LETO X
☆
januar
19/4
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
Aktivirati moramo vse notranje rezerve
Ob zaključku leta je bil razgovor s direktorjem Tosame, ki se je nanašal na dosežene uspehe v zadnjem letu in pogled v perspektivo v letu 1974.
Tovaniš direktor! Lato 1973 je naokrog. Običaj je, da ob itakih trenutkih vsakdo oceni prehojeno pot. Nesporno de, da je naš kolektiv v preteklem iletu dosegel pomembne delovne in orga-
nitzaaijske uspehe. Tudi na človeka nismo pozabili.
Kako so se po vašem mnenju uresničili plani in želje v preteklem letu? Ali je bilo v poslovnem in družbeno-politionom življenju naše delovne organizacije storjeno vse kar smo si zastavili, iter na kakšne težave ste vi kot vodilna osebnost kolektiva zadevali?
Običajno je, da ob koncu vsakega leta napravimo bilanco uspešno-srfli aili neuspešnosti svojega dela v preteklem letu. V mislih preletimo vseh 365 dni im se vprašamo, kaj smo naredili, doživeli, kako smo poslovali in kaj nam bo prineslo leto, ki prihaja. Leto je minilo kot vsako do sedaj — prehitro. Ali smo uresničili vse plane in želje ter izvršili cilje preteklega leta, bomo bolj natančno zvedeli v mesecu februarju, ko bomo imeli na razpolago vse podatke in analize. Že sedaj pa lahko površno ugotovimo, da smo v letu 1973 delali im gospodarili uspešnejše kot v kateremkoli letu do -sedaj. Vsi podatki, s katerimi že razpolagamo, ugotavljamo v primerjavi z letom 1972 večjo uspešnost in boljše doseganje ciljev. Moramo pa že sedaj -priznati, da vseh planskih ciljev ne bomo uresničili. Bilo je le preveč objektivnih težav v celem letu, pa tudi subjektivnih problemov: izgubljeno iz prvega polletja namreč nismo mogli nadoknaditi v drugem polletju. Problemi in težave našega gospodarstva niso šli mimo nas, obču-itimo jih bolj ali -manj v isti meri kot vse ostale gospodarske organizacije. S trdim delom in boljšo organiziranost jo, pri katerem ni šlo brez osebnih težav, smo s skupnimi napori vseh članov naše delovne organizacije težave omilili.
Tudi v družbeno-političnem življenju naše delavne organizacije je bilo preteklo leto zelo razgibano. Ustavna dopolnila, ki so bila sprejeta v mesecu juniju 1972 so po-
(Nadaljevanje na 2. strani)
V NOVEM LETU — 1974 ŽELIJO VSEM SODELAVCEM VELIKO POSLOVNIH USPEHOV IN OSENBEGA ZADOVOLJSTVA
SAMOUPRAVNI ORGANI IN DRUŽBENO-POLITČINE ORGANIZACIJE PODJETJA
sebnega pomena za vse delovne or-ganizaolje, ikot itudli za našo. Zakon o konstituiranju organdzacij združenega dela in njihov vpis v siod-in register, kakor .tudi zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki sta izšla v mesecu aprilu preteklega leta, so nam dali nove natančne naloge, katere smo marali izvršiti do konca leta 1973. Mislim, da so bile odločitve delavcev mn zborih organizacijskih enot, ki jih ni bilo malo v teku celega leta, pravilne in odločne v danem trenutku in stanju naše delovne organizacije. Nikakor pa ne bomo mogli ostati na doseženi stop nji, kajiti proces nadaljnega razvoja in utrjevanja samoupravljanja nas bo kmalu prisilil na boljšo organiziranost. Kakor vidimo, smo tudi na 'tem področju izvršili našo obveznost do mas samih in družbene skupnosti. Res je, da tudi itu ni šlo brez težav. Večkrat smo bili nestrpni lin nejevoljni, včasih tudi krivični drug do drugega. Vse to se je dogajalo zato, ker smo vsi želeli, da bi bila naša delovna organizacija čimbolj uspešna in organizirana.
Na tem mestu bi želel omeniti tudi proslavo 50-lotnico obstoja naše delovne lorgamizaelje, ki smo (jo prosiavljalli skozi vse leto 1973. Naj bo minulo delo in uspeh naših delavcev v 50-letih spodbuda za naše nadaljne delo.
2.	Mi bodo težave, ki se obetajo — pomanjkanje in podražitev energetskih virov, podražitev surovin in tendenca naraščanja cen na 'tržišču, bistveno vplivale na proizvodnjo in razvoj našega kolektiva?
Vsekakor bo pomankanje in podražitev energetskih virov, podražitev surovin in tendenca naraščanja cen na tržišču bistveno vplivala na proizvodnjo in razvoj naše delavne lorganizaoije. Z enakimi problemi smo se ukvarjali tudi v letu 1973; imenovali smo jih objektivne težave. Dodal bi še pomanjkanje surovin, saj smo Skozi vse leto bili zelo slabo preskrbljeni, predvsem z bombažno in stanično prejo. Vsi navedeni problemi nas bodo močno spremjali tudi v letu 1974. Zaradi močnejšega porasta stroškov od predvidene realizacije in nižjih prodajnih cen naših izdelkov ugotavljamo že sedaj veliko upadanje podjetniške akumulacije in dohodka. Porasli bodo stroški v celoti, ekvivaletno pa nam zvezna administraaiia ne bo dovolila povečati naše prodajne cene. Največ sprememb pričakujemo že v začetku leta, zato nam nalagajo dolžnost, da jih zelo pazljivo sprem-lajmo analiziramo in takoj ukrepamo. Aktivirati moramo vse notranje rezerve, da bi omejili in obla-žili objektivne težave.
3.	Kakšne so naloge in načrti v 1974? Ali ste mnenja, da so v delovni organizaciji še neizkoriščene možnosti, ki bi lahko v 1974 kvalitativno in kvantitativno izooljšale naše poslovanje?
Z ozirom na to, da bo tudi v bodoče veliko objektivnih težav v našem sopslovanju bomo morali subjektivne probleme zmanjšati na minimum. Naloge in načrti za leto 1974 so objavljeni v našem gospodarskem načrtu za tekoče leto, ki je delno že v obravnavi.
Drugi del pa bo v obravnavi v mesecu januarju, 'ko bodo znane sistematske rešitve nabavnih in prodajmiih cen surovin in izdelkov. Gospodarski načrt spremlja tudi stabilizacijski program, prilagojen novi nastali situaciji poslovanja v tem letu, kakor tudi ailji gospodarjenja (in dela. Realizacijo gospodarskega načrta bomo morali mesečno analizirati, predlagati spremembe in dopolnitve, predvsem pa odklanjati negativne pojave na vseh področjih. Prav tako ne smemo dovoliti kopičenju iraznih problemov, temveč takoj vse reševati.
Naloge gospodarskega načrta za leto 1974 so zelo odgovorne in težke, pa oajj bo ito na (tehničnem, komercialnem, finančnem ali kateremkoli drugem področju. Pred-vesm je poudarjena nadailjna investicijska in razvojna politika delovne organizacije.
Ključ nadaljnega uspeha je v aktiviranju neizkoriščenosti možnosti v dvigu (produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja.
Poleg že navedenih nalog pa bo leto 1974 za nas predvsem leto ekonomske in tehnične stabilizacije, izboljšanje kvalitete naših izdelkov, znižanje proizvodnih stroškov, po-
večanje produktivnosti, nadaljnja modernizacija in avtomatizacija strojne opreme, proizvodnja novih izdelkov, študij dela, odkup zemljišča in priprava elaborata za večjo ekspanzijo v naslednjih letih, povečati izvoz (izdelkov, kjer imamo še proste kapacitete, povečati in razširiti asortiman naših izdelkov, izboljšati delovno disciplino in red v naši delovni organizaciji, itd.
Vsekakor bo marala biti ena od glavnih nalog — skrb za človeka, za zvišanje življenjske ravni in družbenega standarda. Predvsem bo veljala pozornost socialno ogroženih delavcev.
Upamo, da se nam bo v tem letu izpolnila veliko željo večina članov naše delovne organizacije, da bi pričeli z gradnjo nove prepotrebne upravne zgradbe in menze za •topli obrok.
4.	Prosim povejte, kaj si želite v osebnem življenju im kaj ežlite delovnim (ljudem našega kolektiva?
V novem letu 1974 želim vsem delavcem naše delovne organizacije mnogo sreče, zdravja im osebnega zadovoljstva. Želim, da bi bilo med nami uspešno sodelovanje v •korist nas vseh in naše družbene skupnosti.
Prav tako želim našim bivšim delavcem — zaslužnim upokojencem veliko zdravja in sreče v novem letu.
Nadalje se (toplo zahvaljujem vsem delavcem naše delovne organizacije (in samoupravnim organom političnim organizacijam za uspešno medsebojno sodelovanje in delovno vnemo v preteklem letu.
Tudi v letu '1974 si želim prav takega sodelovanja in medsebojnega razumevanja s slehernim članom naše delovne organizacije.
Urednik
Snežni plug, ki stoji na dvorišču, letošnjo zimo še ni bil uporabljen. Prizanesljiva zima!
DEDEK MRAZ DA ALI NE
Kdor ije letos obislkal obdaritev Dedka Mraza v .dvorani krajevne skupnosti na Viru — 'in >teh ni biiio malio, je bil igo tovo zelo presenečen. KakortkolM že — moram priznati, da se nam je prirediteljem potek izmuznil iz rok. Včasih [je kazalo da postavni Dedek Mraz bolj privlači mamice, itbliko se jih je nagneitlo Pod odrom, ipotem >so zopet otroci — veliki skoraj kot Dedek Mraz iv naskoku zavzeli oder, itako, da se ;je Dedek Mraz pošteno spoitill, na koncu pa celo obupal lin našel ispo-oitega namestnika. Skromnih in neuspešnih poskusov, da bi potek obdaritve spravili v nekakšen red raje nebi omenjal. (Včasih seveda, včasih je spravil en parkelj vso dvorano v pošastno tišino, čeprav ie po drugi plati Dedek Mraz bolj Pravičen in je delil vsem enako.) Dojim se, da je kljub drugačnim namenom celotna prireditev minila bolj v smislu gesla: Navali narode, dokler so na odru na izbiro še vse lepe barve volne!
Vsekakor pa se je naiš priredit-tveni odbor, ki je bil sestavljen iz članov IOOO Sindikata zelo potrudil, da bi našim malčkom dal tisto, kar so od Dedka Mraza pričakovali. Zato vsem članom prireditvenega odbora izrekam vso pohvalo, ravno tako mladincem ki so hitro m lepo okrasili oder, seveda, tudi delavskemu svetu, ki je odobril denar za ita namen. Zahrvaljujem se
tudi tov. direktorju in itov. računovodji za podporo, da smo lahko tudi letos izvedli to pričakovano akcijo kljub neljubi resnici, da v gospodarskem načrtu za leto 1973 ni bil ta izdatek točno določen.
Vseeno pa mlišliim, da nam letošnja prireditev kaže po svojih dobrih plateh pravo pot za naprej. Najprej je tu dejtsvo, da smo prišli do novega precej popolnega seznama otrok in to 760 po številu. Tudi igrica kot uvod v s večano obdaritev je pokazala da obdaritev le ni vse (čeprav se je zaradi pomanjkanja ozvočenja slabo slišalo). In navsezadnje lahko rečem, da so bila darila sorazmerno sredstvom, ki so bila na vol jo dobro izbrana. Nenadejano velik obisk staršev z otroki pa je pokazal, da bomo morali napraviti glavno spremembo ravno v številu obiskovalcev. .
Verjetno boprihodnje leto prireditev z igrico, ter obdaritev s sladkarijami in igračko namenjena le 'Otrokom do 7 lat, starosti, koristno darilo — če se bomo zanj odločili, pa bi bilo podarjeno v Obliki bona allli ivrednostnega papirja za vse otroke od 1 dneva naprej pa do 12 Jat, če bi se odločili za isti kriterij kot to lleto.
Tako ho glavni namen, da otroku pričaramo pravljični svet Dedka Mraza lažje doseči. Otrok se bo lahko pogovarjal s svojim Dedkom Mrazom, mu povedal pesmico im se
Vtisi ob praznovanju dedka Mraza
Sicer običajna nedelja je bilaita dan postavljena na glavo. Zgodnje vstajanje in nepretrgano spraševanje, kdaj bo že tira, da gremo gledat dedka Mraza, me je spremljalo vse dopoldne. Navsezadnje sem se se sama pričela veseliti, saj sem letos lahko prvič peljala svojega otroka na takšno prireditev.
Ob 15. uri me je v dvorani obkrožalo itoliko (ljubkih napetih Ličk, toliko čebljanja, kot bi bila v pa-P.iu. Med vrstami sem zagledala toiačilne poteze na obrazku, ki jih toia tudi moja sodelavka ali sodelavec, da sem si mislila sama pri sebi: »šmenta, kakšen kalup-« Kratka, prijetna igrica s prihodom (dedka Mraza in nato obdaritev otrok, “rosluhinem klicanju imen A in B m spot B lin A, da mi slednjič ušesa kar nekam otrpnejo in obsedim Pa stolu, saj vem, da črka V ne oo prišla tako kmalu na vrsto, zato raje opazujem prerivaški boj in se od srca nasmej em.
Tudi midva s sinkom sva prišla
na vrsto. Dedek Mraz naju je lepo sprejel in obdaril.
Radost malčkov je bila velika
Dedek Mraz je moral prinesti zvrhan koš daril, kajti otrok, ki so čakali na novoletno obdarovanje ni bilo malo.
z njim slikal, kar letos ni bilo mogoče. Čeprav si izvršni odbor osnovne organizacije s item delom nalaga nehvaležno a odgovorno nalogo upam, da bo tudi v prihodnjem letu, ki se ije pravkar začelo 'kolektiv našel itoliko razumevanja za naše malčke kot doslej in namenil u-strezni denarni znesek v gospodarskem načrtu za leto 1974 za to prireditev.
predsednik IOOO Sindikata Vilijem Dolenc
Veselje mojega otroka je bilo nepopisno. Z obraza mu ije žarela radost, ki se je razlila tudi v mor je srce.
Tako je otrok doživel svo j dan, jaz pa, ki vem koliko denarja m dobre volje požrtvovalnih ljudi je potrebno, se vsem najlepše zah-valj ujem.
V. V.
ČESTITAMO
Za uspešno opravljeno diplomo na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju, itov. Cerar Francu in Rozman Štefanu.
Za uspešno opravljeno diplomo na Višji tehniški varnostni šoli tov. Vodlan Feliksu.
Čestitajo sodelavei.
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujem podjetju »TOSAMA«, ker ml je omogočilo koristno zdravljenje v Rogaški Slatini.
Gostič Majda
Naš razgovor
Tokrat je moja sogovornica -tov. OLGA KERČ — administratorka iz spliošnoHkadrovslkega sektorja.
Čeprav sva si itako blizu in -poznam njeno vsakdanje življenje, mi nikakor -ni stekla beseda, da bi jo pričela izpraševati.
Zadnjič mi je kazala slike iz svoje mladosti. »Kako -prijetno in veseljaško dekle«, si mislim. Dve debeli ikiti ji -krasita mladeniško razposajeni obraz.
nje, s katero sem -se vsakodnevna srečevala in me je pri -delu tudi največ naučila.
»Kaj boš povedala o delovnem življenju, kako si se vanj vživela, s čim si se vsakodnevno srečevala?«
»Delo je bilo pestro. Obračuni bolniške, porodniške, izdaja in potrjevanje zdravstvenih izkaznic, priprava dokumentacije za invaiiidško upokojitev.
Z -ljudmi rada sodelujem, jim pomagam z nasveti. Saj veš, da se človek velikokrat prepusti itrenut-nemu -razpoloženju in itaiko večkrat obupa nad življenjem.
»Pred dobrim letom si prišla v splošno-kadrovski sektor. Čeprav sem z delom in zasedbo tega mesta seznanjena, bi te vseeno vprašala, kaj meniš o tej tako pomembni službi, saj je ta poklicana, da skrbi z ačim boljše počutje delavca.
»Naš sektor je dokaj skromno zaseden, da bi izvrševal vse tisto, kar delovnemu človeku moramo nuditi. Trudimo se, da delavec tega ne bi občutil, vendar pa vselej le nismo kos vsem nalogam.
Sedaj, iko smo idobili novega sodelavca, ki bo -skrbel za -obvešča-nje lin izobraževan j e ljudi, bo že boljše. So pa še druga področja, kot so stanovanja, prehrana, rekreacija, — vse ito je pogojeno s splošnim zadovoljstvom in -počutjem ljudi, kar se tudi odraža na delovnem mestu.«
»Olga, povej, kaj kot žena, mati in delavka najbolj pogrešaš, In misliš, da bi se dalo kaj ukreniti, zdaj, ko smo še na pragu novega leta?«.
»V prvi vrsti bi -morali urediti prehrano. V našem podjetju se že Skrbno pripravljamo na (to rešitev. Vendar -pa bi bilo -to potrebno reševati na širšem področju. Ko se vračaš, iz Službe utrujen, bi -rad sedel za mizo in pojedel nekaj toplega, vsaj enolončnico.
Zdravo in pravilno prehrano še -kako pogrešamo v današnjem divjem tempu vsaikdanjega življenja.
V otroškem varstvu -smo v zadnjem času napravili presenetljiv korak, vendar ugotavljamo, da še vedno ni prostora za vse malčke, ki -so potrebni vsakdanjega varstva, posebno naših mamic, iki delajo na več (izmen.«
»Strinjam se s -teboj in upajmo, da bodo -naši samoupravni organi stremeli za tem, da to vrzel odpravimo.«
»Olga, kaj počneš ob prostem času, čeprav vem, da tega zaposlena žena skoraj da nima, mislim, po čem rada sežeš takrat, ko postoriš vsa gospodinjska dela?«
»Prostega časa res ni veliko. Rada pletem, kvačkam, -sprostim pa se ob reševanju križank, ne zamudim pa -tudi ne dobre slovenske TV drame, liilma ali kaikega športa.
»In kakšne želje imaš v letošnjem letu?«
»Imam samo eno ... zdravje!«
BV
OBRAVNAVALI SMO
Taka je prišla pred 20 leti vTo-samo. In ikialko je potekalo njeno življenje od prvega (trenutka, ko je stopila v takratno »Vato«, nam bo povedala sama:
»Kot vsaka novo sprejeta delavka/, sem tudi jaz poskusila z vsem delom v konfekcijii, od expeditiira-nja, pakiranja vložkov, vate, ovojev, in -kai M še naštevala, dokler se nisem nazadnje ustavila v tis-kamnii.
Z 22 lati -sem se panočila in postala -mamica, in ko sem se vrnila s ponodnli-škega dopusta, so me premostili na -novo delovno mesto — referenta za socialno zavarovanje.
»Olga, saj to je slišati kot nagrada ob rojstvu sina Borisa, kako si sprejela to novo delovno dolžnost?«
»Pregovor pravi: — vsak začetek je težalk — in ito sem zares občutila. Za me je bilo vse novo — neznano, delo, ljudi tod v pisarnah, ustanova, to je socialno zavarova-
Dne 20. 12. 1973 smo se na predlog tov. sekretarja sestale vse po enterke. Pogovarjali smo se glede pravočasne dostave dnevnih obvestil, Iki morajo biti sporočena v tajništvo najkasneje do 8. ure iz posameznih oddelkov. Poudarjeno je bilo, da naj bodo poročila zane-sdj-iva lin točna o odsotnosti posar mezmika z delat Zato so nam predlagali, da naj vplivamo na svoje sodelavce, da svojo odsotnost javijo najikasneje v 24 urah. S tem bi namreč odpravili marsikateri neupravičeni izostanek, katerega je prav tako treba poimensko sporočiti v itajništvo.
Zahtevani podatki pa bodo obenem Služili tudi -novo formirani službi za obveščanje, ki daje vsak dan od preteklega dne zbrane podatke in novice samoupravnih organov ter ostalih sektorjev v obliki dnevnih poročil na oglasne deske.
Izražena je bila želja vseh prisotnih, naj bodo taki sestanki po-
gostejši.		I. O.
		
PROIZVODNJA V DECEMBRU 1973		
Oddelek	Enota mere	%
1. Trakotkalnica	000 vot	95
2. Tkalnice šir. tkanin 000 vot		86
3. Belilnica — vlaknine	kg		109
4. Miikalnica	din	97
Vložki	pkt	102
5. Konfekcija	din	99
6. Cigaretni filtri	000 kom	71
Cigaretni filtri	din	73
SKUPAJ		88
Varčevanje, naša stalna naloga
Gospodarski razvoj naše deillov-ne organizacije ho rv letu 1974 pod Posrednim 'vplivom neugodnih gospodarskih gibanj v zahodnem svetu, katera že dospavaijo do mas, ali Pa se ise šele pojavljaijo. Glede na dejstvo, da bodo spremembe zelo 'intenzivne v negativind smeri, moramo čimprej isprejeti ukrepe, (ki bi iblažilno vpiivaii na posledice gospodarske stagnacije v zahodnem svetu in na učinke splošne podra-mtve surovin. Prišlo bo namreč gospodarsko obdobj e manij še potroš-h), kar pomeni, da bo prodajal samo tisti, 'M lahko postreže s cenenim blagom ob pinimernd kvaliteti.
Med pinve ukrepe, v smeri preprečevanja morebitnih zastojev in izboljšanja gospodarjenja, nodd vsekakor akcija za varčevanje v vseh lazah procesa poslovanja. Prehod ■na stalno varčevanje je zelo pomembna akcija, ker se učinki hitro odrazijo v uspehu poslovanja, kajti za akcijo ije potrebna le gospodarska zavest delovnih lij udi, ideje iter pnimema organizacija akoi-je. Pomembno je tudi, da se v itto smer delovanja privede vse delovne 'ljudi v kolektivu. To je predvsem naloga družbeno političnih organizacij, ki morajo v skladu s sklepi najvišjih organov biti politična nosilec akcije.
Čeprav se nam rv prvem trenutku dozdeva, da pravzaprav možnosti za prihranke ni več in da smo ze vse storili za gospodarno posio-vanje, je resnica seveda drugačna. Možnosti za izboljšanje poslovanja de praktično neomejeno število, saj nam znanost in druga spoznanja odpirajo vedno nova pota in rešitve, ki pomenijo prihranek časa ali materiala. Potrebno je le stalno izobraževanje in pa opazovanje dogajanj okoli sebe z mislijo, kako m kje se lahko dinar prihrani.
Kakšne možnosti iso na tem področju v naši delovni organizaciji?
Predvsem moramo posvetiti pozornost kategoriji materiaiLnih stroškov, ki sestavljajo že okoli '•2 °/o celotnega dohodka, ali z drugimi besedami skoraj 3/4 bruto vrednosti, ki jo dobimo s prodajo, moramo potrošiti za nabavo materiala. Pri tej strukturi moramo (torej zelo paziti, kako kupujemo in kako uporabljamo material in storitve drugih. -Prvenstveno moramo analizirati ali kupujemio tam, kjer je ceneje in ali izbiramo najcenejše transportne poti. Pregledati moramo notranji (transport in kvaliteto skladiščenja, kjer so tudi lahko skrite velike rezerve. Najpomembnejša pa je analiza, Iki naj ugotovi najprimernejšo kvaliteto surovim s Potrošnega vidlika končnih izdelkov. Zlasti je to zanimivo pri nas, ker se večina lizdedkav po upora-
bi zavrže. Verjetno obstojajo možnosti prihrankov pri izdelavi vate iz slabših vrst bombaža ali odo samo -iz odpadkov, mogoče obstajajo možnosti spremembe posameznih normativov v korist večje porabe cenejših materialov. Enako velja -tudi za ostale vrste naših izdelkov. Velik Strošek nam predstavlja tudi embalaža. Na tem področju moramo predvsem ugotoviti, če nimamo za naše sorazmerno lahke artikle, prekvaliitetno (transportno embalažo in nefunkcionalno tar predrago ostalo embalažo.
Varčevati je možno tudi pri uporabi osnovnih sredstev, kakor -tudi -na področju živega dala. Na tem področju velja poudariti pomembnost deleža racionalne organizacije dela. Tu se Skrivajo še ogromne -rezerve, če pod -tem (razumemo organizacijsko — (tehnološke u-krepe, ki naj povečajo proizvodnjo in produktivnost dela. Neka j se da prihraniti tudi z radionalno uporabo fiinačnih sredstev. Tu se misli prledvsem na politiko optimalnih naolg in čim manjšega angažiranja sredstev pri kupcih in drugih pojavnih oblikah obratnih sredstev.
O ostalih oblikah varčevanja je
Razgovor s sekretarjem OOZK Tosama
Tov. sekretar, kako ocenjujejo delo organizacije OOZK Tosame v preteklem letu?
Leto 1973 je bilo zelo razgibano. V -organizacijskem pogledu je bila ZK zelo aktivna. Aktivno je delovala pri pripravah novega statuta, TOZDOV, samoupravnega sporazuma. Pomembno delo je ZK o-(pravila pri urejanju medsebojnih odnosov v ZK.
Kot vidite dela je biilo dovodi — predvsem organizacijskega. Prepričan sem, da je bilo uspešno.
-Katkšni -so načrti -in želje organizacije ZK v letu 1974?
V letu 1974 želimo spremljati ovajanje gospodarskega plana naše delovne organizacije. Zavedamo se, da so od dobrega gospodarjenja in ekonomičnosti ter drugih poitirvmizh pokazateljev odvisna tudi naši osebni dohodki.
Ob čestitki vsem družbenopolitičnim organiazoiijam, želimo še na-daljnega tesnega sodelovanja med mladinsko orgamiaeijo, osnovno or-
podrobno pisal že tov. direktor v aprilski številki TOSAME, taiko, da bi z naštevanjem (končal, (kajti možnosti je res dosti. Namen olanika je le v tem, da se (pobuda ne -pozabi in da ponovno vspodbudi vse člane kolektiva ne le k varčnosti v ožjem smislu temveč k arganiziira-nemu pristopu k razmišljanju o pola, v u dragih naravnih surovin in vplivu tega dejstva na našo delovno organizacijo. Problem je namreč zalo pereč, -saj se bomo v letu 1974 znašli čez moč s iskoraj polovico dražjimi surovinami in je vprašljivo, če -bomo mogli vse te podražitve prevaliti na potrošnika. Vsled tega je nujna zjarvzatost v tej smeri na vseh iravneh, ki mora (biti stalna in prodreti v -našo zavest tako, da bo postala dal našega delovnika.
Prizadevanja posameznikov v tej smeri moramo tudi stistematič-no podpirati in -ne nazadnje izreči tudi potrebna priznanja v raznih oblikah, iki so na voljo za (to dejavnost. Le ustvarjalnost kolektiva in posameznikov nam bo jamčila nemoten nadaljini razvoj.
Vodja fin. isektorja: (Janez Leskovec)
ganizaaijo sindikata, strokovnih služb in vseh ostalih članov kolektiva.	Urednik
Borštnar Dušan, sekretar OOZK Tosama
Naši osebni dohodki so odvisni od dobrega gospodarjenja
Samoupravljanje sedaj bolje poznam...
Odgovarja predsednica OMR — Tosame
Kako ocenjujete delo v OMR
v vaši mandatni- dobi?
Dolo s področja odbora za medsebojna razmerja, katerega predsednica sem bila v preteklem obdobju, ocenjujem vsekakor pozitivno. S tem pa ne mislim, da je bilo vse kar smo obravnavali in o čemer ismo odločali pravično in prav za vsakogar, kajti to je odbor, ki obravnava človeka, kateremu pa se vselej v vsaki zadevi ne da ustreči. Sicer sem imela priložnost po-bliže spoznati samoupravljanje in ljudi s katerimi moraš sodelovati, obenem pa sem spoznala, da 'le vse ne gre tako, kot sem tsi pred tem predstavljala. Kar pa smatram poleg ostalih dolžnosti in pristojnosti odbora za pozitivno, bi prvo mesto pripisala celotnemu dosedanjemu odboru, Iki je bil pri včasih težkih odločanjih tako enoten, da je delo na sejah potekalo brez večjih zapletov, zato jim ob tej priliki dajem zares iskreno priznanje.
V skoraj 2-letnem obdobju je bilo veliko storjenega na vseh pod-nodjiih, kar spada v pristojnost odbora za medsebojne razmere, vendar pa misllim lin trdim, da še mno-
V	letu 1973 je maša organizacija Zveze borcev uspešno delovala. Tekom ileta smo imeli več sej, na katerih smo razpravi j ali o problemih ki so se pojavljali, ter jih tudi uspešno razreševali.
Razpravljali smo tudi o pomoči nekaterim borcem, da bi se jim vsaj delno oddolžili za njihov prispevek pri osvoboditvi naše domovine.
V	tovarni smo naleteli na veliko razumevanje samoupravnih organov, in rodilnih delavcev. S finančno pomočjo, ki nam jo je nakazala tovarna, smo lahko ob dnevu borca 4. juliju, obiskaM deset naših soborcev in aktivistov NOB, ki so šibkega zdravja. Snidenje z njimi je bilo za nas nadvse prijetno. Tudi omi so bili veseli našega obiska in so /poudarili žeJjo, da bi se še večkrat tako sestaid in o-budili spomine na težke, toda slavne dni našega bojevanja.
Nato smo se podali po partizanskih poteh na Dobeno in naprej, ter se poklonili pred spomenikom
go premalo za vsesplošne boljše pogoje delovnega človeka. Torej delovnega človeka bi morali postaviti na iprvo mesto v podjetju. Največ je bilo namreč v tem času kadrovskih sprememb, o katerih smo odločali, ikar pa (je tudi najj-bolj nehvaležno delo. Seveda pa se je zvrstilo nešteto ostalih tekočih zadev, ki pripadajo odboru za medsebojno razmerja. Tudi na težave pri odločanjih smo naleteli. To pa predvsem zato, ker posamezne službe miso pri pravil j ale dovolj strokovne predloge tin tudi ne pravočasno.
padlim domačinom iz Dobena. V večernih urah smo se zadovoljni, vendar z mi sirijo na padle tovariše, razšli na domove.
V mesecu oktobru smo s sobor-ei, ki so že v pokoju odšli na izlet na Štajersko. V Ptuju smo si ogledali muzej NOB, grad ter razvalino srednjeveških ostankov. Dan nam je minil (hitro im veselo. Zvečer nas je avtobus pripeljal pred našo tovarho, kjer smo pred vhodom še dolgo rapravjilali o vtisih z izleta.
Ob tej priložnosti vabim vse borce in aktiviste NOB — tudi upokojence, 'da svoje spomine, pomembne dogodke iz NOB, pa tudi o delu v ZB objavljajo v našem tovarniškem glasilu. Le tako bo naša mladina še bolje seznanjena z našim bojem im socialistično izgradnjo maše domovine.
Ob koncu na j zaželim vsem borcem, aktivistom, kakor tudi drugim članom delavne organizacije »TOSAMA« srečno im zdravja palmo novo leto 1974.
Štiftar Franic
Nekatere pristojnosti pa tudi niso bile zajete v starem pravilniku. Vendar z objektivnimi, realnimi in složnimi ukrepi smo, vsaj upam, dosegli svoj namen. Mnogo lažje pa bo pri odločitvah bodočemu odboru, ker movosprajeti samoupravni sporazum točno določa vse pravice lin dolžnosti.
Vaše želje novemu OMR?
Odboru za medsebojna razmerja, ki bo naš naslednji nosilec u-rejanja medsebojnih odnosov delavcev v združenem delu želim predvsem, da bi delali s čutom sočloveka, saj je to predpogoj za poštene in tovariške odnose med sodelavci.
Istočasno pa vsem (Skupaj želim uspešno — predvsem pa i dobrim medsebojnim sodelovanj eni združeno NOVO LETO 1974.
Urednik
DROBNI NASVETI
—	Pri likanju pletenin si lahko pomagamo s časopisnim papirjem. Najprej dajte na pletenino čisto krpo, čez pa nekaj plasti časopisa.
—	škarje lahko sami nabrusite. Z iglo med kraki poskušajmo striči, uspeh bo tu.
—	Hlače aM krik) se sveti, nič zato. Krpo za likanje ovlažite z vodo ki ste ji dodali nekaj (kapljic kisa.
—	Stekla lin ogledalo vam delajo nevšečnosti pri čiščenju. Poizkusite s časopisnim papirjem na-irhočenem v beneinu za čiščenje.
—	Na plastičnih tleh so ostali sledovi gumijastih podplatov. Odstranite jih z radirko.
—	Sajaste madeže ne parite. Dobro jih potresite s soljo, pustite nekaj minut, nato pa skrtačite.
MOŠKI IN ŽENSKA
—	Moškega preizkusite z žensko — žensko z zlatom — zlato pa z ognjem.
—	Ni res da ženske letajo za moškim; nobena past ne teče za žrtvi! jo.
—	Kdor kaj ženski zaupa pod prisego molčečnosti, je navaden Sadist.
Aktivnost Zveze borcev v letu 1974
Tovarna ie dobila novo telefonsko centralo
V zadnijiih letiih se je naša tovarna hitro šinila in stana telefonska centrala že zdavnaj ni več zmogla vseh potreb. Lansko jesen je žal popolnoma odpovedala. To ni prav nič čudno, kar je nekaj let dejansko obratovala za itrettjiimo več, kat hi normalno zmogla. Kljub temu
Pogled na pult nove telefonske centrale
Pa je ostalo še nelkaj oddelkov brez telefona, čeprav bi ga nujno
potrebovali. Pravočasno smo dobili novo telefonsko centralo, M lahko poveže petdeset naročnikov, to je dvajset več kot prejšnja, pa kljub temu izgleda, da ne bo ob kraju montaže nobena ostala prosita.
Dobavni rok za telefonske centrale je zelo dolg, saj smo se zanimali zanjo že v marcu 1972. Pred-no pa smo opravili vse potrebne formalnosti s ponudbo, pogodbo in naročilom, je minilo več kot leto in pol, da ismo centralo dobili. Tovariši od PTT so nam priskočili na pomoč z nasveti za montažo in pozneje s samo montažo.
Po zaključku del bodo pregledali tudi vso telefonsko linstalacijo, jo po potrebi popravili in napeljali novo. Tako bo po končani montaži ustreženo večini potreb po telefonih v oddelkih in pisarnah, kar bo brez dvoma veliko pripomoglo k povečanju produktivnosti in zmanjšanju izgub časa. Šele v trenutkih brez telefona, ko ga nismo mogli normalno uporabljati smo dejansko isipoznali njegovo vrednost, posebno tisti, Iki so živo povezani s proizvodnjo so se do do-
bra sprehodili po tovarni. Zato še enkrat prisomo vse, ki uporabljajo telefon, da se res pridržujejo navodil in ne obremenjujejo po nepotrebnem telefonske centrale.
Naša telefonska centrala ilmana žalost veliko hibo — nima dovolj zunanjih priključkov. V doslednem času ni izgledov, da bi jih dobili. Za dobro delovanje bi poleg sedanjih linij potrebovali še štiri nove, da bi se itelefonski promet dobro odvijal tudi navzven. Talko pa bo ita še vedno otežkočen zaradi prezasedenosti linij. Poleg tega, da nimamo nobenih prositih vodov od tovarne do centrale v Domžalah, je tudi centrala v Domžalah že skoraj polna lin nima več dovolj prostih priključkov.
Zato nam za izboljšanje telefonskih zvez navzven preostane edino to, da poskušamo vplivati na čimprejšnjo razširitev itelefomskega p-mrežja v Domžalah. Upa jmo, da bodo te inves/tielje v prvem planu, da bomo v novi upravni zgradbi imeli dovolj itelefomSkih zvez.
Vodja in vest. izgradnje: Rožič Firanc dipl. ing.
Nekoč in danes:
Izobraževanje na delovnem mestu
Iz dneva v dan se zaposleni vse bolj zavedamo prednosti, ki nam im prinaša Izobraževanje na delavnem mestu. In ne samo to: dz dneva v dan ‘se možnosti! — pridobiti oim več znanja — tudi poslužuje-mo. In prav je tako, saj so doslej ze prefllnogi bd nas pridobili tako kvalifikacijo, ki so jo želeli že prej, Pa so jo mogli priidobibi ile s pomočjo in razumevanjem (tovarne.
. Zaradi mnogih, Mi so možnost izobraževanja v delovni organizaoi-tii, uspešno izkoristili — (smo v tovarni pametno sklenili, da bomo to zanimanje po izobraževanju usmerjali. _ V tovarbi bomo tako lah-ko sami načrtovali, kakšne kadre želimo, hkrati pa se bomo izognili nesporazumom, kakršni so se pokazali doslej že večkrat. Tisti, ki so se izobraževali so bili (glede izmenskega dela) v boljšem položaju, kakor ‘tisti zaposleni, iki se niso 'izobraževali.
Ob (tem ko človek, ki je že dol-"° časa v tovarni lahko presoja kaj lo prav in kaj ne, so se pokazali, kest zelo primerni na® izobraževalni1 seminar ji ža (delavce, ki se pri nas na novo zaposlijo. Ne le, da 80 semioarii dragocen vir infionmii-tonj a o Vsem kar nas na delovnem mestu obkroža, hkrati pomenijo tudi tisto tizobraževanie, ki bi ga mo-
ral biti deležen sleherni med nami in ne le tisitd, ;ki pridejo na novo.
Pomemben prispevek izobraževanju, ki ga dzpalnjujajo že vsa leta, 'je urejeno obveščanje, iki ga prav tako želimo čim bolj urediti. Ob javnosti dela' (le ta ie bila doslej pri vseh naših odločitvah vedno prisotna) in ob večjem zaniima-
DELAVSKI SVET je v zadnjem mesecu — decembru imel dve redni seji.
15. 12. 1973
—	Pregledali ‘sklepe zadnje seje in ugotovili, da so -trije realizirani.
—	Ugotovili, da je po členu 212 Statuta podjetja bM z ozirom na rezultate glasovanja na zborih delovnih ljudi — STATUT prav-n,o veljavno 'sprejet.
—	Sprejeli siklep, da še pripravljeni predlog osnutka »samoupravnega aparazuma« o imedseboj-
nju zaposlenih za vse probleme tovarne, bomo zagotovili obogatili tudi ita pomemben vidik samoupravljanja v (tovarni. Vsi se namreč zavedamo, da ob dobrem izobraževa-nju zaposlenih, dobri obveščenosti (pogoj znanja je zanimanje delavcev) ne bo prihajalo do neljubih nesporazumov, ki nam kvarijo dobro počutje na delovnem mestu. Prav tako bomo na obeh še bolj dodelanih področjih življenja v tovarni, mogli odgovoimeie in boli strokovno opravljati sicer težko nalogo samoupravljalcev.
Habjan Mara
nih razmerij združenih delavcev v združenem delu da v javno razpravo,
—	Razpravljali o gospodarskem načrtu za leto 1974
—	Soglasno patrdiM predlog, da našo delovno organizaaiijo na zboru Ljubljanske banke podružnice Domžale zastopa kot delegat itov. Janez Leskovec oec.
—	V zbor podpisnic saimou pravnega spomazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, pa so aime-ribvali tov. Toneta Dolenca.
(nadaljevanje na 8. strani)
Poročilo samoupravnih organov za mesec december
—	V sklepu idialočilli, da se s 1. novembrom 1973 prične [izplačevati prevoženi ikm po 1,30 din, istočasno se spremeni 6. člen samoupravnega sporazuma.
—	Odobrili sredstva v znesku 50.000,00 din namenjenih za novoletno obdaritev otrok članov naše delovne organizadije.
—	Zadolžili tehnični sektor, da v čimikrajšam času uredi parkirni prostor oz. ga razsvetli.
—	Kritično ocenili odnose med vodilnimi uslužbenci in itov. Tonetom [Dolencem.
25. 12. 1973
Delavski svet .je dolžan izvesti volitve v organe upravljanja v roku dveh mesecev, glede na to slo razpisane volitve v delavski svet, odbor za medsebojna razmerja in odbor delavskega nadzorstva. Potrdili so (komisijo za pripravo volilnega imenika, potrdil volilno komisijo in volilne odbore.
—	Bili seznanjeni s pripombami na osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerij.
—	Sklenili, da se iz sredstev sklada porabe za stanovanjsko izgradnjo, veže 300,000.00 pri Ljub-iljanski ibanlki, podružnici Domžale.
POSLOVNI ODBOR 27. 11. 1973
—	Pregledal Sklepe zadnje seje
—	Sprejel operativni [plan za mesec december, kakršnega je 'služba pripravila.
—	Sprejeli planirane nadure za mesec december
—	Predlagali spremembo norme v oddelku imikainice. Sprememba se nanaša na stroj za pakiranje Mdllny plenic po 20 kom.
10. 12. 1973 izredna seja
—	Na tej seji se je obravnavalo o redukciji električne energije
15. 12. 1973
—	Pregledali Sklepe zadnje seje
—	Pregledali izvršitev operativnega plana proizvodnje in prodaje. Istočasno pregledali tudi število opravljenih nadur po sektorjih, službah lin oddelkih za mesec november.
Z ozirom na to, da so se v teku preteklega leta povišale prodajne cene našim Izdelkom v celoti, komerciala predlaga, da se s tem u-strezno spremene tabele za obračunavanje provizije našim ikomeraial-nim zastopnikom. Tabele so člani sprejeli različne za posamezna področja.
—	Pregledali poročila službenih potovanj •
—	Bili seznanjeni o pripravah za za leto 1974
28. 12. 1973
—	Pregledali sklepe zadnje seje
—	Sprejeli operativni plan proizvodnje .in prodaje za mesec januar 1974
—	Sprejeli planirane nadure za januar,
—	Sprejeli predlog za nove norme v [Oddelku filtrov, v oddelku pripravi jaJnice, za izdelavo Mimo-sept vložkov v oddelku mikailni-ce.
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA
24. 12. 1973
—	Pod pregled sklopov zadnje se-j eso zavrnili ugovor itov. Tone-ita Dolenca glede plačevanja honorarja za naročene članke.
—	Tov. Zebovec Olgi, tov. Debevc Marjetki in Judež Marinki se povrnejio polovični stroški šolanja na dvoletni administrativni šoli.
—	Od službe za organizacijo in nagrajevanje so člani bili seznanjeni da so v oddelku filtrov v nočni izmeni lahko -tudi ključavničarji z dodatno usposobitvijo.
—	Ustanovili novo delovno mesto »strojepiska v akspeditu«
—	V ekonomsko planski sektor na delovno mesto »operaterja« je bila sprejeta tov. Hermina Zajc. Istočasno pa so sprejeli še sklep, da se sprejme še enega operaterja.
—	Za delovno mesto poonterke v mikalnioi so se prijavile štiri kandidatke iz podjetja in ena od zunaj. Člani odbora so bili mnenja, da domače kandidatke opravit jo interni test.
—	Zadolžili SKS da dobi ustreznega sodelavca v beiliilnico na delovno mesto beliloa v okviru domače delovne organizacije za določen čas, dokler se ne vrne tov. Kokelj.
—	Potrdili napredovanje v viš jo ka-tegoriijo 'tov. Cirilu Zamiku_ —-pomočniku vodje proizvodnje
Športna dejavnost „T0SAME'
Ob zalključiku lata nam |je dana možnost, da se ozremo na uspehe in neuspehe v latu, ki se pravkar Posla vij a od nais. Za nami je zelb razgibano športno življenje, ki se le odvijalo tekom celega leta.
Pot katero so prehodili naši športniki in športnice, je bila na-Ppma. Naj na kratko napišem pregled in športne uspehe v item letu.
V začetku leta smo imeli planirano sankaško tekmovanje, katera pa je žal odpadlo zaradi nepri-
(NadaLjevanje z 8. Strahi)_______
POROČILO SAMOUPRAVNIH ORGANOV ZA MESEC DECEMBER
Potrdili novo ceno toplega obroka. Topla malica se podraži od sedanjih 4,90 na 7,00 dim brez kruha s 1. 1. 1974. Vendar so hillii člani mnejja, da SKS v okviru možnosti poišče drugega dobavitelja.
Zavrnili vlogo DPM Lukovica — Prevoje dn Osnovna šola Janko Kersnik Brdo, s katero so prosili za finančno pomoč za pripravo novoletne jelke in obdaritev otrok. Naša delavna orga-nizaaija je srdostva v ta namen že izkoristila.
Zadolžili Službo za organizacijo im nagrajevanje, da reši vse pritožbe in izdela primeren predlog do prve sej'e delavskega sveta v letu 1974
Člani OMR-ja so upoštevali že-fc tov. Jelke Premru, da zaradi slabega zdravja izstopi iz u-redniškega odbora in istočasno imenovali novega član ;tov. Jurija Vulkan.
Ob koncu seje pa so sprejeli še sklep, da morajo vsi vodje sek-ftarjev im služb oddati obvestila iz svojega področja redno do 9. ure vodju za izobraževanje dm obveščanje.
ZBORI ORGANIZACIJSKIH
enot pa so
13. 12. 1973
—	Sprejeli status delovne organizacije Tosame v predlaganem besedilu z vsemi spremembami im dopolnitvami, ki so bile sprejete na tem zboru, s
27. 12. 1973
—	Sprejeli besedilo samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu
—	Obravnavali prvi del letnega plana
—	Predlagali im potrdili kandidatno listo
O. Timoa
mernih vremenskih razmer. Mila zima nam ni dovolila izvesti tovarniško prvenstvo v sankanju, ki je tradicionalno. No kljub temu seje ekipa udeležila sindikalnega prvenstva v Mengšu na občinski ravni. Naši fantje so dosegli dobre rezultate kljub nepripravljenosti. Smučarji so imeli na Krvavcu veleslalom. Tega tekmovanja se je udeležilo 6 'tekmovalcev, od tega sita dva člana našega 'kolektiva dosegla u-vrstitev. OštalM štirje so bili diskvalificirani. Za tam je bilo najbolj množično srečanje tekstilcev v Sloveniji in sicer smo se zbrali na Bledu na XV. zimski tekstiliadi. Samo tekmovanje se je odvijalo na Zatrniku. Proge so bile ledene, zato je bilo veliko 'tekmovalcev diskvalificiranih med njimi tudi dva naša .tekmovalca. Na odlično sedmo mesto v kategoriji mlajših članov se je povzpel tov. Arnuš Franc. Prišla je pomlad in na vrsti so bili vsi ostali športniki. Tega so bili najbolj veseli nogometaši, saj .se je začela »njihova« sezona. Trenirali so iin rezultati so bili dobri. Na sindikalnem prvenstvu smo v svoji Skupini osvojili drugo mesto, kar je že uspeh. Tekmovali smo tudi na sindikalnem prvenstvu v odbojki, šahu, streljanju in 'namiznem tenisu. Vrsto let zapored dosegajo najboljše rezultate, zato jim v imenu vsega kolektiva iskreno čestitamo.
Kegljači so se izkazali tudi na kegljaški Tekstiliadi, ki je bila v Celju. Tudi dekleta niso zaostaliala za svojimi kolegi. Septembra smo praznovali 50-latnico našega kolektiva. Poudarek proslave je bdi na
športnem področju. Povabili smo Svilanit iz Kamnika, Predilnico iz Lilije, Trak iz Mengša, ter Univer-zale iz Domžal. Pomerili smo se v nogometu, streljanju .kegljanju, namiznem tenisu in v šahu.
Nastopale so tudi ženske ekipe 'našega kolektiva. Kegljačdcam so se pridružile še strelke. Tudi tokrat niso linzneveniili kegljači, saj so dosegli odlične rezultate. Za njimi niso zaostajali nogometaši, saj so s svojo borbenostjo in svežino nadoknadili tehnično prednost eki-ep Litije. Morda so na tem itekmo-vanju malo razočarali strelci in igralo! namiznega tenisa. Seveda pa gre to zameriti nam, saj jtim nismo omogočili treningov.
Kljub vsem težkočam, katere smo morali prebroditi je bil uspeh odličen. Z novim letom se bodo začeli (treningi po sekcijah. Ustanovili smo:
—	nogometno sekaijo
—	odbojkaško sekcijo
—	inamizno-ttaniško sekcijo
—	košarkaško sekcijo
—	kegljaško sekcijo
—	strelsko sekaijo
—	smučarsko sekaijo
—	šahovsko sekaijo
Poskrbljeno je tudi za zimski
trening. Treningi se bodo odvijali v dvoranah in sicer v osnovni šoli na Rojah iin v vajeniški šoli v Domžalah. Kegljači bodo še naprej trenirali na kegl jišču v Domžalah. Teh treningov se lahko udeleži vsak član kolektiva, saj imajo ti treninga namen, da bi bili v to res vključeni vsi elani kolektiva, M si želijo rekreacije. Urniki bodo na oglasnih deskah.
V letu 1974 želim, da bi bili uspehi še boljši kot v preteklem letu.
JAD
St. 1 — jianuar 1974
Kadrovske vesti
Rojstni dan praznujejo od 12. 1.
— 11. 2.
Konfekcija
4. 2. Gaberšek Minka, 18. 1. Grčar Zvonika, 25. 1. Klopčič Ivanka, 2- 2. Klopčič Nada, 17. 1. Kotnik Metka, 14. 1. Paliska Tončka, 12. 1. ™rc Marinka, 9. 2. Prašnikar Mici, ;• 2- Repnik Marta, 27. 1. Ručigaj Ani, 1. 2. Rahne Mariija, 14. 1. Križnar Peiter, 28. 1. Cerar Angelca, 29. V. Bur ja Martina, 4. 2. Potočnik Jožu, 8. 2. Dorič Majda.
Mikalnica
. 9^ 2. Vilijem Dolenc, 16. 1. Habjanič Minka, 27. 1. Morala Ivanka, 7. 2. Orehek Pavla, 28. 1. Urbanija Ulga, 15. 1. Gorjup Tončka, 17. 1. Kovič Antonija.
Filtri
25.	1. Urankar Franc, 28. 1. Korant Dragi, 28. 1. Podboršek PoJo-na, 19. 1. šiirec Nežka, 22. 1. Vdlikar Pavla.
Belilnica
26.	2. Zajc Albina.
Tkalnica ovojev
17. 1. Klemenc Tončka, 9. 2. Cerar Francka, 29. 1. Poljanšek Joži, 25. 1. Klopčič Ivanka, 25. 1. Vrtar Joži, 6. 2. Sever Tilka, 24. 1. Pivk Francka, 12. 1. Berdajs Srečo.
Avtomatska tkalnica
16. 1. Glavan Jože, 7. 2. Orehek Marjan, 14. 1. Šlibar Mimi, 6. 2. Pndmiijšek Pepi.
Pripravljalnica
25. 1. Vrhovnik Pavla, 26. 1. O-solin Marija, 17. 1. Miketič Marija, 26. 1. Furlan Marjeta.
Uprava
1. 2. Požok Minko, 13. 1. Jazbec Marija, 17. 1. Strmšek Antonija, 28. 1. Podbevšek Poilona.
Tehnični sektor
24. 1. Drolc ing. Ivan
Analitsko planski sektor
1.	2. Siard Bka.
Računovodski sektor
6. 2. Peterka Valentina.
Komercialni sektor
2.	2. Kerč Francka, 25. 1. Krem-zer Marija, 18. 1. Vodnik Vencelj, 18. 1. Grujič Peter, 3. 2. Jeretina Matija, 3. 2. Jeretina Marica, 16. 1. Pervinšek Tone, 7. 2. Orehek Marjan.
Odšli iz podjetja
Habjan Branka — sporazumno Robavs Vera — samovoljno.
Rodili so se
Kosmač Tončka — hči, Bariič Ana — sin.
Čestitamo!	Gaberšek
HUMOR
Šolska
»Kaj je H2SO4«?
»To je... to je ... j a... no, na jeziku imam...«
»Bolje, da izpljuneš, ker je žveplena kislina!«
Mlad zakon
Žena: Veš, največ nesreč se zgodi v kuhinjii.«
Mož: »in jaz jih moram pojesti^.
REŠITEV KRIŽANKE
Žreb je razdelil nagrade takole:
Takrat so žrebali nagrajence v nabavi.
1. nagrada: BREZNIK ing. Helena
1. nagrada: KAMIN Pavla
3. nagrada: PUNGERČAR Marjeta
p
AT

oMSv
Z M E S
&_
IJU RA KS Pl
T A -
I R AsA M OiR«^ R R ŠlABft 1 ttiAlTB r N I 0 ~;R
it
A£?0 P A T “ A H J E
k-.cs
z A:. r ROBA ATM DA R O-LUG
K A . A L A T 0 0 N
Ej
. T 1 A 0
uiT!E;= 0 C E TS H E R 0
L E ^ A
E R 0:f L A V A \ A H I S£. S 1 J P U L A A T O.S A H A L :r M D ij^T.liSjAS l E S AHO RE Ri~A Tl-iO T K A j IC I NASO CA K** -lONSlA R G OjfjR DE CgA D EN
I Ojkj?
L E K..~T 0
IR
ApO - , ,
1 A ELAN j. N
K I P sA ARA ~0 VOJ ~N A P
ll-^o Z.ON&LjI M S A V A CTOoTHlALtJo V E [H&
jgeKstefijsAtn
_A s 1 R A RAL S U R A :"t A R Sr---0 R E L £.! A M E Nl^ S A M A - M
Vatka Votek in Filter Filip
TlU?! IVlRRB REČICA RESUjtUO HlS\ Nft TEROtE-Mj sAi SE VEHDAR NE, SA St PW HKS NAtjRMiilE ?0 SPRElETl VČMEC,CiRlZACIJl W TO ŽE tE?. KOT UETD DHll
2 E, ŽE TOPA RAR POGLEJ J N OPPAČOH-S KEM IM IZPLAČILNEM USTU JASNO PI^E Y UVODNIH RUfcUKAH-
-VREPHOST ToSKE;
-Število točk. P° OPLOČBI NA 0W.
10. leto TOSAME
V	letu 1974 slavi (tovarniško glasilo TOSAMA 10. letnico svojega izhajanja. To je za maš časopis lep jubilej in (tradicija, iki je me kaže zanemariti.
V	skladu s sklepom OMR pričenja z delom nov uredniški odbor. V uredniškem odboru so prvič tu-
di člani družbeno političnih organizacij TOSAME s čimer bo zagotovljeno neposnednejše informirar nje vseh zaposlenih v naši delovni organizaciji.
Ob tej priložnosti izraža nov uredniški odbor željo za čim tesnejše sodelovanje.
Izdaja: TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA — DOMŽALE Urejuje uredniški odbor:
Vladka Berlec, Dušan Borštnar — OOZK Viljem Dolenc — 1000 sindikat, Marjan Hafner, Franc Kosirnik, Albina Miš — blagajna, Karol Strehar, Marjan Svetlin MA-Tosama, Feliks Vodlan, Jurij Vulkan, Pavel FURLAN — odgovorni urednik
NAKLADA: 950 izvodov Tisk: »Papirkonfekcija«, Krško