marec inko Moderndorfer Holokavst Punkice ¡anonimni aid< proti nestrpnosti ali komu pesek v oči? Kot je znano |e letošnje leto v znamenju strpnosti - strpnosti dn w v ■ • tovrstnih političnih odločitev in to je politična o; )čitev (t iT 1!h itd. Tu ne bi načenjai vprašanja cinizma inkretnejšim opaža. am na sami slovenski < ij SevpHa d'Te! mednarodne Politike), pač pa bi se prepustil ), ker želi biti kulturna, ker hoče v Evropo ker noče hiti k iT , eni,a morala priključiti tej akciji (in to na najvišji gov. Taka priključitev pa seveda sama po sebi še ič n*n azaplankana Podalpska država in kar je še takih razlo- namrec aplankanost, sovražnost, nestrpnost... Po visokih odločitvah n' iviT^ 'ahk° dokazuie ravno nasprotno nestrpnosti, je bil ustanovljen nekakšen nacionalni k nitp kl n u° za sabofekrivajo tudi velike denarje proti biji in antisemitizmu. Temu komiteju ali odboru so sledili « vodllkamP jo proti nestrpnosti, rasizmu, ksenofo-strokovnjaki, politiki in vsemi priskledniki Prvo vprašani? sp t r pododbon in skupine, s številnimi aktivisti, nestrpnosti (kar je strašno ohlapen pojem) proti rasizmu vnTiotn Sam' kamPani ia ie usmerjena torej proti ras, kar pride v naših razmerah kaj malokrat v poštev) nrntï ¿=1 * Î7-e,m POmen 3e' lde' torei sovraštvu do drugih grobem, sovraštvu do Židov). Že ohlapen klošarski oooled hi Hn i w ''(sovraštvu do tuicev>in Proti antisemitizmu (v (čeprav jih zato ne gre zametavati) od tistih ki iih srečniPmnTi navedena sovraštva precej manj pomembna bodo povedali (kar so se naučili od staršev med ev iod ) dTL „ TT ZIV')enju države Sl0veniie- Solarfiki vam za neslovenske državljane Slovenije, ki izvirajo iz nekdaniih i no !n ? ^ Ž'VCe južn,aki (se pravi v 9lavnem 9re narkiči. Ali lahko rečemo, da se je kam, nja izognila ekSStn^m, im '' ^ (t?reJ homoseksua'na P< Racija) ir pa gredo težko z jezika izrazi kot so fašizem naaonalfem S len°vanl^seh treh glavnih tarč nestrpnost,? Ali da je samo poimenova e kampanje horrMro naSStSvin J' stl9matlz$aJ z našega vidika bi hko reki,, odbor al, karkoli že je doslej še n, ¿radno kontaktol nXn? nH ^ n tUdl dejstvo' da omen'en' naci0' jlni da b, v svoje vrste! morda pododïoreskSJSe kožkeaTS&rïpT^T'i'r ^™SekSUalnih lniZaCIJ' ka) šele homoseksualne populacije. Kaj pravzap av poTne zSoSi^^^T * 693 S,rokovnJaka za Podrofi'e pa si predstavljamo, da troš, denarce tudi na račun tfnLstmSliiT P°PUlaCI|e nam JS P°VSem neznana Seveda že legendarna slovenska presranost, ali še bo znamenite Sd os al' na'ilTT ^ K Kai f iT" VZr°k? A" so kje tudi izjeme s povsem čist,mi nameni ¿tovo pa jîh^n?Sito B si oSl ^ r ^^ °k0" k°nta? M°rda Naj se pn tem obrnemo k zabavnejšim rečem. Recimo h kakim slovenskim idolom ali delom teh se pravi k slovenski ' f *rad'same nara letQŠnjega |eta smQ $e ^ prï hS^ točneje konceS pro* nestrpnos ,. Na tem naj b. se zbral cvet slovenske estrade, ki bi dal svoj glas proti nestrZsti 'Dal s^ alas Si^p proda Pa so bila pričakovanja preveč naivna. Tudi s strpnostjo se da trgovat lhko" S SS^ bi iS oTahkn0^ Vi CT°re ,He,en? ^^ čuk]' P°P Design)' 50 bi,i vsi trije pripravi eni proda" svqias A , ïï duïa ^rÎn .?;dH K°t0V0 Pa JimKb°T° Še kd8j Verieli" Sl0venskl zabav,'ačl bl verietno morali imet. svoi^ cenenosti Taksna nH h svo^%obLčudovalf lahko Ponesli še kaj več kot le svojo glasbo, svoj im.dž al, svoje cenenosti. Tako pa od njih očitno n. pričakovat, kakega angažmaja, kakršnih smo vajeni pri dosti večjih tujih zvez- aan ah pa smo pravzaprav kriv. sami, ker finančno nismo dovolj močni, da bi si strpnost (ali navidezno strpnost) kupili? Načelna vprašanja se mešajo s finančnimi. Mi n. tako tudi z javnim mnenjem? Že nekaj let so si rezultati javnomnenjskih raziskav približno podobni Taki so tudi listi, ki so se v anketi Dela pojavili 15.4.95. Naslov narekuje: Slovenci o sebi menimo, da smo kar strpni do drugih in arugacnih. Tako meni kar 62% vprašanih. Toda konkretnejša vprašanja so prinesla dokaj več nestrpnosti. Citirajmo eiovo anketo. "In do koga so Slovenci najbolj nestrpni? Po ocenah Stikovih anketirancev so najbolj nestrpni do Srbov /o), narkomanov (51,2%), homoseksualcev (44,3%), Hrvatov (41,9%)... Da niso nestrpni do nikogar, ne do pripadnikov drugih nacij, ne do zasvojencev z mamili, do spolno drugače usmerjenih... pravi le 14,1% vprašanih. -i ogovori na vprašanje, verjamemo, da iskreni, ali bi druge in drugačne imeli za sosede ali sodelavce na delovnem mestu, pa seveda razkrivajo stopnjo tolerance samih anketirancev. ... Kar 37,8% vprašanih v svoji bivanjski ali delovni soseščini ne bi želelo videti narkomana, 31,4% ne homoseksualca... - Precej večja socialna distança med telefonskimi Predstavniki slovenske javnosti pa se seveda razkrije ob vprašanju, ali s kom od omenjenih drugih in drugačnih ne bi e|el biti oziroma priti (s poroko ipd.) v sorodstvo. Samo slaba tretjina vprašanih je glede tega ravnodušna oziroma na nacionalno, fizično in siceršnjo drugačnost svojih (morebitnih) sorodnikov nič ne da. Sicer pa anketiranci želijo biti kar e da d,ie Predvsem od narkomanov in homoseksualcev, saj dobra polovica vprašanih z njimi ne bi želela biti ali priti v d0rodstvo- - In kaj Slovence pri drugih ljudeh pravzaprav najbolj moti? Stikova raziskava pravi, da jih še najbolj moti rugačna spolna naravnanost (35,6% vprašanih). - Odpor do homoseksualnosti in homoseksualcev pa razkrivata tudi ansči naših anketirancev do poroke med istospolnimi partnerji in možnosti, da bi taki istospolni zakonci smeli posvoji-od°h0ke' Poroke med istospolnima partnerjema domala 60% vprašanih ne odobrava, četrtini je glede tega vseeno, tira Va Pa tako zakonsko skupnost oziroma poroko le 12,9% vprašanih. - Še bolj odklonilno stališče imajo naši anke-pinci do Posvojitev otrok v zakonih istospolnih partnerjev, saj te možnosti 68,3% vprašanih nikakor ne odobrava. E VIC0 do Posvojitve otroka bi istospolnima partnerjema priznalo 16,4% vprašanih, desetini pa je glede tega vseeno." noh t0rej Obrati, je slovensko javno mnenje zelo nestrpno do homoseksualnosti. Više omenjena estrada nima na 7!xe^a mot'va. da bi kakorkoli vzgojno delovala na svoje občudovalce, torej se staplja z njihovo poprečnostjo. Prav dovn omenjani intelektualni krožek z aparatčiki vred pa očitno prav tako n. daleč od tega poprečja govejih pogle-, na s°dobni svet Ali pa nas bodo presenetili z vznemirljivo pogumnimi dejanji in svetu obelodanili, da je homo po- Pufacia «nT ei' A" Pa nas bodo Pre Naš nikx0vredna-In podobne fraze. , , . .. + .. . _ v Pornin^ mank0 ni v sam, homoseksualnosti (čeprav večina homoseksualcev misli tako) pac pa C njkanju finančne v prvi vrsti! Šele ta bi nam omogočila, zlasti v današnjem (temcja- rC TnVH6tU' nakup 9|a^v, nakup večje strpnosti, nakup ugodnejše poNt.k^^^^ spr^ D- To dpic+v/,------K • J?*.. prjd sodobni in prihodnji družbi te države. 34] ženska glasba žehta ¡' dom in svet @ Gilbert&George @ intervju: Vinko Möderndorfer (¡8) pralni c'xlus ljubezni ^ SI holokav 36} Dorothy Arzner^ mi imk 38) laji 41 braije (Al heme» 1 T^nTjIW lut^ri UMHI^M nisloSÄ F rink idler Roza klub je organizacija, ki skuša pokrivati široko področje homoseksualnosti - tako moške kot ženske. V juniju 1990 so jo ustanovili član; Škucove sekcije Magnus in članice Škucove sekcije LL. Naš naslov je: Roza klub, Kersnikova 4, Ljubljana (IV.nad.. soba 404), ter 061.1324.089 (ob torkih in četrtkih med 12. in 13. uro), fax 061.329,185. Roza disko, K4, Kersnikova 4, vsako nedeljo od 22. do 4. ure Revolver, revija s homoerotičnim nabojem Metelkova - v bivši vojašnici na Metelkovi (hiša Lovci); klubsko vzdušje, nastopi, razstave, pogovori... Magnus klub/Monokel: srede <« petki po 19.00 Kontakt - navodila in obrazec v Revolverju Projekti: Homoseksualnost kaj je to?; Varnejši seks; Brošura: Gay in lezbične organizacije v Sloveniji Magnus - gay sekcija pri ŠKUCu: mesečni časopis Keke(c), izleti,., LL - lezbična sekcija pri ŠKUCu: informator Pandora (v jan. izšla nova 5.številka), pogovori, srečanja, izleti, rekreacij; pozanimale se s termine SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja: 061.97.82. 061,441.993 - je prav tako odprt za težave stiske lezbijk Ženska svetovalnica - Kersnikova 4, tel. 061.1316.169 AIDS FOND - za pomoč seropozitivnim (prispevke nakažite na ŽR ŠKUCa: 50101-678-52011 s pripisom Aids fond. Hvala.) Projekt Plus - za pomoč okuženim, obolelim ter njihovim prijateljem... REVOLVER, revija za kulturna in politična vprašanja (revija s homoerotičnim nabojem) ISSN 1318-2668. Izhaja četrtletno. Cf posamezne številke je 450 SIT. Založnik: ŠKUC, Kersnikova 4, Ljubljana. Odgovorni urednik: Brane Mozetič. Naslov uredništva Kersnikova 4 61000 Ljubljana, teU386 61.1324.089, fax: 329.185, Tehnično urejanje in postavitev. Boštjan Lisec. Tisk: Grafična c ca CÜK, Postojna. © Revolver, 1995. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov revije ,e dovoljen samo s ^ privoljenjem zaloznika. Pridrzuiemo si pravico do obiave nis^m =n — __ ..„.,. J., ^/i—a^nriev v revij ne I- l « -i O • J v • -----vin puJUl I ICl.1 III I UCIUV ICVI C C UUVUI privoljenjem zaloznika. Pridržujemo si pravico do objave pisem, fotografij ali člankov, prispelih na uredništvo. Mnenja avtorjev zSiP^nfhnrsptrr10 VSelej.Stallšč rdniŠtva' °bjava P|Scev' fotografov, modelov, reklamer,ev aH drugih oseb m orga^ izpncuje njinove seKsua ne usmerjenosti. Prispevki v reviji niso honorirani. Po mneniu Ministrstva za informiranje soai proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov, To številko je uredila Suzana Tratnik. 2 [ kazalo ] nedeljski libido ali prvič v roza pisku Se spomnim hrepenenja po prostranstvih tu)ine, kjer si bom proč od zatohlosti ljubljanskega malomeščanstva upal biti jaz. na, eskapizem mladeniča, ki se, zavedajoč tleče drugačnost boji svojega libida, a je hkrati manj ponosen, ker ga izloča iz krdela pohotnih gospodinj, ki dan za dnem kupu-)0jo debelo korenje, misleč na dobrega, mladega kurca, okroglih japijev, ki se že iztrebljalo z mobitelom, in brezbrižnih abot-nežev, ki se bašejo s kranjsko klobaso in nalivajo s pivom. Pa sem videl, da je beg ¡ep, ker se eskapizem razraste na zeljniku neuresničenega. Pa sem zatem ugotovil, da sem bežal pred sabo, lastno senco, a glej ga zlomka, ta senca, nekakšen strah pred izkristaliziranim pederstvom in hkraten utopičen sen biti gay, vse to je šlo z mano In tam, kjer se mi je zdelo, da sem totalno nedoločen, da so izginili vsi določujoči atributi, razen tega, da sem peder, tam sem se kaj hitro ovedel, da s sabo še vedno nosim šaro preteklosti, vse tiste dni, ki sem jih prebil tuhtajoč, zakaj sem gay, obupavajoč nad homofobnostjo družbe, vse, prav vse je potovalo z mano iz velikega v večje mesto in iz beznice v bezni-co. Zdaj vem, boj je treba bojevati tu, kjer so tvoji kvazi prijatelji, ki bi se ob razkritju obrnili proč, pa prijatelji, ki vedo in razumejo, pa družina, ki je mogoče tista odločilna spona, zadnja prepreka, ki loči uniformiran svet od svetosti mojega bivanja. Dolgo je trajalo,da sem postal ponosen na svojo marginalnost in na poslanstvo, ki mi je bilo dano. Včasih me preveva občutek, da sem sposoben čutiti več kot poprečen hetero, da mi je dano neodvisno gledišče opazovalca, s katerega lahko na zrel način ovrednotim življenje, kot ga živi strumna večina. Na prva nedelja v K4 je bila nekakšen obračun s samim sabo. Na eni strani jaz, drugi moja intima, če že ne kar esenca ^oie intime same - jaz kot gay. Naperjeni Stoli. Ne sprašujte, kdo je prvi sprožil in kdo le padel zadet v mlako krvi. Nič od tega se ni zgodilo. Nič pretresljivega. Mor® sem našel del sebe. "oračun bil je živ. dni sem zbiral pogum, nizal sem ga v ainnih količinah na vrvico lastne neod- 2am°Stl 'n S' poskušal zabit> v 9lav°. da 9re e In za mojo identiteto. Kot da bi sto- sernn3lUna Se Poistovetil z "njimi". V sebi [f j P°imenoval "oni", kot da ti oni ni- Cep niiesar opraviti z mano, z mojo per- Pa se° Ž'vl)enia' spolnosti in drugačnosti. "oni" ? SS kar hitro ovedel, da so tisti nek; iZ' da tist0 tam med ventiii ni stvar mu sebi namen al1- bognedaj, si|0, ez smisla. In ko sem tako za prvo ca lastne neodločnosti že č.sm - F ■ -»sriSS Nedelja bila je hladna Irnr^r^^^alučalna rama pobasal še prijateljico ,n se odpravil šZinrCer' N' d0'90 tra'ai°- "«» sem spoznal da pogum plahni, kot da b, uha,ai ČUt" S6m zastalal°č ko a . Lahko b, se obrnil. Najpre, me ,e prijateljica peljala na pijačo, da se okrepčam Dve vodki. Pa me nista zadeli. Čas je tekel peklensko počasi, kot ob tistih sluzavih jutnh, ko čakam na pomembni izpit m se mi dan zdi le morasta sivina, nakar se zgo di. da profesorja ni, ker je prejšno noč preživel preveč huronskih orgazmov v objemu mladega in stasitega študenta, ki izpite opravlja po lažji poti. Potem sva se znašla pred vrati. Med vrati. Notri. Nov svet. Lepo je, ko si lahko ogledaš tipa od glave do pet in nazaj in se mu zazreš v oči, vedoč, da njegova orientiranost sovpada s tvojo,' da njegovo življenje sestavljajo podobni prastrahovi kot tvoje. Zatem je še ona medlela ob pogledu na stasite moške in mi končno dala prav, da s(m)o vsi najboljši tipi gayi. Pa mi je rekla, da mi zavida, ker lahko imam vse te tipe, ko jih ona ne bo niti poskusila. Začetna vznemirjenost je minila. Trezen razum je prevladal. Vse skupaj je nekako pritlehno. Priznate? Mogoče zato, ker se zdi, da ni ničesar več izgubiti, da v tem svetu ni nobenih iluzij več, le gola realnost. Težko rečem, kaj je res. Rečem pa si, da moram obdržati dis-tanco do tega, da ne smem takoj uporabiti svojih novih peruti, pač pa počasi spoznati in ovrednotiti klobčič medčloveških odnosov, ki se pno med ventili. Tudi na tleh niso samo smeti, mar ne? Tja ga hodim žurat. Ker žur je. Kurca pa postim doma Ponedeljek bil je hladen. Polno misli in novih podob. Prijateljica se prižema mojega telesa in dobro mi de. Razumeti se brez besed. Zdaj razmišljam. Sami veste, kje je catch nedeljskega K4. Vse poti vodijo v posteljo, kajne? Zdaj ne vem več, kaj je prav in kaj ne, kje so meie našega občevanja. Pa se vprašam, al, me ne največji meri določa moj libido, brste-či falus ki v določenih trenutkih premaga razum in zamegli trezno presojo k, nas v nekem smislu loči od nižjih živa sk.h sorod- nfkov, žiraf m pajkov. Smem kategorično «dase.sempr^^^ moja vest Čista? Ali je res obračun z zadrtostjo intime. kot sem ale- 0Drac +r~niitke celo patetično po- gončno innatrenutk«¡*¿ ^ ^ ^ pisal prej ? Težak je c|a strast. Poželenje. Če ne bi m0) libido. S* S« sluzast, bilo lib,da, bi blll«n8¿nem |istju življenja polži, k, bredejo po vlažnem seksualci in ne heteroseksuatei. vsi t» M eno veliko govedasto pleme. Mogoče b« takrat doživljali Drugi užitek kot nadomestek orgazma, askeza m odrekanje t» veljal za manj vredni obliki bivanja, sai tx vsi btl neke vrste aseksual puščavn . ib svoja orodja uporablja za scanie je gomazečega mrčesa Groza Je. Libido je. Vodi nas. Iz postelje v posteiio. V nov dan In nočem ga zanikat Rad bi ga ukroi civiliziral, kot to počnemo z vsem dobrim n slabimi pridobitvam našega sveta v mamr supervrednostnega občutka naše vrste Moj, na moške orientiran libido me je peljal v Roza klub. Drugače b' me zvlekel na neko mainstream zabavo, kjer bi me češp-Ijice s štrenastimi lasm; in nabre* mi bradavicami ukleščile v jeklen primež svoje pohote. In prav sem storil. Spravil sem se v zagatno situac >. Sem mar res suženj lastne spolnosti? Nisem Ali vendarle? Tisto nedeljo nisem tskal sek-sa, ker tega je povsod dovolj: na sekretih, kjer še scati ne moreš, ne da bi ti kcio ne pomolil krepeia pod nos, v parkih, kjer eni to, da jem banano, razumejo kot očtn namig, in v avtomobilih, ki jih na Dolgem mostu z dvignjenim palcem ustavim in kjer vsake toliko časa naletim na čudaka ki hoče, da mu mrcvarim tiča, ko on skuša voziti. Ne, to ni zame. Jaz sem za ljubeze i Potem seks. A se mi včasih zdi. da ie seks že ljubezen. Ali kaj? Ne tič ne miš? Po drugi strani bi rad zaznal meje svoega novega socio-kuiturnega prostora možnosti udejstvovanja v socializac našega marginalnega prostora in preslikav e-tega v sredo, če že ne kar v srž družbe. A se hkrati zavedam, da to ni mogoč iluzorno je namreč pričakovati, da se nas bo družba zdaj, ko prihaja na oblast vsemogočna dogmatična in homofobna cerkev, usmilila" in nam podelila milostno pravico, da smemo biti - vendar le v kotu, da se že kar sproti pokorimo za grehe pr naravi 'rav obrobnost pa daje tudi udarnost, a ka. ;o gre največkrat le za boj z mi ni na veter. Sem zadnjič poslušal radio Ognjišče Da ti kurac za vedno zamrzne! Kratek povzetek slišanega. Homoseksualci smo bolmi duševni izp enci, k h mora zvest krrstian in iz te brezpogojne zaverovanosti i^oneum-Ijen vernik pošteno grajati in nam pomagati, da ozdravmo. Naslikam si zaninuvo zdravniško ekipo. Predstavljam si roza kombi s pomanjkljivo oblečenimi krmež-Ijavimi starimi devicam potrebnimi gospodinjami in iščočimi se frajlicami, ki se vozi naokrog in nas pozdravlja (ozdravila od bolezni in ne pomaha v pozdrav, da ne bo pomote). Abotnosti brez meja. Gremo naprej. Se vidimo v K4. Mano Po podstrešju in ko je bila vrvi brez smeri ali cilja, ne l dom in svet ] dragi člani uredništva revolverja! K pisanju me je spodbudil članek Pedri v hiperkinetičnem prostoru navidezne resničnosti. Naj najprej izrazim svoje veliko zadovol|stvo, da ste se ga odločili objaviti. Menim, da je prav, da so tudi lezbijke in pedri obveščeni o možnostih, ki jih Internet ponuja, glede na razcvet, ki ga je Internet doživel pri nas lani, in glede na to, da je že dostopen vsakemu "smrtniku". Avtorja članka zanimajo Evropski lez-gay BBSi - seznam je priložen pismu. Poieg tega bi želel povedati še, da na Internet lahko pridete že za 30 DEM na mesec (Nil d.o.o., v ceno je vključenih 15 ur dela, prenesenih podatkov pa se ne pläiuje), in ne 100 DEM, kot je bilo navedeno v članku. Tega ne omenjam zato, da bi komu delal reklamo, pač pa zato, ker menim, da ima internet veliko prednost pred "klasičnim" načinom komuniciranja. Sam bi si sedaj verjetno iskal ženo, če ne bi bilo Interneta, elektronske pošte in pa seveda čudovitih ljudi, ki jih najdete na Internetu. Internet je bil (no jaa, je še vedno) moj edini stik z lezbijkami in pedri - ti so mi pomagali, da sem se zavedel, da homoseksualnost ni stvar, ki bi se je bilo treba sramovati. Upam, da niste dobili vtisa, da ničesar ne naredim samoiniciativno. Verjetno se na začetku soočanja s svojo homoseksualnostjo vsi počutimo kot nekakšni "grd rački" (moj irijatelji pravijo, da so se) in meni je bilo v veliko pomoč to, da sem imel ljudi, s katerimi sem se lahko odkrito pogovoril. Brez Interneta jih verjetno ne bi našel. Lahko bi sicer obiskal Roza disko, kamor pa žal zahajajo tudi moji straight prijatelji, tega pa si v svoji zakompieksanosti "grdega račka" ne bi nikoli upal narediti. Sedaj je tudi to drugače. Druga možnost, da bi spoznal druge homoseksualce-ke pa so časopisni oglasi, vendar bi, če bi imel na izbiro ruleto časopisnih oglasov in rusko ruleto, verjetno raje izbral slednjo (saj se hecam, ampak odločitev bi bila vseeno zelo težka). Skratka, Internet je super stvar, in če bo tor zgoraj omenjenega članka še kdaj želel pisati o računalniških komunikacijah prosim ne p< adajte po tleh od smeha Osebno bi si želel videti vse slovenske lezbijke in pedre na Internetu in tudi v Revolverju prebrati še kakšen članek s teqa področja. 3a še to: Eye Contact BBS je dostopen tudi preko Interneta z ukazom (telnet bbs.eyecon.com), vendar za 15 ur klicanj; na ta način plačate le 30 DEM - direkten 15 urni telefonski klic v Ameriko pa stane ok 2000 DEM. Še er Jokaz da se Internet splača. Lep pozdrav! Aleš, še en digitalni peder P.i Upam, da nisem nikogar užalil z vztrai-no uporat o besede "peder". Misfin da je čas da tudi Slovenci presedlamo od kn sterilne besede, kot ! ' Z^Szt l dom in svet ] še ne lepo) slovensko besedo peder in ji na ta način odvzamemo negativen pomen. p p S ' Pred kratkim sem na Videotekstu na svoje veliko presenečenje med ponudniki informacij zagledal tudi Roza klub (bravo!!!). Vendar pa sem na vaši strani lahko prebral le to, da pod vaše okrilje spadajo / sodelujete z / karkoli tudi Magnus, LL, itd. Če že imate svojo stran na Videotekstu (in jo verjetno tudi plačujete), zakaj je potem tudi ne izkoristite? novo briljantno ugotovitv o, da horr sualnost nekoga lahko tudi " j,e" ^ mimogrede: pred ime in priimek m beležke Galerija MEDIA NOX, Orožnova 2, Maribor. 15. februar 1995, ob 18. uri. Dogodek: * predstavitev knjižnih novosti založbe ŠKUC, Lambda (Nataša Veiikonja: Abonma; Hervé Guibert: Prijatelju, ki mi ni rešil življenja; Rita Mae Brown: Granatno jabolko) •predstavitev gay in lezbične scene na Slovenskem "video projekcija filma Before Stonewall (režija Greta Schiller, ZDA, 1983) Obisk ljubljanske roza scene v Mariboru naj bi bila prva poteza v pr"'ektu, ki smo si ga zamislili z (malce ironičnim) delovnim naslovom "pedri in lezbijke v vsako slovensko vas". Obisk mariborske galerije je bil, kljub številnim poslanim vabilom štajerskim članom in članicam Roza kluba in LL, precej skromen. Pa vendar menimo, da < večer uspel. Maloštevilno (po večini straight) občinstvo je zavzeto poslušalo in tudi razpravljalo. Prepričevanje prepričanih se je tako končalo družno - z govorci in poslušalci - v gostilni ob pivu. Tak je bilo v Maribon, kjer se v Medii Nox enkrat na mesec še naprej rolajo gay in lezbični filmi Mi pa še vedno nismo izgubili upanja, aa se bomo še kdaj predstavljali tudi v kakšnem drugem slovenskem mestu. Iz drugih krajev nemalokrat slišimo pritožbe češ "pn nas se pa nič ne dogaja". Tudi' prav če ne pride Mohamed h gori, prid« gora k njemu... TEDNIK TVS 1. 23. februar 1995 Homoseksua e poroke oziroma pravica do registriranih istospolnih skupn >sti so van? Tt fov7enSk0jaVnost- Po predavanju dr. Karla Zupančiča smo si na tn temo lahko c edali še dva ^prispevka Za ednik novinar Vanja Gardian 'nt vjuva ûJeksc )dra Perdma starega" borca za istospolne poroLe * skupme Yolda ymm. Po ¿goviS e * vseTkiSÎ zar Pd°k0PallŠČU "V s ? ^»sai F ubijajo. Svoje ¡» „„„i , al' pa se elcaSovnKa ( yudisl "ita » -edbo novega izraza lezbizem^ ^ jene gospe b odslej treba o t ,en' tisti znameniti "dr.". Nekje, izgubist L. kadri, se je pojavljal tudi B. Moz 53 jG bi očitno povedal kaj v imenu Roza ld vendar mu tokrat montaža ni bila nakl na. ta, ione. UN PA TO, KANAL A, 29. februar 19« Nova oddaja Saše Gerdej se »C jJv tako lotila istospolnih skup os nerodnostim (predvsem nesrečna Saš~ roka pri izbiri gostov) se je ta oddaja §e najbolj približala talk showom zahodn-h tv postaj, kjer so razprave "za in proti 33viez porokam/skupnostim zelo priljub 3 naši javnosti smo se doslej po veči ukvarjali zgolj s tistim večnim: ali je homoseksualnost bolezen ali ne. Seveda ve ia poimenovati goste: Aleksandi r Perdih, član skupine Yoldashimn Metka Mencin, članica kluba Minerva pr LDS in prav tako ena izmed pobudnic zakona; Marja Strojin, otroška psihologinja in v.d. direktorica Svetova/negi vntra za otroke, mladostnike in starše; TomaŽ Domicelj, glasbenik, ...in Nataša Pire, novinarka in pravnica. Pogovor pravzaprav ni nikoli povsem gladko stekel, mešali so se pojmi o porokah, registriranih skupnostih, posvojitvah. Velikokrat so gostje govorili (skoraj vpili) eden čez drugega in tudi nizkih udarcev ni manjkalo. Največja cvetka je bil literarni nastop Tomaža Domiclja, ki je kljub nasprotovanju voditeljice prebral odlomek iz avtobiografije Little Richard rockerja in "spreobrnjenega homoseksualca". Little Richard omenja neko gay tetko iz svojega kraja, ki je bila tolikokrat nateg-njena, da ji je (torej mu) rektum kar odpovedal in si je moral omisliti vrečko... No, zdaj pa imate istospolne skupnosti - za take ljudi! No, sedaj vsaj vemo, koga velja povabiti na pogovor o homoseksualni tem- J atiki, če bo dr. Angelca Žerovnik zadržana Ali, kot je rekla otroška psihologinja Marja I Strojin v Sašini oddaji: "Stereotip je eko- r nomija življenja, čeprav ni naiboljš^ ri. Ja s n d y Jin c j ír) r Frenk fidler I • r • .. /se '.'."i o seb IJa '»vraž« )'■ ><; Da ' " ' or >'S:< - JH r „• 'I ožganov e kako ser lahko vse i j -,rrv sno?" Tom Cruise / Vanity Fair "Sovražim pretepanje homoseksualce /" Barbara Bush "7.00 POČITNICI Kampiranje v Franci,, kruzing v Mehiki, obisk problematične države Slovenije in vodni šport na obali North Devon." TV obvestila, Yorkshire Evening Post "V tej stari punci je še veliko življenja." Elton John o sebi, ko je dobil nagrado Brit Award za življenjsko delo "Že brez tega imam dovolj težav. Kaj mislite, da si želim še eno fatvo?" Salman Rushdie v intervjuju za Vanity Fair, ko so ga prosili za mnenje o (lezbični) pisateljici Jeanette Winterson, avtorici knjige Pomaranče niso edini sadež "Vse, kar počnemo, je, da se sprehajamo in nosimo obleko, pa vendar zaslužimo veliko več kot srčni kirurgi ali raziskovalci aidsa, več kot kompetentni, pametni ljudje, ki so študirali desetletja in bodo reševali življenja. Ta svet se narobe vrti, to je gotovo." 3 P runi, italijanska vrhunska manekenka, v intervjuiu za Reuterjevo agencijo "Ne bom sprejel katere koli vloge. Nikakor ne bi želel igrati ob Sylvesterju Stalloneu kot kak nov akcijski junak." Jaye Davidson (Igra solz. Zvezdna vrata) v intervjuju za Entertainment Tonight "Oglejmo si primer para s Floride ki ie začel skupno življenje v lezbični zvezi Ena izmed njiju je z operacijo spremenila spoi in postala moški, njuna zveza pa hete-roseksualna. Potem se je operirala v moškega še druga in rezultat vseqa teoa ,e -gay par." 1 Southern Voice, časopis iz Atiante-poročilo o transseksualni skupnosti nova moda Brother Nation (Bratski narod) se imenuje nov modr si za obee ~a :s\cr e namreč v navzkrižju z S n "4 členom Evropske konvenci,e o Hovekc. ~ era1. -cah. Člen 8 zagota a spoštovane rasec-nosti in člen 14 nai bi Ščitil oretj diskriminacijo v ko":t č ovekovi^ prsnic. Primer proti brirans«. vladi sta soror-3 odvetnik zagovor <,3 Eaara S^ther-landa, sedemnajp^ etnega orcJors.kega študenta, ki bi hko bil obsofsn -3'3C;, se-zakonitega gay se\sa «.er še n dopotn iS let. 18 let je namreč sporazumna starost za gay seks, za hetero i r ezbtčni) se*,s oa 16, Suther'and ¡e sodelova anskolet" kampan|i, ki se |e ko^ča a s spremembo sporazumne starosti za gav se, ->aj bi ščitil šest- ali sedemnajstietr ve tem stim grozi s pregonom, če najo gay sets \ngiei morajo prav tako pojasn t zakaj so m ado-ietni gay; obravnavan drugače kot ostale mladoletne osebe britanska vlada lezbične !viaščevalke 50 priljubljena tarča medijev po vsem sve-,LJ o njih smo lahko brali tudi med "razvedrilnimi" prispevki našega dnevnika pelo. Res je, da so Lesbian Avengers nova radikalna smer v lezbičnem gibanju, ¡0 streje opozarja na politične plati ezbištva, na posebnosti lezbične scene (v primerjavi z gav sceno) m skratka ¡„„m 'a I ično r dikalnost, k, ie v potrošniškega lezbičnega šika c vetd setih popustila Seveda pa lahko preberemo tudi razne neslanosti, ki maščeva ke 3 vUsajo predstaviti kot skorajda dobro organizirano teroristično amazonsko seki ki naj bi imela celo nekakšne iniciac ke obrede za nove članice. Na sliki akcijska P'na struJe "novih Novih lezbičmh maščevalk", ki je takole požirala in opozar-lala, da je 8. marec tudi lezbičm oraznik info predanost ^dependent Feature Film Market (!FFM) Je inskega septembra v New Yorku v orbito neodvisnega filma iansiral lezbicen i. ki sliši na ime DEVOTION (vdanost, -danost) in je požel izvrstne ocene med Prisotnimi kritiki. Ne pozabimo, da sta na m istivalu pred leti začela svoj pohod Haynesov Poison in Kalinov Swo-?? (oba smo videli na Dnevih gay in lez-^nega filma v Ljubljani). 'otion je predstavnik novega vala zoičnih f mov, ki ne travmatizirajo o spol-smerjenosti ¡n ne izgubljajo časa s 9 outom in vprašanji, kaj porečeta mama in Vsemogočni, ampak se raje ukvarjajo z zapletom, okoli katerega so zgrajeni V Devotion gre za (po stažu) star lez-bičen par, ki ga pretrese vrnitev n,koli zarjavele stare ljubezni ene od boljših p, vic. Film se ne ukvarja s tem, kaj je prav m kaj n, ič pa skuša pokazati, kako pomembna ,e predanost odnosom, ljubezenskim ,n prijateljskim, in osebnim fantazija!^ o tem kako naj bi se ti odnosi razvijal govori o bojih in težavah, ki skušajo ljudi, ki se trudijo znotraj teh odnosov ohraniti svojo identiteto. Tom Cruise .n njegova žena Nicole Kidman, prav tako igraika. sta zagroz:ia, da bosta tožila vsak opravljivi časop 9, ki bi natolceval, da s poroko le prikrivata homoseksualno usmerjeno; t Neka, tanega lahko preberemo tud 1 piičujoč številni Revolverja, vendar brez skrbi - grožnja zakoncev Cruise-Kidman se nanaša e na ameriško področje. Pa tud1 sicer Revolver ni opravljiv časopis. Greg Louganis (34), olimpijski prvak v skokih v vodo (4 zlate medalje leta 1984 ,n leta 1988 na olimpijskih igrah) ne samo, da več ne prikriva, da je gay, ampak je na ameriški tv spregovoril tudi o tem, da je HIV pozitiven. l dom in svet ] Prekoračen limit na čekih, karticah Ne moremo skrpati konca s koncem kot se reče tudi če zaslužimo več. Morda je še slabše, če s, finančno "opomoremo" sai je verjetnost, da bomo zapravili še več toliko večja. Nič novega Slcer, vsi smo žrtve potrošniškega brezumja pa vendS Američani ugotavljajo, da je prekomerno zapravljanje že skoraj i nekakšna gay bolezen. Kje so vzroki za to? 9 V Omenimo najprej že znano "resnico" da majo gay, in lezbijke več enarja 'ker majo pač manj obveznosti (kar se ¿1 otrok, družine in podobno). To še zdale nI neka splošna resnica sai vsi h„m„! t 1 alcinepnpad, > v^ZS^E bi&jno.so tudi med gay populacij Žlužke h ,maJ° Pravil0m^ —J,še za- Razširjeno je prepričanje, da nekateri n udje s pomočjo bančneoa račnna i 98V > branijo ali < finirajo svVoTv fd nVa" o-M, i temi na, bi pSi^Kh?^ asimilacion sti si skupin t,Iv J lpL g ^-n^hetiSksuS'Sf^ utrdbe; J m°Ve 0Premljajo kot Seto,sti se pridružujejo ekskh.w SnŠ™ ?Padn0S,i a°toČ—" s*«» 'SsskSS:« v začaran potSkM,™ J' 36 UJame to za stvar, k mSa 0 Zapravl^J ¡n hovem okusu Sp'°h niso P° nji- občutkov jihKS °u'n tesn 'oinjimpodležefo^ stl v bistvu ohranja' tLJdi getoistom ne n« ■, nost določen^socia?,® rjb0lie: PriP^- stane, če se od n h 'rŽ!fini jih Vel" ns ^ ^ kn -adrecje m uža enost; pa primeren za otroke in da prav tako vznemirja odrar lahko gledanje spota povzroči v družinskem krogu. identiteta brez kritja iviatt fuller -označeni človek Matt Fuller ŽIVI v New V iiku le prosto oliec P' organizaciji People With AIDS ghtion (L d|e z aidsom) / začetku ' jiteg^i polet|d si je na desnem ramenu J tgt0V1ra! rožnat trikotnik in napis HIV posi-;er je začut da je prišel čas za vid, 0 Večina ljudi seveda ra|e ne bi mislila . aj,jS. Fuller si tega "udobja" ne more nvoščit Tako kot njegova tetovaža, tudi aids ne bo izginil, še dolgo časa ne .. "Zato s tem opozarjam, da smo še vedno tukaj m da boja proti aidsu še ni konec. ,ecja pa nisem n; 'en, da bi verjel v radikalno spremembo stališč tistih, ki stoji-10 ob meni v trgovini in opazijo tetovažo. ;lej sem slišal le malo negativnih p pomb - ljudje jih verjetno zadržijo zase. ■ )Cja tudi negativna reakc,,^ je dobra stvar, saj pomeni, da se je določena oseba bila ena soočiti z realnostjo aidsa." ak se je Matt odločil za tako nenavadno "aktivistično" potezo? Deloma zato, da bi ljudi prisilil v soočenje z lastnimi strahovi glede aidsa. Čas zanikanja je pač mimo. Je zanima me udobno počutje ljudi, ampak reševanje življenj, vključno z mojim. te to ljudi jezi, razburja ali zmede, je namen dosežen: vsaj govorijo in razmišljajo o aidsu." Doslej se je Fuller samo enkrat počutil ogroženo zaradi tetovaže. Nekega dne je potoval s prepolno newyorško podzemno. Ob njem ,3 stal zelo velik moški, ki se je zastrmel v tetoviran napis HIV pozitiven na Fullerjevem ramenu. "Je to zares?" ga je vprašal čez nekaj časa. 'Da, to je zares," je odgovor preplašen Fuller. Silaku se je pomračil obraz: "Tud az." Morda je bilo prvič, da ji komu povedal, da je pozitiven. Fuller namreč kot prostovoljec na aids telefonu kar naprej zgroženo ugotavlja, da veliko mladih gayev in ntravenskih narkomanov še nikoli z nikomer ni govorilo o virusu HIV 1 lastnem zdravju. Mnogi okuženi se počutijo osamljeno in izločeno, kakor da bi bili edini, ki se morajo soočati s tovrstno okužbo. Kot vsakršno bivanje v klozetu (torej skrivaštvo), tudi tukaj taki ; občutki ubijajo samozavest. Tudi tukaj bi f naj Fullerjeva tetovaža pripomogla k premagovanju občutkov diskriminiranosti, t izločenosti in boleče osamljenosti. snuja pa se tudi zanimiva primerjava z skaterimi ekstremnir.ii desničarskimi aiišči, ki so ob izbruhu bolezni predlagali, da bi vidno označevanje pozitivnih lahko občutno zmanjšalo širjenje aidsa. Očitno so oznake lahko nevarne; z njimi je možno manipulirati, tako da se iste oznake znajdejo ^ službi različnih, celo nasprotujočih si Pf ričanj. Toda pri Fullerju gre za pomem-Mo razliko - nihče mu ni vsilil tetovaže, ' rai 1° je sam. In nosi jo s ponosom, saj Pomeni, da noče živeti v senci in se ne boji ^Porrunjati soljudi na njihove lastne straže. "Ponosen sem na tiste, ki so padli mano," piše Fuller v kolumnu ameri-revije The Advocate, "na vse, ki se bo-2 boleznijo in, da, ponosen sem nase. težek boj, vendar nisem mrtev in ni-,Qlj ur' kl 9(eda mojo tetovažo, ne doNg : r3 me Obravnava kot preminulega." ga preveč, kako si ljudje razlagajo sna oramenu' kl 51 9a ie lzbral sam- No~ predstavit|aka ne more nik°9ar v celotl snja neprijetnost, ki se je zgodila patricia highsmith (19.1.1921 -4.2.1995] na sreča^u ^e gay vg/t rnzacifi zate* ztwati prc&to- 1 • ' o'ganizaci|0 People With AIDS Coatmoo Mnogt ude-eženci '=0 mu fe« cia ,e "pokvanl srečanje z disku-si|0 o aidsu" Fuitertev ko-enta' " se tetov n za'&d sebe v .--zame že orepozr re' . vira sem se zaraa -G • so bit na omenjenem srečanju i k. ne D sme1 od-mis t t idsa niti za e^ute - samo toi'Ko časa pa je po-treono za okužbo Ljudje, k so okuženi, se ne smejo počutit1 osam ¡eno n odtu-ieno Javnost ne sme pozabiti na aids, na ras, name vse dokler ne 30 zdrav Sprašujem sem. kaj bom storil takrat - rdeč krog s črto preko moje tetovaže' S tem se bom ubadc ko bodo t časi prišli " Nekateri pravijo, da je Patricia Highsmith najpomembnejša pisateljica psihološke fikcije 20. stoletja. Veljala pa je tudi za "pisateljico skrivnosti". Morda je eno večjih skrivnosti svojega življenja razkrila leta 1990, ko je ponovno objavila nove.o The Priče of Salt (Cena soli), ki smo jo v Revolverju že predstavili. Ta lezbični roman je izšel že leta 1952, vendar se je Patricia takrat podpisala s psevdonimom Prav veliko o svojem privatnem življenju ni razkrila. Na vprašanje, zakaj |e ponovno objavila roman in to s pravim imenom, je odgovorila: "Čas je sedaj primernejši Mnoc. pa odkrivajo homoerotični "subtekst" tudi v njenih drugih delih, denimo Tujec na vlaku in novele, v katerih nastopa anti-junak Tom Ripley. l dom in svet ] gilbert & george Lota 1967 sta se v Angliji srečala Gilbert Proesch in George Passmore. študenta 11, nove skulpture pri St Martin's School of Art. Kasneje sta se preselila v Spitalfields, kjer živita še danes. Gilbert in George sta postala Gilbert & George. Leta 1993 sta praznovala srebrno obletnico -23. januarja leta 1969 sta se namreč prvič javno predstavila. Svoje delo imenujeta "Umetnost za vse". George pripoveduje, da se nikoli nista zavestno odločila za sodelovanje; to se je preprosto zgodilo. Gilbert se strinja: "Padeš v nekaj po naključji n vse se spremeni. Ničesar ne marava početi zavestno." Gilbert je majhen, nagajiv Italijan. Ko je prišel v Anglijo, je bil povsem izgu Ijen, saj ni znal angleško. George, visok očalasti Anglež, se je zavzel zanj. Tako sta nastala čudovito prijateljstvo in usodni delovni team. Po naključju, kot pravita. Oba pa se strogo ravnata po "prvem kiparskem pravilu": v javnosti sta vedno elegantno oblečena, prijazna, sproščena, olikana in po angleško zadržana. Prepričana sta, da politika caplja za umetnostjo. Bistvene politične spremerr' e in seksualne svoboščine je mogoče doseči prav z umetniškimi deli. Pr^devaM s za S« pogled na s nost Nihče ne ve S Sspol >st. Nihče ne m Mi moški. Kai pomen, M, ženska. Nihče ne * je al, kaj n, lomos ilec Konvencije, ki jI nenehno Mujemo, so zelo r vame. Rada vidiva, da so stva i odpne, da ostajajo pr imet raziskovanj Naju i slik nikoli ne bi pc r,snovala ga, to' ali 'gay sto'. Od tega ni nobene koristi Predstavljajte si, da bi v restavr naročali 'fantovske' ali 'dekliške' zrezke! Konvencije so nesmisel. Meniva, da umetnik mora biti zapisan nekonvencio-nalnosti." Gilbert & George sta zapisana nekonven-conalnemu. Velikokrat zavestno: "Na najinih slikah upodabljava samt moške, vsi najini modeli so moški. Žensk ne vključujeva, saj so v umetnosti prisotne že stoletja, seveda vedno kot sex simboli in zato, ker so avtorji pač imeli radi ženske. Moški in ženske skupaj - to je za naju preveč dolgočasno. Ljudi je treba šokirati - tudi večkrat, jih pripraviti do tega, da gledajo, vidijo, se dešokirajo in potem morda začnejo tolerirati. Ko si dovolj toleranten, morda lahko začneš ljubiti. Ko so ljudje zares vzljubili zamisel o letenju po zraku, je nekdo izumil letalo. Ljubezen je gonilna sila sveta." da je ta zadržanost tudi posledica privatnega nesoglasia med nj na - George |e namreč po političnem prepričaniu torijec, Gil bert pa anarhist. Vse to pa so lahko zgolj ugibanja, saj sta nenavadna umetnika zagonetna sogovornika Novinarji in drugi ni-kt i ne vedo zagotovo, kaj mislita, zato sta velikokrat predmet ugibanj in neosnovanih obtožb. Tudi o tem imata (nekonvencional-no) mnenje: "Obtožbe so krasno siedstvo za izgradnjo značaia. Verjameva, da skozi obtožbo lahko najdeš sam sebe. Če bi te denimo ozmerjal z 'bedno ptčko' ah podob no, bi se ti moral zamisliti\ kaj sploh si v resnici." G & G govorita o ljubezni, vendar pravita, da nimata prijateljev. "Vsi so mrt\ "Veliko p j ateljev sta izgubila zaradi aidsa Naiprei je v letu 1984 umrl Robert Fraser, eden prvih, ki je podprl niuno ustvarjanje. Kasneje sta umrla Andrew Heard in David Robilliard, dva mlajša umetnika, katerima sta G & G nudila veliko podpore. Leta 1989 sta G & G pripravila razstavo Za Aids in zbrala 600.000 funtov. Hotela sta pomagati kot umetnika, v veri, da je mogoče pojav aidsa vsaj nekoliko normalizirati v očeh javnosti, če se na to temo pripravi umetniški projekt. In potem bo morda ljudem z aidsom laže govoriti o sebi, zaupati staršem, prijateljem. V imenu vseh teh sprememb sta tudi sama stegnila vratove in se javno izpostavila. Na splošno imata rada ljudi, vendar hočeta živeti izolirano, da bi lahko ,asno in neobremenjeno razmišljala ter občutila. Slik ne moreta ustvarjati v povezavi s tem, kar prijatelji in znanci razpravljajo pri veče . Zdi 3e jima, da jima hočejo vsi soliti pamet, in tega ne marata. Še slišati nočeta, kaj govorijo drugi: "Hočeva ostati čudaška! Če ne bi bila čudaka in če bi živela enako kot obiskovalci najinih razstav, ne bi imela kaj povedati. Midva sva odštekana. Povserr, odštekana Zelo motena. Midva sva najbolj motena človeka od vseh ljudi, kijih pozna va." (povzeto po Gay Times) lteri kritiki jima mečejo polena pod rjj® penita, da je v ozadju anti-gay pros , nda ln seveda preds dki. Mnogi ju |e|0' če so vsi fantje, ki jima pozira-K^ostituti, Taka vprašania se jima zdi,o d3 J a 'Če sva gaya, áe ne pomeni, Moti¿"'£0deli niso tudl stra'9ht fantiekol, K?Jrčeva tudl lzven Q3Y scene, kjer-na dei h vztra>a'° Pn definiciji, da so naji-va ,' toerončna. S tem se ne strinjajo % 5 ! ne imenujejo slik, na katerih e- lezboerotične? Najine slike so seksualne in modeli so moški, kipa sam, no sebi pač niso homoseksualni. Žensk ne upodabljava tud, zaradi . svoje usmerjen^, vena P ^ govorit, nit, o ^^Sdobnem. Men-niti o gay kampu an cem h f dom í,¡ svet 1 13 Nekoč sem se besedno bojeval s <0 C - - ' a < e oreo ''s*'" h Jerica Mn» « ' = X tfasu - za smeh ' slovens* oder, je oraSar.e peg vzvišena v svo epot in ps če< ne -jzen Že c n ptiček. - hčerk,a Ga rad'.skc gro "Maoora -"aser svet žareoh oč, pevka tenko pr az-sga njegov svet. Dame n gospoae , NKO MOOERNDOPcW Nekaterih gledaliških predstav se bom prav goto^ vse svoje življenje, med njimi Sbepardov oziroma vas ■ mertime'. Kako se tega potetja sporrrqate vi? . _ ^ Ja, to.eb o zeo plodno po etje. Pravzapra. /eč co 6". -*. e za gledališče Glej uspe;" dobit dvorar co . G'ego'i^ " fc v takratnem oovolj čvrstem socializmu zeo js < mora smo bit js <.o bitko za to. da ocxsza : Glej Ljubljani potrebno. V tistem čas- je t o to ec no gledališče in ko smo dob to dvorano, smo «o z -s prenov in naredili nekaj zeo uspešnih, dobrih ^ je prav gotovo "Summertime" ena prvih alternate " g* cionalnih uspešnic. Za osnovo le služil Shepardov tekst, k P ga dovolj svobodno predelali. Malce pred to reSjo ste postali umetniški cSrektor^3^^» Poiovid osemdesetih tet utrdili komomost S^1®*^** marginalnimi predstavami. Kot je bila prva pri nas 9aydrama "Bent" Martina Shermana. Zloglasni ¡n //p skratka "Rožnati trikotnik". . iložnati trikotnik" je bila ena izmed mer: najbolj && Kakšra strašna zao^rože-ost ■ sa^o še vgnezd in take zaver ponovitev otroka - sla Smrti, kjer je že v 'izbnzgu semena -V prihodnji preteklosti nrnnu ega ¿¡slim, da je takrat zelo veliko pomenila. Že zato, ker se je sploh davila, pa tukaj ne mislim na gay tematiko, ki je pač v tej igri izrazi-a jn nedvoumna, -ampak predvsem na to, da je odpirala problem [rugačnih. Čeprav je zelc sliki govorila o gayih, je v bistvu to pre-,egla z literarno kvaliteto. Mene in ekipo je prevzelo, da smo na nek igčin prvič spregovorili o represiji nad drugačnimi. In o mimikrij ¡rugačnih, zato da bi preživeli. Predstava je bila tudi ena izmed ispešnic in prav lahko bi jo igrali še danes. Dobila je kar nekaj lagrad, imela je svoj odmev i sv0jo publiko, ki pa je bila različna, /¿asih so bili gayi v vec ii, včasih ne. To, da so to pretresljivo igro o jrugačnosti in o represiji nad drugačnimi sprejeli vsi, je bilo še pose-)ej dragoceno. Bil sem na vseh predstavah in nikjer ni bilo nobene labe izkušnje. Vsi gledalci so jo sprejeli pretreseni in vzhičeni. .judje so jo hodili gledat tudi po večkrat in to ne samo homosek-ualci. Enostavno, bila je dobra predstava, ki se je pač posrečila ob Drave m času. Zgodila se je ravno takrat, ko so bila vsa ta alternativna gibanja za emancipacijo raznoraznih drugačnosti še zelo na ačetku ali pa jih še sploh ni bilo. Če pa vam povem, kako je do uprizoritve prišlo, moram reči, da ne namenoma. Sledil sem sodobni evropski gledališki produkciji in zasledil to igro. Ponudil sem jo Drami. Takratni umetniški vodja jo je odklonil, zanimivo pa je, da jo e pozneje, ko ni bil več umetniški vodja Drame, sam prevedel in bil nad predstavo tudi zelo navdušen. Pa še nekaj je vezano na to predstavo. Slutil sem, da bo predstava uspešnica, ker je imela ta pretresljiva igra vse, kar mora imeti uspešen gledališki dogodek. Zato sem si želel v igri zasesti neke vrste igralsko elito. Prva zasedba je bila sestavljena iz samih tako imenovanih špic slovenskega teatra. Imeli smo že bralne vaje, ko je glavni igralec prišel k meni rekoč, da v tej igri ne more igrati, ker ima doma odraščajoče in občutljive otroke. Ta isti igralec pa je isto leto odigral v nekem slovenskem filmu mnogo bolj občutljive in bedasto erotične scene, zaradi katerih sta njegova otroka prav gotovo dobila čir na želodcu. Svojo nago rit je igralec razkazoval v takrat novem slovenskem filmu in prav nič ga ni bilo strah za počutje svoiih otrok. Seveda moramo vedeti, da je slovenski "umetniški film" mnogo več plačeval za tovrstno "umetniško" razkazovanje. Po reakciji tega igralca sem se šele zavedel, da ja to v bistvu poseben tekst. To se mi zdi zelo zanimivo, ker kaže na neko dvoličnost, dvojno toleranco. Do tistega hipa sploh nisem razmišljal, da zna biti to sploh problem, da lahko posebna tematika tega besedila sploh koga moti. Predstavo smo potem delali z drugo zasedbo in bila je izjemno silovita. To seveda ni samo moja zasluga, to je zasluga predvsem izjemnega besedila in odličnih igralcev. Slavko Cerjak in Brane Grubar sta bila izvrstna predvsem v tisti sceni, ko se ljubita na daljavo, ne da bi se smela pogledati ali dotakniti. To je bila ena izmed težjih igralskih nalog, ker zahteva 'eliko iskrenosti. Da to lahko odigraš seveda ni potrebno biti homoseksualec, moraš pa biti zelo iskren. To je bil res eden lepših igralskih trenutkov, kar sem jih sploh videl, ne glede na to, da sem ga sam režiral. Zdaj vas bom najbrž razočaral. Predstava me ni navdušila in zapustil sem jo po prvem dejanju. Moja travma, verjetno? Prava zaprav, brez dvoma I Mi jo oprostite? Absolutno. Ni ka, sproščati, to je predvsem gledalčeva p ca To se mi zdi zelo pošteno in tega nisem nikoli nikomur zameril. Ste me Pa malo presenetili s tem vprašanjem. Ne vem zakaj, res ne vem. Ne vem odgovora na vaše vprašanje, vi ga pa najbrž veste ?elo sem pazil in od vsega začetka nisem želel, da bi bila homoseksualci prepoznavna z zunanjin znaki. Feminilnosti, ki tudi ni ;k 1 'zit znak homoseksualnosti, pa se pri vlogi Ivana Rupnika ni da gniti, ker je tako napisana. Napisana je z ženske nianso karakter-kl Pa seveda nosi neko mehkobo. Nisem želel, da bi štartali v '5,n «* v ' jro o homoseksualcih, in da bi igra bila homoseksualna ®ks =iia. Nisem pa seveda tudi hotel, da bi njihove lastnosti, njive ■ arakterje brisali. Želel sem, da kolikor je homosek; alnost Prisotna v besedilu, naj pride skozi druga vrata v igro, ne skozi glavna. Meje seksualnosti junakov v tekstu niso ostro narisane, tako kot * življenju ne. Mislim, da sem imel dovolj pošten odnos do tega Tia. Ni mi bi or ;mb j, da so ti ljudje homoseksualci, embno mi je bilo, da se to dogaja v Berlinu, kjer se po noci le u9!h r'-žev" čez noč preganjajo ljudji ki so homoseksualci Takrat Drpri » na naJv"čjih g< ij pre hor . aksualcem na svetu sploh ia in L 3 ie odPirala tudi .^rašanje. Govorimo o milijonih Zidov Mrav Je. da se govori in kar naprej je potrebno govoriti o tem. i aKO so seveda na nek način rehabilitirani, ¿oprav /ifov m e vam jo zdelo, da ni dobro prikazovala 'jay življenja, '..ij je prvi del igm ',e dosti civilen. Tu bi lahko naredili napako, saj igra ni imela namena biti "gay produkcija". Drugače pa ne vem Me pa res zanima Ne, ni bila kriva predstava, brez skrbi. Enostavno sem se moral pobrati iz teatra, moral sem na zrak. To se mi pozneje ni zgodilo V nikoli več. Še najmanj med predstavo "As Is" (Tako kot je). ili Ravnjak, ki ima občutek za aktualnost in j e bil takr • umetniški vodja mariborske Drame, je našel ta tekst Aids je bil takrat še velika neznanka, za nas in za svet tudi. Bil je to še povsem svež tekst, eno leto po broadwayski predstavi jo že bil tu Ko je Ravnjak videl "fío/ nati trikotnik", mi je ponudil to besedilo, ker je menil, da bi ga jaz lahko dobro režiral. Lotili smo se gi 'elo resno, problematiko aidsa smo natančno preštudirali. Ekipa je bila mlada, fleksibilna in sproš čena, izhodišče pa jd bilo isto kot pri "Rožnatem trikotniku": Ni mi bila tako pomembna seksualna usmerjenost junakov, ampak nez nana bolezen, ki udari in poruši socialni red. Ne poruši samo razrne rij med ljudmi, ampak tudi širše; poruši obstoječo moralo, etiko.., razdre ustaljeni red, po katerem je do aidsa potekala toleranca (ali netoleranca) med ljudmi. Pri nas so igro zelo dobro spreieli, na "jugu" pa so bile reakcije različne. Ko smo z njo gostovali v Zagrebu, je bil aplavz navdušujoč in naklonjen, v Beogradu je bil tudi zelo dober sprejem, čeprav so vmes zapuščali dovrano. Tako, zelo protestno. V Skopju pa smo jo igrali na veliki sceni in v dvorani s štiristo ali petsto gledalci. Tišina med predstavo je bila grozljiva, kot da bi bila dvorana prazna. Stal sem zadaj in opazoval publiko, ki se ni niti premaknila. Iz zadrege. V dramatičnem trenutku, prav nič erotič nem prizoru, ko mlajši junak poljul starejšega in s tem pove svojemu bolnemu tovarišu, da je z njim, je nekdo v dvorani vzkliknil "Ajme..." in nihče se ni smc,jl, Še naprej tišina. Po predstavi pa so nas zelo čudno gledali, "A ste to vi?[". "Tako kot, >" je bila zanimiva predstava, čeprav tekst ni tako dober kot pri "Rožnatem trikotniku". Hoffmanov tekst je fragmentaren . pretresljiv, ker razkriva vso družbeno netoleranco do okuženega oziroma bolnega človeka. Nima pa moči Shermanovega teksta. Ima neko drugo, dokumen-taristično moč in vprašanje je če bi bilo besedilo "Tako kot /e" tudi danes zanimivo. Najbrž ne >e vedno pa bi bil zanimiv "Rožnati trikotnik". Preprosto zato, ker je dobra dramska literatura. Je zgrešeno, če zdaj ugotovim, da ste se od klasično psihologis-tične smeri inovatorskih predstav marginalnih tem z užitkom prepustili komediji, ki je z vašo Željeno in doseženo "naivno avtentičnostjo" dosegla vrhunec v režiji Moliérovega "Sganare-. I la", predvsem pa v postavitvi Feydeaujerve "Dame iz Maxima "? Nimam sv je ozke i izrazite individualne gledališke poetike, ki bi me prisilila, da bi delal samo v enem slogu. Znam pa narediti dober gledališki dogodek. Že vzporedno z "Rožnatim trikotnikom" sem režiral komedije, tako da to ni bil prestop, kot bi se iz vašega vprašanja dalo razumeti. Res pa je, da sem neko obdobje režiral komedije tudi zato, ker me je to veselilo. To izjemno naporno delo, ampak v tem naporu je užitek. S Feydeaujem sem se pr ;č srečal v Celju, ko mi je Andrej Hieng ponudil režijo "Bolhe v ušesu". Do takrat ga nisem dobro poznal, nisem ga niti bral. Nad to igro pa sem bil navdušen, njena matematika smeha ¡e popolna. Ugotovil pa sem tudi, takrat sem bil relativno še zelo mlad režiser, da se lahko obrtno največ naučim prav na komedijah. Priznam pa, da sem t v zadnjem času že malce sit. Včasih je bil bulvar manjvrednostna gledališka zvrst, danes pa gledališča prav z bulvarji kar tekmujejo med seboj. Žal z "Damo iz Maxima" nisem uspel ponovi uspeha "Bolhe". Kc mercialno že, kar se gledališkega izdelka tiče, pa ne. Eno je sprejem pri publiki, drugo pa, koliko si kot avtor sam zadovoljen s svojim delom. Očitno niste bili zadovolj(e)ni, ali pa se motim, ne z dramatiko blizu po temi in ne po izrazu. Ste se je nemara zato lotili tudi sami? "Kruti dnevi", "Camera obscura"... in v zadnji sezoni še "Hamlet in Ofelija " ter "Transvestrtska svatba * Name je besedilo "Rožnati trikotnik" naredilo zelo velik vtis. [ intervju ] Rožnati trikotnik posrečila in nanjo sem zelo ponosen. 'nJ® sva Pri besedi, ki bi jo nemara vsi morali pisati z veliko »Jrtnico: Literatura. Eni iz ljubezni, drugi vsaj iz spoštovan?-TVš°.frsejestail "Krt g male smrti" ™ ki so nastajale v različnih obdobjih deset* le- sLlhl 6 P0Stati kn''9a- Napisal sem j t še veliko več, zj® sk, nin nared" kva,ltetno selekcii° in izbral novele, k, imajo ne» so ora^r ° n0t0' Gre 29 vPrašanje rojstva, smrti in erosa. To J tri nl?rav tn najpc^ne 'bnejša vprašanja našega življenja in « S neznanke. Na)brž n,sem ne prvi ne i, ki se v aiia kiT UkW Sa) )e literatura< umetnost ploh, tista tehn* S ašanin v " k° 101 ,ri' P°skuša 9C oritl' na t3 " iS SSS £ ^ -3 ° - in erosu. Zato ima knjiga . takšen naslov. "Krog mste kroo k se rojstv. in smrt zdru llako kot ie Odprlo mi je temo, ki me je začela zanimati. Tako sem kar nekajkrat v svoja besedila vpletel "lik" homoseksualca. Pa ne zaradi "ekstra-vagantnosti". Predvsem zato, ker se mi je zdela usoda drugačn ,gj posameznika v svetu zanimiva in že sama po sebi "dramatična1 igri "Camera obscura" sem "izrabil" lik homoseksualca, da sem lahko napisal igro, ki je govorila o nasilju. V "Cameri obscuri" gre za resnični dogodek, o katerem mi je pripovedoval gledališki znanec Na neki prednovoietni zabavi se dobijo ljudje, dva moška in ženska ki s sabo privleče še mladeniče. Ta večer se sprevrže v nasilje nad homoseksualcem, ki ima strahotne posledice. Tipa pretepejo i nihče ničesar ne stori. V tem je poanta igre. Imel sem pr,jate ; ki jim je bil hobi iti po kaki žurki na postajo. Pedre pretepat! Bil jim je to hobi, šport in to se mi je zdelo vedno grozljivo. Nikoli pa nise česar storil zoper to. Igra govori ravno o tem, da nihče ničesar ne naredi, ker se tako brezpredmetno nasilje dogaja. Igra se mi j Sta l* » neprestano muči, pa je občutek socialne posebnost za za katere nihče ne skrb, Te USode sn a OO astccu brut^ega c-rainega kap.tal.zr , še beli ni piava ena ar 5 e ,b vsemu social,z, na nek " c-.a vsa, - ^a --iso b-ie t^r; vidne Zdaj so bruhnHe na dan * -eč moram. da me te soc,a ne podobe neprestane szijajo Vsž svet je tako vsestmns^ po delih in njih oblikah ter vseobsegajoč po vsebini kot da b. v letih, katerih dolgost je resdTS fX6ŽV!LŽe 753 in PnhodnjalMjenif s5 öovek z dna m Počasno pnpadnik najvišjega elitnega sloja Že res, da se vsi upirajo vsiljenim družbenim normamin sehkrati borijo za preživetje, a na povsem drugačen način. Ali pa tudi ne? Kje ste tu vi, saj vemo. da mora biti umetnik v prvi vrsti jen, ampak na usodo umetnika oziroma njegove umetnosti S va tudinjegovo lastno življenje. Zatorej, kdo ste vi, Vinko Modemoorrer i Tam to srečo da sem imel c 'olj zanimivo življenje. Tudi zanimivo otroštvo, iznajam iz zeio zan,m,ve familije, k, ima močno komu- srčne prete< ost Tud- sam sem še vedno komums n v čast mi p nadaljevati tradicijo deda, predvojnega komuniste, ki je bil zaprt na Goer otok„ zaraa svojega stalinističnega pogleda na svet Vzgoja - druz ns larediš normalno. Deklarativnost je namreč /i i t, pati ' '>' Isti odnos imam tudi do drugih tem, ne samo sek> t, ot>> ni programsko vključena v zgodbo Zgodbe nastajajo i/ve* razum .. lološko, kot bi jih delala kemija. Po nekih čudnih karal • r o se ne da povedati resnice. Zgodba v meni zon dolgo časa pc o d jade z mene kot zrel sadež. Ne da bi jo prej verbal / ra Zato zdaj težko povem, zaka e tisti prizor takšen in drugi drugače' *<:' so te podobe preprosto šle skozi kemijo ustvarjalnega procesa r se skozi ta proces tako oblikovale. Nobene stvari pa n,sem napisal na silo. Mogoče se sliši omantično, ampak resnično sem hote t ' vedno maksimalno iskren znotraj literature. Iskren in krut Iskren predvsem do sebe in krut predvsem do sebe. T V prav kratkem času po tem delu je izšel še "Tarok pri Mariji" Odkod toliko neverjetne delavnosti in pridnosti? In niti slučajno ne na račun kvalitete I e knjige niso plod zadnjih dveh let. Naključje je hotelo, da sta dve izšli skoraj istočasno, kar pa ne pomeni, da sta bili včeraj napisani Nikakor nisem workaholik, delam pa v določenem ritmi n ne stopam iz njega. Drugače pa sem uživač in ogromno časa prelenanm in včasih tudi prepijem. Uživam, ko se sprehajam po ljubljanskih bifejih, obožujem kino in rad sem mačkast tr, dni. Resnično uživam v lenarjenju. Ko pa delam, delam zelo intenzivno. Liki iz hiše zadnje knjige so tako življenjski kot bi bili življenje samo. Že res, da so vsi po vrsti poden, res je pa tudi, da prav vsaka "Marija" na tem svetu živi za svojo "petkovo partijo šaha". In vsako "Marijo" doleti smrt, čeprav se je še tako boji. Ljudje življenjskih stisk, ljudje trpkega žMjenja, ki se ga verjetno j, j- niti ne zavedajo - ne zavedamo - so vam blizu. To zdaj že vem. / arok pri Mariji" sem pisal v Londonu, ko sem bi! na študijskem gledališkem dopustu. Očitno sem rabil spremembo prostora, da sem to lahko napisal. Kot študent sem živel v takšni hiši. Dve leti. Tam je bila podobna atmosfera, ki sem jo v knjigi kultiviral in iz nje naredil dramaturgijo. Tisto življenje je u,lo zelo srečno, čeprav na trenutke tudi zelo bedno. Na trenutke pa seveda hrupno in strašno intenzivno v čustvovanjih. Bilo je polno šarma, polno humorja. To je bilo obdobje, ko sem bil na akademiji in takšno obdobje je v življenju najbrž najbolj intenzivno. Takrat se študira, veliko se j 3, mlad si ničesar ti ni treba dokazovati, ker si genij aprior,. V vsakem pogledu burno obdobje. Miniti pa je moralo t najst let, da se je slika življenja v tej hiši na robu mesta tako zaokrožila v meni, da je iz tega nastala literatura. Knjiga ni dokumentarna, nosi pa duha, ki smo ga takrat živeli. Pogovarjava se na predvečer kulturnega praznika. Kaj vam -p pomeni? I a praznik izjemno cenim, zdi se mi pomemben predvsem zaradi Franceta Prešerna. Prešeren je gotovo eden največ h svetovnih pesniških genijev in kdor pozna poez >, mi bo to lahko pritrdil. Velikokrat ga berem, cenim ga pa zato, ker je dober, ker je znal biti krut do lastne usode, do usode svojega naroda in ker je hkrati tudi tako neslovenski. Včasih čutim njegovo prisotnost, kot da ga poznam, kot da hodi po tem svetu še danes Tako močno je t moji zavesti. Čeprav si ga narod lasti kot slovensko korifejo, pa je njeg' -va kvaliteta ravno v njegovi neskončni š . .i, ki jo je imel kot pes k. In kot človek. V tem je tragičnost njegove življenjske usode. Bil je zelo netipičen Slovenec. Zato mi je ta praznik dragocen, praznujem pa ga pravzaprav kadar koli se spomnim nan j. Bi bil to lahko tudi praznik slovenske gay kulture? Saj res, jo ^ sploh imamo, imamo kar koli, kar bi lahko 1ako imenovali? VJay kulturo imamo, če nič drugega, je vaša revna njen odraz Vidim, da se na to temo organizirajo tudi razne prireditve. Zdi se m da je gay kultura v Ljubljani dovolj izrazita in prav je tako. Gusti Leben foto: Tone Stojko f imen/ju J I orhiCn» ljube/on imn cvuj i Ikliu» Umna nni prnvim pralni ciklu? Nuniovr In/ti '¡o samske >ivljen|P, rmmir, dvor|enio, »pn< »nos t ponovni n®mn, pmkimlnv Mi/mnr|ii Nekatoi» otl n,iv. spo/noino lo d®! t>0n i ik ius. kot bi tule pnkvi-metri pralni ;■>troj. Drug» rTiordl! iivijo dovoli dolflO, da dnjo sko.-i dve .ili in ciklus», kot popoln sončni mrt Nekaterim pa so ciklus odvija vedno in vodno /nova, Svifli mimo hitreje, kol lahko prelistaš leibiini strip, Sovražim to, iskreno sovražim, verjemite mi, Teli reči se no moremo in preveč pogosto. ne de bi postale cinične, Kot bi imele v možganih vstavljen mlkročip. Med tem, ko mi i/ ust prihajajo nežni verzi, mi čiP našteva vse razloge, zaradi katerih se me bo po Šestih mesecih polotil nemii m so bom toliko in toliko tednov, mesecev ali let kasneje odpovedala nežni pesmi Je l|ubežen, ki se s tako lahkoto spremeni v prezir, sploh iskrena? Rečem lahko le, da 1© prijetna, dokler traja; traja pa dlje kot katerakoli droga, ki sem jo kdaj zaužila, DA STE SAMSKE, VESTE PO NASLEDNJIH ZNAKIH " (a) Vsa vaša krama se stiska v eni sobici stanovanja, ki pripada neznancu, ki vas hoče obrati za zadnjo paro in v zameno zahteva, da ste tiho kot miške; (b) podpisale ste najemno pogodbo za stanovanje, ki si ga niti pnbližno ne morete privoščiti; ali (c) bolščite v pikčaste zavese v svoji otroški sobi. ki zaudarja po srednješolskih spominih in zapuščenih plišastih medvedkih. * Kuhinjski predali se ne zapirajo več, ker so polni jedilnih listov vseh restavracij v soseščini, ki dostavljajo hrano na dom. * Zaprosite za kreditno kartico v najbližji veleblagovnici in z njo kupujete vse, kar potrebujete in ne potrebujete ter ne morete plačati z gotovino. * Ne morete se spomniti lastne telefonske številke in naslova. * Ne prenesete tišine: radio, TV, kasetar, karkoli, igrajo ves dan. * V špeceriji kupujete vse v najmanjših možnih količinah. Hrana se vseeno pokvari, preden jo pojeste. * Ne morete spuščati vetrov v lastni postelji. ker jo delite z nekom, ki ga ne poznate. * Zaveste se, da ste bile same tiste, ki niste zapirale tube z zobno pasto. [ humanizem in renesansa ] 19 DA STE NEMIRNF \/PC;TF PO NASLEDNJIH ZNAKIH * Izogibate se prijateljic v parih ker se samo hihitajo, grizljajo druga drugo a pa iskreno razlagajo o skrivnostnih recepSh za ohranjanje razmerja. Ob tem Si herpesfvečni'3^ W * - iS soda več ne more razsm°aditi ' "" tUdl nesamskimi) ženskami samsk'nni (in DA DVORITE, VESTE ,„, PO NASLEDNJIH ZNAKIH, * V prostoru obstaja za vas samo ena ženska. Neke ovalne oblike se prem ka okoli, vam zastirajo pogled nanjo in mogočajo, da bi slišale vsako besedo, & J| pade iz lepo oblikovanih, kot rubin rdet^ ust. Ko preplezate vse ovire in pni ideal popolnosti do tega, da odide z . ugotovite, da tudi na svetu obstaja za samo ena ženska. * V dveh tednih po takem srečanju stev službi že porabile vse proste dni. ii jih neumnosti in kritično primerjamo. ra o smo se odrezale letos v pr ev s pre teklimi leti, ni pa videti, da b ahko odr e-hale. Jaz bom odnehala. Ravnokar sem iz kartonskih škatel zložila vse, kar premo^err Vseeno se počutim krivo in nesrt nc 'č< nju deve-^a .5? f : organizirano do potankosti. Metfcr -preizkušala raznorazne učtnke racij (ali je možno sešit dva fi¡ove*3 sera kako reagira te.c "a —eiga-í'-í ipd.), letenja v ekstre-*" vš-ar višini poči človeku DcDenče< ■ nezavest. Kol vo potiska prenese je na okolje (v kol ket temperaturi času umre» js osem stop- ^ zdrži v kemikalijah,.. Seveda so r red poskusi ve^no otiocre oblasti, ki so 1 medicini rezultatih. Zobno zlato jetnikov je potovata '* Reichsreserve ase so prede*« oblačila za vc _ ¡ko na vzhodni fre bili so v glavnem vse ka sebi. Proti koncu vone : spreminjale v prava monšča " ^ matoriji so dela s polrum og celice niso zmogle zadat' s' svc;im žrtvam, tako da so W gani napol živi. _ „c.v To, kar so zaver" " .V^-j takšnih taborišč, e bilo enako p ~ peklu. Peklu na zem1 . ro- - . se ". -ce ^ -i --tnega -ew»*- S I I I ačetku marca je v Cankarjevem domu go Vvalo "Sanktpeterburško baletno glodali-! v," Nepozaben večer so nam podarili, ko pred nami uprizorili nesrečno življenje ho ^seksualnega skladatelja Petra lljiča Čaj kovskega. Umetniški vodja baleta, koreograf n___Climnn ir-\ I i 1-»r/->+■/-. ^ ^ * _ .' I in režiser Boris Eifman je libreto zastavil za stopTalill dva plesalca, umetnika in njegovega dvojnika Ali njegovega ljubimca. Klasični balet bra-vuroznih mehkih gibov v belo oblečenih solistov je svoj vrh dosegel v ljubezenskem hrepenenju homoerotičnega pas de deux. Za junij nam Cankarjev dom obeta gostovanje mojstra baleta 20. stoletja, Maurica Bejarta 31. maja in 1. junija pa nam bo predstavil DV8 PHYSICAL THEATRE. Tokrat samo skromen vpogled v njihovo ustvarjalnost - več bomo o njih zapisali, ko jih bomo bolje spoznali. Avstralski plesalec in koreograf Lloyd New-son je, preden je začel svojo plesno kariero, diplomiral iz psihologije na univerzi v Melbo-urnu in bil zatem nekaj časa svetovalec za prizadete otroke in njihove starše. Ker ga je delo v psihologiji frustriralo, je začel plesati. Najprej pri "New Zealand Dance Company". V London je prišel leta 1980, ko so mu ponudili štipendijo za "London Contemporary Dance School", leto kasneje pa se je že pridružil potujoči skupini s sodobnim repertoarjem, "Extemporary Dance Theatre", in zanjo ustvaril svojo prvo koreografijo. Leta 1985 so Newson ter neodvisna plesalca Nigel Charnock in Michelle Richecoeur (kasneje sta se jim pridružili še Liz Ranken in Wendy Houston) ustanovili "DV8 Psychical Theatre". Ime ene najbolj inovativnih britanskih plesnih skupin se nanaša na specifično naravo stila in na njene delovne metode. DV8 lahko razumemo kot akronim za deviantno, namreč za "deviantno" homoseksualnost koreograf a Lloyda Newsona, ki jo v svoji umetnosti odkrito izraža. Lahko pa pomeni tudi video kamero 8, saj Newson na vajah pogosto vključi objektiv kamere kot tisti kreativni element, ki mu omogoča zaznavanje nezavednih gibov. Sicer pa se skupina veliko ukvarja s filmom, dobro znane so tudi umetniške filmske priredbe njihovega plesa. Termin "fizično gledališče" označuje ekstremno telesnost in zahtevano energijo, saj se skupina z zapeljivim tveganjem loteva, emocionalno in fizično, rušenja barier tako v plesnem gledališču kot osebni politiki. Raziskuje najgloblje skrite kotičke človekovih doživljanj in jih sooča s konflikti, ki jih izzivajo osebni in družbeni vplivi, zanima pa jo tudi ponovno raziskovanje pomena (in namena) plesa, ki se je izgubil skozi formalizacijo tehnike in stila. Glavna tema njihovih predstav je bojno polje medčloveških odnosov. Zanimanje za tako kompleksne probleme, kot so človeška čustva, intimni občutki ljubezni in sovraštva in nJ'hov razvoj skozi ples prav gotovo izhaja iz Newsonovega osnovnega, za plesalca v bistvu nekonvencionalnega poklica. V njihovem prvem delu, odkritem gej duetu "My SeK Our Dance" (1986), se na odru odvija Osebni svet dveh moških, ki z nevarno igro Medsebojnega zaupanja preizkušata to zelo obsojano razmerje. S projektoma 'Deep ^"(1987) m "My Body, Your Bod\ '0987) 0 se nato posvetih raziskovanju heterosek-vua'ne Problematike. Od privlačnosti do za-^ačar,a od odvisnosti do pnsile v odnosih . 5?ners^a med žensko in moškim. \ razkn-J običajnih pasti n ritualov ten oonosov so odigrali/odplesali nekaj družbeno najbolj razvpitih seksualnih stereotipov. Seveda so DV8 poznani (predvsem) po delih, zasnovanih na gej izkustvih, zato pa njihov svet še ni nekakšen moški gej geto s separatističnimi tendencami. Nasprotno, delež žensk je v njihovem delu enakovreden. Res pa je, da je remek delo, "Dead Dreams of Monochrome Men" (1988), izključno moška zadeva. Predstava temelji na kontroverzni knjigi "Killing for Company" Briana Mastersa ki opisuje dramatično življenjsko pot množičnega gej morilca Dennisa Nilsena, ki je sebe poimenoval "monokromni moški". Ne samo material, ki je inspiriral predstavo, tudi rezultat je bil prav tako radikalen, saj so štirje izvajalci (Lloyd Newson Nigel Charnock Russell Maliphant, Douglas Wright^ fizično in emo-tivno prignani do meja vzdržljivosti. Med moškimi, ki skozi nenarativno plesno gledališče -skozi scene soparnega ozračja gej diskov, skozi scene zatohlega ozračja spalnic - raziskujejo prepletene pojme osamljenosti, želje in emocionalne smrti moškega, se razvije vzajemna igra privlačnosti in odbijanja, topli objemi pa se včasih spremenijo v prav nasilne prijeme. In zaupanja, ko se eden od izvajalcev vrže z visoke stene v partnerjevo naročje. In nasprotja, ker je dokaz zaupanja ničen, saj ga prav ta partner že v naslednjem trenutku vrže na tla. Fizično močni, vseskozi povsem eksplicitno homoerotični prizori izhajajo iz ekspresivnega, plastičnega plesnega vokabularja. Predstava je zaradi svoje emocionalne avtentičnosti in or.ginaine vsebine stilno uspela in bila zelo odmevna. Trad.ao-nalni naturalizem v plesu je bil z njo pngnan öo skrajnosti, estetika, m se je razvila znotraj skupine, pa je ples vrnila k njegovemu najosnovnejšemu izvoru - govoric, te esa. Naslednja produkcija skupke S. a ge r- (1992) e deio. ki posveča pozornost Socialnim stekam n osamljenost tavo moš-^ociain n mj> ^ ^ Who inh kot zens< ¿ aeitJ Se\ W r Ve-' 0993 pa se e sku- straniščih. Na odru so pred gledalci pisoarji in moški vseh razredov in starosti, ki postopajo naokrog in čakajo... MSM, ki pomeni "Men Seeking Men", ne kalkulira z morebitno sra-motitvijo ne s škandaloznostjo, ampak predstavlja izjemno privlačen, inventiven in vznemirljiv gledališki dogodek. Najnovejši, letošnji projekt nosi naslov "Enter Achilles", v njem pa se Lloyd Newson sprašuje, kaj pomeni biti "Moški". In kaj opredeljuje moškost. Zakaj so domnevno "nemoš-ka" čutenja, misli in dejanja "pravoverni" moški v dokazovanju samih sebe prisiljeni zatajiti. In se sprašuje, zakaj "nemoško" obnašanje cesto velja za nesprejemljivo in zakaj nekonformizem in sleherna drugačnost povzročata toliko sovraštva in strahu. Vemo, da so moški skozi zgodovino vedno zatirali ženske, nič pa ne razmišljamo o moških, ki se zatirajo medsebojno - z dokazovanjem nečesa, kar niso. Ali pa se samozatirajo. Skozi ples DV8 osvetljujejo moški medsebojni vpliv. Izhajajoč iz gostiln kot startnih točk, vidimo, kako lahko pitje v moški družbi postane metafora za telesne fluide, našega življenja vir. In kako lahko kvaliteta pitja predstavlja našo nepopustljivost, neusmiljenost in krutost, našo krhkost, nežnost in šibkost, našo prozornost. Če pa k temu dodamo še elemente pijanosti/treznosti, mehkobe/trdote odkritosti/skrivanja in lepote/nasilja, lahko zlahka zaključimo, da je pivska družba skupnost. ki v vsakem primeru povezuje moške med seboj. In jih ne razdvaja enega (ali drugega) proti drugemu. To delo. ki naj bi bilo v odnosu do stereotipnih podob povsem osebno je obarvano z individualnimi izkustvi, osebnostjo in izpovednim izrazom vsakega nstopajočega posebej. Lepo povabljeni zatorej - na daritev gej teiesa in duha. ^gustO -¿v e minantnf" o.na ciN?t vm: 3 K tou ES .v . V? _ V.CN cento: moški, w s^^ 27. 6. bo v CD gostoval rancosk režiser Stanislas Nordey ? predstavo 14fraamentovpo jramsk predlog Armanda Uamasa hrav gotovo vredno ogleda. [ces] 2: brez zakona REPRIZA: preo .........sem se imel priložnost pogovarjati z gay aktivistom ■■ enim redkih pri nas, da se razume, ki si upa javno udejanjati tisto, o čemer razmišljajo in preklinjajo številni drugi, ki bi tudi radi bili ak tivni, pa imajo premalo jajc za to. Pogovor ne bi bil nič pretresljivega, še manj posebnega, če bi ne nanesel na številno zaplete, s katerimi se srečujejo homoseksualni pari, ki že leta živijo v (nadvse) monogamnih skupnostih, pa jim država ne priznava pravice do uveljavljanja stroškov skupnih vlaganj niti pravice dedovanja v primeru smrti enega od partnerjev, hkrati pa si zatiska oči tudi pri očitnih primerih življenja v skupnem gospodinjstvu, S sogovornikom sva se strinjala, da država ne razmišlja in ne ravna prav, ko ljudem s to vrstno diskriminacijo ne dovoli pravice do izbire partnerja, ne da bi imeli gayi za to tudi pravno rešenih bivanjskih in splošnih civilizacijskih vprašanj. Potem sem slišal nekaj, kar me je vrglo iz tira. Baje je predlog za registracijo istospolnih partnerjev že bil v parlamentarni obravnavi, vendar se je proces registracije ustavil, ker so hoteli gayi tudi pravico do porok in posvojitev otrok. Lahko si predstavljate, da je tovrstna pobuda naletela na gluha ušesa; še več, tudi morebitno pravno uveljavljeno koruzništvo je splavalo po vodi in biio umaknjeno iz nadaljnjih razprav in obravnav, Že je zraslo nezaupanje v državo, ki suvereno razglaša svojo demokratičnost, hkrati pa zatira ne tako majhen del svoje populacije. In to tisti del, ki dejansko največ prispeva v državno blatne, i' ;-i'l;,;M" So, d. bil. poročen in, » meni davčno olajšavo, )lti; 1 mirnimi dohodki pa priliv v driBvni pfflri1' PREMIERA:; om|i mm 1,11,11 tem trenutki) te prežvečen In poslan ... m na tem področju vendarle ne bi aj^ 10vno) remikatLCe gay»m ne m l strni'od strani drŽava, jim bo pa liria mtdnBrodJ skupnost, torej Evropa Skratka, mv 10 » je premikati / trenutku, ko je Slovenija (kun čno) dobila mandat m pogajanja ta ndri ženo članstvo v Evropski uniji. No da bi bil kak goreč zagovornik ali privrženec filanatv« v omenjeni skupnosti, ker Evropa jo itam in okostenela, m prav nič ni verjeti, dft '«> bo Slovencem pod njenim okriljem godilo ve ko bolje. Za ene, v konkretnem primeru gn ye, pa se gotovo obetajo boljši časi. Zakaj? Pravila igre mame Evrope namreč določajo, da mora biti zakonodaja držav članic prilagojena zakonom skupnosti ozlrorra da zakoni vsake posamezne članice sicer lahko variirn jo, da pa ne smejo biti v izrazitem nasprotju z njenimi zakoni. In ker jo mama Evropa tn pred letom pravno pozitivno uredila rogiti tracijo istospolnih partnerstev in Se nekatera druga, za homoseksualce izjemno pomembna, že kar vitalna vprašanja, to enostavno pomeni, da se mora tudi slovenska državica pripraviti na spremembo tovrstnih pravnih vprašanj in jih ne bo mogla kai pro zreti, kot je to počela doslej, Če slovenski yny| h" bode lfti'i|( |«i i/ff,n /¡i, ijflnj», M I»' hull pfflVMi; Hi'|i ., ,i(l , , ' ' ni]« put" itd bu /1' i" I i i mijm /(, l " pni )il ti KRI I IKA: ,uni»,k, iflhK (Jil okrfHj Itiyi vpfrfVinjrt V l/K|,|| [jf„f( v nu/«dnjo Ih, zmukcj got 11 if ;ii Velikan pojmuj* horrionnw m\',nik#, ki i ,,, njegov» odviv«, in vwiarwvi,, ,,«, viDonV, ki mlBlljo podi (pni i, ■,( Kn nt h) poilinn pinnilHlilci \it ¡it i/i, n«/vi| stoJinuivonH-o rimskohnolM* r^m . . nov) enoikliki fin ci'mado oimoriii r. ¡, / ?®nakn, ki bodo naredil« fW) nko osebji ki bo «bortune opravilo, pn VSK 1.1st® ljui>a/nl ?«l|l» n ill If Id lil lUhl', I mladi, ki si nmakriPijo kondom vanjam ali v/urnnjo pllulo prori it«-7n\n- ,, oočnosil, jo '.klup enostaven fudi tp rnosakraifllnoiti pOfll/in" v umi prif ,,, msnjil, mar no? Sploh, če pomislimo, ri>n ostelo bore malo ljudi, ki •>» "m borioc/ri nri grmadi", če purafre/irom muli njsgownjn veličanstva ptipeia ča fin bi biki ponltdlca tega čiiinks ulovom NE vstopu v I vropftko unijo (v k«r feljub homofoblenortti n®km.95 HOIA KLUB, SKUC-MAOHUB 1H LL ljubljaka Keren i k ou. 4 zadeva i Mn.nje VI.d. KepuMi». Jjov.nij. 0 p.tlaili v »v«i . prepr.ô.v.nje. éttkrialnuli, .,rmél •poln* ummerjenoetl ' Mr«« 1. D«lovnoprtvnt j.»onodaJ« Lz.„ul„„ i,r.„„„ opredeljuj* kMkri*Zk*ll .,, l'r"'"<" ,,« /.t^nc? Lt.lï .V.'oVtJ ï\kriZ£'.0il'- tluvkov. er.vlc. Pi„ t XïZ- *Il 'Iruïo pv.prU.nj., wde .tAl. ' poll,t'i"" Jiobr.itoo, druib.nl ;Aot.î ,JJ ?f*i "»J«t»o, okouuma v.iu tji.d dnlovn.?. r..r..rj. In ludJ pr.vic, ^ Uh lL , Mo vl ky.n.ki Mikonik BmpubUk, «)„„.„,,. .. prepoveduj» dl.krl.ln.cljc ï.r.di eZine lJ* V pnen ndmtevku Hl. 61.n. Ikrtii^v doioie, de -Mot •eredl re.llk. '"ekop, .„no.ti I bervl, ^ot.p^dl .t"^, nrin:V"'""r(i ' r"' je.lku. paUtlôn., e'u dru„.;„.«PorP.,,' V'Î' "P»)u uemerjenoêti, ^otn.e . ZlTJu""3','' druihett.m pâlot,]u #JJ ¿.iir,t , pri»r.j#. ko,. keteÎi ,,„d ï » °>">Ht<>i»l temeljnih .vototel„. ki prî^êàe ^ pr"ïl° ekupno.ti eu določene t uetevà !iï"»"'""'"Me ^'i*, previco .11 .voboittZ podl,Vl e.*in.9. r.Mllkov.n], komTd. kiH Mor "« previa .11 ,,9ad„amt, ke.mje . d^.^' »""¡'"o zaporom do ene<,e lete." ".n.rno ketnt]„ ,j( vi a OA ntiiuouit Vi t. > t nil področje. Pri pripre vi prvih gr.tftv «• j. le y „«,i.J. prlnerno.t Ure,-ne opr.rf.Jiiv» „,.,,„„.,u jie»,Imintelle i!, l'iïï "P—titv. in i.nlh t„i, p i m/1 !il II loven i je pi-edv hleve prvo ob r*vtt* v i' inriifli pred loge lekone v eednjem trimeeetju ("II. 'oproju«, del, v lede Kepuhllke Blov.nlle lw v Hlllj« ' "I'» prlprevlj.ne enellle tivitoh „»en* » i!.",T ,n 'l'«"', ,,,,/,„.( .„.II. I..,., null vpr.ienje ureditve .t.tu». l.to./wi,,». «cl lir.?*"* "»«•*">• «»o».*, telil ve. I j,mHe*.'f <•*« likulnje družil, drlev In .I«., , emetl u».eh»">> '"■»/' vpr.i.nj. y.evnih •"<• let nepolnih partnerjev. ^ tende ti/ hKHnftk» POSLANO rt/OIr «a «.pubJi». Blov.nl j. I« ienek« poli H k" 22 [zakon ] fntrr ma i a vauda III. nagrada'fotonatečaja emzina [ foto ] foto: tomaž greaorič I. nagrada fotonatečaja emzina [ foto ] fntcr tomaž gregorič . I. nagrada fotonateCaja emzina [ foto ] foto: maja vauda III. nagrada fotonatečaja emzina tujina, povsod dem negde drugde gde je srce koje kuca" Boye ("Pogresno je mi si iti, da češ t to shvatiti"/"Boye se ne bojei") V začetku letošnjega leta sem za kakšen teden dni dobila izvod knjige Svetlane Slap-šak "Ogledi brezbrižnosti" (Radio B92, Beograd 1994). Nisem je kupila v knjigarni, čeprav bi človek utegnil pomisliti, da se tako nabavlja najboljše knjige. Pa se ne: v teh časih se dobijo takole, iz rok v roke, za kratek čas, ker veš, da je še ogromno tistih, ki jim je več do dobrega teksta kot do embarga čez vse, tudi čez razum. Ampak država je izklopila in potrgala vse linije. Da se slučajno ne bi česa navzeli ali naučili. Čiste roke. Da lahko sedaj samostojno razvijemo avtohtone oblike državnega rokovnjaštva in državljanske malomarnosti. Da slučajno ne bi prepoznali logike fašizma in nacizma podivjanih vlad tudi v deželi, kjer tisti nesrečniki in nesrečnice, ki bi jih ob vsakem njihovem nastopu morala doleteti kazen zaradi kršenja anti-diskriminacijskih pravnih kodeksov, Še kar lepo sedijo v najvišje posvečenih institucijah in javno razpravljajo. Jasna stvar, 1995 je leto boja proti nestrpnosti in kot nalašč so nestrpneži prav letos čisto ponoreli in država seveda spet ne reagira. Ker vrana vrani. Izgleda, da bo celoten projekt postal trening potrpežljivosti ali v nadaljevanju ena od prekucniških zabav za javnost. Javnost rada tolmači krivdo, danes pa sploh, ko je prostovoljno izvolila svoje zastopniške ekstremiste. Za novo državo ni nič hujšega kot nesimpatična sedanjost. Potem je v zadregi. Ne ve, kaj bi, ko se večinski odstotek naveliča lojalističnih praznovanj. Potem si izmisli nekaj Drugega, nekaj, kar se bo hitro prepletlo z nekultivirano stranjo državljanske jeze. Ideologija ogroženega kolektiva - ki jo tokrat spodbuja država, da bi prikrila lastne funkcionalne zaostanke nastopa kot zgodovinsko nujen model kultur-nosti in zavednosti ter postane v očeh javnosti bolj bistvena in nadrejena učenju strpnosti. Razlika postanejo integracijska mot' a. ne ponosno obeležje multikulturalnosti; drug(ačn)ost postane opisljiva skozi manko Pravšnjih označevalcev, ne skozi njeno tonomno diferenco. Vojne se začenjajo z lihejskimi horizonti in prav na takšne naletim vselej, ko prisluhnem tistemu mnenj-skernu toku, ki dandanes prevladuje v jav-nenri diskurzu države Slovenije. Leto boja protl nestrpnosti pade v čas, v katerem večina evropskih državljanov sumniči druge-9a skozi kriterije pripadnosti:, ostajamo sami, Kr,ti in izolirani v svoji zaključeni identiteti. ost je bliskovita in zelo naključna. Ni tančna, ne teče po zaporedju, ni raciona- lizirana, ne sledi svojim prvim manifestom: nima spomina in noče premisleka. Stekla žival. Popade prvega mim ..dočega. Današnje evropske države v miru se od držav v vojni razlikujejo le po stopnji fantazm: v prvih so te zaenkrat še zaobjete skozi mnoge, a precizno definirane kategorije tujosti, medtem ko pri slednjih ni več ene same karakteristike, v katero ne bi bil uperjen agresivni dvom. Zato so vone med državami tudi državljanske, "notranje" vojne, saj se krči sicer legitimni prostor različnim identitetnim shemam, Kolikor se države približujejo tovrstnemu reduciranju državljanstva, tolikšna je mera nestrpnosti v njih; kolikor državni aparat s pravno doslednostjo ne zaustavi padca civilnosti, toliko je fašistoiden; kolikor javnost ne zmore več mentalno obvladovati fiksacije krivde, toliko je pripravljena tudi na ubijanje. Presodite, kje smo. Gay populacija sodi med tiste skupine, ki nenehno testirajo dimenzijo človeške raz-dražljivosti. Humor. Samo še Mujo, Haso in Fata so deležni preciznejšega terorja smešnega. Seveda pa umor lajša življenje. Tako kot stereotipi. Če je bilo kriminaliziranje določene narodnostne, socialne ali mnenj-ske skupine v javnem prostoru še pred časom etično vprašljivo, pa gay življenjski stil nikdar ni prišel niti v bližino diskurzivne varnosti. Vrednotni absolutizem, miselna podlaga agresije in nenazadnje vojne, se naj-pogoste. ne problematizira in povsem samoumevno domuje v večin societalnih oblik: "homoseksualnost" ¡3 tako daleč stran od artikuliranega družbenega statusa, zdi se tako zelo oddaljena od izkustva bližnjega, tako je nepripisljiva, razseljena in nepoosebljena, da izgleda, kot bi n,jno izključevanje ne prizadelo nikogar. Tod nihče več ne popazi na svoj jezik. Odprta diskriminacija nad gayi in lezbijkami je tako nev-padljiva, homofobija pa tako neprepoznaven znak nestrpnosti, da v njuno prepr. Sevanje ne investira nihče, niti izobraževalni sisterr, pa naj gre za dijaka ali doktorja znanosti, ti množični mediji ti državne instituc ¡. Niti družinska ljubezen niti državljanska občutljivost Pa to ni najhuje, dokler še upam. d ne gre za splošno veljaven koncept, temveč le za izjeme ozkih, ozkih horizontov. Ampak. Kje naj se potolažimo Gay sku lost. Majhna, amp < se pa še strpn v ©ji polcivilm poziciji. Vsak talita-rizem bi si želel tako vzdržljive anjšine s tako elastičnimi člani(cami), da jim je povsem vseeno, kam jih posadi prijazne mestne kavarne ali v plinske komore. Ra- zen na javne gay platforme, tja ne, ker mama ' služba. Lepo samosvoji, onkraj do brega in zla zakonskega reda, takole mirno prepuščeni naključnim razpoloženjem oblasti, zdaj ja, zdaj ne, običajno nikdar ne. Ker tudi država noče i: noče nič niti slišati in konec pika amen. Pa čeprav je artikuiacija različnih identitetnih okrožij njena pravna nujnost. Pa ne zato, da bo potem za njimi vpila, hop, Cefizelj. Osnovna dolžnost države je varnost c..ilistov, sam njen obstoj pa zagotovilo, da ne bi prevladale prioritete katere izmed njenih mnogih prebivalstvenih kategorij. Država mora ohranjati identitetne razlike in jih enakovredno zaščititi skozi držav,jonski status. Zagata nastopi, ko se ob identiteti neke skupine spreneveda in ;r kot taki noče podeliti polne legitimnosti obstoja. Kar se dogaja v primeru gay populacije. Večinoma živimo na lastno odgovornost. Ali se pač prilagajamo in stopamo v neke delne, raztresene pripadnosti, nikjer povsem doma. V obeh primerih smo tujci. Brez svojih varnih prostorov, brez prostorov za prijateljevanje, naključno se srečujemo, naključno gostujemo v prehodnih ljubeznih, nič trajnega ne nosimo s seboj, hitro odha-j imo in nam, zgleda, še žal ni. Celo življenje se zaman navdušujemo. Leto boj i proti nestrpnost oade v čas. ko večina evropskih državljanov sumniči drugega sko: tiste kriterije pripadnosti, katerim so prve odpovedale uslužnost prav institucije. Javnost le znova vse dobesedno verjame. Od tod dalje se lahko ponovi zgodba izpred petdesetih let, katere konec slavimo prav 1995. In ravno v Sloveniji. Od tod dalje se lahko pripeti zgodba, ki še traja tik poleg nas. Zato ob okrogli obletnici nekdanje zmage nad fašizmom in nacizmom ne bom poslušala uradne retorike tistih, ki mi ne privoščijo in ne omogočijo prijateljev in prijateljic s polnim imenom in brez strahu, mirnih popoldanskih družinskih kavic z njihov..... sorodniki ali vs j električnega toka, da se v soju napredka civilizacije zaljubim v vse te lepe obraze. Ne bom gledala starih posnetkov, ne bom se navajala na n itmalistične kriterije miru in ne bom pestovala hvaležne misli samo zato, ker sem živa in pomlad in sonce m take stvari. Raje se ozrem k tistim, ki danes še t sjo boj z aktualno norostjo, ki se ji zoperstavljar o z razumom, z glasom, s pisavo, s kulturo. Četudi niso prepričani, da jim bo uspelo. Ostati. Nataša Vellkonja [ esej ] 27 Prav žalobno sem odtaval iz kina, čeprav je b film povsem OK, "Ljubezen v troje" (Threesome - Andrew Fleming, 94), namreč;. Zakaj? Homoseksualnemu Eddyju (Josh Charles) in pravousmerjenemu Stuar-tu (Stephen, eden iz igralske famflije Baldwin), se je v izključno fantovskem študentskem domu'kót cimra pridružita Alex (Lara Flynn Boyle), ker ö ie birokracija zaradi imena spremen.la v moškega. Potem, jasno, nastane kaos. Stuart bi pofukal vsako češp-jo, kaj šele privlačno Alex, a t d se zaljuDi .v Eddyja, ki pa ,3 ne mdre zadovoljiti, ker si še n; "na jasnem" s svojo identiteto. In za povrh, nedolžen je tudi'kót pedér, Stuartöva zadn sa je (še) nedosegljiva, nedotakljiva. Prav, "nepoh sana tabla si torej," ugotovi Alex. " z tebe bom lastnoročno naredila,he-teroseksualca", Ugotovi celo, štos nad što-s., da v resnici prrkrï hetëroseksualec. Manever se ji ne posreči, zato mu iz čistega prijateljstva priskrbi potencialnëga ljubimca Dicka (Alexis Arquette me je tokrat razočaral; karikiral je samega sebel). Dick (inventivno -ime, ni kaj!) je seveda tako "plašen", da v hipu plane nanj. Tudi Eddy plane, a iz sobe, na zrak. Tako si "svetsTtrojica" obtjuL prijfteljstuo', brez seksa. Ime.o se torej 'ad1 a ne morejo zat; ti, dS so bolj kot obveznih študentskih pic lačni seksa. I.n zato seksajo. Drug z drugim, in prikrivajo. Drug pred drugim. In na koncu ne prikrivajo»ničesar več. Seksajo vsi1 trije skupaj. Potem diplomirajo.' Čez leto dni se ponovno srečajo na kosilu. In ugotovijo, kako ljudje, ki so bili še Včeraj vse, danes i. so nič. Ni h več in h , kc . več ne J>q, Ja, z^to sem bil tako (rnalo) žalosten. Naslednjič sem se pomešal med "Tat zaljubljena srca" jé mislil na večurna samopašna Castrov; orb-ijanja. Režiser fitma je bil Tomas Gutiérrez Alea, nestor kubanske kinematografije, k: pa ga je rak že tako močno načel, da mu je pri ftnalizaciji norel pomagati mlaoi Juan Carlos Tabio Kljub temu mu ne prHnanjkuje duhovitosti. Ko Diego izpove ljubezen Davidu jh pri tem obžaluje, ker r gej, mu ta preprosto izreče tisti ponarodeli ' .roči" stavek: "Nihče ni popoln." To velja za vse, samo za ta film ne. Kot tudi ne za njegov vzhodnonem-ški ekvi.aleht, film "Coming out", ki ga je režiser Heiner Carow tri leta snemal na skrivaj, premierno pa prikazal 9. novembra 1989, v noči, ko je bil berlinski zid prvič prebit: Tudi v primeru prvega in zadnjega Vzhodnončmškega gej filma bi lahke govoril o družbeni kritiki, a ostanimo pri termi, u "dfužbeni dokument" , se raje posvetimo zgodbi o ' jbezni, ki ima vse predpostavke, da se ne uresniči. Glavni junak Philtpp (V&t-hias Freihofi je učitelj, njegova moralna podoba pa zato še toliko bol »bvezujoča. Zavedajoč se norm in pravil se zaplete v razme.je s kolegico Tanjo. A tiste noči, ko utaplja spomine na nekdanjega ljubimca Jacoba, kíga je pred .Tanjo zat,ajil, se koj angel odreše a v p'errotpvem kostumu pred n;'n p liavi mladi, z ničemer obremenjeni m' le po Iju-bezn irepeneči Matthias (Dirk Kummer) Kolikokrat se zgodi čude? v stilu "the i.rst time ever I saw your face", ker je dvema ireprosto usojeno srečagje in uresničenje y ljubezenskem qpoju. Tokrat se zgodi po ró lovanju Matthiasovega rojstnega dne, v Phtiippovem stanovanju. Lep ljubezenski prizor: počasen, z nekaj dvoma, strahu, slabe vet t , s treoetaiočimi prsti v iskanju nežne ga _dc ka. Končno prevlada ljubezen, saj je vzniknila v ognjy dolgó zadrževane in ze vane strasti. In izgorela v pep«,,, Prizoi > ostane jgorišče, kajti ' petelin z; e" ' lonovno. Na ekem koncertu, „jer se sre čaj< vsi t nje Philipp zataji Matthiasa m r j ijo predstav, kot soprogo. Matthias e -trudno išče priložnost ponovnega s íó iia a DPka rožmu e Dre več izročiti. Išče ga JCiPMipp.a medsebojen skar j sta s, vedno bolj vsaksebi,Prst usou. kaže, da sta F lipp tava po kru2 aC hter št /ilnih mir ).d,čih,n ponujajo, rz repo ™ ker se ne bo zgodila, preteklosti , «"er va r m prebije noč se zjutraj poslov, v slogu bil Jefamozen fuk, res si bajen" )n od°de J« Prede i'l'PP uspe pristavit, vodo za kavo k, jc ho s k 1ai za nekog, lLeqa spil minila. Philipp ostane sam, ^ "berlinski ziJ", ostane brez'službo w ^ zruši "cor...r>g 'out", ostane bre; Sa'tl' * ga razumevanja, saj se mu odpovetf|T£ na mati. Gre pač za "dokument t " ne ze "ameriške sanje" v s»ooj f "Dortig Time on Maple Drive" Ken Ofei ki smo ga videli prek satelita. V pevt^. All-American" farmliji imata starša k»t vidljive probleme: starejši sin je aikor izpove Sissy ljubezen, se ta zdrzne. Zdrzne se vedno znova, ko se ljubita. Iz ljubek kakopak. Če rečem še kakšno o Johnu Hurtu Kot grofici, si ne morem kaj, da ne b pomislil, kako j&2a vlogo zastavil vse, karse je "naučil" kot Kaligula, Quentin Cnsp " Človek slon. Znane Roseannt Barr (tafcrat še Arnold) se spominjamo'zgolj po besedan namenjenih Sissyni nrihodnosti "There w t<= vi m men lots of vimmer ' -£><3S[ 1 William Burroughs pa je izdavil samo: "0^" nous" = zlovešče! in že je izginil iz Ne smem pe pozabit, še vodilne vloge ^ giranih) žerjavov, ki jih moški niso niti niti spoštovali, ženske pa so to znate in5 j za njih tudi borile?! Ko so jih' končr os bodile, smo videli tudi najlepši prizor filn« " samo ta kader opravičuje posvetilo « _ spom;n na pokojnega Riverja PhoenDca] }1 še m< j moto te eko-feministične hois£ don. čow opere: Verjamem v vs< ze novega ljubimca. prj| nosti i nit111. sveto; verjamem v nič, vse je sveto' Spraševal sem se, kaj počne sen " ; . coski gej režiser Patrice Ch6reau v ameriškem "Poslednjem Mofr** m Zdaj vem. Za ilm "Kraljica Msrg ne Margot, 94} se je učil masakra s . nejske noči" irMako posnel edffistven ^ krv strupa in znoia/parfuma Ce P 1 ^do no ob strani, v katero ste itak posvečeni, pa ne morem mimo likov in njih izjemnih interpretov: Margot (fatalna Isabelle Adjani kot poosebljena incestuozna spolnost), kralj Karl IX. ("ranjeni moški" Jean-Hugues Anglade), Katarina Medičejska (hladna Vima Lisi, že skoraj smrtno ledena), La Môle (Vincent Perez, lep še takrat, ko je Margot v svojem naročju pestovala le še njegovo glavo), Guise (Miguel Bosè, nesojeni Viscontijev Tadzio) in seveda vojvoda Anjou (Pascal Greggory), ki mu sestra Margot očita: "Ti ne boš nikoli zaplodil otroka, razen če tvojim ljubčkom ne poženejo dojke". Res je bil gej - kot tudi njegov mlajši brat Alencon (Julien Rassam) - in spisek njegovih ljubčkov je kar zavidljiv: Joyeuse, Epernon, Maugiron, Quélus, Saint-Mégrin, Gramont in Saint-Luc. Žal pa jih nismo videli, saj se prav v trenutku, ko Anjou postane krai; Henrik IIL, film konča. Zato iz njega samo še moj moto: Ni važno, če srce krvavi, pomemben je nasmeh na ustnicah... Francozi svojega "oskarja" imenujejo "cezar' n Margot jih je prejela pet. Vendar je letos za največje presenečenje posrkrbel ge| režiser André Téchiné, ki je s filmom "Divje trstike" (Les Roseaux sauvages, 93) pobral najpomembnejše: za najboljši film, scenarij in režijo. Leto 1962 v jugozahodni Franciji. To je bil čas, ko sta strah in evforija korakala z roko v roki, kajti senca alžirske vojne za neodvisnost je kot breme padala na sentimentalne in familijarne odnose. To je bil čas režiserjeve adolescence, ki ga je oživil z liki najstnikov, med katerimi je tudi François (Gaôl Morei), ki se počasi odkrivajoče oza-vešča svoje homoseksualnosti. V seksualni zmedenosti prezira sam sebe. Navznoter obračunava sam s sabo, ko stoji pred ogledalom in si ponavlja "peder sem, peder sem", vendar se mu Téchiné posveča z veliko afinitete in simpatije (gre pač za režiserjev "drugi jaz"), saj je navzven prav François tisti, ki zbližuje ljudi med seboj. Stilno dovršen film je to, ravnopravšnji miks francoskega naturalizma z liričnostjo, ki mu še prav poseben čar dajejo povsem avtentični mladi igralci. Cezarja za glavno moško vlogo je prejel Gérard Lanvin, ki igra enega od treh akterjev (plus Jean-Marc Barr in Bernard Giraudeau) v filmu "Najljubši sin" (Le fils préféré, 93). Ko v italo-francoski familiji ugotovijo, da je eden izmed treh sinov homoseksualec, je konflikt neizbežen. Film je posnela režiserka ii igralka Nicole Garcia, zate m čudno, da je prav z njim zakoličen "novi moški film". In ker smo že ravno v Franciji, naj bo omenjen še film "Prekleta trata" (Gazon maudit, 94), ki ga je režirala Josiane Balasko in poleg Victorie Abril za;arala v njem tuii glavno vlogo. Josiane je lezbijka i se zato seveda zaljubi v šarmantno Victorio 1 3 katera bi spregledala njene čare?), ki kljub temu, da poseduje moža, tipičnega iužnjaškega mačota (film se dogaja v Pro-vansi, na tradicionalno konzervativnem lu9u), kmalu spozna, da se da ljubiti tud' na "ugačen način, in ubogi mačo je pr.oiljen Poznati, da so predsodki le strah, ki ga ni, da ni ti spolnih meja in da toleranca ni razna beseda. To pa z njim spoznava tudi ''ka, saj komedija z neprisiljenimi pedagoškimi ambicijami korak za korakom obra- čunava tudi z , enimi predsodki. ankarjevemu domu najtoplejša zahvala za "Izraelski film danes", kjer smo imeli enkratno priložnost videti tudi film "Čudovita milina" (Amazing Grace, 92). Med Jonatha-nom (Gal Hoyberger) in Thomasom (Sharon Alexander) se vzpostavi ljubezensko razmerje. katerega udejanjenje j: ia ni usojeno. Prvi naivno trpi, drugi pa se vse bolj skrivnostno oddaljuje. Poljub je vse, kar mu lahko da. Aidsa ne, z njim trpi sam in se zato tudi odpravi v Ameriko, kjer po dvoletnem životarjenju umre. Film vsebuje nebroj zabavnih elementov v podobah babic, tet in sosed, da sem se ob koncu resno vprašal, od kod toliko humorja v režiserju, ki je ravno ob priložnosti premiernega prikazovanja filma na Berlinalu '93 za aidsom umrl tudi sam, Ja, to je bil Amos Gutman. Kar sama po sebi pa se spet ponuja primerjava z ameriškim filmom, tokrat seveda na temo aidsa. Primerjava pove, da primerjave ni. Satelit nam j^ posredoval "Sostanovalca" (Roommates - Alan Metzger, 94). BiH (Eric Stoltz) ji premožen in omikan gej, ki za cimra v domu za pomoč obolelim dobi veternj?ka Jima, ki se ima za aids "zahvaliti" transfuziji. Skozi številne spore in spopade ga Bili celo uspe odrešiti homofobije in naučiti občutljivosti, spoštovanja in razumevanja. In ko se resnično spoprijateljita, Bili umre. V zahvalo mu Jim na grobu recitira iz njemu najljubšega čtiva, Melvillovega "Moby Dicka". Še kamen bi se zjokal, če bi zmogel solze točiti. Tudi jaz sem se utapljal v njih, a vsake zabave je enkrat konec... Nič koliko kritikov je že napovedalo smrt enega najstarejših fiimskih žanrov, namreč vestema. A vestem bo živel tudi še takrat, ko bodo od omenjenih kritikov ostali samo še prst, prah in pepel. To dokazuje tudi "Tombstone" (George Cosmatos, 94). Divji zahod je poln južnjaških legend, ena najbolj znanih pa je bolj pri O.K. Corralu, ki je ne vem že katerič obujena v spomin v tej skoraj verodostojni zgodt d Wyattu Earpu (Kurt Russell). Tisto, kar sem ob tem pravzaprav hotel povedati, pa je dejstvo, da obstaja teorija, po kateri je moške na nenaseljeni "Divji zahod" gnala homoseksualnost, saj so tam pač Ameriko gradili predvsem in samo moški. Po filmih sodeč ženske tam niso imele kaj početi. Tiste redke protago-nistke, čeprav nemalokrat obvezne, to pravilo samo potrjujejo. Pa še te so pile velikokrat lezbijKe kot Mercedes McCambridge v "Johnny Guitar". Teorija nadalje govori, da je prišlo do nekaj znanih dvobojev in strelskih obračunov med kavboji posameznih rančev (izključno) zato, ker je en kavboj speljal fanta (ljubimca) drugemu. Kavboji naj o. bili v bistvu nežni in občutljivi fantje, niso pa pomišljali potegniti revolver v obrambo svojega dragega. Verjamem, da je zdaj s to in takšno teorijo težko prodreti, čeprav vsi vemo, da sta bila Butch Cassidy in Sundance Kid ljubimca in da e Pat Garrett Billyja the Kida "ustrelil iz ljubezni". Sprožil je pač revolver, čeprav domnevno res nepravega. Ne bom vas preprič(ev)al, da je revolveraš sredi glavne ulice v Tombstoneu potegnil revolver in rekel nasprotniku, "zdaj te čaka svinec, ker si mi med mojo odsotnost^ speljal fanta", ter sprožil. Vestem je ameriški sveti filmski žanr, ni da ga (u)mazali s homoseksualnosti' Prenese na stotine mrtvih "moških", ne prenese pa niti enega živega homoseksualca. Pa vendar se prav v tem filmu srečamo z mladim gejem. Direktno z Beverly Hi Isa ga je prišel odigrat Jason Priestley. Njegova vloga nosi indikativno ime: Sister Boy. V vlogi jetičnega Doca Hollidaya pa je zaigral zvezdni Val Kilmer ki [ film ] s^ ga $8 najbo snom v kot icemana Wnjá Top Sl FV mnen Quentim Tarantín» t ij^gov'jjqjevsko n piyoneo Ffosoivcjf flegj pn^kar gtectajo Rrvati» m nim v milj n r- iRory kt v Tf -e,ttra antoiociijskt monoica o filmu ?P ¡un ,je ta film KomMaveiirtffl nie tarora homoseksualnosti Toma Cruisa ho-pos^ksu^la i leejnancm na čelu. vseskozi vabijo v s\oie víate, vendar se jim upira p. dvstem .'arad' Kelly MCGrfS i» Sele, o se ona pojavi obtečena kot mo&ki pies-topi na' nasprotno snan In ko v zaktjyärti, zračni bitki sastre^ že poslednjega hete-roseksuaica, mu* Iceman emče dobrqdoS licq, "You car ude metati anytime" . Kaj reč» za "Interviú 2 vanwj'em" Hnteivtew w¡fr the Vamping 94i. ki bo, fre je Is kaj pravde na svetu, obeležil filmska devetdeseta. Na kratko nfc.'jé nemogoče. Zatorej, «fee opravičija, tole je le poskus. Ste >e sploh' kdaj videh v kakšnem filmu tako strasten trt hrepenenja polrr poljub? Resc¿a ne na/ia-šoblje^ ustnice, pač pa v tisto jamico mecl • kfj-Jčrnc® in vratom, kjer bije žit& A nič zato, še noben poljub dvéh lepih mladih mčških n» bil v fiimli povzdrgnjen taíko'visokb v , nebo. Res, res, ^tokrat zares v večno ljubezen. Zgodi se med že*-vampirjem .Les-tatom (narcisotdni, aadrog ni iii demqry&ti Tom Cruise, sieer v privatnem življenju še en'biti/ne'biti gej) in sele-vérnpirjeiTi'Lbui-. sóm (ljubki, erotični in aristokratski Brad Pitt) Restate", ki si je j3onavadi ža glavne >ed privošč'! kri ženske, 2a poobedek pa vedno privlačnega fanta, je Louisova nežna lepota tako prevzela, da ga je bil 5 syc*oorgast>cno (orgazmično) transfuzijo prisiljen narediti za paftner7a:"*1<.ak&ert par bova'lahko bila... Vedi; da imaš-srečo Nikoli né boš star, grd in odrasel." "Kot Faus"t irj Mefkto. skleneta simbiozo Jako ^pvraštva.kot tu .t jasno, homoerotidne ljubeani. Zato v nadaljevanju dobita tudi- otroka: vampirsko deklico Claudio Kirsten Dunst1 za katero Lestat pravi." "Zdaj srmoja in Louisova hčfir vsi snio kot ena srečna družipa."* Ane za dolgo, Pokvarjena in Ijubpsurpna "tolua" sklene pokon-, čati Lejtata, z l,ouisomj¿a se odpravi v Pariz, kjer, jt že prav avšasto iečrjobno ljubosumnost saino še podboji vampir Armand Antonio Banderas» "Odšel bi z njim na njegov prvi namig. Želi si te; kaíor si tí želiš njega.''..Na srečo (sorjv, zares mi je sla np živce) ;o je v prah spremenil vampir Santiago (Stephen Reaj in Lcuig se vrne. v New Orleans, kjer svojo zgodbo izpove novinarju Maifoyu (Christian Slater vloga je bila prvotno namenjena Riverju Phoentxu) In se ponovno šreča z nikoli uničljivim LeStatom: . "Louis,,še si Sß vrnil k meni in še vedno Si lepi" Mimo'vsebine je potrebnopovfedati, da je scenarij po Jastnerh romanu, kj je izšel tudi .v slovenščini, nap .sala Anne Rice, ki je znorela* ko ie'slišala: da bo glasno vlogo igral Cruise. Ko pa ga je videla na platnu, je " seveda slediio javno opraVičilo. Próducent filma je bit David Geffen, "(ne)sojeni soprog'' Keanu Reevesa, režiser pa NeH 'igra sofe" Jordan. Ko .Lestat zasadi zobe v nov ■ narjev vrat/ ko ta z avtomobilom .hiti domo' da t>Kná papir'prelil ekškluzivno Louisovo zgodbo, izgpvori besede, ki naj bodo moj * moto filma: "Ne b:>j se, dal ti bom večnos [mi Vi, s.n vi Km' ' ' po\iM poveciiit ie 10 da vamp*' 1 kr tm s čUriko dušo» a čin* 1. Ja \ompn< ietja nisem napisal /a itak vse viöne ljudi, aa^ak .m vampify mod njimi (vami) ritidhodnik ponovno mod h'gior-ilivih diam" je bil pmv gotovo QrtCüfe Franasa Forda Coppole kot alegorija p 1 ids, iiubitelji "gotskih romane" pa imajo oost uir fiu v ie I lO.i mnčiei filma 1/)-kensu^n iKenneth Branagh 94). Kot Ken Russell lazkViv« v filmu "Gothic e 16. jum-ja teta 1816 Lord Byion, skupaj z liubimcem Potidoriiem. v vilo*Dibdati ob Ženevskem Jeieru pžvpibit pesmka Shelieya in Mary Godwin, ki je "kasneje postala n]egova soproga In,v tisti moreči in halucinacij polni noči se 11 ie rodili) ideja za roman, katerega najnovejšo ekranirscijo vsi kritiki -neizmerno bvfWtj6. nihče pa ne porabi pripomniti, da j nekaj manjka. In $si "pozabijo" poVedati (napisati), kaj! Ker pa sem žfs revno pji "hor rorjih" oztrooia "grozljivkah ki pa vse bolj postajajo "erotične drame", =naj ome m, da bo'še pred^konoem 'leta v-1 nematografih pönovfip tüdi filrp 'Dr, Jčkyll in Mr. Hyde' ki Oa bo zagrešil naš "do^er znanec, režiser Stephen Frears, žaigral pa ga/ju bo John Malkovich V '.RazgiedilT" je kritik zapisal 'Zgodilo se .mi je. da sem gledal t filme o gejih zapored, nato pa še ersetja o lezbijkah, in*si'nöna-döma zažefel hetprošeksa - toda-takoj me je poStaio srahi ?aradi*moje pe'rv'^rznos'ti.'", ZgoQilo se mu je^to na letošnjem filmskem festivalu v Berlinu. Ironiji n . sarkazem, ven-datje fts,,da je bil skozi teta prav Berlinale uspešen promoter številnih gej režiserjev kot so Almodovar, Van Sant, Jarman ali von Praunheim °redvsem sekcija "Panorama" jifp je bila naklonjena. Pr^d desetimi leti jo je zastavil Manfred Salzgeber, ki je lans, ¿ga avgusta umrl za aidsor Zdaj je njen selek- " or med ^.ugim postal tudi znaoi-gej režtser Wieland Speck in tradL.;a se iladaljuje? Čeprav je Berlin v zadnjih letih ze postal r r-maino mesto, festival p^; tradicionalno libe-13len m levičarski, ki je vyjel svojo,progr? s -lo,c otbocbo proti yö(|ywoog|üin vi ■ d /m iit ilmov, vse manj ekst/avagant 1 ' se še vedno najde prostor za «anlmive*4 scesnfe kinematografije'(s pozicije-imaginarnega zidu med Vzh. or inZahodorr j Ii los, svojo jko ?brai! k' re učnemu Orier ,) ,n prav takšne teme, med katenrr 3 * m aids v^čnG ie P edstavljajo bistven, del festivalske* ' ;sto v P^amu pa irn^o tud, pohtič ikupihp v opoziciji, zat ne P esen0ča,da so na festivälu pnka S|, srbski • fe a äs ' »(SÄ ^ i MhdkxMöUb SoamnJe KMerlin ^ rfn 1 udi 'tj^ti znan hlP ' ^ ISkreno beograjski politik?! (pc serjevih v besedah , mentu najve povedati o rac*v lezikom ifi psstiTi' Baikansk ^ vi/en. je neopnmitfvizem cjan^ir skege la/fa, nii čudnega tore rj.-turii v ta riizkoproračunslci ^ domnevno 'Strogo protivojfii cev v Berlinu ni bilo, "Ha'gato: Mlakar, 94) je bil zavrnjen. Najle A!y>'{ pnzoii v slovenskem filmu mri in Pištijem, niso prepričali. Kotiuc • ' baš 2 gotovitvijo, da "prskanje aste-vilhimi pröbferr med katerimi je osreoa;: n-cest, ki mu ga zaupa ndkä deklic» pri spe di. Žal zaradi sppvedne'nx)ičečnosti tegar» more in. ne srne nikomur povedati, nit' njem materi, čeprav jo vsak dan.viöeva v.ceri'i1 Še^večji pa je njegov osebni problem, končno je katoličan in ne mogoče protestant i^V 3 bistvenb) in kot tak' zaveza'n Vsakršnemu' celib^ty. Če b zaobljubi} Bogti.fV^"^ neČist,ovaryu z,žensko, pi Cerkev r>|esqv!> početje.celo toletirala (župpik Matthew SP5 svc.o gospodinjo, ki je za povrh še vender-ne, on jeAhon*»seksualec; * po mösnir- uJiik.h pa je'zapisana oOs»^ Njegovo dvojno življenje (podnevi ^^ zagnan,duhovnik, ponori v gej cfis^u ^¡fr za spolno potešitvijo] postane pf plen dvojne krščanake^njorale, Cßrk vere. In farenov (vernikov), lastnih "grehih,'vidijo le bjfegovegfi, tragedija pa je v tem, da i tudi sam. Ko pride njego/ljubimecV 1.1 „„ cnfil v (Robert Carlyie). ki ga je sné] y obhajilo, Greg izqovori besede '1 - in obstane te telo, ki vam ga dajem..,'i ti oDSWI™Jg ¡e-r m. Graham ostane brez Kn5tu5°j lese, Greg brez njegovega. Za» t .jtff obtoževanjem; ih sar^opo'mHoy( 0 fliS4j dar si . "greha", Četudi m"D ga MS ^ odpustil, sam sebi nikdar ne b?-J delo, ki bo prav gotovo (upravice_ številne ametniške in verzne) polemike, -jfi režiralr An t katerb film *Na varnem" tv pro9ukcijo pred kratkim gief" * mu TVS, pimov Ustvarjalca filma, Paule Muxehn Bertrand de Solliers, s se >go varjala s številnimi ljudmi, ki jim je iids preokupacija in njihovo delo, tako v bolnicah kot v domovih za obolele. Svoje osebne izkušnje z boleznijo so opisali tako nestrp-nezi na eni kot zdravniki, duhovniki in terapevti na drugi strani. Naj zdaj omenim še nekaj filmov, ki so z aidsom vsaj posredno povezani. Wally White je režiser svojega prvega celovečerna "Lie Down with Dogs ", v katerem igra tudi Tommieja, mladega geja, atraktivi ga in inteligentnega - i zelo frustriranega. Štiri leta vztrajnega težavnega dela mu zagotovi odlično spričevalo - toda za kakšno ceno? Najame si majhen apartma, za dober zaslužek pa prodaja hitre avtomobile na Times Squareu, ampak najbolj ga spravlja v depresijo dejstvo, da bo kipeče newyorsko poletje kmalu za njim. Tommie ima vsega dovolj. Nenadoma se odloči pustiti vse skupaj in odide v provincialno mesto Cape Cod, ki je še posebej poleti pravi eldorado za geje. Počasi se vrže v življenje, ki je tukaj lagodno, veselo, brezskrbno, predvsem pa brez vsakršne odgovornosti. In predvsem z vsakršnimi moškimi. Tudi film "Menmaniacs", ki ga je nemški režiser Jochen Hick posnel kot dokumentarec, se dogaja v vročem poletju in sicer na scenah S/M in usnja v Chicagu, New Yorku in, jasno, San Franciscu. Tom of Hamburg (s pravim imenom Thomas Karasch) je bil "International Mr. Leather" in je kot porno star in producent porničev živel v Amsterdamu. Takoj po snemanju filma je umrl za aidsom, kot tudi Hans-Gerd Mehrtens. še en protagonist filma. V zvezi z aidsom pa ne morem še mimo filmov "Glitterburg" kot poslednje delo Dereka Jamnana, ki to ni, ker gre le za montažo oziroma kolaž kratkih filmov in privatnih video posnetkov iz let 1971/86. i "Black Is... Black An,'t" kot definitivno pos- lednji film Mariona T. Riggsa še zadnjič v boju zoper rasizem in seksizem. Osvobojeni travme aidsa, pa zato nič manj travmatični (kaj li homoseksualnost že po tradiciji in definiciji travmatična? - besede : lahko zamislite z narekovaji ali brez1! filn v "Panorami" so bili še "Le fils prt-.^re" (o katerem sem že zapisal par besed) zato se zda1 orepustimo na kratko še preostalim. Film "Suite 16" (režija Dominique Derud-dere1 je belgijsko-nizozemska koprodukcija > opisuje (izrisuje) burni psihološki "dvoboj" med mladim vseseksualnim žigolom/tatom (Antonie Kamerling in kultiviranim ter bogatim invalidom Pete Postieth warte1 Kanadski film "Echpse" je režiser Jeny Podeswa postavil v mesto, kjer se pričakuie totalni sončni mrk. kajti takrat se sproži vsesplošni nnglšpil vsakršnih poželen n strasti (Poskusite ob prvi priliki!) Tudi v tem filmu igra moj (trenutni) miljenček Matthew Ferguson Arcandovo odkr tje, ki smo ga pred kratkim videli še v filmu "Življenje z Billyjem" v okvi ru "filma tedna" na TVS. Lothar Lambert je I film ] 31 ustvaril še en film, "In hass'iebe Lofa", da se je v njeni lahko predstavil kot transvestit-ska zvezda Lola. Član letošnje žirije, režiser Tsai N ng-liang, je pokazal film "Vive l'amour' (Aiqing wansui - Tajvan), ki med osrednjimi hki predstavlja tudi odraščajočega geja, zanj pa si je prislužil lanskega beneškega "zlatega levi Posebno pozornost pa si gotovo zasluži češki dokumentarni celovečerno "We angeli, ampak angeli", ki ga je režiser Wiktor Grodecki posnel o mladih ge orost.tuirancih v Pragi, ki je pravi raj za "seks turiste" tako z Vzhoda kot Zahoda. Med kratkimi filmi si moje simpatije delita "Orfeo.ii gorno prima " (Giovanni Minerba -Italija) kot homoerotiçna verzija mita o Or-feju .a Evridiki (da je bil Orfej gej, nam je povedal že O vid i), in "Rambles" (Richrad Press - ZDA) o anonimnih fukaških srečanjih v newyorskem Central Parku. Ne smem pa si privoščiti, da spregledam filmček "Gentle Giants", ki ga je znani estet Bruce Weber tu< tokrat posvetil lepim fantom, le da jim tokrat delajo družbo ftudi lepi) psi. Ruski homoerotični filmi so še vedno rariteta, zato naj od vseh (prelštevilnih kratkih lilmov omenim le še 5-minutno pretresljivo delo "Ro/eni za invalide", v katerem, režiserja Pjotr Tošiiin ir Igor Levinski kažeta fotografije k vojnui dni, s katerimi nam približata srčnost mladih fantov v peklu preg nanstva. Naj vas pri tem opozor.m, da mora-o ruski režiserji še vedno iskati priložnost za temo homoerotike v presotalih temah, da tako ne bila sama sebi namen. Pa četudi gre pri tem za tako dosledno presunljiv film, da povzroča prave bolečine v trebuhu. In če sem že zapisal, da Slovencev (razen novinarjev, jasno) letos na festivalu n: bilo, jemljem zda besedo nazaj; glasbo za. omenjan fi„ti so namreč prispevali Lai^ch Enkratno zanimivost pomer::o biografski, asno ge) usmerjeni, filmi. Letos so bili to "A Litany For Survival: The Life and Work of Audre Lorde" (portret pokojne črnske lez-bične pesnice sta posneli Michelle Par-ker-son in Ada Gay Griffin); "Paul Bowles ■ Halbmond" (nemški film o ame.iskem skladatelju in pisatelju sta podpisala Frieder Schiaich n Irene von Alberti); "Ich liebe dich" (režiser Wilhelm Hein je 3-minutni filmček posvetil Manfredu Salzgeberju), "Nico Icon" (režiserka Susanne Ofteringer je'dokumentirala življenje legendarne pevke "žametnega undergrounda") in "Lucky Man", v katerem Ken McMullen intervjuva v lanskem ietu umrlega geja (se en posn tni outing) režiserja Lindsaya Andersons Na Berlinalu pa je bila predstavljena tue i ameriška komedija o sèksualn '. n -ah, Bar Girls", režiserke Marite Giovanni in s Chastity Bono v cameo vlôgi, hčeko pevke Cher in Dut lezbtjke tudi v privatnem življenji., Filn, je otvoril letošnji "London Lesbian and Ga) Film Festival". Za šalo: festival bo potekal brez moje prisotnosti, ker ravno v časti njegovega.trajanja ustvarjam" priči oči tekst., Žal pa na njem zares ne bo več prisoten njegov ustanovitelj, Mark Finch. V starosti 33-ih se je 14. januarja vrgel z mosta "Golden Gate". Jaz torej Še vedno ostajam (in vztrajam) v Berlinu, le da se zdaj selim v sekcijo "Forum" To je program, v katerem neodvisni ,-ežiserji predstavljajo svoje avant- [ film ] gardne in eksperimentalne filme, kakršen |e bil letos predvsem "Roy Cohn/Jack Srr fi (režija Jill Godmillow), v katerem jf Ron Vawter zaigral tako reakcionarnega politika kot tuC underground filmarja, ki sta oba umrla za aidsom. Tragično, takoj po snemanju je umrl za aidsom tudi Vawter sam. Nekaj več besed si zasluži film "Postcards from America", ki ga je kot svoj celovečerni debi posnel britanski režiser Stave McLean za ameriške producente. Inserirán je s poetičnim in energičnim pisanjem Davida Wpf-narowicza, ameriškega umetnika, ki je leta '92 umrl za aidsom, uvede pa ga "Adult David" (Jim Lyons), ki se spreha,a n vozi po opustelih predelih Kalifom^ in Arizone, raztogoten zaradi svojega HiV. statusa in ozirajoč se nazaj v svoje življenje. Tu je najprej "Young Davi-4" (Olmo Tighe) in njegovo divje ter nesrečno otroštvo, potem "Teen Dav,," (Michael Tighe, Olmojev brat) s svojo bolečino in užitkom in končno še "Teen Hustler" (Michael Imperialli), klateč se po ulicah "making fast bucks for quick sucks". Davidov duh je kot kamera, gnana od spominov svojih življenjskih postaj "ilm "Livmc n Oblivion" (Tom Dicillo) omenjam samo zato, ker je v tem miksu realnosti in fantazije glavno vlogo graf Steve Buscemi, naš lanskoletni znanec Nick iz filma "Parting Glances". In film "Mesečevi psi" omenjam zato, ker je to prvi ruski igrani celovečerec, režirala sta ga Vladimir Tumajev n Lidija Polščikova. ki tematizira aids kot bolezen Verjetno vam je znano, dragi bralci, da se na festivalu podeljujejo tuo, priznanja oziroma nagrade za najboljše gej oziroma lez-bične ftlme, popularno imenovane-"Teddy Bears". Ker vsa slovenska pišoča kritiška telesa ob'^éjno zapustijo festival še pred podelitvijo oziroma razglasitvijo nagrad (saj jih takoj sporočijo tuje agencije, ki pa na "teddyje" praviloma pozabljajo), vam ih zdaj lahko sporočim iz prve roke (in s prisrčno zahvalo), namreč iz redakcije novona-v stajajočega tedni.;a, Magazina "MAG". "Medvedka'Teddyja" za najboljši dokumentarec, "Complaints of a Dutiful Daughter", je prejela ameriška režiserka Deborah Hoffmann. V njem pripoveduje o problemih, frustracijah in protislovjih lezbične hčerke z ■ materjo; ki umira z'Alzheimerjevo boleznijo. Z "medvedkom Teddyjem" bo zdaj lahko spala in se igrala tuo, kanadska režiserka Cynthia Roberts, ki pa ga je prejela za naj-bol'ši ¡gran fijrrt, "The Last Supper" Chr.s, baletni plesalec, umira Priklenjen je na posteljo. Ne mara odlagati neizbežno nrt -njegov cilj je legalni samomor. S pomočjo dr. Parthersa (Daniel Maclvor) aranžira las io smrt. V zadnjih urah svojega življenja se obda s slikami, kr gami in glasbenimi pos-osl£ njo željo. F voščita si še "za ;o večerjo" kot reminiscenco na sre io sku to preteklost. Potem Chris spre t > W!»^ 'Cijo v svoje tele t ur >t-niško d< ), kot svojo poslednjo koreoc jfi o Ken McDougall, ki je odigral gla- o vi 30 C .isa, ie y starosti 43 let za a,son jmrl ■tgdi sam j le nekaj dni po končane e-manju. Vse bolj sprejemljivo zatone lezbični film postaja tudt tflmstf fj!/^ Rottordamu, vsaj odkar f'tegov rjfrö. postal Emile Fallaux Noče jih uvrstit, sebno sekcijo, saj m privrženec ¡¿¡h' getoiziranja. Integrira jih v glavni progij** tako resnično emancipira, saj so hi ločenih sekcijah potem tudi lojeno ofct ' vani. (Podobno stališče ima tudi Jeflg «Cj gel iz Cankarjevega doma, ki je od tan ^ nala" Dneve gay in lezbičnega filma žav 1 tovrstne najkvalitetnejše spretno uvrš vse bc elitni Film Art Fest). Med vrftl tristotimi filmi odločitev za ogled n, , budnemu očesu geja ali lezbijke pe Sie J prav gotovo niso ušli. "Nebeška (Heavenly Creatures) je novozelandski f" Petra Jacksona, ki je nastal po resnicrw dogodkif iz leta 1954, ko sta dve m - , zaradi starševske represije, ki m tolerirgf-lezbičnega razmerja, umorili eno izmed s rojih mater Po filmm "Rope" <■'Compulsi in "Swoon" še eno delo o fantazijsl;--svetu v življenju iščočih se najstnik k: &= ne konča fantastično. "Globoka koža"[Sfcn Deep) je kanadski film režiserke Midi Ono dera, ki pripoveduje zgodbo o režiserki (nte:" torej se. !), ki seveda živi z žensko ih srj. ma fifm o erotičnih dimenzijah bolečine, * io omogoča tetoviranje. Io seveda, boiečmg ¿e užitek le,-če ni resnična (a I i* naša?)1 Gre za moderen oziroma moden psihološki trier < ne uspe odgovoriti na vsa brezštevilna vp~-šanja - v odnOsu do "nevarnih razmer?* > ostala, skupaj s koscenaristko Barbaro O'Kelly brez razvidnega "svojega razre'-ja". Bruce LaBruce 1" njen antipod - -a:=n tega, da je moški - znal pa jebiti njen ¿rem i 1 učitelj. Film "Sveta in časa na pretst (World and Time Enough) je deto mladega ameriškega režiserja Erica MueHer|8 napovedano kot prva gej komedija nove ge-nerac ;, ki se je po lenovala kar. Generala X. Skupna tema jim je vsesplošni nM ^ ki se kaže v depresivnih podobah proi » joče mestne mladine, ki blodi v b szciIn* zlorablja seks, drogo in rokenrul, svojo p£>_ pa konča v nasilju, Omenjeno delo presefi takšno umetnost"., saj z odnosom seropoz.tivnim Markom in njegovim ^ Joeyem skuša razmišljati o "p- K. čeh", med katerimi možnost ide nosti rešitve sveta vsekakor ni zad a. Z nasiljem oziroma umoron konča film 'Sestra, moja ¿t l ^ ' My Sister), debi angleške rež,serke.L( Meckler Dogaja se v francoskem pro A nem mestecu v 30-ih letih, pnp- hsfS. nevrotično zgodbo o dveh psihopais trah, služkinjah, ki sloni na re kih. Med njima se razvije erot.čer ' . zj puritanci bi rekli: kri ga prekine, (|!nl krvoskr.unstvo, Zares humoren P ^ "Neverjetno resnična avantura.^:M^' ¡•enih deklet? (Incredib.e True AQ» Two Girls in Love), debi an ris» ■ stor Marie Maggneti, ki pripovec ^ ps med dvema gimnazijkama, h°,T\ skfat skuša p, ikažati docela /erza' .uud> povsem normalno. In takšen je ,¿>1 terdam "95, ki je prik al tudnaP", ^ f nati filmski program''. prr'v ¡^ san^ prehiteli celo mi, čeprav z * ^ rrjom namreč z "Lunatic we* to se je zgodilo izključno naključno Kar si trenutno najbolj želim, je ogled novega filma "Pret-A-Portei " (Ready to Wear) Roberta Altmana, a se med čakanjem zado-vol" 'jem z njegovim, v tv nadaljevanko prirejenim delom "Vincent and Theo", v katerem blestita Tim Roth in predvsem Paul Rhys, ki je zares srčkan (kar bi še posebej potrdil naš londonski znanec T.). Aja, proti Altmanovi "fashion eskapadi" ima še na več ugovorov Karl Lagersfeld (že ve zakaj!), za ir formacijo pa le še to, da gej kreatorja grata Richard E. Grant in Forest Whitaker. Sprašujem se seveda, kaj res le dva, saj v svetu visoke mode skoraj ni nikogar, ki bi ljubil (samo) ženske: Giorgio Armani, Gianfranco Ferre, Jean-Paul Gaultier, Calvin Klein, Rifat Ozbeck, Issey Miyake, Yves Saint Laurent, Gianni Versace, Yohji Yamamoto .., da za aidsom umrle kot Halston, Claude Montana, Franco Moschino, Ray Petri..., posebej ne podčrtujem Čimprej si želim videti tudi film "An Awfully Big Adventure" režiserja "štirih porok in enega pogreba" Mika Newella, v katerem spet igra Hugh Grant in sicer po Cliveu iz "Mauricea" spet homoseksualca. Za trenutno najbolj "vročega" angleškega igralca se potegujeta dva režiserja. Za dve vlogi. Za dva literarna ustvarjalca. Za dva homoseksualca. Za Williama Shakespeara in Oscarja Wilda. Za drugega angleškega eksportnega zvezdnika, Ralpha Fiennesa (ki kot Hamlet ne blesti tako zelo kot Keanu Reeves) pa se potegjje ameriška umetnica Barbra Streisand, ki naj bi se filma "The Normal Heart" končno lotila zares. Sicer je pa znana po tem, da se na vsak projekt pripravlja sedem dolgih let. Pripravlja se tudi projekt o Lorci, ki naj bi ga posnel Marcus Zurinaga, pesnika pa zaigral Andy Garcia. Bomo videli, če bomo vse te filme?! Zagotovo pa si bomo ogledali romanco, ki sta jo v življenju "užila" Rimbaud in Verlaine. Film z naslovom "Total Eclipse" že snema Agni-eszka Holland, pesnika pa igrata Leonardo Di Caprio in David Thewliss. Ampak še prej bodo naše oči uprte v Cannes, ki naj bi ga letos (predvidoma) otvoril vse bolj aktivni James Ivory, tokrat s filmom "jefferson in Paris". Jaz pa stavim na ameriški film To Wong Foo, Thanks for Everything, Julie Newmar", ki ga je mlada britanska režiserka Beeban Kidron (avtorica lezbične nadaljevanke "Pomaranče niso edini sadeži") pripravljala celo večnost, v njem pa dva tipična mačo igralca, Patrick Swayze in Wesle^ Snipes, nastopata v vlogi moških "sumljive spolne opredelitve. Še bo zanimivo! In zdaj, dame in gospodje: Oskarji! Da je Tom Hanks velik igralec, sem vedel že takrat, ko je slovel šele kot mali "Big". Da ju bo prejel kar zapored, pa si ne bi upal pomisliti, kaj šele na glas izreči. Pa vendar se je zgodilo prav to in prav je tako. Zaslužil si ju ,e, oba(dva). Geji so se, kot običajno, slabo odrezali, a jih je le preveč, da bi lahko vse odrezali. Tako je John Travolta izvisel že drugič, brez pnznania pa je ostal tudi Nigel Hawthorne, ki je v filmu "The Madness of King George" (debi angleškega gej režiserja Nicholasa Hytnerja) odigral naslovno vlogo. Slcer je pa po mojem (skromnem) mnenju priznanje že nominacija, ki pec sam pa le izbor, ki ga spravi sreča. Hawthorne, doslej znan le kot gledališki tn tv igralec, postaja filmska zvezda šele s svojimi 65-timi leti, torej v času, ko se že prenekatera utrne. V zvezi z njim je zanimivo še to, da je s promocijo filma storil tudi svoj coming out. Zveni tako, kot da bi zapisal, da je storil samomor. A ni tako, to je samo dokaz, da zares -nikoli ni prepozno! Je pa oskarja dobil Elton John - ki je še pred letom dni tožil vse po vrsti, če so samo namignili, da je gej, zdaj pa se je ozavedel, da je res lahko gej, ker je pofukal pol Amerike in ostal živ - za pesem "Can You Feel The Love Tonight", ki jo je skupaj s Timom Riceom napisal za "Levjega kralja". Risanke slabo prenašam, a lev je že sicer kralj živali, kralj kraljev mora biti zato zares nekaj posebnega. Med geji "kraljev" ni prav veliko, je pa zato toliko več "kraljic". Ampak to že ne sodi več v film. Ali pa prav vanj! Gusti Goran Leben nuhnvni k ŽENSKA S feministično-lezbičnim gibanjem je nastajala tudi drugačna glasba, ki je izrazito odstopala od tradicionalno mačističnega ročka in komercialnih pop trendov ter se izoblikovala v posebno zvrst "ženske glasbe". Žensko glasbo je odlikovala skorajda obvezna politična angažiranost okoli ženskih tem, kot so boj proti nasilju, odkrivanje in uveljavljanje ženskega miselnega in vsakdanjega sveta, protirasistična in mirovniška naravnanost,... in seveda ljubezen med ženskami. Izvajalke so bile po večini kitaristke in pevke, kantavtorice, s koreninami v ameriški folk in country glasbi. Mnoge med njimi so pele in nastopale za skorajda izključno žensko občinstvo, vendar so se nekatere prebile tudi v mainstream glasbeni svet. Najbolj znan primer je gotovo Tracy Chapman, ki se je kalila na feministično-lezbičnih in podobnih ženskih glasbenih festivalih, česar sicer dandanes ne želi posebej poudarjati. Nekoliko drugače je bilo s kd lang ki je uspela na ameriški country sceni in še kje, še preden se je v intervjuju za ameriško gay revijo The Advocate javno deklarirala kot lezbijka. Toda še pred njenim coming outom so posvečene Američanke dobro vedele (in videle!), da je kd prototip lezbične glasbenice, zato so jo nenehno in neusmiljeno outirale ter si jo izbrale za lezbični idol. Najbolj radikalna predstavnica ženske glasbene scene v Ameriki pa je lezbična sepa-ratistka Alix Dobkin. Alix je začela glasbeno kariero kot tipična ameriška country pevka, seveda je bila temu primerno tudi poročena in mati, radikalnemu ženskemu gibanju se je pridružila nekoliko kasneje. Dandanes je zelo priljubljena med ameriškimi in avstralskimi lezbičnimi separatistkami in skorajda povsem je razumljivo, da se v mainstream glasbeni industriji ni nikoli uveljavila. Izdala je več kaset in plošč, z izrazito feminističnimi in radikalnimi lezbičnimi besedili: Lavender Jane Loves Women, Living With Lesbians, These Women Never Been Better ipd. Seveda so tu še Angležinje (odkriti lezbijki Phranc in Anna Palm, skupina The Renees), vendar se v pričujočem članku ukvarjamo predvsem z ameriško žensko glasbo. Le-ta se je nekako institucionalizirala na vsakoletnem Ženskem glasbenem festivalu v Michi-ganu, ki je postal nekakšen tradicionalni ženski Woodstock. Lansko poletje je potekal že dvajseti michiganski teden ženske glasbe, delavnic in kampiranja pod milim nebom. Michigan s 7000 udeleženkami je gotovo izjemen dogodek in lezbični paradiž na zemlji. Toda festival je že nekaj let pod pritiskom zahtev po konceptualnih spremembah, saj se precej časa ni prilagajal sodobnejšim in drugačnim glasbenim tokovom v ženski glasbi, denimo punku, rapu, hard ro-cku. Organizatorke pa so se znašle tudi v ideološki ambivalenci: med zahtevami po politični korektnosti tega vseženskega dogodka, na katerem naj ne bi bilo prostora za denimo sado-mazo lezbijke, in med vse glasnejšimi očitki njihovi rigidnosti oziroma ozki politični usmerjenosti nekaterih obiskovalk, ki so tudi fizično napadale in odganjale Q^I^H [ glasba določene manjšine znotraj same lezbične skupnosti. Za prve znatne spremembe so se organizatorke odločile šele v letu 1994. Javno so objavile, da imajo odslej dostop na michiganski festival tudi transeksualke, čeprav niso "naravno rojene ženske". Glasbeno prelomnico festivala pa gotovo predstavlja nastop ameriške lezbične punk skupine Tribe 8 iz San Francisca. GLASBA maniri pop limonad, ki od poslušaica/ple5-ca ne zahteva ničesar, razen prepuščala ritmu. Najbolj zanimivo je, da so vse ;e pesmice po večini že kar obupno heterosek-sualne in da jih ponavadi pojejo žensl pač nekaj pripovedujejo moški 'mu krat o svoji strašanski ljubezni do njega Vendar so se gayi zlahka Jer J« pevkami in skupa, n, ni "zapeli -m kemu. Ker je leologi heteroseksuai. romance zlasi merj a k ženskam, še posebej v n hovi najstni^ r , . letih (le kdo se ne» ba rm°^a|a !?' iake9a' k0t je 9aV Slas- spomnil histeričnih najstnic, k, so se*** ba, ki morda zdruzuje gaye IN lezbijke ' ^ Vendar gre bolj za izjeme. Glasba, nad katero so se lezbijke bolj navduševale je c anae"n°kotenhSka .T0™ "Žensko orana kot bi rekle Američanke. To po- mantični ljubezni S« priv™nost Prostora z ma ome£n,k tUdi ka' tiCne namige SkraS, t ned°'žne ero" 9lasba v dobri stari sedno onesveščale na konc t -Bay City Rollerjev), pop žaj g'e'e;|t, obdobja krepko apelirajo p v n ceVpc Tako si punce lepijo plakate lepin P ^ zidovih, fantje pa se praviloma na f3. za trše variante (rock, heavy mew^, vorizirajo zabavo in ne, ,slušn°®ua|no ali pa nasilje in razosebljeno s . ^m zumacijo žensk. (Seveda 0 raz- vendar o njih na tem mectu n ak,iVne,'e pravljali.) Torej se fantje neka je) vključujejo v svet glasb ne i £ , nemalokrat tudi sami P< P"^*» inštrument, da bi bili čim bol) V ^ jim moškim vzornikom. ^ gav Kot na ostalih področjih, si tu i bijke pr voščijo poseg v tipično .( nskn oziroma moško domeno T.jko ,o mnogo ezbijke/femmistke obrnilo hrbet patriarha! n/seksistično naravnani glasbi (tako popu kot rocku m metalu) in se zadeve lotilo [¡o v )]t In mnogi gayi (ne le zelo mladi) si privoščijo dekliško ugodje navdušujejo se nad lepoto/spolno privlačnostjo najstniških mlečnozobih idolov, ki pojejo (še prav tako nedoraslim punčkam) o največji in edini ljubezni, veliki žalosti zaradi izgube ljubljene in skratka nenehno stokajo zaradi neke fatalne ženske. Ob takih besedilih se večina lezbijk gotovo ne bo pretirano raznežila, bodo pa zaplesale, če so že ravno v disku. Disko devetdesetih je pa le nekaj drugega kot v osemdesetih ali še prej - skoraj bi lahko rekli, da je nekako izrinil pretirano romanti cziranje in dal poudarek na ritmih in totalni odštekanosti od realnosti - torej tehno z besedili, ki se pojavljajo le še kot ritme spremljajoče, udarno zveneče besede, ki prihajajo od povsod (iz seksa, ljubezni, nasilja, osvobajanja, eksotičnih jezikov), vendar "nimajo časa", da bi se uredile v smiselno zgodbo. Tehno in ecstasy - omama za vse: lezbijke. gaye, straighte. deklarirana, neposredna, z-rezili-mahajoča, skupinsko kastrirajoča, z-dildoti-mahajoča, sranie-razkrivajoča, po-posluhu-pornograf-ska, neandertalsko-perverzna, patriarhat razbuajoča skupina pičkohzl- " Tako bojev to se je predstavila skupina organizatork festivala, Breedlove in članice skupine brez kompromisno preizkušajo strpnost in meie REVOLUCIJA V MICHIGAIMU Ne spreminja se le plesna glasba in druge zvrsti, tudi v tako imenovani ženski glasb prihaja do novosti, tako v glasbenem stilu kot besedilih. Ženske se vse bolj preizkušajo tudi v t.i. mačo zvrsteh, kot so punk, rock ali rap. Nekatere se vidijo prav tam - tako kot Tribe 8. Kot mnoge udeleženke michiganskega festivala, tudi Lynn Breedlove, pevka Tribe 8, hodi naokoli zgoraj brez. Toda v nasprotju z večino udeleženk je tetovirani ženski znak na njenem pivovskem trebuhu obkrožen s črko A, v boksarcah pa ima zatak ,3n dildo. In prav taka se je pojavila na odru, ko je napočil večer za nastop skupine Tribe 8. Res revolucija za Michigan. Breedlove prijema svoj umetni penis s kretnjami, ki iro-nizirajo faiocentrično maniro ročka. "Temu se reče skupinsko posilstvo," poje v pesmi Bratovski prasec. "Poznamo igro, ki se ji reče skupinska kastracija," tuli Breedlove in vrže umetni penis med navdušeno občinstvo v prvih vrstah. Pankice, ki izvajajo posmehljivi ritual kastracije, so morda nočna mora marsikaterega moškega. Vendar pa tega nimajo v mislih vse udeleženke Mic gana, "matere" vseh ženskih festivalov. "Se nikoli nisem bila tukaj, zato nisem vedela, kaj lahko pričakujem," je povedala Breedlove po nastopu. "0 Michiganu je slišati veliko sranja, vendar se mi je zdelo, da 7000 žensk zgoraj brez ne more biti tako slaba reč." Breedlove je bila previdna in je pred nastopom opozorila občinstvo, da nekatera besedila morda niso "psihološko vama". Ime 1 upine, Tribe 8, izvira iz besede tribadizem, k Domeni vrsto lezbične seksualne prakse 3,1 pa tudi nenaravno občevanje med ženskami, "Me smo sanfranciška vse-lezbična, znotraj same ženske glasbe in feministično-lezbične politike. Alergične so na sleherno politično korektnost kot vsiljeno normo Breedlove med drugim poje tudi o besu do svoje prijateljice. Zanimivo je, da se je skupini prav pri tej pesmi pridružila Alix Dobkin (v usnjeni jakni svoje hčere) in z Breedlove družno zapela prve takte Vsega tega nekatere udeleženke festivala seveda niso mogle prenesti. Iz protesta se niso udeležile koncerta, ampak so stale na obrobju prizorišča z opozorilnimi plakati: "Nasilje med ženskami je nasilje proti vsem ženskam" "Ustavite sovraštvo do žensk" ipd. Kljub nasilnim besedilom Tribe 8 niso antife-ministična ali protiženska skupina. So pa proti teologiji ženske osvoboditve in sprevračajo tudi feministične vrednote, tako kot na primer v pesmi Neandertalska lezbača "Moja politična zavest je pogorela/in nisem kaj preveč za žensko identifikacijo/vse skupaj me en drek briga, hočem se samo dati dol..." Tribe 8 so site kritik nekaterih feminističnih kolegic, ki jim očitajo prevzemale patriarhalnih vrednot. Bobnarka Slade pravi: "Patriarhat me je učil, kaj je slabo, česa ne smem početi, da ne smem biti lezbijka in ne smem govoriti o seksu." Vsekakor po nastopu srdite ženske punk skupine Michigan nikoli več ne bo tak, kot je bil, strogi center ženske folk glasbe "matere zemlje", bio produktov in prečiščenih ženskih vrednot. Gotovo pa si je festival pridobil tudi veliko novih udeleženk, privrženk ročka, punka in drugih glasbenih zvrsti. S. T. O) c [glasba 1 35 I dorothy mnmrn Dorothy Arzner je rodilfi Januarja 1897 v San Frnncist u, v Kaliforni|i Njeni starši 10 inmli reatavint:i|0, ki |0 |e vodil predvsem oio Ko je blla star.) 1 lit, njen brat pa 14, so ,i! starSi lotili, kar je bilo v Aičetku stoletja precej Šokantno dajanje. Kot je Dorothyn nie po cole dneve delal v restavraciji, je mati, po rodu Škotlnja, ostajala doma, I apaga dne je odšla brez pojasnilo Dorothy je m nikoli več videla njenega nepojasnjenega odhoda ni mogla preboleti do konca življenja Nekaj časa je živela pri teti in ko jo ta umrla, I« sla k očetu v Los Angeles. Fudi v tem mestu je ofia imel restavracijo, Dorothy je spoznala očetovo novo ženo, vendar je ni maralr Kei je še vedno trpela zaradi materi nege odhoda, jo je oče poslal k stari mami v Oakland Dorothy se je v tistem času zaprla vase, živela je lastno, intenzivno notranje življenje. V Oaklandu je z odliko končala dekliško šolo. Nameravala je študirati medicino, vendor ji je načrte prekrižala 1. svetovni) vojna. Prostovoljno se je pridružila vojski in postala kurirka v Los Angelesu. Prav v vojaški službi se je seznanila s filmskim delom. Leta 1919 je začela kot stenografinja (script girl) v scenarističnem oddelku, vendar se je kmalu lotila tudi filmske montaže in dra-maturgije. Navdušila se je nad montažo in kasneje je povedala, da je to njeno najljubše delo, saj je pri montaži vse bilo odvisno od nje same, medtem ko je kot režiserka odvisna od timskega dela in mnenja drugih. Prva uspešna montaža je bil film z Valentinom "Blood and Sand" (Niblo, 1922), Nase pa je opozorila tudi kot asistentka pri vvesternu "The Covered Wagon", kl ga je leta 1923 režiral James Cruze Začela je pisati tudi scenarije - najpomembnejši je tisti za film "Old Ironsides", ki ga je leta 1926 prav tako ložiral Cruze. Toda dramaturgije in montaže ji je bilo dovolj in odločila se je postati režiserka. Najprej je scenarije ponujala majhnemu študiju pri Kolumbiji. Svoj prvi film, "Fashion For Women", režira leta 1927'. Temu sledi "Ten Modem Comandments"-deset sodobnih zapovedi se nanaša na nasvete, kako najti pravega moškega. Vsi filmi so imeli heteroseksualno, tipično vsebino tedanjega Hollywooda Kot režiserka je Arznerjeva veljala za resno in svojemu delu predano osebo. Čeprav je bila edina ženska v tem poklicu, se igralke in igralci v njenih filmih niso ozirali na to, Kot se spominja Evelyn Scott, njena soseda in avtoiizirana biografinja, so se sicer širile govorice o spolnem nagnjenju Dorothy Arzner vendar njeno življenje ni nikoli postalo predmet škandalov. Medtem ko je aktivno snemala filme, si je na bolj odmaknjen m koncu Hollywooda privoščila vilo v art deco slogu. Tam je živela s svojo življenjsk sopotnico Marilyn Morgan, ki je kot filmska Kath^ u m gledališka koreografinja bila prav tako Strong V filmu Christ°Ph zapisana filmskemu svetu, Dorothy opozori nase šele s prihodom tonskega filma. Po zadnjem nemem filmu "Get Your Man" posname leta 1929 "The Wild Party" s tedaj znano igralko Claro Bow Ker je bila izvrstna tehničarka, ji je uspelo posneti tehnično dovršeno komedijo o ljubezenski romanci med profesorjem in Študentko. Opazen je bil tudi njen naslednji film "Manhattan Cocktail", v katerem je z briljantno koreografijo sodelovala tudi njena partnerka Marilyn Morgan. Vrhunec njenega ustvarjanja - vsaj kar se tiče pozornosti drugih - pa najbrž predstavlja film "Sarah and Son", ki ga je posnela leta 1930. Zgodba govori o materi, ki išče sina, ki ga je nekoč zapustila kot otroka. Morda je moč avtobiografske Izpovedi pripomogla k uspehu tega filma, ki je bil imenovan za enega izmed desetih najboljših filmov leta 1930. Obenem je Dorothy, kljub ostri konkurenci zahodnohollywoodskih režiserjev, nenovana za režiserko leta V tem V Hollywooodu zanjo z o uspešnem "Anybody's Woma " f rn ' lJ°Sr 'r' • tridesetih posname'v ' , ukvarjajo s tematiko r,eiracjr °v, , Vtem .as. sodeluje tudi z J?"' ' igralkami, kot so Manr* •■ Catharine Hepburn m Joa6n6nr ^ Ginger Rogers ki vei.a 2a ve, 3wf° Dorotf . Arzner, Je zaigrala v ¿f^' "HonourAmong .overs" Leta 1933 posname "Chnstooh^r c v katerem Katharine Hepburn ^ se za svoj obstoj in uspeh , svetu. Hepburnova v rjavem u iU n pa je seveda ostala zapisa™ t Cf®: prikrit) zbični „k. ^ * moškega po imenu Christopher Strni zanjo pomeni konec ks e K poročena in noseča, želi še e ikrat 16 svoj letalski rekord. Na tem p ^ svojo življenjsko dilemo razreši s « morom. Mnogo glavnih juna ij se v£ arznerjeve sooča s podobn,, ii prob(0[T kot samosvoje osebnosti vse trčijo ob cionalno družbeno moralo. Izhc nadete le v izolaciji ali smrti. Leta 1936 posname "Craig's Wife igralko Rosalind Russell ki > Do niener mnenju njen najboljši film. Opazen je tudi film "Dance, Girl, Dance" < ga je posnela leta 1943. Lucille Ball -Maureen O'Hara igrata plesalki, kolegu tekmici, ki se vsaka na svoj način bontazs uspeh. Sofisticirano plesalko, ki jo igra O'Hara, je učila balet ruska profesorica, kip v vseh filmih Arznerjeve gotovo najočitneje lezbični lik. Temu primerno jo že v začetku filma do smrti povozi avto. Nadarjena plesalka. ki še vedno sanja o klasičnem baletu, si služi kruh v varieteju, polnem prostai moških. Ko jo zasmehujejo na odru, r priredi govor, ki ga ne prezre nobena žerso filmska enciklopedija: neotesanim gostom zabrusi, da so prozorni, saj skozi njih vidijo tako svoje žene kot plesalke Leta 1943 Dorothy posname vojni film "First Comes Courage" pripoved o vohuf-ki, ki se mora prav tako odločati rneC ljubeznijo in poklicem. Junakinji' se 'proti" ljubezni in se vrne k v lunstvu "First Comes Courage" je bil labodi' * Arznerjeve. Po snemanju je zb< izčrpanosti in počivala kar celo le' j e stala ob strani Marilyn Morgan. P^ no kot je Dorothy tolažila njo, ko |H-umrl za tuberkolozo. Po dvajsetih zivnega filmskega ustvarja 3 L ,r, zapusti film in se s p&.inerko p umakne v samoto. V začetku s t pg!fn zgradi hišo v samotni pušč " ' eB Springsa. Za ta korak se je 30 ^ vsem zaradi bolezni Morganove ^ smrti Dorothy ostane sama. . 1979 umre v težki prome v hesr®' u opuS" Kljub nezanemarljivemu filn jnl0V|rc (do leta 1944 je režirala šestnajs ^ je filmska zgodovina pop j>w miuorva r- ■ . ~ vi° Tudi feministični in gayk- j0i njenih filmov začeli odkrivati o J površno, čeprav je bila en* zn ^ filmskih režiserk (še pc f^rva«^ tovno vojno) in po nekatenh vj Ju KOne nim angažmajem v Honv [ portret ] sedemdesetih je nemška filmarka Katja Raganelli začela pripravljati dokumentarec o ej samotni hollywoodski režiserk Intervjuja ji ni uspelo posneti, ker je Arznerjeva med-jm že umrla. Leta 1982 je Raganellijeva še zadnjič obiskala nedotaknjeno hišo Arzner-eve v La Quinti. Po letu 1982 pa so jo neusmiljeno podrli in tam zgradili hotelski kompleks. Raganellijeva je kljub temu, skupaj s Konradom Wicklerjem, posnela dokumentarec z naslovom "Sehnsucht nach Frauen " (Hrepenenje po ženskah). Na koncu t ografinja Evelyn Scott takole komentira Dorothyno intimnejšo življenjsko plat: "... Nikoli ni preživela materinega izginotja. Po mojem je v dvajset let starejši Marilyn Morganovi našla zavetje..." Ko jo je Scottova nekoč vprašala, kaj je zanjo najpomembnejša stvar v življenju, Dorothy ni omenila ne filmov ne uspeha, temveč: "Prijateljstvo." PIONIRKA LEZBICNEGA rlLIVlA Dorothy Arzner j- bila ena od redkih uspešnih režiserk v Hollywoodu, z bogato kariero, ki je trajala od poznih dvajsetih do zgodnjih štiridesetih let. V sedemdesetih je bila ena od "ponovnih odkritij", ki velja za najpomembnejši in najvplivnejši prispevek v teoriji o ženskem filmskem avtorstvu. Arznerjeva je zjemen pi ner režiserke znotraj hollywoodskega sistema, ki ji je - v omejenih razmerah - uspelo narediti filme, ki so zmotili konvencije hollywoodske naracije. Način, kako j ; bila Arznerjeva predstavljena v feminističnih filmskih študijah, najbolj ilustrira delitev na t.i. tekstualno in vizibilno Arzne'jevo. Pri tekstualni Arznerjevi gre za osredotočanje na žensko željo kot ironično voljnost patriarhalnih norm kinematografije. Na drugi strani pa imamo v./.bilno (vidno) Arznerjevo, imidž, ki govori o neki vrsti želje in sugerirá prebiranje pomenov, ki manjka v ečini razprav o filmih Arznerjeve. Ce se za trenutek ustavimo ob izgledu Arznerjeve, oziroma (kot bi danes rekli) njenem imidžu, je očitno, da je že njena pojavnost bila neke vrste stališče, izjava, s katero je sporočala svoje spolno nagnjenje. V tistih časih ji bilo takšno oblačenje gotovo značilno samo za lezbijke. V tem smislu je bila Arznerjova odkrita glede svojega lezbištva, čeprav sama tega ni nikoli podprla z (verbalno) javo. Nekateri feministični filmski teoretski pristopi so zanemarili prav njeno pojavnost in jo označili kot nefeministično ustvarjalko, ki na bi skrivala svoje nagnjenje. Arzne jeva je nekaj let pred smrtjo, ko ni več fžirala, dala inter/ju Gerald Peary in Karyn Kay (objavljen v knjigi The Work of Dorothy "Oer: Towards a Feminist Cinema (uredila Claire Johnston). London, British Film Instile, 1975. str. 19-29) v katerem pa se je r,stancirala od feminizma - kaj šele lezbiš-tva. Treba je razumeti, da je Arznerjeva láscala, živela in ustvarjala v nekem druge i času. In svojemu obdobju primerno je •a vec kot odkrita... ¡enih filmih sta za razpravo o ženskem torstvu še posebej pomembni dve kom-P°n nti: ženske skupnosti in odsev same ri ive Ženske skupnosti in pri» teljstva med žer|skam: lahko funkcionirajo kot upor proti ritualom heteroseksualne iniciacije - ni pa nujno. Odnosi med ženskami - ki so v ospredju - ogrožajo skladje med ženskim prijateljstvom in heteroseksualno romanco. Toda skladje še vedno obstaja; to je, združljivost s konvencijami klasične hollywo-odske kinematografije je še vedno možna. Predstavitev lezbičnih kod, ki se odraža v obleki Arznerjeve in drugih lezbijk, pomeni sekundarno strategijo, ki pa je bolj obrobnega pomena in ni integrirana v pripovedni tok. To so prej podobe, ki so "posojene" lezbič-nemu lastništvu. Še več. Ta dva avtorska podpisa - poudarek na ženskih združbah in citati marginalnih lezbičnih gest - nimata svojega mesta na t.i. "lezbičnem kontinu-umu", modelu Adrienne Richove, ki ponazarja kontinuiteto od ženskega prijateljstva do eksplicitne lezbičnosti. Boli /erjetno je, da sta omenjeni strategiji v razmerju medsebojne napetosti, ki pa konstituira še nek drug nivo ironije v delu Arznerjeve. Ironija je v tem, da so ženske skupnosti Billie Burke m Rosalind Russell v filmu Craig's Wife, 1936 združljive s klasično hollywoodsko naracijo, medtem ko jo problematizirajo/načenjajo Lezbična gestikulacija pa ne zavzema tak šnega položaja združljivost' in se ne vpleta zlahka z naracijsko kontinuiteto v filmih Arznerjeve. Poseben poudarek v filmih Dorothy Arznerjeve velja še stranskim likom, t.i. sekundarnim ženskim figuram, k likoli ne stop > v središče dogajanja, vendar se prav tako ne izgubijo na obrobju. Taka je recimo figura tajnice v filmu Dance, Girl, Dance, ki navdušeno ploska plesalki, ko ta javno razkrinka prozornost moškega občinstva. Drugi sekundarni ženski lik, v istem filmu, pa je Madam Basilova (Maria Ouspenskayai ruska učiteljica baleta z lezbičnim imidžem, k sicer izyine iz fn.na v avtomobilski nesreči, v enem izmed najbolj absurdnih filmskih pr-zorov smrti. Velik pomen ima tudi sekundarni lik sosede (Billie Burke) v filmu Craig's Wife (1936). Arznerjeva, k- je najbolj cenila prav ta svo' film, prireai igro Georgea Kellyja tako, da dob osamelost glavne junakinje Harriet (Rosalind Russell) povsem nov pomen. Harriet je tako zelo obsedena s svoja hišo, da v ..jenem življenju ni več prostora za druge. Na koncu filma, ko se dobesedno vsi odstranijo iz Harrietine hiše, ji soseda prinese šopek vrtnic. V Kellyje verziji se soseda - vdova pojavi kot ogledalo, v katerem Ha'riet uzre odsev lastne osamljenosti in nevrotičnosti. Toda v filmski verzip Arznerjeve soseda predstavlja poslednjo Harrietino možnost za stik z drugim človekom. Tako sekundarni ženski lik, ki je v Kellyjevi drami le bledi odsev Han Bt, v filmu sugerira drugačno identiteto iri možnost ženskega združevanja. Tako pride do zelo zanimivega preobrata: vdova, ki je v originalni verziji, zelo dobesedno, marginalni lik, postane skozi filmsko branje Arznerjeve odsev marginal-nosti same. - In to je morda zelo velik prispevek k položaju in teoriji ženskih likov ter k ženskemu avtorstvu. Pripravila S.T i portret 1 37 Konec sedemdesetih, v začetku osemdesetih let si bil še najst-,-j Tik. Takrat si verjetno tudi že spoznaval, da si homoseksualec? Z^cei" sen že proti koncu sedemdesetih, nekje po petnajstem etu starosti, Nekako vedel pa sem že prej, saj sem že kot otrok zmeraj raje glecai moške. Niso me zanimali vrstniki, pač pa starejši, odrasli moški. Kasneje, v obdobju pubertete so se sošolci in prijatelji pogovarja) o spolnosti, o puncah, nihče pa ni govoril o w,pih. Druži sem se z njimi, jih poslušal, a si mislil svoje. Takrat sem začuti, da nekako ne sci.m mednje. Občasno so kje tudi kaj pisali o homoseksualnosti in to sem prvič zasledil v Nedeljskem dnevniku. Doksi naklonjeno so pisali o homoseksualcih, o parku pri bencinski črpate. kjer se zbirajo. To me je seveda zelo zanimalo, zato sem šel tudi sam tja pogledat. Star sem bil štirinajst, petnajst let, brez kakršnihkoli spolnih izkušenj. "Nedolžen" mlad fant pride prvič na neke vrste gay sceno, -p Kako si se počutil, kakšna je bila tvoja prva izkušnja? I 3 člane« je v meni vzbudi! veliko zanimanje. Vem, da sem ga bral poleti, mec počitnicami. Jeseni pa sem začel obiskovati sredn šolo v Ljubljani, kar mi je seveda omogočalo več "svobode" in prostega časa. In nekega dne sem zbral pogum, se odločil in rekel' Danes pa grem! 3 o je proti večeru, bil je že mrak in v parku ogromno moških ki so se sprehajali go< dol. Bilo me 3 strah, da bi se kaj zgodilo kajti članku sem bral o nekakšnem nasilju. Nisem pa se bal prvega stika z moškim, saj se mi je zdelo, čeprav sem bil brez izkušenj da bo že š o kako. Kmaiu sem del, da gre nekdo za mano in da se je ustavil v Hižnjem grmu. Kij b manjšemu strahu sem pristopil k nie u Začela sva se otipavati, ,otem pa je predlagal, če se zapeli« a i«m drugam, kjer bo ma, I,udi. Takoj sem bil za to, saj je n mimo hodilo iliko do da sploh n, bilo nobeneg, miru. Pote 'Z li < peljala za Savo (takrat tam še, bil štrik plač) i, oprav,I stvar do konca. To je b»b torej moja prva izkušnja. i ar a° Takrat si imel prvič opravka z moškim, kakršne si do tedaj le N, gledal in so te zanimali. Kakšen je bil prvi seks? Nisva šla čisto do konca, sva se le šlatala in fafala, ampa 'm™ je zelo všeč in bil sem močno vzburjen, čeprav sploh nisem vem kaj se pri tej stvari počenja. Ne vem, kar "vedel" sem. Do takrai spolnosti nisem kaj dosti poznal, le enkrat sem imel v rokah ne e pornografske revije z moškimi in ženskami (z zanimanjem sen gledal le prve). Gotovo pa ni ostalo le pri tem, prvemu seksu sledi drugi, ^ Kaj te je gnalo naprej? , t,et. Wn je bil starejši, star od 30 do 40 let, zelo pri vlače vis ske postave, možat... pač takšen tip moškega, ki me še z 1P či. Dal mi je svojo telefonsko in sem ga kasneje še večkrat p Nekaj let sva se dobivala. Vedel pa sem tudi, da je bil v «zi ^ gim moškim. Vanj sem se takrat zelo zaljubil, on pa me tu ^ rad. Morda je njemu bilo več do seksa kot pa do neke 1 Bl, ie ni. Mene pa je naprej gnalo oboje: zaljubljenost in seks hk ■ ^ pravi moški zame in rad sem se mu prepuščal. Bilo mi je ze in brez problemov sem pristal tudi na pasivno vlogo, na sprejema. ■matiji Z nabiranjem seksualnih izkušenj pridobivaš tovrstna ^ i(1 prakso, hkrati pa skoraj nič ne veš o sami homoseksu homoseksualcih, kar je za odraščajočega gaya P°mt" p denje? Kako je bilo s tem v tistih časih? k w časopisi so zelo malo pisali o tem. Tisti naključni člane* ^ o mi je dal vedeti, da te stvari pač obstajajo, v resnici P ^ homoseksualnosti mi je veliko ovedal moj partner, uo j ^f M?,IZVed61' da se homoseksualci zbirajo v kavarni Union_ ^ Miklošičevi, na železnišk n avtobusni postaji, n y,d «wu... Sam sem se takrat že našel in si priznal, daj> _ to, ** sodim sem in bil s tem tudi povsem zadovoljen. Nasei sem iskal. Kaj pa okolica? Drugi homoseksualci na sceni, pa soSo|ci( ' f£'i'sem ^ačel hodit, na ta zb.rališča ,n iako sem hitro 3Do? 11 druge tipe. S o n prvim t,p n nisem mogel b,t, vsak fDre 'ladala je sek jalnost šoli je zame vedela le ena al11 ki ii ni: ?m sam p. /edal, v« idar se o tem nisva nik, Doao 0fl imel sem tudi veliko pr at£ ic vendar nisem m, nikaoi; L ve ker so ie pac bo privlačili moški. Nikoli r. ;em * ¡n to me ni zanimalo. Morda tudi zato, ker sem bil bolj plašne ^ 7 n ni sem se družil v š „i, po pouku pa sem kremi p0 1 Doma mi niso nič rekli, čeprav sem bil zdoma skoraj cele dni sem imel nekakšne „Jvore. Ko so mi kasneje začeli omen- Jrokc sem vedno rekel, da to ni za ne, da je še čas za to spolno usmerjenost sem i ič sknvsto so počeli tudi |rUqi ' na ip oočutil kot nenormalnež ali bolnik, vliserri pa Kalo to dosti dražje. Sam sem imel srečo, da msem nikoli staknil kakšnih spolno prenosljivih bolezni, ki so bile tudi takrat pogoste Očitno te naprej ni več gnala zaljubljenost, ampak seks? Nisem il z vsakim, izbiral sem po zunanjosti ;n privlačnosti 1ož d me noral privlačiti i vzburjati, sa, sem verje o vedne I. aledal le na seks Rad imam na primer močno poraščene moške, možateaa videza in obnašanja, mc la malo starejše od n ene, vendar leta niso toliko pomembna. Večinoma je elm bil najprej-i k kasne,e 3 še kaj več, če je tako naneslo Lahko ¡e sledil por ven sfks ali pa samo druženje. Obstaja seveda tud, duhovna ne samo seksualna r riv čn > vendar te ne moreš zaznat, v polurnem se suafnem druženju z nekom. Imel sem id, željo vzpostavit, zvezo m hiti s kakšnim šk,m dlje časa, vendar .kol. nisem našel pravega al oa pravemu" n, lo zame S,cer sem ,mel 5kaj zvez, vendar so k ^ nr^kratke da bi šel nekom skupaj ž,vet. Nenehno anje pravega pa se lahko sprevrže v navado n na koncu ostaneš brez ^nmveaa^sem hotel zgrešiti, saj so pri*** vedno no- m SV°ie9rn8;SsSTskal. Ker sem s, res žele nekoga zase ■ m zato sem 15 |jen zaradl tes Seks s m, zdi ze , b" P°lna stv v zvezi n zato b, hotel živet, s t. im t,pom s r m ksu no ujemale Zveza, v kater, se hou,š seksu katerim bi se s^sualno ui ^ ^^ ^ 3gm b) se y takšnem 73rlovo ievat drugam, primeru vedal skokom cez plot. ,enftinost in sploh malo število teh zvez kriva druž-S KevSa ^- 9av sceno? Kako se počutiš v te, državi kot homoseksualec? [lajf] Seveda ne pravim, da v Sloveniji ni mogoče živet, vgav* «.. ven dar je težko. Saj so že takrat obstaja. V" avanture, ko so danes jih ni kaj dosti več kot takrat, liste ^ se ml ljudje kao v zvez, m seksajo vmes še z mnog. sploh ne zdijo nobene zveze , je zde|0i da se Pred "prepovedjo" Magnus festivala leta i ¡»/s» ' )Qvedj je stanje v Sloveniji izboljšalo ,n premaknilo na e^ nJ ^ pa sem bil zelo razočaran in zazdelo se mi je, da je h pred petnajstim, leti. Če me nekdo direktno vpraščejem seksualec, u pc em, da sem. Tega ne skrivam, ne vem za j Pač sem Ob vse prep dih in škandalih, k, so se pojavil, doseaaj ^ v «:_____________in C in zadevajo homoseksualce, se počutim grozno in sem blazno be- n Udr jul,111 y|utl" 1 i sen. Ne bojim se ničesar, kaj m, pa kdo more mn090ah°^'fQSaUv" alcev se pa takrat previdno umakne nazaj in jih nekaj casanineigay sceno, na zbirališča. Na primer v sedanji službi vedo zame, pa m ni še nihče nič rekel. Ne dovolim nikomur, da bi se vmešaval v moje življenje, saj živim zase, ne za druge. Imam tudi mnogo drugih pnja teljev in znancev, ki me sprejemajo takšnega, kot sem. vidim pa tudi veliko pedrov, ki se zelo skrivajo, obenem pa podzavestno navzven kažejo, kaj so. Mnogi si že kar sami domišljajo, da se morajo skrivati. Če si gay, se ne boš nikoli spreobrnil v heteroseksualca, zato je pretvarjanje povsem odveč. Razne prepovedi, ki nas doletijo s strani oblasti, seveda lahko vplivajo na mlade ljudi, prestrašijo tisi 3, . šele začenjajo živeti na sceni. Po več letih takšnega življenja pa bi človek že moral vedeti, za kaj živi, in se ne bi smel več pustiti prestrašiti. Pri takšnih ljudeh obstaja problem predvsem v njihovih glavah. Si nisi nikoli želel biti heteroseksualec, vsaj tam nekje na začetku "svoje kariere"? Si pustil v svojem žMjenju kaj prostora P tudi ženskam? Dog ne daj, nisem imel želja biti "normalen' Tudi z nobeno žensko nisem spal, nisem imel teh želja niti se nisem hotel izkazovati kot ne vem kdo. Z ženskami sem lahko zelo dober prijatelj, ne pa kaj več. Mislim, da v življenju največ pomeni prav prijateljstvo. Ne vem, kdo se je spomnil, da se gayi bojijo žensk in da jih sovražijo... Takšna posploševanja so zgrešena. Odnosi in prijateljstvo med gayi, kakšni so? Se obvezno začne s seksom, ali pa si lahko z nekom dober prijatelj ne da bi imel prej i karkoli z njim? dnosi so lahko ali zelo dobri ali zelo slabi. Svoje prijatelje poznam že dolga leta in zanje lahko rečem, da so pravi prijatelji. Prijateljstvo je možno tudi brez seksa. Imam prijatelja, s katerim nisem nikoli seksal, čeprav sva si bila na začetku, ko sva se spoznala kar precej všeč. Ponavadi je tako, da zlezeš v posteljo z nekom takoj ko ga spoznaš. Zgodilo se mi je že tudi, da sem pred leti spoznal koga in takrat nisem imel nič z njim, mi je pa ta človek še danes tako všeč da bi bil pripravljen iti z njim v posteljo. To ne bi bila trenutna ampak globlja privlačnost. Med številnimi izkušnjami se gotovo najde tudi kakšna ki ti ie ostete posebej v spominu. Kakšne so tvoje dobre ali ¿ slate izkušnje, spomini? In seksualne navade? nH« hi IT Wn! m0rje in Sta mi ustavila dva Nemca. Namesto da bi bil naslednji dan na cilju na moi i, sem potoval nmtiTfrf ves teden. Zgodilo se je marsikaj, v glavnem pa smo sp JiSpa 'n se seveda dobro zabavali. Pač, približala stam, ,P l In nisem branit Pri seksu sem lahko aktiven s™e ° K^em S mlajši, sem bil pasiven, zdaj pa kakor nanese Kadar seksl ® mer v parku, me moti gneča oziroma če n, miru Ra e 3e ^2 Pn" kam na samo. Zgodilo se je že tudi da sp ,p » ™ f umaknem «ti ^ tn ji. Ampak to mi ni b, 0 prevef 4č9povsT T' seveda v zaprtem prostoru, v posie^lcerpa skuoSJV ,e nimam kaj dosti, saj je bila izbira poriavadTdovoS*^ : lahko našel kaj samo zase. Vseh .stospolnih oS-S ' 9 Sem 51 življenju nad 100, točnega števila pa ne vedd V dlt^ ' sem bil nikoli, čeprav sem hodil tudi po tu°h SotekahmT ni" ju pa sem doživel tudi slabo izkušnjo Na noti hI , :Na Št0pan-ustavil zelo privlačen, SUf r tip, prav mošk,Ta' P m1^'1306 mi Je sem mu dal vedeti, da sem gay bLTvaL n?" f V6m' morda se pogovarjala, potem pa je kVneZ™iS^ Ma'° Sva v gozd, ustavil avto in planil name Bi eTelnrSh ™ Stransko W me je grobost, če b, aj ma|0 napelja „a ""nasilen- Odbila Iz vsega skupaj ni bilo nič, ubranil sem sp i T' b' bil° dru9ače do mesta, ker sem ga prepriča,,"^ SKS^K.S [iajf] ideja o posilr+vu sicer ni slaba kot fantazija, drugače ¡Kje resničnosti. Če bi bilo malo drugače, se sploh ne c brs'- Aids se pojavi že na začetku osemdesetih v ZDA r sz svetu neko povsem novo obdobje, pri nas pa medi o ttrn 2 no pisati nekaj let kasneje. Te je bolezen prestrašila, sorsre-j. i tvoje seksualno obnašanje? I Nekaj malega smo se o bolezni sicer pogovarar. oa ne - - 7 Tudi mediji niso veliko pisan o tem. Morda ,e zaa, zar ; ' malo drugače, vsaj ob 1. decembru se temu vprašan u' veliko pozornosti. Sicer je Magnus že ob svojer- zato- ate ! pagirati varen seks in uporabo kondoma, venaar jce tega resno jemali i v praksi upoštevali. Že od vsega začela n motilo, da gre za bolezen samo homoseksualcev / to- " verjeti. Slo je pa tudi za veliko spremembo v ssks-u. '.yocr j >otem uporabil le, če je partner to zahteva sicer os "i bolezni sem kar nekaj vedel, tako kot dru , tudi straf tre -kondomov pa vseeno nisem uporablj: Včasi- pr a Prei _ - nprof - o? na varnost. Kondom me bolj moti kot pa odbt^ . uporabljal. Potem sem jih nekajkrat sam kup kar t. dome sem uporabljal, če sem jaz bil aktiven, os še Skoraj lahko rečem, da svojega spolnega življenja r spreminjal. Z leti. ko se je bolezen razšir a, sme seveb £ v .riti o bolezni m zaščiti, žal pa se v prak ni kaj dosti i udi pri drugih tega nisem opazil. Še vedno oieca.o na Pa Pomislil sem tudi na to da shko to življenje gre naprej. Tudi anonimno in brezplačno tesa stajaize kar nekaj let, me je seveda zan ma o a-ps<'' odločil za test. Strah meje bilo. S ^^«seta si rekel, da je bilo skoraj vsega v ¡»¡J-^ £™J S*™ leta- Še zdaj ostajajo skoraj nesV*****!?* 3! - teni P«**»* klub itd. Kaj bi labkD rat® s ^ Qdeseta, kaj r^jbolj pogrešaš? gotovo pogrešam kakšen v katerega o Sove- ^ ; T nam, Z V I Jnu' kakšen fokal... Sicer pa s ž« " Pomemh ' -ren0S1' in da b< 51 ™nl n^ph^hT1 ie lasten Prost°r- kjer s, lahko v svc. ^ hajkatl po ^ih m razn'h straneh Ko: na se n pa,s ai ne bi1 'e el. kaj svetovat, m^n 3 r je mnogo mladine zeio potova mama |6 hodil« v -i, bo ii|flgov om> terenu Babica so ie neka|kuii tudensko udi trgovinah in tako nama ni bilo tO. o n samote1 P-vi randi sva dogovorila po telelonu l mehkimi M« curakom sem Čakal za vogalom stolpnico, kd(. ^^^ am nadstropju zavihrala frotirastfi brisača ko se je to končno zgodilo, sem navkl|ub svojim lotom nijimv"""' prožno stekel v dvigalo Še preden sam pritisnil na '.'! vrata stanovanja odprla. Mah lepotec me 10 sprejel Mi/i-imfmom zadrege. Predvsem ga |e skrbela nepričakovana vrniti v koiM od domačih. "Ne bo) se,"sem ga brž potolažil. "Tudi če kdo prido^^H Poznamo se vendar iz kampa. Še s kavico mi bompoiili videl!" Odleglo mu je. Prijel me je za roko in popeljal v sobi tul i, hI mi |« avtomobilčke na daljinsko upravl|an|e, a me |S bolj kol tolinično bogastvo pritegovalo njegovo zapeljivo deško telo '.pustil som sn na posteljo in ga potegnil k sebi. Obnašal se je kol jrumožljlvn no vesta, čeprav se ni ne s kretnjo ne z grimaso uprl odpenjanju m drge na hlačnem razporku. Ker je bilo za oknom turobno ziflV.ko vreme, v sobi pa ne pretirano toplo, mu pulovgA nisem slekfil. Avlo pa sem mu sezul copate in nogavico,„¿podnjico sem prihranil V-u konec, čeprav sem poznal že vsakadSli njegovega telesa Medtem, ko se mi je oblečen zdel še ves majhen in nebogljen, pa gu 10 raz galitev napravila,gieha vrednega! Tako zelo je s svojo pojavo iz/ivnl mojega kurca, da se je mokra lisa zarisala na blagu hlač. S postelj sem potegnil ode|o in jo z onim samim zamahom r«zgrnil po faratovi pisalni mizi. Potem sem ga pograbil pod pazduhama in gu ......... mm -ju • i" ' ......... '»■■• ^ , uu\, g|n mM. i) '" " ' /><)■■/ '„^„.H " 'I 1 I" t'1' . ..... .......... • I" ' '• "" ................•«................ '" >'*<#'' ' ' ■■ . , Mil. . . '|«hlll • • ' ' ' "" •') i ........ ' I' """ ''M * P» " •„mi iurM'tlil II1 ' !"" ' • pO< I !lft|' ilill ' ••••'"I"' 11 'I '""I. ' ,/,, rrii /n ni tj. i/I''Mi i r, i -n i H' / '"i "< . (J||flnM'»t I .M < I'" ■ • (sli vodni lil ■ mmi [ t / ''in ''>■ '< ' ■ >/> yi»'.ij» prtirMi, . M M., /. t A tuj "oio^IH i- . noijfi ?M[)i '. im l/vlr>l 'ilVinflom lnk/(| jtt /t )fl/ CiMlil MIC I* ™ <1 gumo Iflbko 11 ,v LmtgoV dff^o vitek, n glavnt nn/ >ub .n. . , ogrinl". , Nf kolik« razočaran rm ya K P' "Na ovitku pita 'iw«i®t,"M0i (ju upo/onl Vl^gldlčlni j® bil knr dobro podkovan Okusil j /,vVm<, , , "f'o gumi Ima oku'll" Velilbduino sem mu «pet r«J«fopi( komle» r. n t do/v i.i ičlja /h\\\ C<> ahImv.i ti) privl'ičn4 /n /iko, o-, .,, t zaslužil F|ko kot ria mor/u/o tud/-/.A)! trdni 1 . ,••/./ so dobro i(irwvili ivoje 'Jolo Moti scanjem jo z vrh;i pritiskal ob kurčka „n t, fj^j ^.i ' ukvnigyiiiyy ' ............j, • - .................... . r . , ................... . ,. . , , , f zaljubljen v dvanajstletnika ooledel nanio. Z obrazom sem se Ddbližal nieaovamu naročm. V naslov hrudr. pordel nanjo. Z obrazom sem se približal njegovemu naročju. V ustaisem ulovil lulčka, dišečega po nežni scalnini tor mu ga posesal, da je v nekaj sekundah narastel in otrdel. Zdaj sem mu z jezikom laže razgalil glavico, občutljivo na dotik. Med sprejemanjem novih občutkov je moj mali angel legel na hrbet in se zastrmel v stenski zemljevid. Zaprosil me je, naj mu spet pokriierm glavico In nadalju jem z lizaniem. Ubogal sem ga, čeprav nerad, on pa me je spraševal o raznih mestih. Cmokaje sem mu odgovarjal, kako me geografija niti malo ne zanima, kadar unam na razpolago n|egovo nežno scaio Prav kmalu sem mu privzdignil še nogi in mu oblizal ritno špranjo, Nenavadno čisto je imel, bre2 .zprdenega kakca, ki predstavlja izbor-no mažo za zdrs kurca v črevo. Deček je pozabil na zemljew. Osredotočil se je na svoje občutke m se razposajeno zasmejal. Ker pa sem človek, ki med obdelovanjem lulka zahrepeni po ritki, med občudovanjem le-te pa se mu spet stoži po scalčku, sem mu nogi med izdihom trpkega spoznanja spet spustil na odejo in se lotil drkanja. Garal sem z obema rokama Z levico sem drgnil štrljivčka, z desnico pa svojo rogovilo. Ob pogledu na krasno goloto sem se kmalu izbrizgal v pripravljeno brisačo "Ssj radiim, če mi ga drgneš, samo prepočasen si,"je deček prevzel pobudo v svoje roke. Bliskovite, in sploh ne nežno je začel udrihati po pimpku Dolgo je trajalo. V iica je p* asi rdel, s< ga je silovito drkanje upehalo Dovolj časa mi je poklonil za pašo po "belem mesu", to je tekšnem brezd lačnem, gladkem, napetem, otroško nežnem, ki ima celo pri zanri-sežnih.buzijih najvišjo cenol Nenadoma se je umiril. Rekel mi je, da je zaplava! med oblake Moral sem mu verje saj izbrizg pri njem še ni bil viden Vseeno mu nisem dovolil počitka. S pordelim lulčkom sem ga posedel na kolena, tako da sva gledala drug drugega. Ne da bi mu skel, je spustil roko k mojemu curaklin ir me s pogledom vprašal, če se ga lahko dotakne. Seveda sem mu dovolil. Obdal je nabrekleža s svojimi nežnimi prstki. Radovedno Dla'nn Moral sem ga spodbuditi, da se je trdneje oklenil ne adnega "Tak je kot bi bil i gume, "se je nasmehnil in ga še kar naprei dtfai Za nagrado sem ga razveselil z analnim vibratorjem. Deček je z ^¡¡¡[ "Tvojemu :e podoben, čeprav je tanjšil" [ branje ] neslo v brado "Veliko več gro noter, kot pa sem me-,lil,* v; n i ¡<- /tj» /<; povošal kondom, napoln|«n / zlato rumeno vj> ur o Nekaj kapljic je spustil tudi na tla Prepu-.i m , / '. da sem ga zanesel naravnost v »trariilično ikol^o > izplaknil, saj bi njegovo starte Lagalo kaj j« pod/ o/ /.u tako pohušljivim pnpomočkorrtj V slovo sem ga poljubil na ustt, /avil najjtriikorr pr< čo in mu obljubil, da mu jo ob nailedniorfi •„',<> i Oglasil sem se kmalu po praznovanju njegovega ga dne Izpolnil sem obljubo, ž. p.j rnoj?mu ou ja Izgovoril se je, kako |e ro počel že zjutraj • gi> v.;// pimpelj preveč bolel Pravo resnico sem slutil, M o deček jo zakorači / latur "■ . Slast drkanja jo počasi "j' ra/vno 0-< (■<>/■' ' ' s n, da naslednjih 365 dni ne bo nasprotoval razga ;va > bom lahko >,I;k1,| trenutke /-)aj / obČudOvarijern ■ /:'}<>/<; -Da bi ga med lastnim samozadovo ., anjem vsaj v.h />'1 sem si v kopalnici namazal ritno odprt ¡oo s kremo za onev oora/ii, potem pa rjern slekel prjba 'io nagega, gs po lož, in s, vpričo njega zadegal vibrator do odebije »nega deta z ie na boli?" 8i kar ni opomogel od začudenja nad moie perverzne riti Pojasnil sem mu. kako me to oolelo včas n, čepr^/ - " P n dvanajstih lotih nenavadno prožno špranjo V - egoz -SI tidCH V rit svinčnike, in nate vse debelejše sveče, Vend3r pa sem se navadil prijetni* občutkov v žddj užival v njih. °obsoLS!T f tak0' da le imel deček moje spoiovi-o nosom. Med molžo se nisem pasel s p^dc- «mo V Budllmpak Sem od ča™ fJo časa poAk. k megtf^ močI?it ' 'T'131 mo'e P°četl - je p«' * ' daNe 55T' Držal Sem obl » " n pred ^ 25&;TS^f ^ko»^ »h « » ^ —"" PoS^ hUi" POudar,i svoJgnus rte .p-aša-'; ko b0 tudi onjjrizgal -jajčka so.#emu v SL0Ve' ni veetej ciige ora... D"sa! bem 51 alavico uda, k, je veneta kot odovo-tel cvet j gal nagega dečka v naročje. I Doaovonla sva se za srečanje čez teden dni, to bo imel športni dan in bo lahko prespal pri nl svobodna bova kot ptička na ve Po-3bilo je sprejel z vidnim veseljem, rekel je le da bo moral prositi mamo za dovoljenje., ¿je vse po načrtih. Mama ga je pripeljala z avtorr "Upam, da vam ne bo v nadlogo, je rekla. » i bo težaven, mu z mojim dovoljenjem pripeljite eno po riti!" eveda sem hitel zatrjevati, kako je njen sin r,aravnost vzoren fant in ni govora, da bi ga tepel; v resnici pa sem se komaj krotil, da se ji nisem zarežal v obraz, kako bom njenega dečka udarjal navzlik pridnosti, vendar drugje kot po ritki! \ spalnici sva brž razložila vsebino poto-valke. "Pižama lahko ostane v torbi. Z menoj boš spal nag," sem rekel, pa je poba izvlekel pižamo in jo v moje začudenje pošteno preg-netel in premečkal. "Drugače bodo doma res pomislili na kaj takega!" Tokrat je bil pametnejši od mene. S knjižne police sem vzel knjigo, v kateri je avtor opisoval orgije odraslih dedcev s cvetočim trinajstletnikom. Vsemu nagemu so med ritnici potisnili porcijo sladoleda in ga med lizanjem s svojimi pohotnimi jeziki žokali v ritno odprtino... Moj zlati deček seje med poslušanjem slačil. Vedel je, da ga čaka podobna usoda. Sel sem v zmrzovalnik po jušno žlico ledene kreme, on pa je legel na trebuh in za spoznanje razširil nogi. Začuda se sladoled mojemu biseru sploh ni zdel tako mrzel, le neusmiljeno ga je žgečkalo, ko se mu je med vročima ritnicama hitro tof Z jezikom sem skušal prestreči košček, mezeč po mednožju, toda še preden sem se dovolj približal, j > zdrsnil na njegova moda in od tam kapnil na rjuho. Da bi ne prišel ob sladko pojedino, sem brž izprožil jezik in temeljito oblizal mesno skodelo. Spoznal sem, da stvar ni tako preprosta, kot piše v knjigi. Preden sem se nalizal obeh ritnic in omamnega šparovčka, so se mi od razto-l-ljene kreme lepili nos, lice in brada. Vseeno pa sva se pošteno zabavala! * Deček je kar dolgo v noč vztraja! pred televizorjem. Gledal je pornografski film na kana-ki je vsak teden prikazoval onegavljenje odraslih. Zahteval sem seveda, da je nag in tako sem namesto na ekran pogledoval k njegovemu štrlečnežu. Ni nasprotoval, ko sem ga s prstom dražil po ritni špranji. Kdaj drugič bi mi že odmaknil roko... Vendar pa se mi je dozdevalo, da fant kljub navdušenju nad nagci ni sposoben videnega izkoristiti za samozadovoljitev. Gledanje mu je istovalo, zato nisem pretirano silil vanj. atni meri samopremagovanja sem ga za lahko noč poljubil na lička. Veselje sem si Pnhraml za naslednje jutro! svetlobi rojevanja novega dne sem opazoval zaklad, kako sladko spi. Ni lepše stvari na ^Vet od spečega otroka! Ena sama nedolž-°st ga je! Ležeč na boku si potiska roko od h '06' dfUS° pa drži ob obrazu' da lahk0 VQ bilzu. 'azujem njegove prstke. Tudi po- njann jih. Namesto po Juliju dišijo po milu. ^ vonj še poudari njegov dojenčkast ■ Enajstletni deček se med spanjem desrV| v Petletnika! Toliko, da me ne popa-■am, ker se tako rad naslanjam nad nje-telesom! pi nioiV6 r|vzc,;iujem rjuho in kukam nerr Je9ove n°9e se mi zdijo v skrčenju kratke in oblate. Zlasti bedra! Omembe vredni sta stegni, ki ju prehod v štrleči ritnici močno podaljša. Kar vabita k dotikanju in poljubljanju Dišita po toplem spancu. Tako v živo si z lahkoto predstaljam, kako s curakljem prodiram mednju. Špranja se že širi in golta zajeten zalogaj, moj angel pa sanja naprej in mi razkazuje svojo nezem-sko lepoto! Hopla, tu je še nekaj, kar pa nt prav nič do-jenčkasto. Tiščanje v mehurju mu je pošteno nabreknilo klinca. Stoji mu kot telegrafski drog. Skušam razgaliti glavico, pa vzdihne in se prevali na drugo stran. Otrdelega lepotca skrj;e, zato pa mi nastavi špranjo. Ne morem se upreti. Vzemem vibrator, ga namesti n in približam ritki. Kar dobro moram pritisniti, da se razpro mišice "razpiralke". Deček zastoka in že med prebujanjem sunkovito iztisne vsiljivca. Ves omotičen sede iri pritiska ritko ob rjuho... Skuša! sem ga potolažiti, kako bodo bolečine prešle same od sebe. Vsemu je bil kriv njegov strah pred veseljkom in prehitro iztiskanje Potolaži! sem ga šele z vibratorjem. Sem se mu lotil skobljenja štrlečega lepotca. Povsem nepričakovano je vzkliknil: "Poglej, kako je moker!" Povlekel je s prsti po modrovijoličasti glavici in si iih povohal "Ni scanje. To se je zgodilo prvič!" "Res ni scanje," sem se strinjal. "Takšna tekočina pripolzi iz mojega kurca, kadar samo pomislim nate! Počasi odraščaš. Prvič si ga podrkal ob meni, zdaj se je prvič poslinil in vroče si želim, da bom jaz prvi, v katerega bo pljunil! Vabim te na kosilo, da boš pridno jedel in rasel v mamino in stričkovo veselje!" Kako sladko se je nasmehnil moi deček, čeprav tistega o stričku najbrž ni povsem doumel... V.M. n" «ri si začela odkrivati svoje lezbično nagnjenje? s, gSiSjmel» težave sama s sabo? * ** Pre ^T<>oafP'bl drugi ugotov , ia v ^ kUv »«evrfi Šoli, V sestem ali so nr^rr ^ felo rada učiteljico teles, vzgoje To som ^ m, ji ekla "Veš kaj, t si pa k bijk£ F te serr, - , , L L vendar je. V sredi oli pa mi je bila zelo pr maten tik ki je bila tudi bolj športni tip take žensk,'" , ; bile že od ikdaj všeč. Da s m zares le. ),jka, w ; itakrat k sem imela prvi izKušnjo z žensko Še e ^ vsem'jasno, da znaš ljubiti žensko telo, da ga cer - r . izkušnja lepa. To . skušnjo sem imela zelo pozno, Dred ira, leti. No, od takrat pa vem, da ne morem biti nč d ka. V bistvu si že zgodaj spoznala, da so ti všeč ženske. Pa -je med tem spoznanjem in prvo spolno izkušnjo pretek cejšnje število let. Kje so bili vzroki za to? Ali nisi pojl^ telesne ljubezni s svojimi občutji, je morda vzrok za to otot katerem si živela? Si se v času, ko še nisi imela spojne _ z žensko, identificirala kot lezbijka? Da, mislim, da sem se identificirala kot lezbijka. In kotnem-. zaradi tega, ker mi je bilo žal žensk, ki se ne znajo spoštoval nimajo rade same sebe. Telesna ljubezen mi ni tako nujno potoniti pomembna. Vem pa, da imam lahko rada samo žensko prosto je tako. Moje ljubezni so bile v bistvu bolj platoje an» mi ni žal. Ko ti je sošolka prvič rekla, da si lezbijka, sploh nisi vedela, ka to. Kako se je potem oblikovalo tvoje vedenje o tem pojavu? iDila sem celo v življenjski fazi, ko bi se bila skoraj poročna ,:; Bsem kreniti po klasični poti in si po študiju ustvariti družin x Stsv-tmoškim sem šla celo v posteljo. Mislila sem pač, da mogoče Da« i kaj v tem, hotela sem tudi to preveriti. Potem sem se prepričala mi taki odnosi nič ne pomenijo in da mi tovrstni način življenja1 ¡pisan na kožo. Ne spomnim se natančno, kako sem izvedela ta = |to homoseksualnost. Verjetno sčasoma zbereš te informacije mene je ta tema vedno zanimala. Enkrat sem pogledala tudi v sle var tujk, v katerem se seveda našla katastrofalno definicijo. Ve informacij o homoseksualnosti sem našla tudi v raznih knjigah na . psihološke teme, seveda pod poglavjem o deviacijah. Vendar sar svoje homoseksualnosti nikoli nisem dojemala kot prod Spomnim se, da sem brala v časopisih o tem, da se homoseksi^ nost da zdraviti. Pomislila sem, da četudi je to mogoče, je ven® krivično do vsakogar, ki bi pristal na tako zdravljenje. Omenila si, da si se enkrat skoraj poročila. Ti je potem še k» -7 prišlo na misel, da bi bila z moškim? L. moškimi sem v tem smislu opravila. Z njimi lahko krasne [jateljujem in to je vse. Če se mi kakšen preveč približa, mu povem, da me to ne zanima, ker ljubim ženske. Moram poveoa da so mnogi moški reagirali pozitivno. Cenili so mojo poštenost 'odkritosrčnost ter mi tudi povedali, da me zato še bolj spoštu.e mnogimi sem potem razvila še globlje prijateljstvo, ki ni ve menjeno s telesnostjo niti s kakšnir j tovrstnimi pričakovat bremenjena sem bila jaz, ker se mi več ni bilo potrebno brani > moški, ki mu več ni bilo potrebno izkazovati svoje možatost ^ mano in igrati vlogo osvajalca. Če so ti odnosi razčiščeni, je razviti globlje prijateljstvo. Če pa se prijateljski odnos zarad« m lezbičnosti ne more nadaljevati, potem pa itak ni nobene škode Se morda spomniš, s kom si se najprej pogovarjala o s^ nagnjenju oziroma naredila coming out? So tvoji sošolci v*» V d*S'driJ9ačna? I" kako je s sodelavci? i " e Phde na Š6i tC 'če me kdo da'l i^a opazuje in mu kljub te m!se|. da sem lezbijka, je preprosto bedak. v tuje «ure z lezbično tematiko. Ker pa je tega zelo malo, grem > csih tudi v Graz in si pač kupim knjige v nemščini. Mislim, da bi se vsakoletni dnevi gay in lezbičnega filma lahko brez večjih težav o 'rteii v Mariboru, čeprav bi obisk bil manjši kot v L bi. - knji ^ 'n knjižnicah na temo homoseksualnosti najdeš silno malo. be o, da Revolver dobimo v kioskih. In tiste, ki smo članice L . ¡mo po pošti tud >andoro. Dejstvo je pa tudi, da je homosefr fo ♦ 'opulacija, tista, ki je na sceni, pri nas bistvene injsa. ¿ato priča da se bc semkaj dogajalo zaradi nekaj 2t0' 3v ljudi, k, povrh vsega še nečimrno pričakujejo, da bo to za "J nekdo počel. Tudi sama pravzaprav nič ne naredim. Zato se m. Pošteno pričakoval da bo nekdo poskrbel za moje dobro ie zato, ker sem pač spolno drugače usmerjena. g T yS X K SODELOVANJU VABIMO ^ A| VOLDASMMAA PRAVNEGA YOLDASHIMM VURNIKOVA 8 61000 LJUBLJANA TIL.: K1/M2-S37 SVETOVALCA NEFORMALNO ZDRUŽENJE ISTOSPOLNIH PAROV g« iO »© k = os «M N Modra svetloba, antologija Michel Foucault: Zgodovina seksualnosti. Skrb zase Ino Knabino; Ganimed in drugi, roman Ciril Bergles: Ifrikija, pesmi Nataša Velikonja: Abonma, pesm1 Herve Guibert: Prijatelju, ki mi ni rešil življenja, roman Rita Mae Brown: Granatno jabolko, roman [lajf] BOYFRIEND, c/o Igor Bondarenko D/b r-> 254050 Ukraine. ' w 0 španščini, angleščini ali preprosti italijanščini. W.P.SLAWEK Skrt.poczt.330 87-100 Torun 1 POLAND 27-letni gay. ki bi si rad dopisoval z gayi ali biseksu iz Evrope in Slovenije, ima 174 cm/64 kg/18 cm modre oči in kratke črne lase. Zanima se za glasbo filme, šport, zgodovino, naravno medicino, gover poljsko, rusko, nemško in angleško. ALEXANDER KUZNECOV PO Box 52 Lugansk 16 348016 UKRAINE Rus, 42/180/68, želi spoznati prijatelje za dopiševa v francoščini, ruščini ali ukrajinščini. R.GUHA Jagerkampweg 20 D-85748 Garching b. Mu, tel/fax: (++49 8913202818 Privlačen 40-letni nemški gay, ki živi v Muenchno želi simpatičnih, poraščenih in aktivnih Slovencev vseh starosti, pišite v angleščini ali nemščini. JAN OOSTERHOFF Zijllaan 24 3431 GK Nieuvvegein, NL 43- letni holandski učitelj išče mladega prijatelja s?"-me ga tudi na počitnice, pišite v nemščini, angles ali francoščini. JOHN JOHNSON AVEDETSI c/o FRANCIS K.ABEILEKPOR GPC PRINTING DIVISION Post office box 59, Tarnale Northern Region Ghana, W/Afrika efi 25-letni fant išče prijatelje za dopisovanje. prosi tudi za kakršnokoli materialno pomoč P" ju. ABBES EL KADIRI La Mosquee, Rue 9, n.41 14200 SIDI-SLIMANE, Maroko enl)e. 25-letni Maročan si želi dopisovati z gayiIZ SIU ljubi Jana ■ 4 am, gay and lesbian disco (every year ROZA DISCO, Kersnikova 4, Sun 10 pm closed in August) MAGNUS CLUB, Metelkova, Wed and Fri after 7 pm (closed in May for reason of renovation), first gay and lesbian cafe in town Sauna ZLATI KLUB, Recreational centre Tivoli, the biggest sauna in town, pc ,u,ar among gays, though not gay CRUISING The park by the rails behind the petrol station on the Tivolska cesta, caution! Parking place in the Tivoli park, at nights, in the cars Beach by the river Sava, near Žagar's inn, bus lines 6 and 8 maribor THEATRICAL CAFE, Slomškov trg, by the theatre, pleasant but not strictly pay Nudist beach on the "Maribor Island", city bus no. 15 Sauna at public bath PRISTAN on the Lent City park, in particular, the path past the Aquarium toward the Three Ponds m the evening, caution! celje Railway station, in the evening City park by the river Savinja, after the dark, across the bridge to the ha s,Hp t the park, to benches around playground 01 Nudist beach by the river Savinja, out of the city, turn left behind the o and across the Ložnica, from then, it's 15 min walk °pen P00' Sauna at Spa Laško, Zdraviliška road 4, mixed but worth a look pi r an PORTA CAMPO BAR, IX. korpusa: 8 am -11 pm, mixed The beach from Piran to Strunjan INFORMATIONS FOR GAY VISITORS: ŠKUC MAGNUS,LL & ROZA KLUB Kersnikova 4 SLO-61000 LJUBLJANA I oglasi ] hemeroidi v -V V "V "cmr a V» V\ rs:? ' > so ve .e ^s,«. - ao -^osj^o povezavo med - ->1" . i—, w r» cotxcr" r ven-^r- ss^msfcega v ■ obtoka ETare - . ese ^ae-c še ob popku ~ ^v ,; , - v., ter < «t" lacss j™ treousn h .. .. ^ - vv^i.v ^ i-~ - fmi X' V •,v:VcC k3< »-iT C moten oo v*, p - -- — .v.v' - CC" ~ seteov T» ob er~ eroa or v seč žeosi a „v močne jšerr, naper^anj. 3 oteženega oova s~ e ~>oa Tabrekne- p \ev spodnjega anafriega kega ptete- is s? sv . ?;c pod vežo ar\iSc Nastale c v?'v seč" -xxT'vas: ILNANL iENTEROl-? -oeg nora- ~ ca so pomembnejši zu-nar «roio s teb vosrfov - Dolgo- r ca aria ~ sžx>" odnos med gay po-ojksc c ss najpomembnejša " ~ Kot rektatne stene pa EMEROID To so tvorbe na tipični h