Po pošti prejeman: za eelo loto naprej 26 K —• h pol leta , 13 , — , ietrt , , 6 „ 50 , mescc , 2,20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, — , ietrt , , 6 „ - „ mescc , 1 ,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in insorate •prejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vrač«,o, nefraiikovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah št. 2,1., 17 Izhaja vsak dan. izvieraJt nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 38. V Ljubljani, v petek 15. februvarija 1901. Letnik XXIX. „Kranjski prepir". S Štajerskega. Pri nas na Štajerskem zadnji čas nazadujemo v narodnem delovanju. Sicer smo se privadili izgubiti zdaj tu kakovo postojanko, recimo alovenjebistriški okrajni za-stop, dobiti kje tudi kakovo nemško postojanko ali dve, rccimo nemško šolo v Ormožu, pa vso to Be nekako apatično registrira med dnevne novice in basta; sedaj se boj za slovanstvo več ne bojuje s tako odločnostjo, kakor nekdaj. Vzrok tej mlač-nosti je še tu in tam pokrit, merodajni faktorji ga nočejo videti; kjer se pa vendar včasih nehote prikaže, se ga prestrašimo in strme gledamo — breznačelnost I Nekakova apatija se je polastila našega zasebnega in javnega življenja, ki nam preti postati pogibeljna. Naši nižji sloji, naši kmetovalci se vedno manj zavedajo te naloge, naša inteligenca se sicer še zanima za narodni razvoj, a vsak ga po svojo razvija. Tu pa smo sedaj naenkrat na razpotji: eni so tega mnenja, da je le liberalizem edino sredstvo, da postane narod srečen. Drugi pa pravijo: ne, liberalizem je vzrok vsemu zlu, on je protiven našemu verskemu prepričanju in gospodarskemu prizadevanju, on nam razjeda ljubezen do naše mile domovine. Naše državnozborske volitve so temu lep dokaz. Naznanil se je kandidat, povprašali so ga, ali je stare vere ali ne, in ko je zagotovil, da je istega mišljenja, kakor do-6edaj (gospod Robič), ali pa da je istega mišljenja, kakor so bili naši drugi poslanci (gospod dr. P loj), pa je bil neovržen kandidat! Tu se je kazala bona fides našega kmeta! Kakor smo zaupali č. gosp. kanoniku dr. Gregorecu (zakaj ste se poslovili od svojih volivcev?), tako smo zaupali njegovemu nasledniku dr. Ploju; pa pokorili smo se ; eden, č. gosp. Žičkar, Staroslovenec, ima načela, drugi — pa tudi, samo da druga načela, in tega poprej nismo vedeli; nam se ni mogoče zdelo in se nam še zdaj zdi, kakor da bi sanjali, ako pomislimo, da hodi naslednik č. g. dr. Grego-reca z dr. Tavčarjem, ne le hodi, am ga celo vodi, — če je res! Seveda, vi gospoda na Dunaju pravite sedaj: To je »kranjski prepir«, kaj nas to briga? Tukaj gre za narodnost, občnost itd. To pa ni res, to je ravno tista breznačelnost, ki nas straši, in to je zopet tisto dejanje poštenih slovenskih kmečkih zastopnikov, če tudi kranjskih, ki so se zbrali pod trdnim, nevplašljivim vodstvom gosp. dr. Šuster-šiča, kateri brani načela, a žanje trmoglavost. Sreča pa — mea culpa! — sami smo si krivi; kakove poslance smo si volili, ta-kove imamo. Imeli smo, ali bolje, imeli bi bili boljših ponudnikov, pa — niso se hoteli — ali smel / — oglasiti. In na tak način emo prišli tako daleč, da tukajšnja »giftna krota«, imenovana »Štajerc«, ima svoje posebno veselje, ko vidi, da so od njega tako objestni kandidati postali njegovi liberalni pristaši! Mi štajerski obmejni Slovenci jako obžalujemo tako imenovani »krajski prepir«, kar smo na različnih shodih po vseh okrajih izjavljali, ali nikakor ne moremo se sprijazniti s tisto logiko, ki zahteva, naj bi bo katoliško narodna stranka, katero častno zastopa »Slovenec«, upogntla destruktivnim »Narodovcem«. ,J Kranjski prepir že šviga kot usodni plamen po obmejnih Slovencih, a vi, ki bi v državnem zboru imeli nas skupno zastopati, vi ste pred tužno zgodovino slovenskega propadajočega naroda odgovorni za njegov blagor, njegov obstanek! Rajši odlož te mandat, kakor da bi vas potomci naši enkrat tožili »radi slabega zastopanja«. Dr. Dravopoljski. Laži štajerskih liberalcev. Prejeli smo sledeči dopis: Od raznih strani se mi poroča, da se od izvestnih krogov na Štajerskem trosi sledeča novica: »Dr. Šustoršič je vedel, da bo Proft imenovan celjskim ravnateljem, a je na to rekel ministru, ki ga je vprašal, kaj bodo Slovenci k temu rekli: „Sie werden sich schon b e r u h i -g e n."« Temu nasproti izjavljam, da je ta vest od začetka do konca neistinita in le prav navadna, tendenčna laž. Vsacega, ki kaj ta-cega trdi, imenujem nesramnega, podlega lažnika. Resnica je, da glede imenovanja profesorja Profta nisem imel niti najmanjše in-gerence, nisem z nikomur v tej zadevi ne ustno no pismeno bil v dotiki. Čuditi se moram nesramnosti gotovih »inteligentnih« krogov, s kojo kujejo laž-njive novice o meni, da bi me naslikali kot »v narodnem oziru nezanesljivega«. Štajerski somišljeniki naj pa iz tega izgleda uvidijo, da njihovi liberalci niso niti za las boljši od kranjskih! Dunaj, 14. februvarija 1901. Dr. Ivan Šusteršič. Državni zbor. Dunaj, 14. svečana. Adresna debata. Danes se je nadaljevala in končala ad resna debata. V razpravi je bil Bärnreither-jev predlog, da se na prestolni govor od govori z izjavo lojalnosti. Prvi je v imenu mladočeškega kluba govoril dr. vitez Plače k ter prečital načrt adrese. V tem načrtu Mladočehi izražajo lojalnost in obsojajo uporabo § 14. Dalje naglašajo, da sedanja ustava ne daje zagotovila za razvoj ustavnega življenja. Načrt zahteva najprvo rešitev jezikovnega vprašanja in ugovarja enotnemu državnemu jeziku. Za njim govori v imenu »Slovanskega centra« dr. S u s t e r š i č , ki naglaša: Ob žalujemo, da ni obveljala nujnost predloga za sostavo adrese. Ker pa ta predlog včeraj ni obveljal, zato smo primorani glasovati za Bärnreitherjev predlog, da se namesto ad rese cesarju le lojalnost izrazi po predsedstvu. Stranke zastopane v »Slovanskem centru«, izjavljajo, da kot zastopniki kmetskih slojev hočejo resno delati v zbornici in vse storiti, da se omogoči pozitivno delo. Noben stan ni tako zapuščen in zatiran, kakor kmečki. Zato pa hočemo tudi od vlade zahtevati, da se kaj vspešnega stori za kmečki stan. V prvi vrsti želimo, da postane kri in meso načrt o kmečkih zadrugah. Tu v zbornici naj pokažejo vse stranke, ali so res prijazne kmečkemu stanu, kakor to mnogi naglašajo ob volitvah. Že petič je sedaj načrt o kmečkih zadrugah na mizi. Vlade dolžnost je, da prepreči vso poskuse nasprotnikov, ki hočejo onemogočiti ta za- kon. Pa tudi delavski in obrtniški stan zahtevata potrebnih in primernih reform V našem klubu pa so zastopane tudi narodnosti, ki navzlic ustavi, navzlic § 19. niso dobile svojih narodnih pravic. Sedanja ustava je le na papirju, ona se ni udomačila mej slovanskimi narodi in je nepopularna. To dejstvo se ne da utajiti. (Dobroklici.) Ko bi biia ustava izvršena, rešeno bi bilo tudi jezikovno vprašanje, in danes bi bile boljše razmere v državi in v zbornici. Pozdravljamo versko-nravno vzgojo in želimo, da se šolski zakoni tudi v tem smislu in duhu izvajajo. Protestujemo pa proti § 14., ki je le kazen za ljudstvo. Prebivalstvo ni krivo, da je parlament odpovedal svojo dolžnost, zato pa tudi ne zasluži kazni, da se mu po § 14. kratijo pravice in omejuje državna pomoč. (Pohvala.) Vitez W a s i 1 k o je opisoval razmere rusinskega naroda v Bukovini, dr. K o s pa je ostro prijemal Poljake. S tem je bila debata končana. Pri glasovanju o Bitrnreither-jevem predlogu so se nemški radikalci umaknili iz zbornice. Prvi in zadnji odstavek predloga, da predsedstvo v imenu zbornico cesarju izrazi zahvalo za prestolni govor in čustva zvestobe ter globokega spoštovanja, sta bila skoraj soglasno vsprejeta. Proti drugemu odstavku, ki izraža pripravljenost zbornice za resno delo, so glasovali češki poslanci. S tem pa niso hoteli izraziti, da sploh nočejo delati v zbornici, ampak da so nezadovoljni z vlado. Koncem seje pa je bilo v bornici zopet živahno. Vse je kazalo, da ni pravega reda in pravega vodstva. Soc.-dem. Ilannich se je namreč pritoževal, da je predsednik grof Vetter iz neke interpelacije črtal ostre besedo proti častnikom. Predsednik grof Vetter odgovori, da ima v smislu poslovnega reda pravico to storiti. Dr. B r z o r a d zahteva, naj se v bodeči seji otvori debata o predsednikovem odgovoru. Wolf pa kričeč zahteva, naj se debata še danes prične, ker ne gre, da bi predsednik samovoljno popravljal interpelacije. In čudno ! Nemci niso hoteli glasovati za Brzoradov predlog, desnica ne za Wolfov, in tako sta padla oba pod mizo, kar jo vzbudilo v vsej zbornici smeh in krohot. Wolf je bil seveda užaljen, češ da je pomota, in je zahteval novo glasovanje. A za ta predlog so glasovali le njegovi ožji somišljeniki, kar ga je šo bolj vzdignilo. Predsednik pa so je danes pokazal pravega novinca, ker v zmedi ni vedel, kaj bi počel. Koncem seje zahteva Wolf, da bodi jutri seja. Ostal je zopet v manjšini, kar mu je zaprlo sapo. Predlogi. V predzadnji seji so poslanci vitez Berks, Žičkar, P f e i f e r, dr. Gregorčič in ostali tovariši v »Slovanskem centru« nujno predlagali, da vlada zviša državno podporo za obnovljenje po trtni uši opustošenih vinogradov in da se te podpore dovoljujejo ne glede na visokost deželnih podpor. Zakon iz 1. 1892 namreč določa, da državna podpora ne sme presegati deželne. Ravno ta določba pa ovira obnovljenje vinogradov. Ta predlog so slovenski poslanci že večkrat vložili, a doslej brez vspeha. Poslanec Pfeifer in tovariši so predlagali, da se premenita §§ 28 in 198 zakona glede osebnega doh. davka, da država izdatno prispeva k troškom za streljanje proti toči, in da se odpravi takozvana vinska klavzula. Proti kartelom. Predlog dr. Š u s t e r š i č a, dr. H r u-bana in tovarišev glede uravnave kartelov: Ze mnogo let so v javnosti razpravlja vprašanje o zakoniti uravnavi kartelov. Vedno hujše pritiskajo na ljudstvo spletke, s katerimi dobičkaželjni spekulantje umetno pre-ustvarjajo naravne razmero na trgu. Velike množice konsumentov so brez pomoči nasproti zarotam, ki jih snujejo proti občnemu blagru. Mirno morajo gledati, kako se produkcija potrebnih stvari brez potrebo omejuje, ponekodi popolnoma ustavlja, kako delavci v teh podjetjih lezejo v bedo, in le v ta namen, da si gotovi krogi nasitijo denarno poželjivost. Vedno večjo je število stvarij, katerih se polaščajo karteli. Tu ni nobene pogodbe mej kupcem in prodajav-cem; ta narekujo cene. Tako se podražujejo poljedelcu, ki itak že koinaj živi, najpotrebnejšo stvari za življenje ; nasprotno pa mu pritiskajo cene nje govih pridelkov, da ga že tare obupnost. Da to ni pretiravanje, kažejo cene, katere so sladkorni tovarnarji dovolili za peso. Dolž nost je države, da tukaj pomaga. Že davno bi morala vlada odločno zaceliti to rano na družabnem telesu. Doslej smo čuli le obljube. Ljudstvo pa no more dalje čakati in stresa okovo, ki po mu jih navezale pijavke. Torej proč s karteli! Zato predlagamo: »Vlada so nujno poživijo, da se resno loti zakonske uravnave kartelov ter čim preje zbornici predloži primeren načrt zakona«. Dr. Šusteršič, dr. Hruban. Povše, Žičkar, dr. Žitnik, Pogačnik, dr. Gregorčič, Vencajz, Pfeifer, Berks, \Vilk, Szajer, Fijak, Pihuliak, Bomba, dr. Stojan, Kubik, dr. Gladyszov8ki, Barvvinski, dr. Dlužanski. Kmetu pomoč ! Dr. Šusteršič in tovariši so vložili naslednji predlog : Znano dejstvo je, da so kmetijstvo že desetletja bori za svoj obstanek. Vedno višjo so delavsko plače in stroški, vedno težav-neja prodaja, vedno hujša konkurenca. Kmečki dolgovi strahovito naraščajo, dražbe se mneže od leta do leta, in kmetje s strahom zro v bodočnost. Človek bi mislil, da so vsi krogi pripravljeni pomagati kmečkemu stanu, ki je moč in steber države. Toda mnogi so slepi in vlada ni storila svojo dolžnosti. Zato vidimo, kako velika industrija izrablja avstro-ogersko nagodbo ter carinsko in trgovinsko pogodbe z drugimi državami, da svetu trosi pesek v oči o svojem in o položaju poljedelstva, da si v pravem času zagotovi največ dobička. In državna oblastva še podžigajo to grabežljivost. Kot zastopniki trpečega poljedelstva protestujemo proti takemu početju, povzdignemo svoj glas proti agitaciji z denarjem in tiskom, ki se upira opravičenim težnjam kmečkega stanu. Mi zahtevamo, da tudi kmet, ki narod živi, dobi besedo pri gospodarskih vprašanjih in osobito v trgovinski politiki. Zato predlagamo : Visoka zbornica skleni: »C. kr. vlada se pozivlje, da pri avstro-ogerski nagodbi, pri uravnavi avtonomnih carinskih taritov in pri novih trgovinskih pogodbah z vnanjimi državami obrača vso pozornost na poljedelsko koristi in se odločno upre sebičnim težnjam iiidustrije^ in prekupcev«. — Dr. Šustoršič, ¿ičkar, dr. Žitnik, Povše, Pfeifer, Pogačnik, Berks, dr. Gregorčič, dr. Stojan, dr. Hruban, Szajer, Bar-\vinski, Vencajz, Kubik, Bomba, Pihuliak, / dr. Dlužanski, dr. Glady8zcwdki, Fijak, Wilk Državna žganjarina Kakor znano, je vlada pred novim letom vsem deželnim zborom predložila načrt zakona, po katerem bi so državna žganjarina zvišala in ta višji dohodek po določenem ključu razdelil posameznim deželam. Ker pa je dalmatinski deželni zbor odklonil vladni načrt, je sedaj vlada to vprašanje predložila državnemu zboru v rešitev. V predloženem načrtu vlada predlaga, da se po zakonu z dne 20. junija 188S do ločena državna žganjarina pri produkciji in konsumu zviša od 70 na 90 vinarjev cd litra špirita. Skupni večji dohodek se odkaže posameznim deželam, toda s pogojem, da so dežele odpovedo dosedanjim nakladam na žganje. Vlada naglaša, da so deželne naklade na žganje nadležne za prebivalstvo in da je nadzorovanje in pobiranje deželnih doklad jako drago. Vladni načrt ima namen, da zboljša in ojači finance posameznih dežel. Ker pa Kranjska, Štajerska in Koroška dobivajo že sedaj iz samostojnih naklad na žgane opojne pijačo večje dohodke, nego bi jih dobivale po novem državnem zakonu, zato doleča načrt za te tri dežele izjemo. Tako je Kranjska v treh letih 1896-1899 povprek na leto dobivala iz žganjarine 868.861 kron, po novem načrtu pa bi dobivala le 32-3.543 kron; primanjkljaj v znesku 545.318 kron bi se pokril iz dohodkov ostalih dežel, da bi dežela kranjska ne bila na zgubi. Isto velja za Štajersko in Koroško Štajerska ima iz deželne naklade povprek 900 000 kron, zgubila bi 240 903 krone, Koroška dobiva iz žganjarine 580.000, zguba bi znašala 06.128 kron. Ta izpaclek bi se pokrival iz skupne državne žganjarine. Zakon bi stopil v veljavo s 1. septembrom 1901 in veljal v načrtani obliki do konca 1. 1909. Razlika mej tem načrtom in onim, ki ga je vlada predložila dež. zborom, je samo ta, da odpade v vseh deželah samostojna deželna naklada na žganje in da Kranjska, Štajerska in Koroška dobivajo nepokrite dosedanje dohodke iz državnih sredstev, ki so proručunavajo na 19-2 milijona kron vsled zvišanih davkov od žganja. Prihodnja seja je šele v sredo. Mej tem časom hoče predsednik z načelniki klubov rešiti preporno vprašanje o nenemških vlogah. Ako se stranke ne zjedinijo, potem bode moral predsednik sam odločiti. Ta pa je mnonja, da se r.enemške vloge prečitajo v nemškem, a tiskajo tudi v nenemškem jeziku. Politični pregled. V Ljubljani, 15. iebruvarija. Nenemške vloge v parlamentu. Vprašanje, kako naj zborniško predsedstvo postopa napram nenemškim predlogom in interpelacijam, še ni definitivno rešeno. Pričakuje se, da bo v rešitev tega vprašanja posegla vlada s posredovalnim predlogom, ki bo meril na to, naj se o vseh nenemških vlogah preskrbe nemški prevodi in taki natisnejo v stenografičnem zapisniku. Na izrecno željo interpelantovo se pa morajo vloge prebrati tudi v prvotnem jeziku in take natisniti v zapisniku. S tem posredovalnim predlogom meni ustreči vlada slovanskim poslancem, objednem pa tudi pomiriti razburjene duhove na levici. Vkljub temu baje Čehi nc bodo zadovoljni s tem načinom rešitve omenjenega vprašanja ter bodo odločno zahtevali, da ostane pri dosedanji navadi. Češki klub so je včeraj definitivno konstituiral. Večina članov je sprva ponudila predsedstvo kluba poslancu in bivšemu finančnemu ministru dr. Kaizlu, a ta je, kot smo že omenili, odklonil ponudbo. Ker poslanca dr. Engla ni več v klubu, preostajal je le posl. P a č a k, ki je bil včeraj tudi izvoljen predsednikom deškega kluba. Namestnika sta poslanca dr. Stransky in dr. Brzorad. Ker se govori vedno le o češkem in ne mladočeškem klubu, je verjetno, da so se češki,agrarci in narodni delavci tesneje spojili z Mlado-čehi. Klub nemške liberalne stranke se je včeraj definitivno konstituiral in izvolil kar štiri načelnike: Funke, Pergelt, Gross in Vogler. Tako ima vsaka frakcija svojega načelnika v skupnem klubu. Klu-bovo vodstvo za tekoči mesec je v rokah poslanca dr. Funkeja. Zapisnikarji kluba so posl. Urban, Licht, Schreiner in najnovejši član nemške liberalne stranke prof Skedl. V budgctni odsek je poslal klub poslanca Mengerja, dr. Elverta, Pergelta in Marcheta. Dunajski liberalci so veseli, da imajo v na-čelstvu svojega Voglerja, ki bo „branil velika" načela slobode, jednakopravnosti vseh državljanov pred zakonom, duševni in gospodarski napredek proti nemštvu sovi-ažnim in reakcijonarnim navalom." V resnici se seveda bori klub samo za svobodo in jed-nakopravnost Židov in njih kapitala, za vse druge to načelo pri njih ne velja. Shod zastopnikov avstrijskih mest. Prvotno na zadnje dni meseca decembra sklicani shod zastopnikov avstr. mest se vrši na Dunaju 23. in 24 t. m. Svojo udeležbo so p leg Dunaja naznanila sledeča mesta: Ljubljana, Gorica, Trst, Ptuj, Gradec, Brno, Bolzan, Lvov Krakov, lloveredo, Tri dent in Znojm. Prvemu povabilu so se poleg tega odzvala tudi mesta Celovec, Solno-grad in Dun. Novomesto, a svoje soudeležbo sedaj še niso prijavila. Volitve v bolgarsko sobranje so zaključeno skoro na vsi črti. Izvoljenih jo namreč dosedaj 152 poslancev, popolniti je le še 15 mest, za katere se vrše ožje volitve. Mej temi 152 poslanci pa ni nič manj nego devet različnih strank. Tri strar.ke mej temi so letos popolno nove. Da v takih razmerah vlada ne moro računati na jed-notno večino, je pač umljivo in torej tudi umljivo poročilo, da bo sobranje razpuščeno takoj po završenih volitvah Vlada bo sicer poskusila svojo srečo in zastavila pri bolj zmernih strankah ves svoj vpliv, a ves nje trud bo zaman, ker sedanji kabinet ni nikjer posebno priljubljen. S ssmimi obljubami sa pa dandanes itak nič več ne opravi. t Ministerska. kriza v Italiji. Novi italijanski kabinet še ni definitivno sostavljen, vendar pa listi že objavljajo mi nistersko ¡isto, ki bržkone tudi konečrio obvelja. Ministersko predsedstvo prevzame Z a n a r d e 11 i, notranje zadeve G i o 1 i 11 i, zunanje Brinetti, pravosodje Coco-O r t u , finance Wollemborg, zakladni minister postane di B r o g 1 i o , vojno di Ponza d i san Martino, mornarico M o r i n , nauk N u n z i o N a s i, javna dela G i u s o , poljedelstvo P i c a r d e 11 i in pošto ter brzojave G a 1 i m b e r t o. V takem kabinetu bi ostalo le malo mož dosedanje Saraccove vlado. Zanardelli so jo sicer pri sostavi te liste precej oziral na vse zbornične frakcije, ki niso naravnost nasprotne njegovi stranki, a trajnosti so vkljub temu ne more pripisovati njegovemu kabinetu. Protest proti nastopu kralja Edvarda. Mej brzojavnimi poročili smo omenili včeraj, da sc je dobila v Angliji neka stranka, ki ni zadovoljna z novim kraljem Edvardom VII. Poročilo namreč pravi, da je nevidna roka v noči, ko je umrla kraljica Viktorija, nalepila na vrata St. James palače lepak z naslednjo vsebino: „Ker je Albert Edvard, knez saško-kobursko-gotaški, po sili se polastil prestola umrle kraljice, protestujemo s tem in izjavljamo, da pripada angleška krona praviloma kraljici Mariji IV., katero naj Bog ohrani." Imenovana kraljica Marija je nadvojvodinja Marija Terezija in soproga princa Ludovika Bavarskega. Oklic je izšel, kakor se zatrjuje, iz srede legitimistiške lige Jakobitov angleških. Liga sicer oficijelno taji to dejanje, vendar pa izjavlja nje podpredsednik marki de Bevigny, da je mogoče res izšel iz njene srede. Amerikani na Filipinih. Podobno kaker Angležem v Južni Afriki, ako ne slabeje, se godi Amerikanom v vojski z vstaši na Filipinih. Po imenu je sicer ta Špancem ugrabljeni svet v njihovi lasti, v resnici so pa na Filipinih jedini gospodarji ondotni vstaši. Ameriška, vsled raznovrstnih vplivov zelo oslabljena armada tiči v Manili in se niti ne drzne prodirati v notranjo. Kakor v zasmeh ameriških državnikov so pa te dni ameriški vstaši poslali na zvezni senat peticijo, v kateri pa ničesar ne prosijo, marveč le stavijo zahteve, pod katerimi so voljni skleniti mir z Ameriko. V tem spisu, ki bi mu bolje pristojal naslov spomenica, se naglaša, da jo 1. vstaja dejanjski delo ljudstva, da 2. vedi to ljudstvo le ideal popolno svobode, da je 3. v dosego popolne neodvisnosti še sedaj voljan vse žrtvovati in cslo življenje, da 4. vkljub dogodkom zadnjega časa pričakuje od Amerike pravičnosti, da je 5. neizvedljivo priklopljenjc Filipin k ameriški posesti, da 6. Filipinci ne marajo ameriške nadvlade in da se more izvesti k večjemu s surovo silo proti volji ljudstva, in konečno, da vztraja ljudstvo pri zahtevi po samovladi. — Ta spomenica je dovolj jasen dokaz o ameriških »pridobitvah« na teh otokih. Da je položaj v resnici tak, potrjujejo celo višji ameriški častniki. Ljudstvo sovraži Amerikane mnogo bolj, nego Špance. Potrebna bi bila za popolno zadušenje upora armada 100.000 mož in še ta bi morala postopati z največjo brezozirnostjo ter bi no smela prizanesti niti ženam in otrokom. Z drugimi besedami sc to pač pravi, da bodo Amerikani še le tedaj pravi gospodarji Filipin, ko bodo umorjeni vsi domačini. Kuga v južni Afriki. Novega ljutega sovražnika so dobili Angleži v Kapstadtu in njega okolici. Poleg Burov se morajo Angleži boriti še z nevarno nalezljivo boleznijo kugo. Da je mesto Kap stadt res okuženo, sa sedaj tudi cficijelno priznava in vlada jo odredila vse potrebno, da se bolezen ne zanese dalje. Ako se v Londonu nekaj oficijelno prizna, kar An gležem ni ljubo, jo to dokaz, da je dotična nevarnost mnogo večja in da je v takem poročilu mnogo prikritega, kar je neugodno za angleško vlado. Kuga v Kapstadtu je za Angleže silno velik udarec, ki pride bržkone Burom v korist. V Kapstadt ne smejo, dokler traja bolezen, novo ¡angleške moči, to pa je sedaj kakor nalašč za burske poveljnike, ki se ne boje napadov od sedanje angleške armade. Slovstvo. Pregršt sušuja. Skupio N e u r a s t e n i-c u s. Ciena 3 krune. Dion;čka tiskara u Zagrebu. — Čudna knjiga. Skoro same satire in karikature, in pri vsaki — podoba 1 Večinoma so splitskolokalnega značaja. „Pesnik se norčuje iz vsega: Iz juristarije, medicine, politike itd. Nravno in versko so satire dostojne. Verzi se kar sipljejo, a zato so tudi bolj — po ceni. Originalnost in krepek humor poleg pikantnega jezika dela knjigo zelo zanimivo. A. Ilijada. Povest slovenski mladini. Prosto po Homerju pripoveduje Andrej K r a-gelj. V Gorici. Tiskala in založila »Narodna tiskarna« 1900. — Profesor Kragelj je po Homerjevi pesmi v prosti prozi za mladino predelal celo Ilijado. Drži se sicer teksta, a toliko svobodno, da se čita Ilijada kot povest. Seveda bo ta zvezek služil najbolje dijakom. Za »Freunda« ga ne bodo mogli rabiti, ker je preveč prost, a ustregel jim bo v toliko, da bodo poznali vsebino Ilijade. B. J. Dopisi. Iz Idrije, 12. febr. Naše kat. delavsko društvo je napravilo zadnjo nedeljo pred-pustno veselico z obširnim programom. Kakor navadno, bila je tudi sedaj prostorna dvorana pri »črnem orlu« napolnjena in občinstvo jo sledilo posameznim točkam z zanimivo pozornostjo. Mod pevskimi točkami bilo so posebno M. Hubadove piece hvalno sprejete. Morali so ponavljati »Čukovo ženitev« in »Potrkan ples«, naj je bila tudi že pozna ura in vesela igra »povišana najemščina« še ne na vrsti. Da Ilubad razume narodno pesem prirediti za koncert, Priprosti vdeleženec se na slaja pri njej uživajoč zopet nekaj pristnega narodnega duha in veščak v glasbi občuduje umetno harmonizacijo, ki tako spretno odeva narodno pesem. Družbeni orkester nas je razveselil z nekaterimi novimi komadi, z veseljem opazujemo, kako napreduje v sviranji in pridobiva novih si moči. Veselo igro »Povišana najemščina« je v zadnjih 14 dneh priredil društveni tajnik g. Brus. Pač ni lahko poleg stanovskih dolž- nosti se pečati šo z igrokaznim prirejeva-njem, zato je požrtovalnost g. tajnika tolikanj večja, ko je še skrbel za naglo prepisan anje ulog in ob enem vežbal mlado nekatere novo moči, da so je vse gladko ne-presiljeno izvršilo. Koliko smeha je vzbujal majorjev sluga, naš zr.ani komik Kržišnik ! A tudi nove moči, katere smo sedaj še le prvič na odru vidili, nas navdajajo z upanjem, da so še večkrat vidimo pri enaki zabavi. Talent za to se jim no more odrekati, kretanjo njih kaže, da jim težave kaj tacega ne »apravlja, torej le šo malo dobre volje in vstrajnosti in ploskali jim bomo še z večjim veseljem, kakor zadnjo nedeljo. -Ob S/4U je bil program zvršen in večina vdeleženeov se je podala k počitku z zavestjo, da so je pošteno in po ceni zabavala, gotovo pa je še vsaki želel na tako zabavo pri prvi priložnosti zopet priti. Sodo-lovalcem kličemo radi tega. hvala vam in kmalo nam zopet kaj enacsga napravite, hvaležnost naša vam ostane. Iz Buzeta, dne 8. svečana. Na dan, ko je Rizzi pridobil četrto kurijo zapadne Istre, so Italijani v Buzetu pokazali svoje veselje s tem, da so razsvetlili svojo prozore Mu-zika je, spremljana od slavne mulerije svi-rajoč. šla na »Ripar«. Lampijonov v italijanskih barvah, umetalnega ognja samo ob sebi umevno ni manjkalo. Nitrod je kričal, razgrajal in plesal. A vendar reči moram, da se mi je zdelo vse nekako mrtvo, ako pri-spodabljam strahovito navdušenje v Buzetu za časa predzadnje volitve, ko je bil Birtoli odbran zastopnikom peto kurije, in današnje. Mislil sem si: narod sam čuti danes, da je Rizzi po prevari, kupljenju glasov in drugi nepoštenosti odbran za zastopnika. Na mu-ziko sicer nisem dosti pazil, pozoren pa sem postal nanjo še le pri sviranju točke: »Oh! Venezia.« Ko muzika neka, zavpije kapel-nik : »Evvi tikoj no odstrani« To pisanje »Narodovo« je lažnivo in proračunano na to, da bi se pred porct iiki Icžjo dokazalo — tolovajstvo. Liberalci so ves svoj lažnivi in sleparski aparat napeli, da uničijo gospoda Ferjančiča. A mi Gočani izjavljamo pred vsem svetom, da so tu godi v n e b o v p i j o č, a krivica! Zlatomašniki v škofiji Mariborski so sledeči pg.: Toplak Franc, župnik pri Sv. Lovrencu blizo Velikenedelje, zlat > sv. mašo je služil že leti 1892; Z*bukovšek Gašpar, župnik v Ž cah pri Konjicah, 1898 ; Rantaša Jurij, župnik pri Sv. Juriju v Slovenskih Goricah, 1894; Lorenčič Franc, dosluženi župnik Malonedeljski v Radgoni, 1895 ; Stranjšak Martin, častni kanonik in dekan v Hočah, 1895; Ržano Tomaž, čtstni kanonik in dekan v Mariboru, 1895; Bosina Janez, častni kanonik in dekan v Kozjem, 1896; Kopriva Jurij, župnik na b-jlah pri Slovenjigradcu, 1896; Košar Matija, doslu-ženi župnik Perniški, sedaj v Radomljah na Kranjskem, 1896; Trampuš Ivan. dosluženi župnik na Kogu pri Središču, bivajoč pri Sv. Martinu blizo Maribora, 1897 ; Vouk Bernardo, dosluženi ravnatelj gimnazijski in frančiškan v Nazarju v Savinjski dolini, 1897; Naprudnik Franc, dosluženi kapelan Dobrnski, sedaj v Gradcu, 1898; Simonič Ivan, župnik pri Sv Janžu blizo Ptuja, 1899; Sovič Škender, župnik pri Sv. Trojici v Halozah, 1899; Meznarič Anton, ki je 1900 služil zlato sv. mašo, je nedavno umrl; letos prideta na vrsto: Arzenšek Matija, župnik v Grižah pri Celji in pa Solič Valentin, župnik v Kostrivnici pri Poličanah. Škofija lavantinska ali Mariborska štoje po 24 dettamjjh 219 župnij, po teh je 138 kapelanij nameščenih in 55 praznih vsied pomanjkanja duhovnikov. Vseh katoličanov po škofiji je okoli 510.983 oseb ; na jednega dušnega pastirja pride na skrb povprek po 1407 duš Celokupno število duhovnikov posvetnih in redovnih, službujočih in vmirovljenih znaša 493 oseb, med njimi jih je 14 zlatomašnikov. Poleg 219 župnijskih cerkev imajo šaofljani še 452 cerkev-podružnic, torej 671 obojih skupaj. Duhovniške zadeve na Koroškem. Umrl je v grebinjskem Kloštru č. g. župnik Fr. K o s m a n po kratki bolezni. — Župnijo Knezovo bo oskrboval č. o. G o t f r. Ohlenforst, karmelit v Zedlitzdorfu. Župnijo Mišice je dobil tamošnji provizor g. dr. Jos. Platter. Meščanski klub je na včerajšnjem družbinskem večeru zopet presenetil udeležence z izbornim arangementom svoje zabave. Udeležba jo bila velika, meščanska godba in gg. pevci pa so skrbeli, da so člani in njihovi prijatelji v prav prijetni zabavi 86 poslavljali od letošnjega predpusta. Gimnazija v Št Pavlu na Koroškem je dobila za 5, 6, 7 in 8 razred pravico javnosti. Umrla je v Loki pri Zidanem mostu občespoštovana Katarina F on v starosti 73 let, mati dež. sodnega svetnika g. Alojzija Fon v Mariboru in c. kr. gimnaz. profesorja na slov. gimnaziji v Celju g. Iv. Fona. N. v m. p.! Celjska pošta je dobila novega načelnika Kowoindla. btvar je premalenkostna, da bi so na dolgo - in široko ž njo baviii. — Značilno za ljubezen vlade do Slovencev pa je, da je v Celje poslala za načelnika Nemca Kowoindla, kateri prisega na radi kalni program, še predno je šel prejšnji na čelnik Sartori v pokoj, — to pa samo zato, da ne bi niti začasno prevzel vodstva starejši kontrolor Slovonec Požar, kateri je pa tudi starejši na letih in v službi, kakor imenovani Koweindl. So so pač bali, da bi morali za vodstva Slovenca uvesti dvojezične pečate, katere jim je ministerstvo žo davno zaukazalo, kakor hitro se nemški obrabijo. Da bi se uvedenje dvojezičnih pečatov dalj zavleklo, se pečati tako študijo, kakor bi bili žafran — sicer bo pa Koweindl tudi skrbel za to, da svoje pravice šo dalj ne dobimo. štajersko Šolstvo Svoji službi bo-dete menjali učiteljica gdč. Viktorija G r a-d i š n i k v Bučah, in učiteljica gdč. Roza P res k ar, učiteljica v Polju, okraj Kozjo. Učitelju Andreju Ž m a v c u v Grižah so je dovolil izstop iz službe. Nastavljeni 80: kot šolski voditelj v Pečici, okraj Kozje, delin. učitelj Južef Cucek od sv. Miklavža pri Laškem, učiteljica v Artičah je postala pro-vizorična učiteljica Olga Kline istotam. V sta'ni pokoj jo stopil defin. učitelj Jožef K o t n i k v Selnici, okraj mariborski. Proti slovenskim društvom v Mariboru delajo Nemci čudno naklepe. Zadnji čas so skoro vsaki dan prikaže pri vratih odbornikov različnih slovenskih mariborskih društev strogi obraz mestnega policaja ter zahteva v imenu magistrata oziroma glavarstva natančnejših podatkov o slovenskih društvih. Nekaj se pripravlja, razbijajo se zopet mejniki, ki bodo še bolj utesnili de lokrog slovenskih društev. To mora biti pač trdno mariborsko nernštvo, da se tako trese pred slovenskimi društvi. O nemški gedbi v Celju Nemški Celjani imajo prav prijetno urejeno, da si morejo vzdržati svojo nemško mestno godbo. Muzikaše so spravili kot diurniste pod krov c. kr. uradov. Koliko dobička ima država od takih muzikašev, pove naslednja dogodba: Celj&ka nemška godba so je 1 t. m. pripeljala na pomoč ljubljanskim Nemcem, ker pri jedni njihovih prireditev ni hotela sodelovati vojaška godba. »Sulsteierische Presse« poroča, da godcev diurnistov vsled tega »izleta« kar dva dni ni bilo v urad. Kako pride država do tega, da na tak način z denarjem davkoplačevalcev vzdržuje celjske nemške godce? Celjski Slovenci imajo tudi svojo godbo, a jo vzdržujejo s svojimi sredstvi ! Letošnji vojaški nabori se vrš« na Kranjskem po sledečem redu: Dne 18., 20 , 21. in 22. marca v Ljubljani za sodni okraj ljubljanske okolice; dne 23. in 26. marca na Vrhniki; 28. in 29. marca v Ljubljani za mesto Ljubljana ; 18 in 20. marca v Kamniku; 22. in 23. marca na Prevojah za sodni okraj Brdo; 26. in 27. marca v Višnji gori; 28., 29. in 30. marca v Litiji; 1. aprila v Radečah; 2. in 3. aprila na Krškem ; 9. in 10. aprila v Kostanjevici; 12. in 13. aprila v Mokronogu; 15. aprila v Trebnjem; 16. aprila v Žužemberku; 18., 19. in 20. aprila v Rudolfovem; 22. aprila v Metliki; 24. apr. v Črnomlju; 26. in 27. aprila v Kočevju; 29. in 30. aprila v Ribnici; 1. maja v Velikih -Lašičah; 2,3 in 4. maja v Radovljici za ves politični okraj Radovljica; 6., 7. in 8. maja v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič; 9., 10. in 11 maja v Škofji Loki; 12. in 13. aprila v Vipavi; 15, 16. in 17. aprila v Postojni za sodna okraja Postojna in Senožeče; 19. in 20. aprila v Ilirski Bistrici; 22. aprila v Logatcu; 24. aprila v Ložu; 26. aprila v Cirknici in 29. ter 30. aprila v Idriji. V tukajšnjo deželno bolnico so vsprejeli v minulem mesecu 409 moških in 262 ženskih, skupaj 671 bolnikov. S preostalimi iz prejšnjega leta je bilo v oskrbi 1030 oseb. Ozdravljenih so odpustili 366, zboljšamh 155, neozdravljenih 17 bolnikov; 38 je bilo premeščenih in 41 jih je umrlo. Koncem januvarija je ostalo v oskrbi 413 bolnikov. Vojaške veBti. Čuje se, da je vojni minister pozval mlajše majorje in stotnike, naj prestopijo k deželni hrambi, da se tako zravna avanziranje pri deželni hrambi in v armadi. Prostovoljna oglašanja so d> segla zaželjeno število in tako se bode že v kratkem čulo o raznih premestitvah Tudi v vrstah višjih vojaških dostojanstvenikov so zgode marsikatere spremembe. Premog so zasledili v Rovtah nad Logatcem v bližini župne cerkve. Konsorcj, ki bo pričel z nadaljnim izkopavanjem, se jo že osnoval. V Ameriko bc je od tukajšnjega južnega kolodvora odpeljalo danes po noči ob 12. uri 205 oseb, večinoma moških z Dolenjskega in Notranjskega. Poskušen napad. Na zadnjem sejmu v Višnji gori jo neki Anton Mlakar iz Pre-žganj z nožem pretil posestnicama Mariji Oeraut in Neži Skubic iz Ravnega brda. Ker so prihiteli ljudje preprečit napad, so jo Mlakar odstranil in ju šel čakat na pot proti domu. Napadeni sta prosili pomoč pri orožnikih, ki so zasledili Mlakarja za nekim grmom na potu proti Trebelnem. Odvedli so ga v zapor. Mestna ljudska kopelj. Od 3. do 9. svečana I. oddalo so jo v mestni ljudski ko-pelji vsega skupaj 270 kopelij in sicer za moške 239 (pršnih 150, kadnih 89), za ženske 31. (prJmh 5, kadnih 26). Zlato poroko sta praznovala v Sorici 10. t. m Martin Pintar iz Zj. Sorico in Marija roj. Trojar, obadva zdrava in še krepka na duhu in telesu. Bila sta vseskozi vzgledna v vsakem obziru, in vživata sploSno spoštovanje. Smrt pod kolesi. V Gorici je padel z voza Franc D e v e t a k. Voz mu je šel čez telo ter moža tako poškodoval, da je umrl. Dvoboj. V Ljubnem na zg. Štajerskem sta se dvobojevala dva akademika. Eden je obležal s preklano črepinjo. Policija, ki pazi na vsakega psička, ni zopet o tem ničesa vedela, dasi so bili informirani o tem celo majhni gimnazijci. »Grazer Volksblatt« dostavlja tej novici: »Ubogi akademiki! Ce se kateremu dopade, da ima razrezan in raz-praskan obraz, naj si za tako toaleto naroči par mačk; one jim z t to ravno tako služijo, in z mački, mačkami in z mačjo godbo so gospodje akademiki itak dobro seznanjeni«. Poskušen umor v jetnišnici V zaporih v Gradišču je hotel te dni nek Apol-lonio Carlo, doma iz Trsta, usmrtiti načelnika čuvajev g. Fr. Mozetiča. Ko je Mozetič pregledoval celice, hotel ga je Carlo zabosti z nekim ostrim orodjem v trebuh, kar se mu pa ni posrečilo, ker je prišel na pomoč nek drug čuvaj. Jetnik je hotel z istim orodjem tudi samega sebe usmrtiti, a tudi tega ni mogel izvršiti. * * * Bolgarski prestolonaslednik bolan. Iz Gradca so pozvali primarija otroško bolnišnice profesorja dr. Esohericha k bolgarskemu princu Borisu, ki je zbolel na logarju. Ali so res socijalni demokratje delavska stranka? Kaj še? V nemškem državnem zboru jo mej njihovimi poslanci poleg 0 uradnikov stranke, 22 urednikov in »pisateljev«, 5 gostilničarjev, 2 kapitalista zasebnika, 12 i ibrikantov in drugih podjetnikov, 4 rokodelci in 3 delavci, a mej temi tremi delavci ni nobenega industrijskega delavca. Ali» no pričajo te številke, da je soci-jalnodemokratska stranka le v toliko delavska stranka, v kolikor delavce izmo-zerava? Samomor 831etnega starčka. Včeraj smo mej brzojavnimi poročili naznanili, da se je v Monakovu ustrelil slavni zdravnik Pettenkcffer. Samomorilec je bil — 83!etni starček. Starost ga je naredila tako nadležnega, da so je usmrtil. Tatovi na grobu laškega kralja Rimski »Pantheon« so v soboto obiBkali tatje. Skrili so se pod kor in po noči ukradli z groba kralja Ilumberta iz brona ulit in pozlačen obroč železno krone, križ in verižico nekoga reda, kar so vso smatrali za čisto zlato bohi »Madonna dela C:emenza» so pobrali vso zlatnino in erebrnino, istotako vse srebro na altarju »Madonna del Rass >«. Po ropu so tatovi na glavnem altarju večerjali in pustili ondi ostanke sira. Ušli so tatovi skozi zakristijo, katere vrata so od zadnje, povodnji pokvarjone in — čudno, ali resnično — že jeden mesec niso bila zaprta ! Verdi kot katolik. Nedavno umrli slavni laški glasbenik Verdi jo umrl kot veren katoličan. V zavodu, katerega jo za etire in slabotne svojo rojake ustanovil v Villanovi d'Adda, je Verdi preskrbel vse, kar je za izpolnovanje verskih zadev potrebno, češ, da zavod no bi bil popoln, ako bi bil v njem samo tel« sni, no pa tudi duševni zdravnik. V svoj dobrodelni zavod jo končno poklical tudi usmiljeno sestre. Nekemu prijatelju jo Verdi z navdušenjem pisal o usmiljenih sestrah: »To niso zemeljska bitja, to so bitja z neba, heroine, ki prinašajo žrtve. Kjer so pokaže bela njihova čepica, tam izgine bob st in bolečina so zmanjša . . .« Ko je Verdi nekoč stopil s svojim prijateljem v neko cerkev ter je opa zil, da ima prijatelj Boito še na glavi klobuk, zagrabil je Verdi njegov klobuk, po- tisnil mu ga v roke ter dejal: »Pnd Naj-svttejšim se odkrivamo!" Kaj pa pravi „inteligenca"? »Narod« m:sli, da je naš članek »Napad na Ro-biča in Ploja« pisal dr. Sustoršič. Ker je vse res, kar je bilo v tem članku o Tavčarjevi proti verski gonj», si »Narod« no more drugače pomagati, kakor s psovkami. »Dr Susteršič je dejansko obseden«. »A v njega pa ni šinil kateri izmed manjših služabnikov pekla, ampak obsedel ga je sam peklenski poglavar, njegovo peklensko veličanstvo hudič Bitru«. »Susteršič se je z miš maš-klubom nesmrtno blamiral«. »Peklenski vladar Bitru je dobil \so oblast nad njim«. »Peklenski poglavar je porabil svoj upliv na obsedenega dr. Šusteršiča in ga s pristno hudi-čevsko zlobnostjo zapeljal v take zmoto in neumnosti, da se mora vsak treznomisleč Človek na glas smejati«. Gg. Robič, Ploj, Perič in Biankini! Kaj pravite k taki »inte ligencio ? — »Edinost« stopica za »Narodom«. Strašna žalost. Ob smrti kraljice Viktorije so bili v uredništvu londonske ,'Times' tako strašno žalostni, da niso lista okrasili samo rob prve strani, ampak tudi črne črke mej posameznimi kolonami niso bile kakor po navadi tanke, ampak široke in to po vsem listu mej inserati. Taka žalost je pač morala uplivati na čitatelja ! Za boj v južni Afriki so Angleži doslej dali 86 milijonov funtov šterlingov, a sedaj so najeli zopet v ta namen 11 milijonov funtov šterlingov. Angleška je doslej poslala na bojišče 267.000 mož, od katerih je 80.000 mrtvih in ranjenih, 20.000 jih je postalo s časom za boj nesposobnih, 173.000 možem pa 20.0C0 Burov ovira vsako napredovanje. Naj tudi Angleži odpravljajo sedaj v Južno Afriko zopet 30.000 jezdecev, gotovo je, da v slučaju zmage dobe Angleži namestu bogate dežele le — puščavo. Za to bodo skrbeli Buri! Prostozidarstvo zavrgel je veliki mojster prostozidarske lože v Birminghanu v Alabama v aeverni Ameriki Wiilian Ryan. Telefonska in brzojavna poročil*. Velikovec, 15. febr. Pri občinski volitvi v Vovbrah ob najsevernejši slovenski meji je po velikanski borbi slovenska stranka zmagala v vseh treh razredih. Dunaj, 15. febr. Predsedstvo drž. zbornice pojde v ponedeljek k cesarju, da mu poda udanostno izjavo, ki je bila sklenjena v državnem zboru. Dunaj, 15. febr. „N. Fr. Presse" poroča, da bo najbrže predsedstvo samo odločilo, kaj je storiti z nenemškimi interpelacijami v drž. zboru. Odločitev ne bo zadovoljila niti na desni^ niti na levi. Pri sedanji razburjenosti Čehov ni misliti na to, da bi taka debata privedla do zaželenega konca, ampak nastali bi le viharji, ki bi delavnost parlamenta onemogočili. Dunaj, 15. febr. češki narodni so-cijalci in agrarci prično v prihodnji seji z obstrukcijo, ako ne bo v Stenografie-nem zapisniku dobesedno čeških govorov Klofača in Hruby ja. V tej zadevi sta oba poslanca šla k grofu Vetterju. Dunaj, 15. febr. Poslanec Stein bode tu ustanovil nemško - nacijonalno delavsko tajništvo. Gradeo, 15. febr. Elektriška železnica je povozila in usmrtila Ijudskošol-skega učenca Fr. Woisetschlägerja. Praga, 14. febr. Ves orkester češkega narodnega gledališča stavka. Krakov, 15. febr. Sooijalističen list poroča, da je vojaško sodišče obsodilo 7 dijakov v Kijevu na smrt, ker niso hoteli priseči vojaške prisege zaradi nemirov, ki so bili na univerzah. Pričakuje se, da jih car pomilosti in pošlje v Sibirijo. Belgrad, 15. febr. Vsi inozemski listi, ki pišejo o Milanu, so bili včeraj konfiscirani. Berolin, 15. febr. Bismarckov spomenik se odkrije 10. maja. Berolin, 15. febr. Iz Londona se poroča, da je nekdo pred otvoritvijo parlamenta poskusil atentat na novega kralja Edvarda VII. Poli cija je vsa na nogah. Madrid, 15. febr. (0. B.) V po-samnih mestih so se včeraj obnovili nemiri, Vlada je izdala najstrožje na-redbe. Mnogo časnikov je ustavljenih. Fekin, 15. febr. Jednako ostalim velesilam so si tudi Avstrijci osvojili kos sveta, na katerem bodo zgradili poslopje za konzulat in nekaj drugih poslopij. Obseg tega dela meri šestdesetink kvadratnega kilometra in leži ob cesarskem prekopu. 0 ceni in pogojih se prično pogajanja s Kino. Dunaj, 15. febr. Ozemlje, katero pripade na Kitajskem Avstriji, da sezida v Tientsinu konzulatno poslopje in bivališča avstrijskih podlož-nikov, je do treh četrtin pokrito 8 kitajskimi hišami. Meji ga reka v dolžini 1700 in železnica v dolžini 850 in. Do sedanje pogodbe so imele ta namen, da se ta kos zemlje naprej določi za Avstrijo z namenom, da se bo odkupil. Johannesburg, 15. febr. (0. B.) Buri so skušali poškodovati vodovod, Angleži so jih pa v ljtitem boju pognali nazaj. London, 15. febr. Iz Pietermaritz-burga poročajo, da so se Buri nagloma umaknili, ker jih je zasledoval general French s svojo armado. London, 15. febr. (C. B.) Ktahe-ner poroča iz Pretorije: Angleške čete so pričele boj z oddelki generala De-weta. General French se je sedaj že dragic bil z nasprotnikom, odbil njegov napad in mu provzročil velike izgube. Ugrabil je velik transport. Angleške izgube so neznatne. Kapstadt, 15. febr. 40 angleških prostovoljcev, ki so spremljali nek transport. so Buri ujeli. Buri so vozove požgali, ujetnike pa iapustili. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni, prevel I. B—č. (Dalje.) „Za Boga, Renzo, nehaj vender! Ti me ugonobiš. Ne bilo bi prav. Pojdi k očetu Cristoforo, priporoči me njemu in se nc vrni več, ne vrni se več!" „Grem; a pomisli, če se še vrnem. Vrnem se k tebi, če bi bilo treba, na konec sveta!" Nato odide. Lucia se zgrudi na tla ob postelji, nasloni glavo na njo in začne glasno ihteti. Žena je dosedaj strmela in poslušala, kot nema, tedaj pa vpraša, kdo je bila ta prikazen, kaj pomeni to ihtenje. Mogoče či- tatelj vpraša, kdo je bila ta žena. Da ga zadovoljimo, razjasnimo mu vse s par besedami. Bila je žena nekega trgovca, stara okrog trideset let. Umrli so ji domá mož in vsi otroci. Ko se tudi nje prime kuga, preneso jo v bolnico in jo denejo v barako, kjer je Lucia že premagala najhujo bolezen, in večkrat premenila svoje tovarišice. Lucia je že prišla k zavesti, katero je v začetku bolezni, ko je bila v hiši don Ferrante-a, popolnoma izgubila. V baraki je bilo samo za dve osebi prostora. Mej tema dvema otožnima, potrtima in prestrašenima osebama, zapuščenima sredi množice, nastane kmalu ozko prijateljstvo, ki bi se sicer razvilo šele po dolgoletnem občevanji. Kmalu more Lucia streči svoji družici, ki je bila hudo bolna. Ko pa ste obe iz nevarnosti, zabavate, hrabrite in stra-žite se vzajemno, obljubljate si, da greste le skupaj iz samostana, in sklenete, da hočete večno skupaj živeti. Žena je pustila svojo hišo, shrambe in blagajno pod varstvom svojega brata komisarja. Ker je bila lastnica velicega imetja, ki ne zadošča samo za lagodno življenje, sklene, da vzame k sebi Lucijo kot hčerko ali sestro. Lucija hvaležno pritrdi, pričakuje pa še novic od matere, da bi še od nje dobila dovoljenja. Ker je bila tako molčeča, ni nikdar črhnila, da je zaročena in kaj je že doživela. A v ti razburjenosti mora si olajšati srce, kakor mora njena tovarišica izvedeti skrivnost. Z obema rokama jo prime za roko, da bi ji odgovorila, a vzdihovanje jo zadržuje. Renzo mej tem teče k očetu Cristoforo. Težko in po ovinkih pride naposled na prejšnje mesto; a meniha ni več v koči. Ko ga išče po okolici, opazi ga v neki baraki, kako se skoro z ustmi dotika tal in tolaži umirajočega bolnika. Renzo obstoji in molčč opazuje. Kmalu nato menih zapre oči bolniku, poklekne, moli in se vzdigne. Renzo mu gre naproti. „Oho!" reče mu oče Cristoforo. „Dobro?" „Tu je; našel sem jo." „Kakšno?" „Okrevala je, vsaj v postelji ni več." „Hvala Bogu!" „A ..." reče mu Renzo tiho na uho: „A nekaj druzega se je pripetilo." „Kaj?" „Jaz pravim... Saj veste, kakšna je ona ubožica! Časi se kar zatopi v svoje misli. Po vseh obljubah, ki so vam znane, mi pravi, da se ne more z mano poročiti, ker. . . ker si je v neki noči preveč razgrela glavo in se posvetila Madoni. Nespametno, ne res ? Pametno za onega, ki je razumen in ima vzrok, ne pa za nas priproste ljudi, ki ne vemo, kaj je to ... Saj to nc velja; ali ni res?" „Ali je daleč od tu?" „Par korakov od kapelice." „Počakaj me malo časa, potem pa greva skupaj. „Vi jo bodetc pregovorili . .." „Ne vem; jaz jo moram slišati." „Vem", reče Renzo in upira oči v tla, prekriža roke na prsih in hoče udušiti svoje dvome. Menih zopet poišče očeta Vittore, prosi ga, naj ga nadomešča, vstopi v svojo kočo, vrne se s košarico in reče Renzu: „Pojdi va!" Potem gre sam v barako, kjer je preje bil, a kmalu se vrne in reče: „Nič! Moliva, moliva!" Potem pa pravi: „Sedaj me ti vodi!" Nato odideta molčč. (Dalje prih.) Cena žitu na dunajski borzi dne 14 lebruvarija 1901 Za 50 kilogramov. Pšenica za pomlad » za jesfn . Rž za pomlad Turšica za maj junij » za julij avg. Oves za pomlad . K 7-83 do 8 00 » 7-81 » 5-59 » 5-70 » 6.73 » K 7-84 8 02 7-82 5 60 5-71 674 Meteorologien» porodilo. iiäina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mrr. S Oas opa-levanja Stanje barometra ▼ trnu. Tempe- I ratura po OUiju : Vetrevl Nebo li -11-S i si. svzti. jasno 14j 9. %yot. |~73~97 |________ JTrTijuti. I 741-5 —188 I al. j/ah. I megla I 0 0 |2. popol. I 741 7 | —8 0 ¡ » I jasno | Srednja včerajšnja temperatura —12 8 nórmale: — 0,3'1 Zali t ala. 137 1-1 Vsem, kateri so nas tolažili ter nam lajšali bolest ob dolgotrajni mučni bolezni in smrti iskreno ljubljenega gospoda Josipa Jalen urekamo prisrčno zahvalo. Toplo se zahvaljujemo osobito prečastiti duhovščini, slav. občinskemu odboru, društvom in spremljevalcem blagega pokojnika k zadnjemu počitku. Bog vsemogočni povrni vs m! V Kropi, dnč 15. svečana 1'JOl. Žalujoči ostali. Lak za šolske table, uu^ofi*. goči tako lahko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva ser pri tvrdki BRATAEBEKL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 21 11-8 Vnanja naročila proti povzetju. fpggT" Na prodaj sta 2 križeva pota jeden za gld. 65'—, drugi za gld. 250 — pri 16 12—12 FK. TOMAN-u, podobarju In pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjcv trg št. 1. a > » ¿ > s o s — .T-vro o o «n S o X o D Tj-C/J > o 2 C 2 g i "-t r Í2 o" Ö ca CM > O C f^tai S 8o > tn 1 O ec o ^ 22 ° S o .si (fl ^ ni ca M * N g > C 3 — 03« O — n U: in o »* ■a-a m S o 3 N r/1 3 N P.W xn O cu o o* Umetnijski zavod za slikanje na steklo B. ŠKARDA v Brnu. I/.deluje zlasti: cerkvena okna različne izvršitve, Ceniki In strokovni svet brezplačno. Osemkrat odlikovan s prvimi darili Dunajska borza. Dni 36. februarlja. Skupni državni dolg v notah.....98^45 Hrupni drfavni dolg v «rebru......98-36 Avstrijska zlata renta 4"/„.......118-30 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 9815 Ogeraka zlata renta 4°/0........118 15 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... 93 45 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1686 — Kreditne delnice, 160 gld....... 672 — London vista .......... 240 60 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri. vel) 117-421/'2 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dné 14. februarlja. 3-2"/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . . . 23-50 19-10 90-30 11-31 181 - 168-25 203--95-70 141-35 257-50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/„ Prijoritetne obveznice državne teleznice > > južne železnice 3°/0 > > južne železnice 5°/„ > » dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne sreike, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 6 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld..... 106-10 94-25 429-50 349 -124-75 99 50 391 — 370 — 47-50 24 75 14 15 59-- Salmove srečke, 40 gld.........180-— St. Gen6is srečke, 40 gld........210 — Waldsteinove sreeke, 20 gld..............390 — Ljubljanske srečke......... . 57 — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 272-•— Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. . 633® — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . ... 828 — Akcije jiiine železnice, 200 gld. sr. . . . 107.60 Splošna avstrijska