. Leon Novak — direktor srednje teh. šole v Ljubljani
Beograd, 25. jun. p. Za direktorja dri. srednje tehniške šole v Ljubljani v 4/1 je imenovan inž Leon Novak, profesor na istem zavodu.
Iz življenja na deželi
Iz $ko£je Loke
£— Novi puštalski most so izročili v nedeljo svojemu namenu. Prejšnjega je odnesla poplava leta 1926. Novi most je zgrajen na banovinski cesti med Škofjo Loko in Medvodami na km 9700. Most je širok pet in pol metra in ima na vsaki strani po pol metra trotoarja. Tlakovan je z drobnimi granitnimi kockami, zalitimi z asfaltom. Njegova lega je za 1.3 m višja od prejšnjega mostu.
šl— Kopališka sezona v polnem razmahu Kopališče loškega TPD ob Poljanščici ima stalen krog zvestih prijateljev, v nedeljo pa bo še posebno prijetno. Kopališče bodo namreč slovesno otvorili in bo sodelovala godba. TPD je tudi letos poskrbelo za vsestransko udobnost kopalcev in kopalk, čeprav ne moremo preko bridke resnice, da naletuje TPD prav doma na neverjetno nerazumevanje, in to pri ljudeh, ki bi imeli od dobro organiziranega tujskega prometa največjo korist.
šl— Promenadni koncert je vsak četrtek na Mestnem trgu. Koncerte prireja godba I. planinskega polka.
Iz Zagorja
z— Smrt ga je rešila trpljenja. Nedavno smo tiho zagrebli 73-let.nega rudarja Ivana Perigovn kj je prebival na Lokah. Pred 10 letj je bil upokojen zaradi neozdravljive bolezni, katero ie z velško potrpežljivostjo prenašal, dokler ga ni smrt rešila trpljenja. Kakor mnoizo drugih, je tudi on prišel v naš revir z lepe Dolenjske. Davno so mu že umrli starši, bil je brez sorodnikov, ostal je samec. Ni pa bjl zapuščen, imel je mno^o prijateljev kar se ie zlasti pokazalo na nje-povj zadnji poti, ko smo trpina brezdomca spremili do groba.
Iz Slovenjega Gradca
»g— Krajevna organizacija Legije koro-Skih bon-ev v Slovenjem Gradcu priredii 10. Julija tabor na Urški gori. to je na bivšem najažnejšem vojaškem opazova,]/išču iz časa koroških bojev. Na tator se vabijo vse kra-fevne organizacije LKB. posebno pa iz Šoštanja, Guštanja in Mežice, in prijatelji borcev. Odhod iz Slovenjega Gradca bo 9. julija ob 14. Za člane, ki jim je pot prenaporna, bo na razpolago avto do Plešivca po zmeraj ceni. odkoder je še uro hoda na goro. Vsi, ki se žedijo peljati, naj to pravočasno javijo.
Iz Ptuja
j— Češkoslovaški gostje v Ptujn. Te dni fe s svojim avtobusom prišla v Ptuj večja skupina češkoslovaških absolventov kmetijskih šol, ki so na poučnem potovanju skozi Jugoslavijo. Bratske goste je pred mestnim magistratom pozdravil ptujski župan g. dr. Remec. Gostje so si nato ogledali razne zanimivost; mesta, med njimi tudi Ferkov muzej. Iz Ptuja eo gostje nadaljevali pot proti Varaždinu.
j— Darilo namesto venea. LekarnaT g. Leon Behrbalk je o priliki smrti g. Bae-blerja Vilka, ravnatelja Zadružne elektrarne, daroval namesto venca znesek 100 din za Protftuherknlorno ligo v Ptuju.
J—V območju okrajnega cestnega odbora Ptuj so razpisana štiri službena mesta banovinskih cestarjev. Prosilci ne smejo bito' mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10.— din kolkovane prošnje je treba vložiti najkasneje do 10. julija pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju.
}— Premeščen. Pristav ptujskega sreskega načetetva g. Konrad Rozman |e bil imenovan za podnačelnška in je premeščen v femarje pri Jelšah.
BLED. Zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečer fantastični veiefihn s Ha:rryjem Baurom »Tajnosti Rdečega morja«. I>ne 28. in 29. t. m. popoldne in zvečer
Hansa Moserja komedija »Moj sin gospod minister«. V juliju vsak torek Ln petek nov program.
Zamenjam ali prodam posestvo v Rogaški Slatini
obstoječe iz vile, gospodarskega poslopja ter 3.500 m2 zemlje, z enako vrednim objektom v Nemčiji (Avstriji). Dopise na A. Zeischegg — Graz, Radetzkystrasse 6.
KOVINOTISKARJA
išče industrijsko podjetje za takoj. Stalna namestitev. Samo v tej stroki verzirane moči naj pošljejo ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod št. 716.	5990
Linclej
prodaja tn polaga po reklamnih cenan
SEVER, Marijin trg 1
■BHHHHaBBBBBBBHn
UTAKMICA
O ros ki vozički najnovejših modelov
UvoKoiesa moierjl trtciilji
Slval;. i »troji pogrezljtvl
po ugodnih pogojih nudi
ZADRUŽNI KREDIT
LJUBLJANA, PRAŽAKOVA ULICA 11.
Po zelo nizki ceni! Ceniki rrankol »TRIBUNA« F. BATJKL, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4
Podružnica. Maribor. Aleksandrova cesta 26.
NABAVA OVSA ZA VOJSKO
Za nabavo večjih količin ovsa za potrebe vojske se bo vršila prva javna ustmena
licitacija
v intendanturah divizijskih oblasti in to: v Zagrebu dne 11. Julija, v Ljubljani dne 14. julija in v Osijeku dne 16. julija 1938. leta ob 11. uri.
Količine in ost aH pogoji se lahko ogledajo v omenjenih intendanturah vsak delavnik.
Kavcija v vrednosti 5% se položi pri blagajnah podružnic Državne hipotekarne banke v Zagrebu, Ljubljani in Osijeku ali pri blagajni osiješke divizij3ke oblasti v Osijeku najdalje do 10. ure na dan licitacije.
Iz intendanture IV. armijske oblasti v Zagrebu št. 8.000 od
1. junija 1938. leta.
sra idejnu skicu za preradu i dozidjivanje Narodnog pozorišta Kralja Petra II u Sarajevu
Ministarstvo prosvete raspisuje javnu utakmicu za izradu idejne skice za preradu i dozidjivanje Narodnog Pozorišta Kralja Petra U u Sarajevu.
Pravo na sudelovanje imaju svi arhitekti Kraljevine Jugoslavije koji borave v državi.
Oceujivački sud sastavljaju
a)	članovi:
G. Djoko Kovačevič, pomočnik Ministra prosvete, G. Arh. Dimitrije Leko, profesor Univerziteta u Beogradu, G. Ing. Radoslav Todorovič, šef Tehničkog otseka Ministarstva prosvete,
G. Milutin Janjuševič, upravnik Narodnog pozorišta Kralja Petra H u Sarajevu.
G. Ing. Sekula Kneževič-Caldovič, načelnik tehničkog odeljenja
od strane Kr. Banske uprave u Sarajevu), G. Ing.Matija Popara (od strane Gradskog poglavarstva u Sarajevu) 1 G. Arh. Mate Bajlon (od strane UJ.EA. Sekcija Sarajevo).
b)	Zaraenici:
G. Panta Arandjelovič, načelnik prosvetnog odeljenja Kr. Banske
uprave u Sarajevu i G. Arh. Emanuel šamanek.
Nagrade su za ovoj rad:
Druga od 20.000.— (dvadeset hiljada dinara) i Prva od 30.000.— (trideset hiljada dinara), Treča od 15.000.— (Petnaest hiljada dinara). Za odkup je odredjena suma od 20.000.— (dvadeset hiljada) dinara. Rok predaje radova je 1 oktobar 1938 godine. Planovi pošto-ječe zgrade, uslovi i program ove utakmice mogu se dobiti svakog radnog dana od 1 jula 1938 godine u kancelariji Uprave narodnog pozorišta Kralja Petra H u Sarajevu po ceni od 80.— dinara po kompletu.
»JUTRO« ZAVARUJE!
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem g. dr. Peršiču, Specialistu kirurgije, ki je z izredno požrtvovalnostjo in nego ozdravil mojega sina Petra smrtnonevarnega zastrup-ljenja.
ANA KOZINA

Dotrpela je naša dobra in skrbna mati, babica, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa
Amalija L&gai? roj. Plavšak
bivša gostilničarka in posestnica.
K večnemu počitku jo spremimo v ponedeljek, dne 27. junija ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Studence 29 na Dolsko pokopališče.
Maša zadučnica se bo brala v torek 28. t. m. ob pol 8. uri v hrastniški cerkvL
Hrastnik, Trbovlje, Sv. Jurij ob Taboru,
dne 25. junija 1938.
POLDA in DRAGO LOGAR ter ostalo sorodstvo

Mestni pogrebni sivod Ob61n» Iijubljaoa
Vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem javljamo tužno vest, da sta naa za vedno zapustila naša ljubljena mati ln oče, ozir. brat tn svakinja, gospa tn gospod
Marija In Josip Bezlaj
ravnatelj meščanske šole v p. in žena učiteljica ▼ p.
Na zadn£ poti Ju spremimo t nedeljo, dne 26. t. m.
ob 6. uri popoldne, izpred mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c. na pokopališče k Sv- Križu.
LJUBLJANA, dne 25. junija 1938.
ŽALUJOČI OSTALA

p■"""T*; >:*- -j

Mestni pogrebni »vod Obilna Ljubljana
Nenadoma nas je zapustil naš ljubljeni soprog, oOe, brat, stric in svak, gospod
HINKO TABOR
POSLOVODJA KAVARNE »NEBOTIČNIK«
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 27. t m. ob 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže Stara pot 2, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 25. Junija 1938.
Žalujoče rodbine: TABOR, dr. AHCES, VVOHINZ in ostalo sorodstvo

NRPOLEONOUR TfflHfl L1UBE2EH
Zgodovinski roman
Ne boji se odpora velikašev, ki so povsem odvisni od njega in ki bi jih lahko pahnil nazaj v nič. če bi hotel. Nikakor ne! A najprej je državnik in zaradi tega dostopen državnim potrebam. Resnično, kar preveč in pretesnih razlogov se oglaša zoper ženitev iz same ljubezni. Kar koli bi jim mogel oporeči, mnenje teh ljudi, ki so že toliko let spojeni z njegovo srečo, je vplivalo nanj. Tehtnica se je spet nagnila v škodo ljubezni... Napoleon ki je vajen, da nikoli ne gleda nazaj in sprejema dogodke, kakor prihajajo, ter hiti preko njih k novim smotrom, mahoma obrne svoje baterije. Ker hočejo in ker je videti pametno, bo zapovedal svojim željam, naj molče, in se oženil z nadvojvod in jo. — Vsekako bi našel v tem }.K>polno utrditev sedanjega reda stvari in najvišje osebno zmagoslavje. Hči imperatorjev v postelji valenškega poročnika! Val ponosa se dviga v njem. Usoda kliče, Napoleon gre za njo,
V zasopli napetosti jekleno zazveni cesarjev
glas:
»Hvala vam gospodje, da ste mi razodeli svoje misli o stvari, ki je tako važna za mojo srečo m za prihodnost naše države. Moj sklep je storjen. Oženim se s hčerjc cesarja Franca. Italijanski podkralj«, doda in se o^rne k Evgenu, »naj stopi že jutri za rana v zvezo z avstrijskim ^os.anikom. Ker
je dunajski dvor ie naprej privolil, se • te stran* ni bati ovir. Vi, gospod vojvoda Cadorski, podpišete v teku dne s knezom Schwarzenbergom fcnitovanj-sko pogodbo... Lahko noč, gospoda.«
Z nagibom glave pozdravi dostojanstvenike, ki so vstali in se globoko priklanjajo. Ko odhajajo po veliki galeriji, slišijo iz sobe, kamor je cesar pravkar stopil, njegov glas: »Vojvoda Otrantski, ostanite! Takoj vas pokličem.«
Beseda v štiri oči
Ura je bila ena po polnoči.
Napoleon je pozvonil Constantu in se jel slačiti. Meč je odložil na stol ,nato je slekel suknjo, jo vrgel po tleh ter zalučil telovnik in redovni trak na posteljo.
Constant je stopil v sobo.
»Kje tičiš, bedak? Kopal se bom«, je Napoleon zagodrnjal.
Sel je v kopalnico, ki je bila polna goste pare, zakaj kopel je bila tako vroča, da je drug človek ne bi bil zlepa prenesel. S Constantovo pomočjo se je spustil Napoleon v vodo. Od vročine je skrem-žil obraz in za trenutek zamežal. Ko se je privadil, je zadovoljno vzdihnil.
Kopel mu je bila najljubše okrepčilo in tudi zdravilo Mnogokrat je sedel v kadi po celo uro, časih še dalj.
»Stopi po vojvodo Oirantskega ...«
Fouche se ni prav nič začudil. Izza vojne v Egiptu je sprejemal Napoleon svoje tajnike, pri' bočnike in celo ministre tudi v postelji, pri toaleti ali v kopeli.
»Frinesi stol in pojdi.«
Sobar je odšel.
Foodrf Je fcfl rfdd nedafeC od kadi te Je
ljevaje čakal nevihte.
Toda cesar je izpregovoril povsem ravnodušno, z mirnostjo, ki je spravila Fouchčja y zadrego:
»Nu, Fouche, razložite mi svoj nepričakovani nastop v tajnem svetu. Po tem, kar sva bila prej govorila, sem mislil, da boste zagovarjali drugo stališče. Odkod ta preobrat?«
»Res je, sicer, da vas je moralo moje vedenje nekoliko iznenaditi. Sam sem že težko čakal, da vam pojasnim vzroke.«
»Ne govoričite, lotite se stvari!«
»Sire, ko ste mi izkazali čast, da ste me zasebno poučili o vsem, sem pritrdil vašemu namenu, da se poročite z grofico Walewsko. Od tistih dob mi je pa prišlo na misel...«
»Da je treba princese? To ni nič novega. Na to bi bili morali prej pomisliti!«
»Ne sire, mojega mnenja ni narekovala želja, da spravim na vaš prestol potomko vladarskega rodu.«
»A na posvetu ste tako dejali.«
»Na posvetu sem tako dejal, ker nisem mogel povedati pravega vzroka. Če bi ga bil, bi se bil pregrešil zoper spoštovanje do vašega veličanstva.«
»Torej ga povejte zdaj; upam, da je pameten!«
»Izvrsten je, sire. Moja osebna želja je bila, da postani grofica vaša tovarišica na prestolu; a svoja čuvstva sem moral brzdati...«
»Ne zvijajte se tako; stvarno govorite!«
»Govorim, sire: grofica je nosna. Pet mesecev, mislim?« I »Pet in pol.«
I »Če se oženite z njo — in tega vendar ne bi mo-
| gfi storiti, dokler ne poteče rdk ®a lazveljas^enje
njenega sedanjega zakona in za javni okMc - -- Trajalo bi kakšna dva meseca —«
»Da, blizu.«
»... Če bo otrok, ki ga pričakuje, deček, bi bil po izvršeni oporoki najbrže dedič prestola?«
»Seveda.«
»Nu, sire, ta otrok, ki bi prišel na svet mesec dni
ali šest tednov po vaši poroki, bi bil kljub tema v očeh vseh ljudi sad prešuštva, ker bi vsak vedel, da je bil spočet še v času grofičlnega prejšnjega zakona. Poroka vašega veličanstva z otrokovo materjo bi ga sicer pozakonila, a le po besedi. V očeh Francije ne bi bil nikoli zakonit«
Napoleon je zamišljeno molčaL Fouchč Je dodal, kakor da bi šlo za postransko stvar:
»Važno podrobnost sem v prvem trenutku pozabil omeniti: v deželi, kjer zloba še ni izumrla, bi se gotovo norčevali iz tega, da se dama v zadnjih tednih nosečnosti z velikim slavljem poroči v stolnici Naše Gospe.«
»Lahko bi se poročila po poroda.«
»Kaj bi v tem primeru počeli z otrokom, tudi če bi ga naknadno pozakonili? Otrok ali otroci, ki bi se vam narodili kasneje v veljavnem zakona, bd imeli prednost pred njim. To bi spravilo vaše nasledstvo v veliko nevarnost ,in deželi bi se bilo bati državljanskih vojn. V takem primeru bi, dovolite mi, sire, da se tako izrazim, segli v pravo osje gnezdo.«
»Nekaj pameti je v tem, kar pravite, vojvoda Otrantski«, je zamišljeno rekel cesar. »A kdaj vam je prišlo to na misel?«
»Včeraj, sire.«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Dm 3.— zn šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, td iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslo vov. Najmanjši znesek ta enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se r < ra£anajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino TMv 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dia K.—.
Ponudbam na šifre re prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« ntn j , „
odgovor, priložite	> ▼ TOaHlKa?!
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaj naročila,
oziroma jih je vposlati v pismu obenem % naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijaka
pristojbina Din 5.—.
Vsa najfočila in vprašanja, tiSoča se maffii oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutrau, Ljubljana«
i
MEHANIKI POZOR!
LEPO DEjSARNO NAGRADO
plačam tistemu, kdor mi izsledi tatu mojega motornega kolesa znamke Sachs, tovar št. 249017. Motor je rdeče pleskan in je imel evidenčno številko 312. Ukradeno mi je bilo v torek, dne 14. t. m. zvečer. Kdor bi poznal koga ki je v teh dneb prišel v last takega motorja naj sporoči nasiov dotične osebe oglasnemu oddelku »Jutra« pod šifro: »Ukradeni motor«. Nagrado bo izplačal oglasni oddelek »Jutra«.
'PMi	K.L\V| tl\-V|/-\ M , I '-'CN-I '->>1 '=»,
B^seas > DIH lave* Oln šifro ali da!anj» aasinva 5 Oln Najmao v srftsok 17 Din
Letovanje v Splitu
pri kopališču nudi lepe sobe celo oskrbo, do bro nrano po zelo mzkl ceni 1'cnudfce na ogl Jutra pod »Letova nje v Sp:itu< 14813.38
Letovišče Luče
Pension Radona 35 do 40 din dnevno 3'aratna avtobusna zieza dnevno Iz Celja. Ljubljane ln fcrL&rtnega ob Faki
14592.38
Grado, Italija
Pensiuo Aurora Vas vabi Lastnik aotela iz Prage. — Prospekte daje Putnik in vse banke.
14528-3H
Priporoča se
letovišče in kopališče Sorll. Gorenja vas nad Skofjo Loko.
14306 38
Letovišče in kopališče Inglič
Srednja vas — Poljane nad škofjo Loko se pri poroča	15339 38
Letovšče
med planinami vam nudi prijeten odpočltek s prvovrstno brano za 40 din dnevno Pension Pod Stolom, Franc ško torls. Moste, Žirovnica.
15178 38
Letoviščarji!
Posetlte letovišče Zlri ob ltalljansk] meji. Lega 500 m nad morjem Dnev aa a/vtobusna zveza. Zahtevajte prospekte
15169 38
Letoviščar jem
^e priporoča gostilna Tavčar Poljane nad škof Jo Loko.	14270 38
eseaa i Oln 3&ves ,' Jih m iilrc tui aajauji -asiova o um Majiimai snftsfB iT Oln
Kam?
Na aerouiom je najlepša izieuia točka, izvrstna jedača in pijača Se priporočata Sofija in Ivan Flerm. 14780 18
Brezplačen
je prevoz s Trnovskega pristana cez Ljubljanico v Jančarjevo čolnarno, kjer si lahko vsak izp<j sodi čoln proti majimi odškodnini. 15277-18
Priporoča se
domačinom in izletnikom za vožnje po naro čllu Avtotaksi je vedno na razpolago na glavnem trgu. Vozil bom po najnižjih cenah in z največjo postrežbo. Jakob Plestenjak. taksi — škof J a Loka. 15233-18
Gostilna Steiner
Trnovo Opekarska cesta 31 priporoča cenj. gostom dobro pijačo in Je dačo za kar bosta skrbeli) Polde in Minka
15455-18
Danes vabljeni, zato pridite r gostilno
k »Panju«
Vegova al. 10, kjer se boste najbolje in najceneje zabavali. Nasvidenje.
15287-18
Danes vsi
na veselo zabavo. Igra prvovrstna godba. Jazz. Dr.bra jedača in pijača preskrbljena. — Vabi E. Poljšak, Smartmska 22.
15397-18
seseda 1 Oln davek Oln za šifro ali dajanje nasW8 5 Din Nf. man š» znesek !7 Din
Prvovrsten šofer
in strežaj
gospodo dobi tak;)j Loe <to Nemšč na in nekaj angleščine pogoj. ,amo naj fioljSe reference. Mesto stil •jo Naslov v vseh roslo alnica-h Jutra.
15U2-1
Drugo hotelsko
kuharico
>čem ta takoj — Hotel »Novi svet« Maribor (ur čičeva ul
150921
Gospodinja
(Wirtschafterin), ki se nekoliko razume v vodstvu i<uhinie večie restavracije v Zagrebu in za nadzorstvo kuhinjskega osobja dobi za poslenie pri samostojnem vdovcu Biti mora dobra ?konomkinja srednjih let. sama brez otrok Pismene ponudbe pod ^0165 na Pu blicitas. Zagreb. Hic« 9
15040-1
Izurjene šivilje
za stalno sprejme tvrdka K Soss, Mestni trg.
15244-1
Upokojenec
Kmetijske stroke, dobi me sto kot upraviteli na gra ščinskem posestvu Ponudbe živutopisom event. refe renče na ogl. odd. Jutra pod »Upraviteli«.
15241-1
Rentabilno
podjetje
išče samostojno, zaupno po-slovodkinjo, zmožno, agilno resno komptoaristinjo s 50 tisoč din kavcije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko mesto«.
15364-1
Urarskrga
pomočnika
z daljšo prakso sprejme takoj trvrdka H. Suttner Ljubljana, Prešernova ulica. Pismene ponudbe je po-slati na H. Suttner Ljubljana.	15320-1
Za hišnika
se takoj sprejme aakon-ski par brez otrok v sre dlnl mosta. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod SI fro »Posten 50«
15329-1
Stalno službo
dobi agllna pisarniška moč pri novem malem Industrijskem podjetju, če položi večjo kavcijo v gotovini proti dobrfr mu obrestovan Ju sa do bo enega leto. Ponudbe z navedbo vt&lne kavcije na ogl. odd. Jutra pod -Kavcija 50«
15336 1
Prodajalko
spretno s kavcijo sprejmem za samostojno vo<j stvo mlekarne te delika tese. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Np Gorenjskem«	15238-1
Začetnieo
trgovsko izobraženo za pisarno Iščem. Pogoji stenografija. »trojepis. znanje hrveAčine. Ponud be na ogl. odd- Jutra pod »LJubljana takoj« 15238-1
Vrtnarskega
pomočnika
izučenega, mladega 7& takojšnji nastop stalne službe iščem. V pošte v pride le priden, pošten ln dela vol j en fant. Ponudbe z zahte ki pod »Vrtnarija na Gorenjskem« na ogl, odd. Jutra.	15175-1
Šofer mehanik
z večletno prakso s to voralm alj avto taks' em se takoj sprejme v stalno službo. Ponudbe R. Hojak, Domžale
15253 1
'zurjenega kočijaža;
dostojnega vedenja — '.ščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ek-ipa ža«	15207-1
Natakarice
dobe me5to za 28.—29. junij Predstaviti se takoj v gostilni Klemenčič, Krekov trg 11.
15357-1
Pridnega hlapca
poštenega rabim za razva-žanje špecerije. Predstaviti se osebno. Šoper Franjo, trgovec, Hrastnik.
.	15359-1
Frizerko
prvovrstno moč, vešča vodne in železne onduiacije, za časa sezije sprejmem. Nastop takoj ali z 1. junijem. Salon Mrak, Radovljica.
15353-1
Trgovski pomočnik
in pomočnica
popolnoma vešča manu-fakture. špecerijske stro ke. dobita mesto takoj. PredjX)goJ nr-mSki event. hrvaški Jezik Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod » Verzirana «	15291 -1
Pridno delavko
ki je že vajena za ya nja paketov m sestavljanja kopiisjonov takoj sprejmem. Ponudbe pod »Trikotaža« na ogl odd. Jutra..	15261-1
Damsko frizersko
pomočnico
sprejmem takoj za stal no. Brivski frizerski sa Ion Kavčič Edvard. Ce '.ovška c. 94. Ljubi la na vn.	15271-1
Izurjeno pletiljo
na stroj 8 do 100 spre j mem. Karlovška 11-I.
15303-1
Damske krojačice
sprejmem takoj. Zelena jama, SredlSka ul. 4.
15306-1
Alpinski počitniški slom za dečke
Reichenau a. d. Rax
(v okolišu Semmeringa)
Vsak šport — obrežne kopeli — pouk v nemščini.
INSTITUT VRTEL,
Wien I; Habsburggasse 5. Leto ustanovitve 1890.
ZAKLETI GRAD
Kmečko dekle
sposobno kunanja in vseh gospodinjskih del. staro 25 do 35 let sprejme takej 3 članska uči teljska družina. Ponudbe pod »Zanesljivo dekle« na ogl. odd Jutra 15295 1
Mlado postrežnico
sprejmem. GUnce cesta IX-30	15311-1
Gospodična
z znanjem francoščine, nemščine, sprejmem čez počitnice k 12 letn-j de klici. Naslov v vseh po slov. Jutra. 15328-1
Dve gospodični
mladi, simpatični, dobita mesto pri godb) kot učenke Javiti se v ka varni Stritar. Vidovdar. ska cesta.	15307-1
Poštna pomočnica
s telefonskim Izpitom dobi staiU.o službo na deželi. Nastop takoj Na slov v ogl. odd Jutra.
15300-1
Izurjeno gospodinj.
pomočnico
sprejmem takoj Plača zelo ugodna. Korun, Velenje.	15299-1
Natakarica
poštena do 24 let stara dobi mesto v dobro zna ni pošteni g06tllni n« Gorenjskem. Biti mora spretna, čedne zunanjo, stj ln prikupljivega ve denja. Ponudt>e na ogl. odd. Jutra pod »Natar kari ca 675c 15297-1
Mehanik
za pisarniške stroje, popolnoma verziran v pisaln-h in računskih strojih za tiotra-nio in zunanjo službo, dob službo 1 luliia. Ponudbe z navedbo plače ter dosedanjih službenih mest $cd »Mehanik« na podružii&o Jutra Maribor.
1546*7-1
Mlado služkinjo
k otroku in za gospo dinjska dela iščem. Zna nje nemičine predpogoj Naslov v vseh pool. Ju tra	15147-1
Jelonošo
mlajšega solidnega. ki bi bil tudi pomožni pla čUni natakar sprejmemo v boljšo restavracijo s 15. Julijem. Istotam do bi mesto natekirski va jenec. Pismene ponudbe • popdsom dosedanjih ■lu^b na podr Jutra v Mariboru pod «Sestavra cija»	15170-1
Žagarja
Izurjene šivilje
in vezilje
za stalno sprejme tvrdka K. Soss, Mestni trg.
15244-1
Brivski pomočnik
mlad, skromen, dobi me sto na deželi. Marko Vr ca, brivec, Šoštanj. Druž mir je.	15258-1
Kuharico
zdravo in pošteno išče za takoj trgovska hiša v industrijskem kraju. Znati mora samostojno kuhati in opravljati druga hišna dela pri petčlanski družini. Plača 300 din. Ponudbe pod »Stalna služba kuharice«	15216-1
Manufakturist
pošten, vojaščine prost, dobi takoj stalno m*-sto v trgovini z mešan < m blagom Ponudbo »Industrijski kraj,, na ogl. odd. Jutra.
15217-1
Kuharico
mlajšo, po£teD<j. z dobrimi spričeval.. ki bi opravljala tudi druga dela ln govori franco. j sko ali nemško sprejme boljša francoska druži na. Predstaviti se Levstikova ul. 14-1.
15186-1
k samici vajenega reza nja trdega lesa iščem za takoj. Stamatls, Mokronog.	15176-1
Tkalski mojster
dobi mesto takoj. Podrobne pocudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tkalnica 999«	15128-1
Več sodarskih
pomočnikov
za veliko deio sprejme takoj sodaretvo Homan. Stražlšče pri Kranju
15051-1
Močnega fanta
Iščem za hišna, vrtna, garažna ln poljska dela Ponudbe na podr Jutra Jesenice pod »Ukaže! j en pošten«	15106-1
Frizerko
dobro moč sprejme za staJno salon »Maksa«, Besi jeva c. 2.
15200-1
Klobučarskega
delavca
ki Je čisto samostojen v izdelavi ženskih klobukov iščem. Vprašati pod »Delavec« na ogl. odd Jutra.	15223-1
IzvežLane pletilje
osobito na tako zvane Unks-stroje dobe stalno zaposlitev prj tovarni pletenin Janko No ak. Radovljloa. kamor je na sloviti ponudbe.
15177-1
Brivsko-frizer.
pomočnico
ali vajenko za vsa dela, sprejmem. Poznejša ženitev ložna. Naslov v vseh poslovalnicah jutra.
15376-1
Krojaškega
pomočnika
veščega ženske konfek.ci je sprejmem. Ponudbe na I. Muslč. krojač Mes-nlčka 11, Zagreb.
15417-1
Krojaškega
pomočnika
za stalno delo, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Krojač«.
15385-1
Postrežnico
za popoldne takoj spre J mem. Sekač, Mestni trg 17-IH	15409 1
Fanta
mladih let, za vrtna dela išče V. Roje. 5flenburgova ulica 1, cvetličarna
15497-1 Steklo-brusač
dobi službo. Kristalna Celje 154 9-1
Čevljarsko
šteparico
(herrihterico) iščem za ta-kou Naslov v vseh poslovalnicah Jutra..
15463-1
Prekajevalskega
pomočnika
treznega, poštenega, vajenega samostojnega dela, sprejmem. Valentin Smode, pte-kajevalec, Pobrežje Maribor.
15466-1
Restavracijsko
kuharico
m mlajšo natakarico, dobri in solidni, potrebujem takoj. Kern, Hotel Adamus, Brežice.
15411-1
Brivski pomočniki!
Frizerski salon ugodno prodam. Ponudbe pod šifro »V Ljubljani« na ogl. odd. Jutra.
15426-1
aRa beseda 50 pat lavek 3 Oln. sa 4Un Ul dajanje naslova s iln. a&jmaništ snesefe 12 Oln.
Trgov, pomočnica
(spcceristka; išče službe k;erkoli. Zmožna tudi gospodinjstva. Naslov v vseb poslovalnicah Jutfa
15133-2
Mesto plačilne
natakarice
želi premeni ti dobra meč, stalno ali za sezljo Cenj. ponudbe na podr. Jutra Jesenic« pod »Do bra moč«	15289 2
Šofer mehanik
z večletno prakso Išče službo. Nastopi lahko ta koj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Diesel« 15315 2
Kot žagovodja
Iščem mesta. Sem vešč vseh v to stroko epada Jočlh del, kot mamipula cije, nakupovanja ter prodaje vseh vrst lesa. Ponudbe na Karel Ka lin. Vel Stradon 6 Ljubljana.	15314-2
Dva krojaška
pomočnika
iščeta službe za velika in mala dela. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe: Po-verieništvo Jutra, Zagorje ob Savi.
15369-2
Trgovski
pomočnik
star 28 let, vojaščine prost, vsestransko verziran s šoferskim izpitom ter že kot p'tnik vpeljan želi premenitl slnžbo. Cenj. ponudbe na podr Jutra v Celju pod »Vesten« 15247 2
Dober risar
reven šestošoiec išče za dobo počitnic nameščeni«. v gradbeni ali v s lični pisarni. Cenj. ponudbe pod »Dober risar« na ogl. odd Jutra.
15280 2
Brivski pomočnik
dober delavec vojaščine prost išče službo Juli juss pri Zrimšku. Litija 15276-2
Natakarico
začetnico
lepe zunanjosti sprejme mc. Naslov v vseh pori. Jutra.	15450-1
Služkinjo
pridno ln čisto, veš*e gospodinjstva n« pod 2d let starosti Išče mala družina v Ljubljani (vl-la). Naslov v vseh poslov Jutra.	15470-1
Pleskarski
pomočnik
za pohištvo dobj delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi pozimi«	15473 1
Natakarico
sprejmem takoj. Sv. Ja koba trg št. 5.
15186-1
Mesar in
prekajevalec
in sekač, samostojen, dobra moč išče mesto. Nastop takoj. Ponudbe pod »Vesten deiavec« na ogl. odd. Jutra.
Upokojenec
vesten in povsem zanesljiv, zdrav v najboljših letih, slu-zitelj davčne uprave, želi službo inkasanta, raznašalca ali kaj temu primernega, v večji trgo\.ni. podjetju ali zavodu Je vsega zaupanja vreden mož, z najboljšo oceno in najboljšimi priporočili. Pon.udbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Izboljšanje«.	15362-2
Poštena prodajalka
želi kakršnekoli zaposlitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delovna in agil-na«.
15354-2
Prodajalka
vešča nemščine, samostojna. želi mesto na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč 1918*
15284-2
Dobra kuharica
išče zaposlenja čez dan Naslov t vseh pol. Jutra.	15242-2
Starejša natakarica
Išče službo r Mariboru ali Ptuju. Naslov v vseh podov. Jutra. 15252-2
Pekovski pomočnik
mlad. vojaščine prost že 11 zaposlitve t pekarni za skupno delo. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe z navedbo plače na Joško Bahč. Ple-terje 23 pri Vidmu
15250-2
Trgovski pomočnik
mešane stroke s šoferskim Izpitom Išče name ščenja v trgovini event bi tudi potoval. Cenj. ponudbe poslati na podr Jutra v Celju pod >Agi-len«	15249-2
Natakarica
zmožna nemščine Kče
nameščenje v boljšem lokalu. Gre tudi za sezo no. Naslov: Marija Zore. Beethovnova 15-111, levo 15220-2
Dijak gimnazijec
star 17 let Išče za časa počitnic primerne za po slitve. Gre tudi na deže lo. Naslov v vseh poslov. Jutra.	15202 2
Trgovski pomočnik
z daljšo prakso mešane stroke Išče mesto pošlo vodje, potnika, prevza^ me podružnico ali slič-no Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Kavcija — 10.000«	15208-2
Trgov, pomočnica
izučena v trgovini z me šanim blagom želi zapo slitve ev. na deželi. Po nudbe na agenturp Pi-chler Ptuj.	15222-2
Ključavničar
absolvent drž. delovodske šole, dober varilec, vojaščine prost, želi namestitve samo preko šol sitih počitnic. Cenj. po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnji nastop 66«	153102
Gospodična
s trgovsko akademijo ta večletno pisarniško prak | so išče primerne zaposlitve kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nemščina«
15331 2
Knjigovodja —
bilancist
veW samostojnega ko-mercielnega in administrativnega vodstva išče namestitve. Dopise pod »Zora« na ogl. odd. Ju tra.	15332 2
Nagrado 500 din
daim tistemu, ki ml pre skrbi službo v pisarni skladišču ali sllčne-ga Vložim kavcijo do 10.000 din. Naeiov v poslov. Jutra.	15335-2
Pošten fant
vsestransko zanesljiv, iz učen v kovinski stroki, ki obvlada poleg slov. v govoru tudi dobro sr-bohrv. in nemški Jezik išče stalno mesto sluge pomožnega deiavca v ti skarni aH skladiščnika, v kateremkoli podjetju naše države. Cen.1. ponudbe na ogl odd. Ju tra.	15454-2
Frizerka dohra moč Zagreb&mJca Išče službo r boljšam aa ionu b 1- julijem Pcnrod be posla-tl na LuktaK Marija, Split, Istrska td. 25-L nadstr.	15130i
Fant
zmoten so boe likat st^t isi učen ni- želi službo pri mojstru ki Ima mnogo dela. 2e!el b! pa najraje
h kakšnemu tovarnarju v stalno službo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priden pošten 506« 150724
Perfektna
kuharica
ln gospodinje dobro ts-
vežbana. tu<2 spec ttgo vlite išče mesto aa takoj s hčerko 17 let. Dor™ty Šinkovec, p. Tržič, Po-terhaf.	15071-2
Upokojen
preglednik
finančne kontrole s per-fektnim znanjem nemšči ne dober računar, išče službo Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Upokoje nec 6«.	15148-2
Samostojen delavec
išče kakršnekoli začasne afi
trajne zaposlitve. Delal j« nad 10 let na odgovornem mestu v velikem industrijskem podjetju, ki je sedaj ustavilo obrat. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro ^Zanesljiv in natančen«.
15374-2
Trgov, pomočnica
želi premeniti mesto v trgovini. Izučena v mešani stroki, vajena nekoliko v šivanju perila. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na ogL. odd. Jutra pod »Pridna in poštena«.
15371-2
Trgov, pomočnica
mešane stroke z znanjem nekoliko nemščine vešča šivanja, kuhanja in ostalega gospodinjstva želi premeniti služ bo. Ponudbe pod »Dobra agliua moč« na ogl. od-Jutra.	15180-2
Natakarica
pridna, poštena z večletnimi spričevali žeU službe ▼ boljši gostilni Naslov v vseh pael. Ju tra	15199-2
Novi
Manufakturist
star 25 let, dobro izvež-La-na moč. obenem šofer želi službe Cenj. ponud b« na ogl. odd. Jutra pod »Dober prodajalec ln šofer«	15296-2
motocikli 350 ©cm OHV
18 KS, 4-taktni, 4 brzine, z nožnim menjavanjem brzin so dospeli.
Nadalje 600 ccm (25 KS>, 600 ccm (28 KS) Snpersport.
Najpopolnejša konstrukcija na svetovnem trgu. Interesente ae vabi na ogled pri glavnem zastopstvu:
O. ŽUŽEK,
LJUBLJANA, TAVČARJEVA UL. 11
Telefon 24-61.
ZANESLJIV VODIC
liiliUI tMiliUHiUiatlUtitllUilUIIUji!iiUUli'(Uij(lw:idlUil)U-
Vajenci(ke)
«1!
Besed« 1 Din. davek i Din za Slfro ali dajanje naslova S Din Najmanj znesek 17 Din
Pekovskega vajenca
krepkega, starega 14—16 let, iičem za tako). Ivan Intihar, pekarija. Nova vas pri Rakeku.
15183-44
Zdrav fant
poštenih staršev, z 2 razredoma irešč. šole se želi izučiti v trgovini ali brivski obrti. Hrana in stanovame [i gospodarju. Nasiov vseh poslovalnicah Jutra.
15086-44
Vajenca
n železolivarsko obrt sprej meni Smole Franc, Trata 18. p. St. Vid n. Ljubljano.
15343-44
Učenko
katera ima veselje do trgovine s čevlji sprejmem. Po-izv se: H. Polajnko, Stari trg 21.
15352-44
Vajenca
tsa usnja to galanterijo sprejme Siatnar, Levče-va. 8.	15312-44
Krojaški vajenec
se spreme takoj z vso oskrbo. Anton Sorn, — KramJ.	15245 44
Učenec
b potrebno šolsko izobrazbo dobi m&^to v večji trgovini z mešanim bitegom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdrav to močan«
15272-44
Trg. nčenko
sprejmemo Ponudbe na ogL odd. Jutra pod šifro »Priložiti sliko«
15209 44
Učenca
adravega in močnega po §tenih staršev sprejmem takoj v trgovino z meša nI trt blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pod »Industrijski kral« na ogl. odd Jutra.	15218 44
Krojaškega vajenca
sprejme salon šefic Vinke, Sv. Petra nasiti 29 15441-44
Frizersko vajenko
s primerno šolsko izobrazbo sprejme salon Podržaj Franc Sv. Jakoba trg.
15380-44
Beseda i Din. daven j Din za silro ali trajanje Itasiovs S Din Najmanj S.	17 Din
Nemščino in
latinščino
poučujem, uro po tri dinar->e. Jegličeva 10. pri hišniku.
15351-4
Angležinja
ki je nedavno prišla iz Anglije, bi rada čez poletje učila angleščino v kaki družini na deželi. Gledališka 16 stan 20.
15344-4
Nemščino
angleščino, francoščino. Italijanščino in klavir poučuje diplomirana uči teljica. Kolodvorska ul. 11. pritličje	15294 4
Potniki
seseda 1 Din. davek Otn za Slfro ali dajanje -lasiova S Din Najmanj znesek 17 Din
Potnik
agilen sposoben z dobrim nastopom v dravski banovini zlasti na štajerskem v špecerijski ln mlinčki stroki zelo dobro vpeljan, želi zastopstva v tej ali v sllčni stroki le najbolj ših fcvrdk. Dopise na ogl. odd Jutra pod »Re prezen tati vetu
15195-5
Mlad trgovski
potnik
jako dobro vpeljan, išče zastopstvo tovarne ali večje trgovske hiše. Ponudbe na ogl. odd Ju tra pod »Agilen potnik« 15198-5
Pozor, gasilna
društva!
Stavb, podjetja! Prodani še novo 3 delno lestvo z razpetlno 14 m za polovično eno. Zivirlic Jože.
Ve? motociklov
malo rabljenih, poceni prodam, Ljubljana, Celovška c. 42, dvorišče, delavnica Fanti ni.
15429-10
Rudge 250 ccm
prodam ali zamenjam 2a Sachsa. Mehanična delavnica, Celovška c. št. 41.
15427-1C
Tovorni avto
3 tonski malo rabljen kupim. PonudDe na Kra kovskl nasip 18, gostilna Meze.	15417-10
DKVV
4sedežni Cabriolet dobro Gunclje 9, St. Vid nad I ohranjen z novim mo Ljubljano.	15163-6 | torjem prodam. Veliko-
nja Jemejeva c. 8
Hladilnico I	15448-10
na električni pogon z .	_ _ _„
motorjem na 1000 kalo- AVTOMOBILI
rij prodam. Plorljančič MORRIS, dvosedežni. FIAT Plorjanska ul. 19.	Topolino, OPEL BL1TZ z
15400-6 | zaprto karoserijo, l'/2 tonski skoro nov, DE SOTO. li-
3 1 sladoledni stroj I m,uzifna- chrvsler 4 cil.
,	,1	odprt, poceni naprodaj.. —
1 lestenec, 1 oljnato | vpragat; dopoldne od 8—10.
nov
sliko.
1 barvno sliko, 1
svetlobno reklamo. Cesta jeSn0 29. oktobra štev. 23, I. nad.
' 15438-6
ure: Cigaletova ul. 11-1.,
ES-10
Dober zaslužek
Sprejmem po enega za gtopnika v vsakem sre-zu dravske banovine za nov patentiran artl kel elektro stroke. Lah ka prodaja, nizka cena samostojno delo. Za pre vzem zaloge potrebno 600 do 2000 din. Takoj šnje ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Meseč no najmanj 5000«
15491-5
Zastopnike
za vse banovine spre] me kemično podjetje.— Naslov v vseh posl. Ju tra	15390-5
Nemška tvornica polnilnih peres
zelo sposobna (leistungs fahig) išče potnike za privatne stranke in trgovce v vseh srezih. Potrebna kavcija din 600 za kolekcijo Ponudbe na podružnico Ju tra Maribor pod »Velik zaslužek«.
15464-5
Seseda I Din davek i
Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dtn Najmanj i> znesek 17 Din
Trstje Štukator
vseh vrst in količin, — rabljeno šamot opeko m moko prodaja Bioch An dreja. Fančevo. poštni pretinac 14. Sprejmem posredovalca. 14756.6
Šupo
dobro ohranjeno, 30 metrov dolgo in 8 široko, prodam. Rajko Turk, Ljub Ijana.
15160-6
Pomije
večjo množino, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15231-6
sem
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova S Din Najmanj S< znesek 17 Din
Tisoč dinarjev
in več zaslužite z delom doma na mesec. Pošiljam material, prevzamem gotovo blago. Mal kapital potreben. Zahte vajte prospekte, priložite znamko za odgovor. Hemlda, Pančevc. Trg kralja Aleksandra 3.
15127-3
1000 din
ln več zaslužite mesečno doma. Potreben kapi tal 2.500 din. Anos. Ma. ribor, Orožnova.
15138 3
1000 din
privatni lahki zaslužek za vsakega. Za informa cije priložit! kolek 5 din na naslov Alojz Brvar. Gornja Radgona.
15076-3
Lepo Vam
ostrižem psa
proti vročini. Cesta 29 oktobra 17, dvorišče, Ljub-Ijana.	15444-3
Jesenski cenik
cvetličnih in gospodarskih semen ter cvetnih gomoljev s preko 1.000 vrst, s prekrasno barvanimi platnicami dobite zastonj! Pišite ali pa pridite ponj. Sever & Komp., Ljubljana.
15322-6
Čoln
na 4 vesla, poceni prodam. Parizek Kari, mizarstvo, Cegnarjeva 4.
15350-6
Prodam
pohištvo, omare, žimni-:e. stole, mize in velike krožnike za gostilno.— Bleiweisov& 7-III.
15290-6
Prodam
stoječe ogledalo, veliko posteljo in nočno oma rico. skoraj novo. Nasl. v vseh posl. Jutra
15308-6
Čoln
športni, dobro ohranjen ugodno naprodaj. Ogled ln informacije vsak popoldan, M&rmontova 29 15293-6
Hrastovo
pisalno mizo
psiho. postelje omare in ročni voziček (clzo) pro dam. Berneckerjeva 21. Zelena Jama.
15338 6
Obtesan les
in navaden zapravljiv-ček prodam. Dobra vas 18, pri L&vercl 15221-6
Knjižice
Prve hrvatske štedlonl ce sprejme v plačilo to varna Lutz peči. Ljubljana VII.	15449-6
Vrtne stole
zložljive proda Kristan, Ljubljana. Tyrševa c. 54 15394 6
Vrtne stole
športni avto
, ....	, i lep, odprt, tvrdke »Vermo
XDIR7VT%'	PA? \ ,7 rell« proda po nizki ceni
Trzaška 42- tele' Lukman Drago, Šoštanj, ton 26-05.	1
15439-6
15415-10
Narodno nošo
za žensko, zelo dobro ohranjeno, prodam in 2 baročna
fotelja." Sitar Karol. tapet- I	»	»
\v7„u___..in	I O'-n za šllro ali dajanje
nik, Woifova ul. 12.
15477-6
iasiov& 5 Din Najmanj St znesek 17 Din.
Kolesa - motorji
vsi nadomestni deli, velika B	izbira, nizke cene. Trgovci,
Beseda I Din. davek » I	^'evajte cenike
Din za šifro ali dajanje	OSKAR, Ljublja
naslova 5 Din Najmanj aa» Dolenjska c. S.
S, znesek 17 Din I	12874-11
AŽ panje I	Kolesa
prazne kupim. Ponudbe ^ koles	m mc
pod »Panj« na ogl odd. gj^ novill m rabljenih Jutra-	15U0Z-/ | pooeni naprodaj pri Pro
.	. net nasproti Kr^i^ke
Tricikl	I erkve.	15236-11
dobro ohrani en, ali nov kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Kolo
15230 7 *ensk<> skoraj novo po-1 ceni prodam. Plc.teršni-. .. . 1 kova 24-n. Bežigrad. Otroški voziček |	15424-11
Prodamo
globok ln šivalni stroj kupim. Ponudbe pod Kupim« na ogl. odd. jutra.	15237-7 | 69 moških m damskih Ia
koles ter 9 šivalnih strojev
Pisalno mizo I ^^.»"iEL"?!:
amerlkansko. dobro ohra gjiet> Vransko, njeno kupi Kiimanek, '	' 15210-11
Selenburgova 6
15405-7
Kupim skobelnik
od 50 cm naprej, prodam vrtalni stroj pripra ven za delavnico Nasl. v vseh poslov. Jutra.
15402-7 I
Vsakovrstno zlaU <upuje po najvišji!: cenao
CEKNE — juvelir iu bi iana Wolfova ai
Beseda 1 Din da ves Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj S» znesek 17 Din
Avtomobile
tovorne, osebne in avtobuse dobro ohranjene, vseh ja-kosti kupite najceneje pri | od" 1905~ do 1915 leta O ŽUŽEK, Krupp zastop- nevezan in 12 knjig Goe stvo, Ljubljana, Tavčarjeva theja prodam. Naslov v stev. 11.
jeseda 1 Din. davek 3 Din za Mire ali dajanj* •asiova o Din Najmanj 4, anftsek 17 Din
Ljubljanski Zvon
14518-10
vseh posl. Jutra.
15225-8
Motorno kolo
iaž.ie, kupim. Ponudbe pod oDenar« na ogl. oddelek Jutra.
15081-10 I
Motor 500 ccm
do"~>ra znamka najnovej ši model malo rabljen z
Steib (Schwindakse) pri I kratek. najboljše ohra kolico počena prodam nJen prodam. sp. Šiška, ali zamenjam za mali Frankopanska 9
»eseda 1 Din davek •jin za šltro aU dajanje
sneser 17 Din.
Klavir
PohIStvo [ Hranilne knjSSoo
FmatolrA nirnlflnira * T lwk.
novo ln že rabljeno, ki ga želite prodati ali samo dati r shrambo -sprejmemo ▼ posebni od delek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je t tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohl štva v naš komisijski oddelek preskrbimo sa ml. Ivan Mathlan. Ljub ljana, Tyrševa cesta 12' 79 12
Spalnice, jedilnice kuhinje
00 danih ln lastnih na »rtih po jako ustodnl ce ni. Strojno mizarstvo O Lancnš WoLfova 12 219-1?
Motor 500 ccm
nova tipa. cena nizka naprodaj. Medvedova 7. pri gorenjskem kolodvo ru.	15246-10
Spalnice, kuhinje
solidno izdelane, dobite r.ajoereje v komisijski za logi pohištva Fr. Sajevic, Stari trg 6.
15410-12
Vsakovrstno pohištvo
na obroke!
Vzamemo knjižico Ob činske hranilnice Krško Spalnice že od . . 1.600,— Kuhinje .... 750.— Couchi . a • • 1.600.— Otcmane . • » . 500.— Madraci .... 190.— Zičn. vložki . . 85.— Vrtne sklope mil' 110.— Sklop-; stoli . . 35,— Pri večjem odjemu popusti Samo v veliki zalogi pohištva
»SAVA«
Rožna dolina c. •», št. 18.
Trgovina pohištva. Nebotičnik.	Gajeva.
15442-12
Ureditev dolga
potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti ? konkurznib za Jevab in vseh drugih trgov «ko obrtnih posiih Slro <ovne knjigovodske revi ziie. Sestava in iprobacii* bilanc. Preskroe kreditov. Nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih Vsi posli lcmečk> zaščite. Edina Koncesioturaoa komercialna pisarna.
LOJZE ZAJC
mM sna, Gledališka 7 TELEFON iS 18.
seseda 1 Din davek • Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj š, znesek 17 Din
Sovost za dame!!'
izvršujem trajno ontiu acijo na aajnovejšecc. n najlažjem aparatu s* lanjostl posebne pn ooročljiv za občutljive lame Frizerski saion > ftakar« Prešernova u> lasproti slaščičarne Čošak vežn! vhod
140»
Km etike poaojilnict v Ljub-Ijani, o* din 100.000 — prodamo. Ponudbe s a*. vedbo cene ie poslati nt ogl. odd. Jutra pod značko
ogl. »G01
itovina 6666«.
15088-16
Bančno kom. savod
MARIBOR
Aleksandrova cesti 40 kupi takoj ia plača najbolje hranilne knjižice
bank in hranilnic vrednostne papirje: )% obveznice, boae, srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodan srečk državne razredne loterije.
224-16
Hranilno knjižico
vredno 4.500 din prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15347-16
Usnjarsko podjetje
dobro vpeljano, rentabilno v industrijskem kraju išče družabnika z kapitalom pod šifro »Dobičkanosno« na cgl. odd. Jutra.
15346-16
Za tekstilno tovarno
dobro vpeljano iščem radi povečanja obrata tihega družabnika s kapitalom 400 do 500 tisoč din. Ponudbe pod »Podjetnost« na ogl. odd. Jutra.	15361-16
Posojilo
na dolgoročno amortiza cijsko mesečno odplače-ar.je dajemo vsem državnim ln samoupravnim uslužbencem, zaseb nI kom Itd. Vsa pojasnila vam dale brezplačno naš pooblaščenec F. L Klement. Ljubljana., Go-sposvetska c. 10 Banka ln hranilnica d.d.
15285-16
1 Din Vas status električni toK
da operete 14 dnevno perilo ene družine z
»VIKTORIA« električnim strojen*,
Prati s tem strojem ni le enostavno, temveč zabava.
GLAVNI ZASTOPNIK : GUSTAV PUC Ljubljana — Tržaška c. 9, tel. 2697
Hotel »Hubertus«
v Celju takoj prodamo ali ev. oddamo tudi v najem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Huber tus«	1361817
Družabnik
Z 20.000 din pristopim k podjetju žel. stroke ali sprejmem tudi mesto oskrbnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodelovanje* 15316-16
50.000 din posojila
Išče državni uradnik posestnik za dograditev hiše proti dobri garancl jj ali vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Solidne obresti«	15269-16
avto. Poizve se v Mai strovi ul. a, ves dan
15279-10
15488-26
Ford »Baby«
v najboljšem stanju no ve pnevmatike ln rezerc ni kolesi, ugoono napro daj. Vprašati Medvedo-la, in.	15330-10
leseoa l Dtn davek ;Jin £a šllro an dajaio .ustovi a Uin Najm -u >, znesek 17 Din
Polnojarmenik
kompieien s cirkuiarka ml ln transmisijan^ za takojšen o^rat ugodno prodam. Ponudbe pod »Polnojarmenik. Esterer 65< na ogl odd. Jutra 14739-29
seseda 1 Din. davek Oin za Sllro ali dajanje lasiova & Din Najmanj it znesek 17 Din.
. Neposneto mleko
Motor	dostavljamo dnevno. Dr.
znamke Motosacoche 350 Marcius, Sv. Peter pri Ma-stanju riboru. Vodole 28.
OHV v dobrem ugodno naprodaj. Anton Pogačnik, Zlato poije 9 Kranj.	15327-10
15063-33
BMW
motorno kolo v lzvrst nem stanju 500 ccm ugodno prodam. Naslov vseh poslov. Jutra.
Cvetlični med
domač, zdravilni, nudi najceneje J. Menart, Domžale.
262-33
Želodec in slepič
14297 in I obvarujete z olivnim l oljem izdelano brez vro ir* + eni	i če vode in brez kisline
r lat 501	Lastni proizvod vam nu
osebni, zelo dobro ohra di Lasan Ivan, Vodniko-njen, nove gume, po | va 17. šiška, telef. 23-49 nizki ceni naprodaj. Vprašati skladišče Figo-vec.	15206-10
15482 33
BSA
500 ccm OHV s prlkoli-
Beseda 1 Din, davek 3
co kakor nov 12000 din Din za šifro ali dajanje Zundapp 350 ccm sko- naslova 5 Din Najmanj raj nov naprodaj. Ogled	znesek 17 Din.
pri O Žužek. LJubljana	n, ,
Tavčarjeva ul. 12.	Hlodov
14519-10 I smrekovih m jelovih, kupi ■no vsako količino, franco
Motorno kolo I ^To. 7 "podst^a.^
poceni prodam. 200 ccm i ta Toplice pri Novem me Ogled Pepi Krmelj Zg. i»u.	254-15
Šiška 115.	15493-10
__	| Lesni trgovci!
Motor	Prevzamem večjo količl-
AJS 300 ccm v dobrem no lesa v rezanje. Suha stanju prodam. Poizved 21. Skofja Loka.
be: Sv. Petra nasip 19.
15398-10 !
4243-15
VSAK KUPEC
DAIMLER — KOLESA
ZAVAROVAN
PROTI NEZGODI
ta DIN 20.000.-
Glavno skladišče turnih in krasnih športnih modelov v barvah-:
JERŠE, Ljubljana,
Kotnikova 12.	Telefon 30-73
poleg Mestne Elektrarne.
msmm
sseda 1 Din. Oavftk t Din za šifro al) dajanj* t asiova 5 Din Naj man i V znesek 17 Din
VSAKOVRSTNO
POHIŠTVO
najcenejše oajmoder nejše » priznano souo ni izdelavi se dom s* mo v »elik zalogi tvrdki
»Oprava«
Ljubljana Celovška S< Sprejemajo se aarocua 73-11
Spalnica
skoraj nova, radi selitve ugodno naprodaj. Costova 9, pritličje, Bežigrad. | 13259-12 |
Krtačni stroj
(Bauhmaschlnej znam fce Union 100 do 120 cm širine, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »222«
15292-29
Šivalni stroji
pogrezljlvl, ki tudi Stikajo in štepajo poceni naprodaj prj Promet. — Nasproti križanske cer-
Listrirni stroj
za klobučevlno kupim. Ponudbe pod »Fllc« na ogl. odd. Jutra. 15224-29
Singer šivalni stroj
pogrezljiv, malo rabljen naprodaj, Cegner, S vabi čeva št. 1.	14865-29
Pletilni stroj
št. 5, skoro nov, prodam. Accetto, Trnovski pristan št. 14.
15377-29
Kolesa in
šivalne stroje
v veliki izbiri prvovrstnih znamk, z garancijo, dobite zelo poceni v Trgovini Tri glav, Resljeva 16.
15382-29
šivalni stroj Pfaff
pogrezljiv, šiva naprej in nazaj, poceni prodam. Gra daška 8.
15457-29
Lokomobilo
30—50 HP v d.obrem stanju kupimo. Ponudbe na: Dr. D. Raukar, Zagreb, Dra-škovičeva 16.
15412-29
Seseda I Dtn davek
Dtn za šifro aH dajanjt naslova 5 Din Najmanj znesek 17 Din
Hranilne knjižice
3% OBVEZNICE VREDNOSTNI PAPIR J t VOJNO ŠKODO
» D O V č 0 1 t
po nah"iti ceni to cakojšnjemu izplačilo Koncesiionirana trg. agen tura za bančne posle
AL. PLANiNSEK • iubl .«, Beethovnova 14 Telefoa 35-10
<20-16
DENARNE POSLE
Posredovanje kreditov ^novčevanje vlog pn de larnib zavodih Naložbe -capitala Poravnave — •7prava nepremičnin. — ">avčnt napovedi tnfor naclje Oredltve revizl je bilance ln stalne ontrolo Knjigovodstva id '•se druge trgovske ln -ospodar&ke posle izvede
»Svetovalec« koncesii mirana trgovsko gospodarska POSLOVALNICA M Kovačlč LJUBLJANA Jesta 29 aktobra V preje Rimska *t>sta i 15321-16
Posodim ali vložim
kot kavcijo do 25 tisoč din na sigurno mesto, onemu, k; mi preskrbi lažjo stalno službo kot pLsarniška pomoč, skla dlščnika. inkasanta ali slično s primerno plačo Oženjen. 36 let. nastop kmalu ali pozneje Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno, resno in pošteno« v 15185-16
Ugodna posojila
državnim ln samouprav nlm uslužbencem, brezplačna pojasnila infor macljska pisarna, Slom škova 1.	15489-16
Mlekarno
na prometni točki vzamem v najem s 1. avgustom. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Kavcije zmožen« 15298-17
Pekarno
•r Ljubljana oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odkup Inventarja«	15325-17
Pekarno
na zelo prometnem kraju s stalnim) odjemalci dam v najem. Naslov v vseh poslov. Jutra.
15281-17
Žago samico
na stalni vodi v promet nem kraju vzamsm v najem. Ponudbe na Karol Kalin, Vel. Stradon. LJubljana.	15313-17
Pekarno
dobro ldočo na novem trgu oddam radi prevze ma drugega obrata. Po J a snila se dobi v gostilni Glavni trg 5, Maribor.
15134-17
Gostilno
dobro ldočo vzamem v najem t-akoj ali pozne, le, najraje v Mariboru. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pog »Go stilna«	15469-17
Lokali
Beseda 1 Din davek 3 Din zb šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj i* znesek 17 Din
Krasni prostori
pripravljeni za vsako indu strijo, obsežen vrt — gradbene parcele in krasno stanovanje z vsem komfortom, centralno kurjavo, — zelo ugodno naprodaj v Mariboru. Ponudbe pod »Dobro naloi«n denar« na ogl. odd. Jutra.
15022-19
Trgovski lokal
centei Ljubljane, pripraven za karkoli, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
15188-19
Trgovino
na prometni točki ln stanovanje po nizki ceni oddam. Naslov v poslov. Jutra. 15472-19
Majhen lokal
primeren aa čevljarja poceni oddam nt Vodovodni cesti 5, hiša Bre celj. vprašati prj upra vltelju hiše. 15484 19
Iščem lokal
v centru za dobro idočo obrt. Naslov v vseh poslovalnicah Jotea.
15384-19
Mlekarno
poceni oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra
15393-19
Mesarijo
s hladilnico na promet nem kraju prodam ali pa dam v najem. Naslov v vseh poslov. Jutra.
15399 19
Delavnico
v izmeri ca 250 kv. m. primerno za obrt ali industrijo, sredi Ljubljane, oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15416-19
Buffet
v Ljubljani bi prevzel. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Buffet Ljubljana«.
15420-19
Za povečanje
trgovine
Iščem družabnika ali družabnlco z gotovino 25.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uspeh« 15396-16
Družabnika ali
družabnico
brez gotovine, lahko tudi jamo z jamstvom, okoli 50 do 100.000 din ali hranilno knjižico dobrega zavoda — sprejmem. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepa bodočnost«.
15414-16
Posojila
različna, preskrbim hitro brez kakega predplačila
Hranilne knjižice
vnovčuiem proti takojšnji
gotovini. Otlastr dovoljena pisalna
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12. Znamka din 3.
15428-16
Kot družabnik
pristopim k agentumi in komisijski trgovini ali raz-pošiljalnici. — Ponudbe na ogl odd. Jutra pod značko »Agentu ra 19«.
15421-16
Tovarna hranil
se proda ali sprejme družabnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober promet 500« na ogl. oddelek Jutra.
15422-16
Brivnica
dobro vpeljana, v centru mesta, nap/odaj. Naslov v ogl odd. Jutra.
15212-19
Gostilno in trgovino
staro, vpeljano na zelo prometni točki v Ljubljani zaradi odpotovanja oddam prot- odkupu inventarja ip zaloge Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Sigurna eksistenca «	14199-19
Pekarno
na prometnem sezonskem kraju zaradi družinskih razmer oddam s 1. julijem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15363-19
Mlekarna
v lepi okolici, dobro vpeljana naprodaj 2>ara dl odpotovanja. Naslov v vseh poslov. Jutra.
15270 19
Trafika
naprodaj. Nasiov v vseh poslov. Jutra. 15278-19
'pseda i Dtn. davek Din za Slfro ali dajanje iaslova S Din Najmanj
S« znesek 17 Din
Stavbne parcele
lepe od 540 do 926 m2 ob Tržaški cesti takoj iz ven mestne meje prodam pod ugodnimi pogoji. Poizve se pri Ljud ski posojilnici v Ljub Uanl	14804.2C
Dobra špekulacija
Krasna večstanovanjska vila v Mariboru z vsem na i modernejšim komfortom. Velike stranske in gospodarske zgradbe, obsežen vrt, cenjeno skupno na din 1,200.000 naprodaj za din 880.000. Odproda se lahko velika nova zgradba za din 150.000 in del vrta se par-celira in se dobi 130.000, skupno torej 280.000 din. Ostane torej kupcu za din 600.000 prekrasna vila kot zgoraj omenjeno z obsežnimi prostori in lepim delom vrta Ponudbe pod »Dobra špekulacija« na ogl. odd. Jutra.
14784-20
Trgovska hiša
i bivša Gartnerjeva) v Planini št. 37, z inventarjem, se odda v naiem ali proda takoj po zmerni ceni in pod ugodnimi pogoji na naipro-netnejšem kraju. Dobro vpeljana trgovina, pekarija in gostilna. Pojasnila' Gar zarolli Elo, Postcjn*, Italija.	15129-20
Hiša
z dobro vpeljano trgovino in gostilno tik jugo slov. avstrijske meje na prodaj lz proste roke ra radi družlnskin razmer Ponudbe pod »Rentabil. na hiša« na ogl. odd. Ju tra.	14515-20
V Kočevju
Podgorska ul. 279 prodam lepo. skero novo zidano hišo, obstoječo iz 2 velikih sob, 1 majhne, kuhinje, shrambe in lepega vrta okoli hiše. Bog. Juvaac, Ribnica, Dolenjsko.
15172-20
Trgovsko hišo
z gostilno
v prometnem kraju Konjiškega sreza da ugodno v najem 1 septembra M. To-mič. Rimske Toplice.
15137-20
Vila Ruša
ob Bohinjskem jezeru je ugodno naprodaj. Informacije istotam.
15094-20
Hiša
z gospodarskim poslopjem (klavnico, ledenico in hlevom) velikim vrtom, v središču mesta Kočevje, pod ugodnimi pogoji takoj naprodaj. Ponudbe je nasloviti : Tiskarna Favliček, Kočevje.
15073-2C
Krasna vila
4-stanovanjska, — z vsem komfortom v Mariboru, velik vrt, veliko novo zidano gospodarsko poslopje pod cenilno vrednostjo naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dehabe«.
15021-20
2-stanovanjsko hišo
z vrtom v Liubljani ali neposredni okolici kupim. Ponudbe na ogl .ocd. Jutra pod »Dobro ohranjena«.
15367-20
Vila
moderna, nova, enonad-stropna naprodaj. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod šifro
»Priložnost«.
15366-20
Hišo na mesečne
obroke
lahko kupite takoj za ceno din 160.000 Hiša je na Viču, novo^idana, enonad-stropna dva trgovska lokala in dve stanovanji, 750 m* vrta. Obroki po Din 3.500 mesečno. Informacije pri »Posest« real. pisarna. Miklošičeva 4.II.
15370-20
Stavbno parcelo
ob severni meji Ljubljane kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcela«.
15365-20
Visokopritlično hišo
novo, dvonadstropno, prodam. Prevzem nekaj hipoteke Naslov: Predovičeva u:. 34.
15345-20
Nova hiša
enonadstropna, 3 lepa st»-novanja, vrt, balkon, naprodaj. Naslo>v v vseh poslnvai-n.cah Jutra.
15348-20
Ribnik
ca 700 m1 s lepo parcelo, ca 3000 kv. m, s sadnim vrtom, v ljtiblianski okolici proti Gorenjski —-blizu postaje in glavne ceste, prodam. Ponudbe pod »Priložnost« na ogl. odd. Jutra.
19085-20
Naprodaj
nova kisa, 5 dvosobnih stanofanj, prltikline. 2 kopalnici,	podklete-
no. Mesečni donos 2500 din Cena 270.000 dtn. 5 minut od tramvaja. Na slov v vseh posl. Jutra 15318-2«
Trgovsko hišo
z gostilno
v prometnem kraju konjiškega sreza da ugodno v najem s 1 septem brc m M. Tomič, Rimske Toplice. 15137-20
Nova hiša
dvostanovanjska, konv fort. lep vrt ugodno na prodaj. Poizve se Stožl ce 114a.	14200-110
Hišo v Lescah
Gorenjska, vlsoko?iitli<> no novo zgrajeno prodam. Nahaja se blizu so le pošte ln postaje. An ton Polovšnik, Lesce
15260-20
Stavbeno parcelo
za vilo nedaleč od centra kupim Ponudbe 3 navedbo površine m ce ne pod »500 kvadratov« na ogl. odd. Jutra
15234-20
Enodružinsko
novo hišo
z vrlom blizu mesta Celja prodam. Cena 50 tisoč din. Vproža se: Zavodna št. 46, Celje 15196-20
2-stanovanjsko hišo
no'.-e1šo v Ljubljani na gorenjsko stran kupim, Cenj. ponudbe na ogl, odd. Jutra pod »Takoj gotovina«	151&-20
Srednje posestvo
prodam tik banovlnsiie ceste Sv. Vid — Grobel_ no. Rodovitna zemlja in lepa lega. Vprašati: Ant lej Anton, posestnik v Sv. Vidu pn Grooelnem 15173-20
Vogalna
pritlična Liša
na prodaj: 3 sobe, kuhinja, lokal, delavnica, dve stavbeni parceli, oziroma vrt, mostna tehtnica. Mariboc, Betnavska c. 3.
15465-20
Trgovino, gostilno
ln druge prostore v Kožar J ah »Pri dolgem mo stu« tik mestne meje ljubljanske odda takoj ugodno v najem Knez I. Ljubljana, Gosposvetska cesta 3. S 15274-19
Lokal sredi mesta
300 din mesečno za malo trgovino, obrt ali pisarno oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra.
15282-19
Mizarsko delavnico
iščem na Kodeljevem ali za Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometno«
15256-19
Posojilo 40—100.000
tisoč din iščem za kratko dobo proti vknjižbi na hišo ali dosmrtni oskrbi. Event. brezplačno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dogovor Ljubljana«.
15432-16
Beseda 1 Din. davek 3 Din za Šifro ali dajanje naslova S Din NajmanJ-ft« znesek 17 Din.
Trgovino
z mešanim blagom ln s trafiko na Gorenjskem staro lepo, dobro vpelja. no dam takoj v najem z vso zalogo ln stanovanjem. Ponudbe na ogl.
Narodna kuhinja
v naj prometne j Si ulici Zagreba ima dnevno čez 100 stalnih abonentov. Dobro idoča, že 15 let obstoječa naprodaj radi družinskih razmer, informacije daje gospod Velebit, Petrinjska ul. 29-V., Zagreb.
15203-19
Mlekarna
po ugodni ceni naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.	15201-19
Novozidano gostilno
dobiroldočo poleg tekstilne Industrije, brez konkurenčno takoj pro dam. Samo plamene po nudbe na ogl odd Ju tra v Mariboru pod Slfro »Bodočnost«
15193-19
Mladi trgovci,
pozor!
Nov lokal na periferiji mesta Ljubi J. opremljen za trgovino z mešanim blagom v svrho vpeljave zelo ppceni oddam. Ma
odd. Jutra pod »Trgovi- I carol Stanko, Kranj —	15161-17 I
na 767«
15119-19
NEMČIJA
naj bo cilj VaSega potovanja, kajti je najbolj vesela počitniška evropska država. 2ivopisane nošnje dajejo veselim ljudskim slavjem v vseh predelih države in v vseh letnih časih tipično obeležje. Udeležite se radovanja in razveseljevanja ljudstev na obalah Severnega morja aH Vzhodnega morja, v zdraviliščih, gozdovih in na gorah, v starodavnih historičnih mestih v Vaši sosedni državi: Nemčiji.
60% popust na železnicah. Poceni potniška marka po vsej N e m č i j L
Brezplačna pojasnila ln prospekti:
Dentsches Verkersburo,
(nemški prometni biro) BEOGRAD, Knežev Spomenik; ZAGREB, Praška ulica 9
in vsi potniški biroji.
r
Vse sodobno telovadno orodje, železne telovadne konstrukcije za letna telovadišea ter potrebščine
za ostale športe Vam
nndi v veliki izbiri
tvorni ca telovadnega orodja, športnih potrebščin in smuči
WALPIMA"
Lfnblfana, Tyrševa e. 7
Lepo posestvo
vlnogradno ln sadonos-
no 5 oralov, pol ure od Maribora prodam. Vpra šati pri portlrju mestne tiamlce, Maribor. ž 15468-20
Malo posestvo
oddam na Dolenjskem
pri Trebnjem. Pripravno za upokojenca. Polz-ve se Ljubljana VII, Mil činskega ul. 73. Sala-mon Katarina.
15496-20
Posestvo
» stanovanjsko hišo, zemljiščem, udobno za vrtnarstvo, kmetiistvo in obrtnika, ugodno prodam. Cesta, na Loko 22, Ljubljana.
15372-20
Naprodaj v Celju
enonadstropna hiša z gostilno, trgovino in mesarijo ter tuiskimi sobami. Pojasnila daje Rustja, Celje, Dečkov trg.	15460-20
Hiša s hlevom
in gospodarskim poslopjem v Liubljani, pripravno za gostilno al: mesarijo prodam. Potrebne gotovine 100.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Resen kupec«.
15431-20
Hiša na Kodeljevem
Povšetova ul. 100 na prodai Vprašati: Resljeva cesta 30 15435-20
Beseda 1 Din davek s Btn za illrc ali dajanje naslova 5 Din Najmanj
17 Din
Dvosob. stanovanje
oddam v centra. Več v ogl. odd Jutra.
15226-21
Dvosob. stanovanje
čisto, oddam. Naslov se po-izve v kavarni »Prešeren«.
15360-21
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam na
Vodovodni cesti št." 39.
15358-21
Stanovanja v vili
trisobno stanovanje s pritik-lmami in dvosob. stanovanje z verando in. pritiklina-mi takoj odda.m. Na stolbi 8 Pojasnila tned uradnimi urami pri Ljudski posojilnici v Ljt&ljani.
15356-21
Dvjsob. stanovanje
oddam s 1. avgustom v Prisojni ulici 3. pritličje Šetina.	1531921
Trisob. stanovanje
na mirnem kraju s kopalnico ali brez oddam. Ponudbe na ogl. odd. J'itra pod »Sxoro center*	15333-21
Trisobno stanovanje
v palači Dunav, Beetbov
nova 14 oddam s 1. av. gustom v najem. Tnfor-macije pri upravitelju [Stotam	15168 21
2-sobno stanovanje
in garsoniero
lepo komfortno oddamo za 1. avgust v novj stav bi na Tržaški c*cti na sproti tobačne t»*srne. Informacije dnevno na stavbi.	15475-21
Dvosob. stanovanje
komfortno se takoj odda v novi hiši. Ruska cesta 13, Informacije pri hišnici.	15,490-21
Enosob. stanovanje
s kabinetom oddam v novi vili 221 i. avgust, Honigman, Zg. Šiška vi la Ivana, nasproti pove šole.	15487-21
Komfortno
stanovanje
trosobno oddam za 1. avgust za Stadionom.— Posavskega ul. 7-1.
15483 21
Trisobno stanovanje
vse prltikline, kopal nioa celo nadstropje novejše vile ugodno oddam mir ni stranki Tyiševa 90.
15481-21
Enosob. stanovanje
sončno v novi hiši Sto-žlce 137 oddam nasproti gostilne Ramovš.
15395-21
Stanovanje
dvosobno s prltlklinami v bližini mesta išče solidna družina. Vsi od-raščeni. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Točen, siguren plačniK«.
15392-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, prostorno poceni odda TriHuč, Tržaška 42, telefon 2695.
15440-21
Trisobno solnene
stanovanje
oddam 1. avgusta v palači Viktoriji. Izve se istotam v I. nadstropju. 14478-21
Dvosob. stanovanje
krasno z vsem komfor-tom oddam. Ponudbe na ogi. odd. Jutra p~»d »Plin«	15334-21
Stanovanje in lokal
opre;:iIjen za špecjrijo s:-:upno ugodro oddam. Poi7/. e se I. Flgar. Voš-njakova ul. 6.
15340-21
Dvofob. stanovanje
sor.o. parket;?-ano v priti: ju oddani s 1. av-gustom v Rožni dolini za 450 din. Rožna dolina c. XV. 30. 15304-21
Dvosobna
garsonijera
v neposredni bližini banske p late se odda v najem s 1. avgustom. Informacije daje g. stiv ben ik Tomažič, G regor-čireva 17.	15229 21
Pisarniške prostore
novo urejene obstoječe iz dveh sob. predsobe in pritiklin se odda takoj v najem v I. nadstropju palače Ljub ljanske kreditne banke Informacije daje uprava hiš Ljubi j kreditne ban ke	15239-21
Enosob. stanovanje
oddam mirni stalni — Btranki takoj ali po do govoru. Streliška ul. 24 15423-21-
Enosob. stanovanje
pritlično, oddam. Zg. Šiška 241 Pod hribom.
15430-21
beseda 1 Dfn dav.es Din za šifro al) dajanje naslova 5 Din Najmanj šj anesefe 17 Dtn
Dvosob. stanovanje
ali zasebno hišo iščem za 1. julija v okolici Pod Rožnikom, Mirja, Šiške, Beiigrada. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »To cen, redem plačnfk«
15305-21a
Enosob. stanovanje
išče za 1. avgust tričlanska družina, zračno in čisto. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Do 300 din«	15268-21a
Dvosob. stanovanje
čisto išče mirna stranka 2 oseb aa avgust v centru ali bližini Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Plačujem redno«
15675-21»
Dvosob. stanovanje
iščem na Poljsnski cesti. Pon^dtoe na ogl. oddelek Jutra pod »Navedba cene« 15309-21a
3—4 sobno
stanovanje
s komfortom iščem za
avgust ali september. Bližina prve ai-j tsetje gimnazije. Dopise n» ogl. odd. J-utra pod H fro »1200« 15190-21a
Upokojena
drž. uradni«
s služkinjo išče za sep tembe- dvosobno stanovanje s pritiklinami Tiso ko pritličje ali prvo nad strop je nedaleč od eecv tra. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »čistoč
15035.218
Stanovanje
išče mala družina. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Točno plačilo« 15158_21a
Mirna stranka
išče za avgust eno aH dvosobno stanovanje — Ponudbe pod »Siguren plačnik« na ogl. odd. Ju tra.	154S3-21a
aac
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj š) znesek 17 Din
Dve veliki
prazni sobi
lepi, oddam 1. avgusta. Resljeva cesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1509«-23
Opremljeno sobo
čisto in sončno z hrano ali brez, eddam z 1. julijem. Medrodova 7-1.
15355,23
Oddam sobo
z 1 do 2 posteljama z
uporabo kopalnice. Naslov ▼ vseh poslov. Jura.	15323-23
Lepo veliko
prazno sobo
parket!rano poceni oddam. Križan, Perkotova pot hiša 10. Nasproti vr ta Krekove gosp. šole v Šiški.	15391-23
Boljšega upokojenca
starejšega sprejmem na
stanovanje in na hrano v bližini glav. kolodvora. Naslov v vseh po slov. Jutra. 16324-23
Pisarniško sobo
z uporabo telefona na Miklošičevi cesti oddam. Ponudbe pod »Pisarna« na ogl. odd Jutra.
15240-23
Opremljeno sobo
z vhodom s stopnišča oddam s~l. avgustom t. 1. na Kr Petra trgu 3. I. nadstr., desno.
r	15155-23
Sostanovalko
sprejmem takoj. Naslov v vseh poslov Jutra.
15273-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam 1 julija. Naslov v vseh poslov, jutra.
15341-28
Opremljeno sobo
z 2 posteljama oddam pri gor kolodvoru. Po-izve se v mlekarni Medvedova. 8.	1-5337-23
Opremljeno sobo
separira.no, mirno, oddam v centru. Gradišče •10.	15842-23
Opremljeno sobo
v mestu takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslov. Jutra. 15302-23
Opremjleno sobo
b dvema posteljama takoj oddam. Ljubljana vil. Sv. Jerreja c. 47 15214-23
Sobico
oddam gospodu za 130 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15368-23
Sončno sobo
s souporabo kopalnice oddam gospodu. Potjanski nasip 14, stopnišče VII, vrata 10. (Rdeča hiša)
15349-23
Soinčno sobo
s possbnim vhodom, oddam
Opremljeno sobo
oddam gospodu. Pol« v« se Sv. Petra o. 8
15158-23
Gospa
name t vso preskrbo starejšega boljšega upokojenca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno«.
13373-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam 1 ali 2 gospodoma ali zakonskemu para ali upoko^ jencu za julij, s hrano ali brez. Bernekerjeva 21, Zelena jama.
15386-23
Soinčno sobo
poseben vhod, oddam v Ljubljani. Reber 3, I. nad.
15383-23
Gospoda ali
gospodično
sprejmem na stanovanje, ev. tudi na dobro domačo hrano.. Naslov: Peterca. Rožna ul. 27.
15381-23 Prazno sobo
zračno in sončno s po sebnim vhodom oddam
v centru. Krojaška 5-1.
15388 23
Mali kabinet
oddam eni osebi. Poseben T"hod. Najemnina
80 din mesečno. Ižanska 53. blizu kopališča.
16408-23
Opremljeno sobo
n posebnim chodom oddam boljši osebi s 1. julijem. Hrenova ul 12.
15401-23
Sobo
ele^ntno opremljeno, zračno, strogo separiran vhod, v najlepšem centru mesta, oddam samo boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
15479-29
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice, odda samostojna dama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15474-23
Dve
opremljeni sobi
oddam z eno ali dvema posteljama, poseben vhod, na željo s pranjem perila m zajtrkom. Sv. Petra nasip, 43, buffet.
15458-23
Prijazno sobico
oJdam z dobro domačo hrano i* vso skrbo za 550 din. Event. tudi za 2 osebi. — Stari trg 28-111.
15403-23
Sobo
lepo, soinčno in prazno, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15425-23
Prazno sobo
oddam za 1. julij. JelovšVo-va 24, Trnovo.
15434-23 OpTemljeno sobo
s posebnim vhodom, v centru oddam. Tudi samo za počitnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra^
Opremljeno sobo
a	„------- —separirano, čisto, *o\n£no
takoi ali 1. VII. Cesta 29. • oddam v centru Naštov v
oktobra (Rimska) desno.
12-n.
15375-23
Opremljeno sobo
s tekočo Todo oddam stalnemu gempodu. Naši. v vseh poslov. Jutra
15A45-23
Eno ali dve
opremljeni sobi
separirani. čisti, na željo tudd kuhinjo oddam Zrinjskesja cesta 5, pritličje desno. 15471-23
Separirano sobo
sončno, oddam s kopalnico v vili pri Tivoliju. Naslov v vseh pesi. Jutra.	15476-23
Gospoda
sprejmem v dobro oskrbo v centru. Naslov v vseh poslov. Jutra
13495-23
vseh poslovalnicah Jutra.
15433-23
Beseda 1 Oln davek 3 Din aa sKro ail dajanje naslova S Din NalmanJ acieaefc 17 Dtn
Opremljeno sobo
aa julij-avgust na prijetni periferiji išče zakonski par. Ponudbe s ceno pod »Višji uradnik« na ogl. odd. Jutra.	15211-23«
Boljši gospod
soliden, išče sobo s separi-ranim vhodom s stopnišča, soinčno in zračno, s souporabo kopalnice. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Soba ln kopalnica«.
15200-23
Opremljeno sobo
sredi Rožnika oddam • olidnemu gospodu aH gospej. kj ljubt mir ev. sobo s kuhinjo. Pot na Rožnik 2.	15492-23
IE ZANESLJIVO OLJE, ker je njegov
.FILM' KOT ELASTIČNA BLAZINA zato
POVEČA KOMPRESIJO
in s tem
POVEČA BRZINO MOTORJA
NE ODPOVE niti pod NAJTEŽJIMI OKOLIŠČINAMI
domače prvovrstno motorno ->lje za motocikle s primerno kompresijo
MOTOCIKLISTI ! Za svoje motorje kupujte le
»I N DIA N O L«!
ZADOVOLJNI BOSTE!
V Ljubljani je glavna zaloga pri tvrdki IGN. VOK TAVČARJEVA ULICA.
Iščem sobo
mirno ln elegantno s so uporabo kopalnice. Ponudbe pod »Uradnik« na ogl odd. Jutra.
151F0 23i
Opremljeno sobo
iščem za takoj. Istotam praeno sobo za pisarno Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poseben — vhod« .	15452-23a
Dijaki
preko 12 let, se jprajmejo v Celju na hrano in stanovanje v dobro hišo (vila na Hribu rr. Jožefa). Možna nemška in francoska kon-verzacija. Naslov v vseh poslovalnicah fotM.
15461-22
Prehrana
8 letnega dečka
dam v oskrbo k dobri družini v Ljubljani. Po nudbe z zahtevki na ogl. odd. Jutra pod ^Šoloobvezen«	15326-14
Otroka
ne izpod 2 leti starega zdrarvega sprejme v vso oskrbo dobra gospa v okolici LJubljane. Lastna hiša z vrtom. Otrok se bo priučil tudi nemščine. Ponudbe na ogl. odd Jutra, pod »Družba otroku«.	15146.14
Beseda l Din. davek Dtn s» šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj St roesek 17 Din
Konja
srednje starega, lepe ra stl kupim takoj. Kupim tudi vozove za samca. Ponudbe na ogi. odd. Jutar pod »Dober vozač 15219-27
Planinske ptice
udomačene krokarja sa mico in krokarja sokola ter veverice prodam. Golob Franc, Domžale.
15446-27
Siam mačke
mlade, čistokrvne, naprodaj — Informacije Mesgolits. Jurčičev trg 2-II.
15404-27
Izgubljeno
deseda 1 Din. SaveK □tn za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj š) smesek 17 Din
2 rezervi
Contiaental
Opel sta se našli med Trebnjem in Stično Na haiati se skladišče F! govec.	15205-28
Srebrna doza
z monogramom A. L in posvetilom se je izgubila. Pošten najditelj naj jo preti nagradi odda v ogl. odd. Jutra.
15379-23

Pri sreskem
sodišču
Ljubljana soba 16, bo 1. julija 1J38 ob dvanajstih dražba nepremičnin: lepa nova hiša, štiri stanovanja, 1 lokal, vrt, Ljubljana, Vodovodna cesta 5. Cenilna vrednost 515.303, n*tmanjši ponudek 257651, varščina 51.531.
15436-32
Beseda 1 Din. davek 3 Din za Šifro aH dajanje
lUI.'lUtl O L. O «•
znesek 17 Din
Naznanilo
Cenjenim strankam sporočam vljudno, da sem preselil svojo mizarsko delavnico iz Lave št. 1 v Zavod no št. 71 nasp ti gostlhie CoELfklenti, v večje prostore. Vljudno se priporoča za nadsa ljno naklonjenost Novak Jakob, miaaritvo, Celje.	1S248 31
tfsaka Deseda 2 Din lavek 3 din za dajanje naslova S Din najmanj Š1 anesek 20 Din
Vdova
teli poznanstva s starejšim g upokojencem v svrho ženitve. Dopisi na podr. Jutra Celje pod »Osamljena« 14963 25
Gospodična
želi poiočiti boljšega, dobro situlranega gospo da čez 50 let. Dopisi na podr. Jutra Celje pod »Zvonka«
15197-25
Mož v srednjih
letih
Išče v svrho ustanovitve trgovskega podjetja znanja s trgovsko nao-braženo premožno damo veščo slovenščine ln nemščine. Ponudbe pod »Dobra bodočnost« na ogl. odd. Jutra. 15227 25
Gospodična
nežr-as osamljena, situl. rana želi spoznati boljše ga značajnega lntellgen. ta 35 do 46" let. Ločeni izključeni. Dopisi pod »Finssa duš« na ogl. od delek Jutra. 15109 25
Gospodična
dobrosrčna 36 let stara z nehaj gotovine želi po ročiti gospoda značajnega r obalni službi 40 do 50 let.	15451-25
22-letni mladenič
bivajoč v Ljubljani trgov, naobražen s 400.000 premoženja. se želi poročiti z gospodično, katera ima veselje do trgovine ali gostilne z gotovino od 200.000. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »19—27 let«.	15378-25
Gospa boljše družbe
verairana v vseh trgovskih poslih. »legantne pojav« želi spoznati se bi primernega resnega intellgenta radi ženitve Dopise na og-l. odd. Ju tra pod »Do 50 let«
15407-25
iBfflnsCTi
Beseda 1 Din, da-vek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj št znesek 17 Din.
Dvoje samskih
stanovanj
(garsonjer) udobnih, v novi stavbi "sredi mesta, ugodno oddam za 1. juli) 1938. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15103-22
15 letnega
srednješolca
dam boljši, nemško go voreči rodbini na počitnice Izven Ljubljane. Ronudbe na ogl. odd. Jut»a pod »NemSlfa kon verzaclja«	15485-22
Dijaka
ali dijakinjo sprejmem v ropolno oskrbo pod skrbnim nadzorstvjsm Po smerni cani. Naslov v vseh poslov. Jutra.
15389-22
Dopiši
Beseda 1 Dtn. davek 3 Din za šifro aH dajanle naslova 5 Din Najmanj znesek 17 Din
Tovariša —
turista
želi aa skupne ture mlad drž. uradnik. Dopise a sliko na ogl. odd. Jutra pod »Turist«
15283 24
Trgovec in
gostilničar
star 36 let, poroči damo
lepe zunanjosti z nekaj gotovine. Ponudbe s sliko ca podružnico Jutra Maribor pod »Zvestoba«.
15462-25
Trgovec in
-u posestnik
30 let star, nt Jadrami, želi znanja * gospodično radi ženine. — Prednost, katera irna veselje do trgovine. — Cenj. dopise s sliko, katera sc častno vrača, n? ogl. oddelek Jutra pod šifro »Sreča na morju«.
15413-25
Od Vas
je
odvisno, da imate obleko
vedno kot novo
zato jo pustite redno kemlCno Čistiti ali barvati v tovarni
JOS. BEiCH
LJubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnic« — Sverlotikafnics
Auto-mobilisti
veliko sortirano skladišče vseh vrst rabljenih auto-de-lov kot tndi motorjev vseh vrst jakosti, pripravna za pogon ria vpojni plin, diferenciale, krogljične ležaie, svetilke in karoserije, lahko nabavite žele poceni pri znani tvrdki »GROM«, Zagreb, Heinzelova ul. 41. (Sejmišče). Telefon 37-50.
SLOVO SAMOMORILCA
Življenje moje,
zbogom! Zbogom, oj, pesem,
ki vse bi zate dal: ko nimam zdaj
v čeljustih zob več, da z milom GIBBSOM bi jih pral!
^DVE
STOLETJI SVETOVNEGA USPEHA.
Kaj ni to najboljSi dokaz kakovosti proizvodov
Gibbs ! ! ! — Gibbs so kopirali m ponarejali po vsem svetu, toda kopije in ponaredbe nimajo nikdar vrednosti originalov. Da bi imeli res dovršen proizvod, uporabljajte pravo milo za zobe Gibbs, Iznajditeljev proizvod. Znanstveno je dokazano, da je milo za zobe Gibbs vedno in da ostane aseptično. Noben mikrob ne more. živeti na njegovi po vršim.
Gospodična
mlada, simpatična želi resnega znanja z značaj nim inteligentom od 30 let naprej. Resne ponud be na ogl. odd Jutra pod »Idila«	15317-24
401etni inteligent
išče solidnega nesebične ga tovariša enakih let za dražbo na lzprehodih in izletih. Dopise na ogl odd. Jutra pod šifro »Nedelje« 1528S-24
Poznanstvo
simpatične dame išče lnženjer srednjih let. — Dopisi na ogl. odd. Ju tra pod »Harmonija«
15287-24
Mojstrana
poSljlte gotovo vaš to6-nl naslov na ogl. odd. Jutra pod Slfro »Planinec«	15215-24
Slovenka 23 Rol.
Javite se «Idealu». Na slov v ogl. odd. Jutra p6d »Cežnja« ^^
Prijateljstvo
samo z boljšo neodvisno damo želi boljši podjetnik. Deplse na ogl.
Jutra pod »Podjei 15262-24
Gospa
žel^ spoznati serioznega gospoda srednjih let. — Dopise na ogl. odd. Ju tra pod »Dama«
15406-2«
iLahka letna; oblačila,
vetrni suknjiči, perilo itd. | prodaja najceneje |
PRESKER,
Sv. PETRA C. 14.1
Brsip/ačen pouk s igranju:
Železne rolete izdeluje najceneje
IVAN BERNIK TOVARNA ROLET LJUBLJANA
Priporoča tudi napravo lesenih, platnenih in damastrolet.
lahtevajte brezplačen centi.:
HEIMEROLD
d.z.o.z. za/, rrorn/ce g/asbi/
MARIBOR st 101
VSAKI KUPEC
AXO KOLESA
je zavarovan proti nezgodi n
Oglejte si lepo zalogo modernih, lepo ta solidno izdelanih
AXO koles pri
H. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova 6.
Zahtevajte brezplačen cenik!	Ugodni plačilni pogoji!
Onseriraite v >#«lr«i</
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš dobri oče, stric, brat, svak, gospod
LOVRO BRECELJNIK
Dvignite v oplasneir oddelku dospele ponudbe.

ČEVLJARSKI MOJSTER
t starosti 42 let danes preminul.
Pogreb bo v ponedeljek, dne 27. Junija ob 5. nri popoldne iz mrtvašnice Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 25. junija 1988.
Žalujoča soproga MICI, hčerka OLGA in ostalo sorodstvo.

I
Ali ste že opazili
na Miklošičevi cesti nasproti hotela Union
novo podružnico
SLAŠČIČARNE PELICON
ki Vam nucH dnevno sveže prvovrstne torte, najfinejše čajno pecivo, vseh vrst
bonboniere, bonbone, čokolado Itd. Itd. Najfinejši »PELICONOV SLADOLED«, ki' ga Vam sproti izdeluje najnovejši aparat »Frigidaire«. — Izberete ga lahko štiri vrste samo za 1 Din.
Hotel Vila Lucija
Aleksandrovo otok KRK
Eensicn z vsemi taksami od Din 45.— naprej. Prospekti se dobijo brezplačno pri Putniku in pri upravi hotela.
najcenejše pri
N. S. U. F. H. Tschinkel
tvorniški zastopnik za Kočevje.
Z enim samim aparatom N I K S E praktično in ekonomično kuhate, pečete, cvrete, duši te, pražite itd., ogrevate sobo, sušite lase in se obsevate. Informacije in za nakup neobvezna predvajanja brezplačno. Na Vašo zahtevo pride zastopnik na dom.
KOMERCIJALNI BIRO CEBULJ JOŽE,
Jesenice, Gorenjsko.
Za Ljubljano in okolico: Zastopstvo NHG3E, Ljubljana, Tyrševa 15/L, telefon št. 33-38.
■»■(•■■»»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■a

Drž. rudnik Velenje
Je z ureditvijo sušilnice za premog znatno izboljšal kvaliteto in NUDI
dobro gorivo za domačo rabo
po nizkih cenah: metrski stot lignita po Din 12.— kosovca po Din 10.— orehovca po Din 9.—
plus l%ni prispevek za Osrednji in rez. sklad Bratovske
skladnice.
Odvzem v vagonskih pošiljkah ali na drobno z vozovi,
KUPUJTE DOMAČE BLAGO!

>MORANA« dela prave čudeže! že po prvi steklenici sem dosegel učinek, ki ga nisem pričakoval. Več sem kot zadovoljen in Vam hvaležen.
Milan Žikič, Zagreb, Dežellčeva 25.
Z veseljem Vam javljam, da so mi z uporabo »MORANE« začeli rasti lasje. »MORANO« še nadalje uporabljam in se Vam iz srca zahvaljujem.	Fiirst Josip, Koprivnica.
Z »MORANO«, vodo za lase, sem zelo zadovoljen. Priporočam jo povsod in vsakomur in se Vam zahvaljujem.
Pavle Strgar, Dubrovnik.
jMORANA« je odlična, na sebi sem jo preskusil, izginil mi je prhljaj, lasišče se je okrepilo in rasto mi zopet mladi lasje.
Luka Klisič, Nlkšič.
jMORANA« točno in zanesljivo deluje, uspeh mi je odličen in sem Vam hvaležen.	Mile Lazič, VilusL
»MORANO« sem uporabljal in sem poln sreče, pa se Vam najlepše zahvaljujem, ker mi so spet porasli mladi lasje.
Vujo Arič, Vir.
Z zahvalami nadaljujemo v nedeljo, dne 3. julija t. 1. Cena steklenici din 50.—. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke.	»MORANA«, SPLIT.
SVEZOST PRI PREBUJENJU!
Kako je prijeten občutek, ko se zjutraj prebudimo z dobro odpočitimi udi! Samo nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Pariš« Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta sijajna tekočina je dvojno parfumirana z Vašim priljubljenim in znamenitim parfumom »Soir de Pariš« Bourjois.
BOURJOIS
* Soir de Pariš *
ZAHTEVAJTE BRE5PLAENI CENIK
VRTNE SOLNČNIKE
izdelujem počenšj od Din 80.—
BELA FETTMANN Zagreb, Masarykova 9.
■a
"E S g«
a O
fc 5 Š1

Krapinske Toplice_
starodavno znamenito, radioaktivno * zdravilišče s termalno vodo in muljem zdravi zanesljivo in uspešno razne bolezni. Terapija po najnovejšem raziskovanju revme. Kopeli v hiši, Izvrstna kuhinja, novozgrajen termalni bazen na odprtem prostoru, brezplačen povratek po železnici itd. V pred- ln posezoni posebni popusti ln znižane pavšalne kure. Prospekte razpošilja in vprašanja rešuje kopališčna uprava.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
V naših krajih so že od davna znana dvokolesa Ta dvokolesa se še danes izdelujejo v oni znani
STYRI A
prinaša za sezono 1938 NOVE MODELE V KROMIRANI OBLIKI
§TYR!A
STARI KVALITETI
ki so jo naše kolesarske generacije spoznale kot najboljšo in nedosegljivo Dobivajo se v vseh trgovinah te stroke GENERALNO ZASTOPSTVO :
„RE-KO" JULIO ROSENBERG,
Zagreb, Račkoga 10
ZASTOPNIK ZA MARIBOR IN OKOLICO:
JUSTIN GUSTINČIČ,
MARIBOR — TATTENBACHOVA 14.
Samo Nives vsebuje Eueerit, krepčilno sredstvo za kožo. Nobeno drugo sredstvo za negovanje kože ni »prav isto«. Nivea krepi kožno staničje in zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin. Z Niveo okrepčana koža por j ari hitro in enakomerno ter jo varuje pri nagli ohladitvi pred prehladom.
llaliuna peresa
najceneje
in v največji izbiri:
Baraga Liido.
Ljubljana
nebotičnik
Popravljam vse sisteme nalivnih peres
Cunje
krojaške
stari
_ odrezke, papir, tekstilne odpadke, ovčjo volna govejo dlako (aravoo), — rupi vsa. ko množino ARBEITER, Maribor, Diav&ka ut 15.
ZnHTEVhJTE
BRP5PLACNI PODUrtl!
CENIK
NAJPOPOLNE351H
GLASBILA
■aiVECjE DOrtAtE STROLNE TVRiKE
F.SCHNEIDER
. K3. DV0R5KI DOBAVITELJ
ZAGREB -
NIKOLItŽEVA 10
JRDRRNSHR
PLOVIDBRD.D
jtltAHi
Brza parobrodna služba lz Benetk tn Sušaka v Dalmacijo. Odhod iz Sušaka v nedeljo ponedeljek, torek, četrtek tn petek ob 17. uri. — Turistovske proge iz Sudaka (in Benetk) v Dalmacijo ter iz Sušaka (in Trsta) v Grčijo po zmernih pavšalnih cenah. — Dnevno večkratna zveza z vsemi kopališči in letovišči jugosL obale — Prospekte ln navodila daje direkcija na SuSaku ter vsi uradi »Putnlka« in družbe »Wagons-LJts< (Cook).
Proizvaja fn prt^dajaj
HRVATSKA INDUSTRIJA KATRANA ojx
ZAGREB, Radnlčka cesta 29. Tel. 23-255 1 23-250
ON SPI NEMOTENO!
zapira ušesa proti hrušču. Din 24.— v lekarnah in drogerijah.
Dobave zmožna tovarna za konfekcijske in gumi-plašče
IŠČE
ZASTOPNIKA
dobro vpeljanega
sa Slovenijo In Medmurje, z avtom prednost. Oferte s fotografijo in referencami na PUBLICITAS d. d., Zagreb, Iilica 9, pod »ABC«
AGENTA IŠČE
tovarna, ki izdeluje pribor za jelo iz aluminija, blago iz bakelita in pirotehnične predmete, za Ljubljano in Dravsko banovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod št. »955«.
ZAHVALA. Gospodu dr. Janku Hal

in,
STREŽNE LEPENKE KATRA-N1RANE IN BITUMENSKE, § SPECIJALNE DVAKRATNO IMPREGNIRANE STREŠNE LEPENKE KOT RUBESOID IN HIKOLIT.
BSOGBAD, NebojSin* 53. Tel. 26-232.
špecijalisto za bolezni ušes, nosa in grla v Ljubljani,
se za spretno izvršeno in izredno uspelo težko operacijo sred. ušesa, s katero mi je rešil življenje, s tem javno najiskreneje zahvaljujem.
OTO ZAZVONIL, TrSč
Zahvala
Vsem, ki ste našega dragega, tragično preminulega moža, očeta in sorodnika
LANIJANKOTA
pošt. uslužbenca
spremili v njegovo prerano poslednje domovanje, dalje moravškemu Sokolu za krasen venec in udeležbo, kakor tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, dalje poštarskl godbi ter pevskemu zboru, prav posebno pa njegovim stanovskim tovarišem in ostalemu osobju poštne uprave ter prav vsem, ki ste v tako častnem številu izkazali svoje spoštovanje ob tej nenadomestljivi izgubi, naša globoka zahvala.
LJUBLJANA, dne 26. junija 1938.
žalujoča družina in ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za iaseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.