GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 47 — Leto III.
Murska Sobota, 29. novembra 1951
Cena din 5.—
Ob šesti obletnici
RAZGLASITVE
Federativne ljudske republike Jugoslavije
Letos 29. novembra izteče 8 let, ko so se zbrali v Jajcu predstavniki jugoslovanskih narodov in borcev za osvoboditev domovine. Ker kraljevska vlada, ki se je zatekla v London, zaradi svoje neslavne preteklosti in izdaje ni mogla voditi osvobodilne vojne, se je vse zavedno in pošteno ljudstvo zbiralo ob Komunistični partiji, ki je v najtežjih trenutkih prevzela vso odgovornost v borbi za osvoboditev nase. Po dveletnih težkih borbah je narodnoosvobodilna vojna zavzela tak razmah, da si je jugoslovansko ljudstvo postavilo za cilj ne le izgnati okupatorja, temveč tudi  ustvariti ljudsko državo brez kralja in vseh tistih, ki so naše delovno ljudstvo v predvojni Jugoslaviji sami izžemali, v vojnem času so pa ga prodajali. To se je zrcalilo v sklepih drugega zasedanja AVNOJ.
29. novembra 1945 je Ustavodajna skupščina le uzakonila, za kar se je ljudstvo štiri leta borilo. To je bil naraven in nujen zaključek narodnoosvobodilne borbe.
Proglasitev Federativne ljudske republike Jugoslavije pa ne pomeni, da je že vse doseženo. Nasprotno, pomeni uvod v novo, boljše in pravičnejše življenje. Svoboda je bila izbojevana na vojnem področju; svobodo pa je treba okrepiti in utrditi tudi gospodarsko. Gospodarsko, industrijsko zaostalo domovino je bilo treba dvigniti in jo preskrbeti z vsem, kar nam naša polja in naši rudniki lahko nudijo. Cesar nam pa naša zemlja in naša polja ne morejo dati vsled podnebnih razmer, pa bomo dobili za stvari, ki jih Imamo več, kakor jih rabimo.
Naše delovno ljudstvo se je z močno voljo lotilo dela. Čeprav smo morali premagati ogromne težave, ko sta nas hotela vzhod in zahod izločiti in uničiti, smo dosegli lepe uspehe. To nam dokazujejo nove tovarne, to nam dokazuje današnja preskrba, ki doživlja prav v tem časa naj -
večji prevrat, prevrat na bolje, ker z odpravo garantirane preskrbe cene na tem trgu padajo in ne kakor so nekateri prero-
kovali in pričakovili, da bodo porasle.
Tukaj se odraža pravilno vodstvo našega gospodarstva, ki je lahko preneslo bojkot vzhodnih informbirojevskih držav. Še več, ker nismo slepo prevzeli njihovih »preizkušenih vzorcev«, smo lahko dosegli take uspehe. Upoštevajoč naše razmere uporabljamo lastne izkušnje. Uspehi se odražajo v našem gospodarstvu, kjer se je poleg novih tovarn povečala proizvodnja tudi v starih, ker so proizvajalcidelavci prevzeli vodstvo v svoje roke.
Pa ne le uspehi na gospodarskem polju. Pravilnost naše politike in vodstva tistih, ki so se prvi borili za osvoboditev in za socializem, se odraža tudi v razvoju ljudske oblasti. Z demokratizacijo se oblast prenaša na najnižje organe ljudske oblasti In na same volivce. Kot posledica tega bodo v kratkem iz majhnih okrajev ustanovljeni večji, majhni krajevni ljudski odbori pa se bodo združili v večje občinske ljudske odbore. To so velike spremembe na poti v socializem, kakor sta jih v prejšnjem stoletju napovedala Marks in Engels.
To razbija trditve vseh tistih, ki trdijo, da smo se prodali, in nas klevetajo z vsem mogočim in nemogočim. Kdo se bo še zmenil zanje! Prav tako pa razbija tudi želje tistih, ki želijo, naj bi naša domovina pred njimi padla na kolena. To so pričakovali na vzhodu in na zahodu. dokler se niso prepričali o upornosti in vztrajnosti naših delovnih ljudi. Ko pa je zahod sprevidel, da v borbi za mir Jugoslavija mnogo pomeni, so tudi tamkajšnje vlade — ker nas je delovno ljudstvo že prej cenilo — zavzele do nas drugo stališče. Danes dobivamo od njih pomoč in lahko upamo, da nas bodo  kot miroljubno ljudstvo podprli v vsaki stiski.
Tako si je naša mlada ljudska republika krčila pot skozi težave In si bo tudi v bodoče, če bo treba, kajti naše ljudstvo ne bo klonilo pred nikomur, ki bi mu hotel okrniti njegovo svobodo.
Vedno več upanja pomiritev na Koreji
Po zadnjih poročilih, ki jih dobivamo  iz Koreje, izgleda, da bo končno na Koreji vendarle prišlo do miru. Največji uspeh predstavlja v zadnjem tednu  sporazum glede razmejitvene črte med Severno in Južno Korejo. Doslej so se sporazumeli o razmejitveni črti v dolžini 170 kilometrov, medtem ko so pogajanja za deset krajev še v teku. Obe delegaciji se trudita, kako bi iztrgale nasprotniku še eno vas ali en  strateško pomemben hrib, vendar izgleda, da se bodo končno tudi o teh krajih enkrat nehali prerekati. V zvezi s pogajanji so za iste kraje tudi ostre borbe, ki bi naj bile poudarek za borbo pri zeleni mizi.
Po sporazumu naj bi pripadlo Južni Koreji okoli 2500 kvadratnih kilometrov severnokorejskega ozemlja, medtem ko bi Severna Koreja dobila od Južne le mesto Kesong in nekaj
manjših krajev s približno 1000 kvadr. kilometrov površine. S sprejetjem te »naravne« razmejitvene črte, ki seka polotok v ravni črti (najkrajši), bi torej znameniti 38. vzporednik končno izgubil veljavo kot meja.
Vprašanje Koreje z mirom seveda še ne bo rešeno, temveč bo politična borba trajala še naprej. Gre namreč zato, da je treba obe Koreji združiti in narediti svobodno državo. Danes se je tudi že pokazalo, da je SZ s svojo politiko na Koreji hotela vplesti Združene države Amerike v vojno s Kitajsko, kar pa se ji ni posrečilo.
V Ameriki je naredila posebno veliko razburjenje vest, da so Kitajci in Severnokorejci pobili nekaj tisoč vojnih ujetnikov, pripadnikov čet Združenega poveljstva. Kitajci te vesti zanikajo, Američani pa zahtevajo od poveljstva podrobna poročila o tej zadevi.
V Egiptu vedno bolj vroče
 V coni Sueškega prekopa se incidenti vedno bolj množe, Neki Egipčan je vrgel bombo na poslopje britanskega letalstva 
v Ismailiji ter laže ranil britanskega častnika. Atentator je pobegnil. Zaradi stalnih  incidentov v Ismailiji so se angleške čete po poročilih angleške agencije, umaknile s tega mesta in so nadzorstvo nad mestom prevzeli Egipčani iz tega  mesta so izselili tudi okoli 5000 civilnih oseb, britanskih državljanov.	
    Druga skupina Egipčanov je sinoči poskušala poškodovati
Britancem naprave za čiščenje vode. Po polurnem streljanju so se Egipčani morali umakniti Britansko veleposlaništvo je objavilo da so britanski vojaki v Port Saldu streljali na pet egiptovskih delavcev, ki so hoteli prerezati bodečo žico okoli britanskega skladišča za strelivo Štiri Egipčane so ubili, peti pa je bil ranjen. Pri Ismailiji so neznanci streljali tudi na nek britanski avtomobil, ki je tudi odgovoril s strojnico.
Razvoju dogodkov v Egiptu sledijo vse arabske države. V Parizu so imele že nekaj sestankov, na katerih proučujejo položaj. Menijo, da bodo v kratkem izdale skupno izjavo, glede vprašanja Sueškega prekopa. Sudana in obrambnega pakta za srednji Vzhod.
Jugoslovanska delegacija podprla ustanovitev posebnega odbora za Balkan
Jugoslovanski predstavnik v posebnem političnem odboru na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov je glasoval za ustanovitev posebnega odbora OZN za Balkan s sedežem v New Yorku. Novi odbor za Balkan bo nadaljeval delo prejšnje komisije za Balkan, ki je bila razpuščena. Splošni položaj na Balkanu je toliko napet, da lahko ogroža mednarodni mir. Jugoslovanski delegat Srdjan Priča je še dejal, da naj odbor raziskuje dogodke v tisti državi, ki ga bo klicala oziroma dovolila raziskovanje.
Katastrofalne poplave v Italiji
V Italiji je veliko deževje okrog desetega novembra povzročilo zelo velike poplave, kakršnih že dolgo ne pomnijo. Izredno narasla velika reka Po v Severni Italiji je razdrla obrambne nasipe in se razlila pa veliki ravnini. Poplava traja že deset dni in je zajela nekaj tisoč kvadratnih kilometrov. Poplavljena je cela vrsta mest in na desetine vasi je pod vodo. Voda je zalila več deset tisoč
hiš, katerih prebivalci iščejo zavetja drugod. Mnogo je bilo tudi smrtnih žrtev.
Voda je sedaj že dosegla Jadransko morje in je pričela upadati. O povzročeni škodi se še ne da govoriti, vendar je ogrom-
na in dosega milijarde. Mednarodni Rdeči križ že zbira prispevke za ponesrečence. V zadnjih dneh so hiteli z razstreljevanjem jezov in nasipov, da bi tako omogočili hitrejši odtok vode v morje.
Krojači so znižali cene čeprav smo priče podražitve obrtniških storitev v mnogih obratih in delavnicah, nas jo prijetno presenetila vest, da je, krojaška delavnica v Radgoni znižala cene storitvam pri šivanju oblek I in II. kategorije od 20 do 80 din pri komadu Pocenitev res ni posebno občutljiva (4 odst.), vendar kaže? na razumevanje malega kolektiva do potrošnikov ih daljnosežnih ukrepov ljudske oblasti
v	prehodu na novi gospodarski sistem. Radgonski krojači so pr-
vi	v okraju uvideli, da je v
pocenitvi storitev in proizvodov, zanesljivi ključ do ljudskega, blagostanja.	-jh.
Gasilci lendavskega okraja se ne ustavijo pred nobene nalogo 
Nepoučen človek se bo morda vprašal: »Kaj pa imajo gasilci skupnega z izobraževalnimi tečaji?« No, takšnim ljudem so lendavski gasilci postregli z vzgledom, kako  je treba skrbeti za vzgojo članstva in ostalega kmečkega prebivalstva.
Zadnje dni so bili po vseh večjih središčih okraja seminarji za voditelje gasilskih enot in
društev. V Žižkih je obiskalo Seminar 70 gasilskih podčastnikov. Na seminarjih so izmenjali misli o organizacijskem delu v društvih in se hkrati pogovorili o vzgojnem delu v dolgih zimskih mesecih.
čeprav je letos Ljudska prosveta potrkala na vrata vseh množičnih organizacij, so ji edino gasilci ponudili roko in nesebično pomoč. Pri svoji obljubi se niso zadovoljili s tem, da
bodo obiskovali tečaje, temveč so možato sprejeli nase odgovornost za organizacijo in tehnično izvedbo tečajev v krajih, kjer ni učiteljstva. Kakor vidimo, bodo tečaji tudi v vaseh, ki so odmaknjene od kulturnih središč. V diskusiji o vsebini predavanj so sklenili, da se je treba posvetovati s tečajniki, ki bodo prav gotovo povedali, kakšna predavanja želijo. Gasilska organizacija bo poslala med tečajnike svoje strokovnjake s predavanji o gasilstvu, tehniki gašenja, čuvanju brizgaln in orodja itd. Njihova pripravljenost, da v nekaterih krajih sami organizirajo tečaje, bo razbremenila  učitelje, da se bodo lažje pripravili z kakovostnimi predavanji iz splošnih predmetov. Svojo pomoč so obljubili tudi predavatelji lendavske Ljudske univerze.
V	Lendavi se je pred dnevi pričel gospodinjski tečaj, ki ga obiskuje 28 deklet in žena. Ker je zlasti med gospodinjami mnogo zanimanja za kuhanje, pričakujejo, da bo število tečajnic narastlo. Da tudi na podeželju ne manjka dobre volje, so nam povedali predavatelji, ki so obiskali vaščane Strehovec, Bogojine in drugih krajev, jim predvajali filme o tehniki in kmetijstvu ter jih poučili o gradnji higienskih stanovanj, izsuševanju prekmurske ravnine in drugih stvareh, ki žulijo prekmurskega kmeta. Številna povabila, ki so jih obiskovalci kinopredstav, naslovili na predavatelje, govore, da bodo letos zmogli organizirati 15 izobraževalnih tečajev, ki jih imajo v delovnem programu.
V	Polani Črensovcih se je priglasilo 55 gasilcev, ki želijo obiskovati šoferski tečaj. Izgleda, da ne bo ostalo le pri željah, kajti gasilska zveza se je zavzela, da bo s pomočjo strokovnjakov usposobila v zimskem času več gasilcev za dobre vozače in strojnike v društvih.
Štajerci in Prekmurci
 Zadnjega zbora volivcev, ki je bil 9. novembra v Radgoni, se je udeležilo lepo število prebivalcev trga. Nič čudnega, saj so tokrat govorili o stvareh, ki zanimajo vsakega človeka. Najvažnejša je bila točka dnevnega reda upravno teritorialna ureditev bodočih okrajev ali kakor pravijo Radgončani: Murska Sobota ali Maribor?
Pred zbranimi volivci je spregovoril tov. Kociper, predsednik izvršilnega odbora OLO in jim pojasnil, zakaj bo prišlo do ukinitve nekaterih okrajev v. naši republiki. Iz njegovih ust so med drugim zvedeli za predlog, ki predvideva priključitev radgonskega okraja k mariborsko-okoliškem okraju, seveda brez Radenc in Radgone, kate-
rih prebivalci naj sami odločijo, kam bodo pripadali v prihodnjosti
Volivci so napeto poslušali govornika. No, pa so se oglasili stari radgonski »purgarji!« Dimnikarski mojster Miško Križanec je celo vročično privlekel na dan staro »teorijo« o obstoju Štajercev. Kam je meril, so volivci kmalu uganili. Njegove kipeče  besede so zadele v prazno: k soboškemu okraju ne bi rad pripadal, kajti (po njegovem! op. ured.) se Štajerci neradi družijo s Prekmurci, celo zakonskih zvez ne sklepajo z ljudmi onkraj Mure, kjer je baje življenje slabše, dobesedno: na nižjem nivoju. Tako je Križanič temeljil svoj predlog! Ko se je nagibal k Mariboru, je v
svojem zastarelem govornem registru omenil »večvrednost« Štajercev, ki so s priključitvijo k Soboti v nevarnosti, da se izgubijo v reki Prekmurcev. Govoril je, misleč, da je prišla ura, ko lahko pokaže svojo barvo. Toda zmotil se je! Njegovi bližnji »pristaši« in »purgarji« so ga res s ploskanjem pozdravili, pošteni volivci pa so mislili drugače. Ni naključje, da se sprašujejo: »Mar misli Križanec, da smo v stari Jugoslaviji, v deželi, ko smo se »šli« Kranjce, Prekmurce, Štajerce...? Res, naši ljudje prav dobro vedo, kam jih je v gnili. Jugoslaviji spravila strankarska in pokrajinska razdvojenost, delitev na Kranjce, Štajerce, Dolenjce. Vsi oboževalci starega, kamor verjetno spada tudi naš poznanec, bi že morali vedeti, da živimo v domovini, skovani s krvjo najboljših sinov, temelječi  na bratstvu in enotnosti. Kakor na dlani je, da naše ljudstvo ne bo dopustilo sovražnikom, da bi ribarili v kalnem, izigravajoč velike pridobitve revolucije.
Prav je, da volivci povedo svoje mišljenje o bodoči razmejitvi okrajev, kajti gre za ukrep, ki ga je treba s trezno presojo uveljaviti v korist delovnega ljudstva. Naši ljudje pa znajo tudi izluščiti plevel iz bujno rastočega žita, kar so pokazali radgonski volivci na svojem zborovanju.	-jh-
V lendavskem okraju
Zadnji zbori volivcev v lendavskem okraju so poleg drugih nalog nanizali tudi številne predloge o bodoči upravni teritorialni ureditvi okraja in ustanavljanju samostojnejših enot ljudske oblasti — bodočih občin. Skoraj povsod so volivci z razumevanjem posegali v razpravo in dajali svoje pripombe k skupnemu predlogu komisije za ljudsko oblast pri Okrajnem ljudskem odboru v Lendavi.
Po predlogu, ki so ga volivci na zborih prerešetali, se bo združilo 26 sedanjih ljudskih odborov v 11 novih občin, ki bodo imele svoje sedeže v večjih središčih. Na 1 občino bo prišlo povprečno 3000 prebivalcev. Občini v Lendavi in Turnišču bosta imeli spričo razvite industrije in obrtništva najmočnejše gospodarstvo.
Kakor smo že povedali, so volivci dali svojo sodbo o bodočih občinah. Vendar so ponekod prišla do izraza lokalpatriotska nagnjenja nekaterih voljenih organov ljudskih odborov, ki so se iz bojazni za stolčke prizadevali, da bi zavrli zdrave težnje volivcev po gospodarski in kulturni samostojnosti, ki je mogoča le v večjih oblastnih enotah. V Kobilju so vaški možje zagovarjali obstoj občine v mejah sedanjega ljudskega odbora, čeprav je teritorialno zelo majhen in nesposoben, da v bodočem gospodarskem razvoju odigra pomembno vlogo nove občine. No, navsezadnje je obveljala trezna beseda volivcev, da se priključijo k občini Dobrovnik. Tudi Hotižčani so sprva mislili na svojo občino, pozneje pa spoznali, da je bolj pametno, če se pridružijo občanom Gaberja. Na zboru volivcev v Petišovcih so volivci sprejeli skupen predlog, ki je povsem na mestu in uresničljiv. Tako so se Petišovčani odločili
bo 11 občin
za Lendavo, volivci Benice in Pinc pa bodo bodoči občani Doline. Vas Motvarjevci teži k občini Prosenjakovci v soboškem okraju, vaščani Ivanjcev k občini Bogojina, naselje Grede k Črensovcem itd. Vse te, v bistvu zdrave težnje volivcev, so dobile svoje mesto v. skupnem predlogu.
Povsem razumljivo je, da se mnogo razpravlja o združitvi prekmurskih  okrajev. Večina volivcev vidi v tem predlogu pot do uresničenja skupnih interesov Prekmurcev, zlasti še skupnih nalog, ki se sučejo okoli melioracije Prekmurja, gradnje bodoče železnice Beltinci—Lendava in drugih stičnih točk, ki zadevajo Prekmurje kot celoto. Za Lendavčane in okoliške vaščane ostane zagonetka le prometna zveza s Soboto, kot bodočim okrajnim središčem. Dosedanja avtobusna zveza ne bo odgovarjala potrebam prebivalstva v prihodnjosti in bo treba o pravem času misliti na izboljšanje možicih prometnih zvez med obema prekmurskima mestoma.
Pričela se bodo pogajanja za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo
V Washingtonu so sporočili, da bodo tri zahodne velesile v kratkem naredile nove ukrepe, da bi se nadaljevala pogajanja za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. Kakor znano vsa dosedanja pogajanja namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil niso bila uspešna. Avstrijska vlada se za sklenitev mirovne pogodbe posebno zavzema, ker ima zelo velike okupacijske stroške. Pogajanja se bodo pričela prihodnji mesec.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 29. novembra 1951
Opravičeno in neopravičeno gibanje cen
Zadnji čas so cene raznim proizvodom in storitvam tako gibljive, da skoraj slednji dan prinese kako spremembo. Ta nestalnost cen pa med nekaterimi ljudmi povzroča začasno zmedo, ker ne vedo, če bi hiteli z nakupom in prodajo ali bi bolje kazalo počakati. V tako zmedo pa zapadajo le tisti ljudje, ki nasedajo govoricam za plotom. Kdor pa zasleduje razvoj našega gospodarstva, mu je jasno, kakšen cilj imajo te spremembe cen in v katero smer se bodo gibale.
Omembe vredno je, da pri tem prihaja do posameznih izjem, ki jih povzročajo posamezniki, ki poizkušajo neupravičeno dvigati cene. Take izjeme so se pojavile predvsem pri obrtnikih, ki so v začetku novembra poskočili s cenami za svoje storitve v želji, čim več zaslužiti. Tako so tudi pri nas nekateri obrtniki, predvsem brivci, dvignili ceno za 100 odst. Dvig cen za britje, striženje in druge storitve so opravičevali s povečanjem izdatkov. Praksa pa je pokazala, da bodo s tako pretirano podražitvijo težko dosegli zaželen učinek ker zgubljajo svoje  stranke.
Zato so pametneje naredili soboški krojači, ki so sklenili, da v glavnem ne bodo dvignili cen za svoje delo, ker bi s tem lahko zgubili stranke, kar bi povzročilo zmanjšanje njihovih dohodkov. To pa zato, ker je krojačev precej in se bojijo medsebojne konkurence. Vendar je to še najpametnejši izhod. Saj je tudi vodstvo Mariborskih mestnih krojaških delavnic sklenilo, da
bodo še vnaprej obdržali stare cene. Jasno, da vsled tega niti privatni mojstri ne smejo dvigniti cen, če nočejo ostati brez dela.
Enako so mariborske mestne brivnice močno vplivale na zmerne cene, saj računajo za britje le 15 din in za striženje 28 din. Tudi privatni mojstri se morajo ravnati po njih ali pa lahko v praznih delavnicah dremajo. To kaže, da se prvi pretirani dvig cen (kjer je bil pretiran) ni obnesel, ker je pri tem treba upoštevati odjemalce in stranke.
Po drugi plati pa smo zadnji čas beležili tudi padanje cen, kar je za nas navadne državljane, ki nismo samostojni obrtniki niti gospodarji, bolj razveseljivo. Svinjsko meso dobimo v Soboti že po 140 dih, kar je razveseljivo predvsem za naše gospodinje — seveda tudi mi občutimo to pri kosilu. Sicer, so kljub temu Še težave ker včasih zmanjka v mesnici mesa.
Gotovo pa se našim kmetom zdi, da imajo še večje težave, ker morajo svoje prašiče poceni prodajati, saj je cena pitanim prašičem padla že na 70 din za kilogram. Pa še za tako ceno ni dovolj kupcev, ker so v jeseni spitali mnogo prašičev. Sicer se bo temu dalo odpomoči, ker se bo meso pošiljalo v Maribor in druga mesta, kjer ga nimajo preveč. Glede cen se bodo pa tudi potolažili, ko se bodo prepričali, da tudi tekstilnemu blagu padajo cene.
Pravilo, kakor bodo padale cene kmetijskim pridelkom, ta-
ko bodo zniževali cene tudi industrijskim izdelkom, se že uveljavlja. To je potrdila prejšnji teden Ljubljana, ker so trgovska podjetja ponovno znižala cene tekstilnemu blagu, nekateremu do 30 odst. Torej se tudi kmetom ni treba hudovati, ker so prašiči poceni. Kajti od znižanja cen tekstilu bodo tudi sami imeli korist.
Iz gibanja cen v zadnjih tednih in mesecih lahko sklepamo, da prevladuje težnja k zniževanju in utrditvi cen. Zato ne ravnajo prav tisti pridelovalci-kmetje, ki hočejo s svojimi pridelki v shrambah čakati boljših cen, ker jih ne bodo dočakali, niti potrošniki, ki si hočejo nakopičiti zaloge. Nekateri imajo že slabe izkušnje z mastjo, ko so ob sprostitvi prodaje nakupili večje zaloge, potem pa je cena padla.
Zato ni vredno se razburjati, čeprav trenutno nastopijo kake težave. Mnogi ukrepi, ki so prizadeli nekatere, so bili nujni, a obenem koristni, ker so povzročili spremembo na bolje. Tako je tudi s temi težavami, ki jih trenutno še čutimo potrošniki in proizvajalci. Razočarani bodo le oni, ki mislijo, da je dozorel čas za njihove špekulacije. Za preprečitev špekulacije pa je poleg vsega potrebna še kontrola potrošnikov. To pa nam omogočajo vse sedanje uredbe, če se bomo le posluževali svojih pravic.
Kapela razglašena za partizansko vas
Na zadnji seji Okrajnega odbora Zveze borcev za radgonski okraj so člani razpravljali o doseženih organizacijskih uspehih in kritično ocenili nedelavnost nekaterih odbornikov. Med drugim so ugotovili, da se je v okraju povečalo število krajevnih zvez za štiri nove organizacije, tako da deluje trenotno 22 Zvez s 1200 člani. V mnogih vaseh so na pobudo borcev poživeli kulturnoprosvetno dejavnost. Letos so dostojno proslavili 22. julij — Praznik Vstaje, s partizanskim maršom in prenosom štafetne zastave. Rezultate šestmesečnega tekmovanja v čast 10. obletnice naše armade obeležujejo zlasti uspehi članov Zveze borcev v Apačah, na Tratah in v Vidmu. V teh krajih so največ storili za izvenarmadno vzgojo mladine in prebivalstva. Med delavnimi organizacijami sta tudi zvezi v Radgoni in Cerkvenjaku. Zadovoljiv napredek kažejo strelske družine, ki so uspešno nastopile na okrajnem tekmovanju v Radgoni.
Sedaj se pripravljajo na volitve v odbore krajevnih zvez, občinskih odborov ZB ter na okrajno skuščino, ki bo zasedala v prihodnjih dneh. Po vseh krajevnih zvezah se zbirajo odborniki in člani na predvolilnih sestankih, kjer pretresajo letošnje delo in predlagajo kandidate za bodoča vodstva svojih organizacij.
Na seji so pregledali potek priprav za izvedbo partizanske-
ga marša iz Radgone na Kapelo, ki so jo ob tej priliki proglasili za partizansko vas. Sklenili so, da bodo odslej vsako leto ob obletnici republike obiskali Kapelčane, med katerimi so bili padli junaki Talany, Jurkovič in Kerenčič, ki so prvi v okraju dvignili borbeno pest, organizirali narodnoosvobodilno gibanje in ustanovili okrožni odbor Osvobodilne fronte. Ka-
pela je dala šest  žrtev, ki so padli kot talci za svobodo.
Na praznik armade bodo na svečan način podelili odlikovanja 140 zaslužnim borcem. Podelili pa so tudi podporo 5000 dinarjev ženi padlega borca iz Cerkvenjaka ter pohvalili dosedanjega sekretarja ZB tov. A. Markona, ki je največ pripomogel k skupnim organizacijskim uspehom.	-jh.
Kratke vesti z vsega sveta
Rim. V Rimu se je pričelo zasedanje sveta Atlantskega pakta. Po dosedanjih poročilih bodo razpravljali predvsem 0 vskladiti vojaških in gospodarskih potreb članic.
V Rimu zaseda tudi Svet OZN za kmetijstvo in prehrano (FAO), ki razpravlja o problemih prehrane in dviga kmetijske proizvodnje. Naš delegat se zavzema za tehnično pomoč zaostalim državam pri razvoju kmetijstva, ker je le s tehniko in umnim kmetovalcem mogoče doseči višje donose.
Albanija. Begunci iz Albanije, med katerimi so tudi zdravniki, poročajo, da ruski zdravniki v Albaniji preizkušajo razne svoje serume na albanskih bolnikih. Zaradi takih poizkusov je že več bolnikov med mukami izgubilo življenje. Zdravniki poročajo, da so ti poiskusi zelo pogosti, tako da so se albanske bolnišnice spremenile v eksperimente sovjetskih zdravil.
Pariz. Razprava o razorožitvi traja dalje, vendar še niso bili doseženi nobeni sporazumi, ker Višinski še naprej poudarja stare obtožbe zoper Zapadne sile.
Maroko. Kakor znano, se narodna stranka v severnoafriškem francoskem Maroku skupno z arabskimi državami že dalj časa bori za samostojnost, o kateri pa francoska vlada noče ničesar slišati. Tudi sosednja
francoska kolonija Tunis sl prizadeva, da bi si pridobila kolikor mogoče avtonomije, vendar le-ta bolj s prošnjami kot zahtevami, Arabske države so sprožile maroško vprašanje pred Združenimi narodi, vendar zaenkrat Francija odklanja vsako razpravo o tem vprašanju.
Perzija. V Perziji bodo prihodnji mesec parlamentarne volitve, na katerih bo odločeno, ali Mosadik še dalje ostane na oblasti ali ne. Angleži si vsekakor želijo padec Mosadikove vlade.
Reka. Sporočeno je, da je naš parnik »Podgora« nasedel s prednjim delom na peščinah pred severnoafriškim pristaniščem Namours. Ladja drugače ni poškodovana in je posadka še na njej.
Beograd. Od osvoboditve je bilo v Jugoslaviji zgrajeno že nad 15.000 objektov kapitalne graditve, za katere smo investirali nad 66 milijard dinarjev. Zgrajeno je bilo tudi 27.000 kmetijskih objektov in 1822 km železniških prog. Do konca petletke moramo dograditi še 295 ključnih objektov, za katere je že določeno 15 milijard dinarjev investicij.
Beograd. V Beogradu bo te dni zasedanje Generalne skupščine Mednarodne zveze bivših borcev. Nekateri delegati so že prispeli v Beograd.
Tretji v Sloveniji
Člani sindikalne podružnice zadružnega sklada v Ljutomeru tekmujejo v počastitev. 10. obletnice JA. Posebno pridni so zidarji, tesarji in pomožni delavci na zadružnih gradbiščih. Na Razkrižju, v Stročji vasi, Noršincih in drugod rastejo nova poslopja in hlevi. Cesto se spoprimejo tudi s težavami, ki ovirajo nemoten potek zadružnih gradenj. Ponekod so si sami dovažali gradbeni material na gradbišča, v Lukavcih pa so celo odvrnili  sovražnika, ki je zaviral pripravljalna dela za preureditev zadružnih hlevov. Uslužbenci sklada so pomagali kmečkim delovnim zadrugam
pri odkupu poljskih pridelkov, pri nabavljanju strojev, umetnih gnojil itd. ter pojasnjevali zadružnikom nove ukrepe za stabilizacijo našega gospodarstva. V podružnici so ustanovili strelsko družino, sindikalni kotiček, šahovski krožek in kegljaško sekcijo, v kateri pridno vadijo.
V začetku novembra si je podružnica priborila tretje mesto med slovenskimi podružnicami zadružnih skladov. Ob tej priliki ji je zastopnik Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije izročil pohvalno diplomo.
I. Muhič 
Smo zadovoljni in veseli
Pismo z mladinske proge
V eni izmed zadnjih številk našega tednika smo poročali, da je iz ljutomerskega okraja odšla na progo Doboj—Banjaluka delovna brigada mladincev predvojaške vzgoje. Pred dnevi smo prejeli pisemce, v katerem nam komandant J. K piše:
Na progo smo prirajžali 4. novembra. Takoj smo si uredili taborišče in se pripravili, da pomagamo ostali mladini pri gradnji izredno pomembnega objekta petletke. Delamo 7 ur dnevno pri polaganju tračnic in presegamo normo za 85 odstotkov. Delamo v zadnji izmeni mladinskih brigad in z veseljem pričakujemo uspešnega zaključga gradbenih del. Po delu se vadimo v streljanju in športnih, disciplinah. Primanjkuje nam edino učnih pripomočkov za kultumo-prosvetno delo med brigadirji.
Naša brigada se Imenuje po domačem partizanskem borcu Cirilu Jurešu. Že prvi teden je postala udarna. Mladinci so dobili obleke in obutev, stanovanja so lepo urejena in čista. Tudi s hrano smo zadovoljni. Mladinci dobijo dnevno po 5 cigaret in nekaj sladkih bonbonov.
Nesreč do sedaj nismo imeli, zato upamo, da se bomo zdravi vrnili na svoje domove. Zdravniki nas večkrat obiščejo in se očetovsko brigajo za naše zdravje.
Sredi novembra smo imeli posvetovanje, katerega so se udeležili zastopniki vseh sektorjev. Ob tej priliki so ugotovili, da je dosedaj delalo na progi 86.500 mladincev, ki so izkopali 1 milijon 635 tisoč 500 kub. metrov zemlje in kamenja, zgradili 36
mostov, 295 izkopov v dolžini 1500 m, zabetonirali 35.5000 kub. metrov betona in položili tračnice na tras v dolžini 75 kilometrov. Mladi graditelji se pospešeno borijo pri delu, kajti obljubili so, da bodo progo dogradili do dneva JA. Ta dan pričakujemo z velikim tekmovanjem.
Pošiljamo borbene pozdrave vsem našim voditeljem v domačih krajih, ljudstvu Obmurja in našim domačim. Obenem pozivamo mladino predvojaške vzgoje, da nam sledi pri zadnjem naskoku za dograditev mladinske proge.
Jaušovka, dne 22. nov. 1951.
Člani MDB »Cirila Jureša«.
Borba za obrat borečke opekarne
Ponovni, umerjeni pisk sirene v Križevcih je odprl vrata zasilnih zaklonišč. Iz njih so se vsuli člani protiletalske zaščite Križevec, Veržeja in sosednjih vasi. Kemičarje je presenetila pred šolskim poslopjem stoječa tabla z grozečim napisom: Bojni plini! Samo za hip so postali in si pokrili obraze s plinskimi maskami. Kmalu je bila cesta posuta s prahom ter pripravljena, da lahko stopi nanjo človeška noga. Sreča, da sovražnik ni odvrgel rušilnih bomb... Sicer pa, tudi nanje so pripravljeni...
Sovražnik je stresel svojo jezo nad poslopji borečke opekarne in jih zažgal. Z močnimi curki vode iz cevi gasilskih brizgaln so se spravili nadenj ga-
silci Ljutomera, Cvena, Ključarovec. 
Medtem se je okrog obrata strnil živ obroč domačih brambovcev. Borci — Opekarniški delavci so polegli v jarke, za kupe kamenja, opeke in ilovice. Njihove oči so bile uprte na prostrano polje, v skrivnostno šumeči gozd. Na zapadni strani obrata je predstraža v sredini zemljokopa budno prežala po bližnji okolici. Večkrat je smuknil mimo hiter sel brambovcev z nujnimi poročili o premiku nasprotnika. Predsednik sindikata opekarjev Rajh in komandant obrambe Belec sta često obiskala položaje in podžigala borce. Kakor da bi potegnil vrvico, je Slo od ust do ust poslednje sporočilo: »Branili bomo zemljo do zadnjega pednja...«
Borci so odgovarjali: »Sovražnikove puške bodo z nami na zbornem mestu!«
Ob ppl enajstih so padli prvi sovražnikovi streli. Ta se je v strelski verigi pomikal proti položaju opekarjev. Za vsakim grmičkom in kupom koruznice je tičal sovražnik. Fronta se je bližala. Poročnik Cveto je komandoval glavnini, bodril napadalce in jih z resnimi povelji opozarjal, kje je pot do zmage. V ozračju napetega pričakovanja so odjeknili streli iz pušk, mitraljezov... detonacije min! Na levem krilu je obramba kmalu opravila s sovražnikom, ki je brez orožja in z dvignjenimi rokami odhajal v zaledje. Na zapadu so se brambovci ogorčeno upirali. Gasilci so kar s curki vode odbijali nasprotnika. Nič
ni zaleglo! V boju »mož proti možu« so se napadalci polastili brizgaln, prepodili iz jarkov brambovce m zavzeli obrat Boj je bil končan.
Pred vrsto 500 mladincev predvojaške vzgoje, gasilcev in domačih brambovcev so stopili voditelji iz manevrskega štaba in poročali, kako so se zadržale posamezne enote. — Najprej je padla sodba o gasilcih, ki so nepreračunljivo posegli v neposredne boje na obrambni črti. Z vodo so napadli deset metrov oddaljeno mitraljezno gnezdo. Niso prav storili. Njihova naloga je bila, čuvati od ognja ogrožena tovarniška poslopja. Obramba se je zagrizeno upirala, zlasti na odseku, kjer je napadala enota poročnika Cveta. Na tem področju je odpor zavzel takšno ostrino, da bi skoraj prišlo do medsebojnih pretepov. V manevru je takšno zadržanje nesmisel: nekdo se pač mora predati, kloniti. Marsikateri napadalec je po nepotrebnem izpostavljal svoje življenje kroglam brambovcev zlasti pri pomikanju preko travnikov in zoranega polja. Ni videl naravnih jarkov in bližnjega grmičevja!
Vsaka kritična, a tehtna beseda vojaških voditeljev je merila v končni zaključek: izognimo se sličnih napak v prihodnosti ! Dobro premišljeni načrt je polovica uspeha! Borečki manever je šepal na pripravah, ki niso bile povsem vzajemno zamišljene in izvedene od vseh nastopajočih enot. Toda vse slabosti še zdaleč ne odtehtajo visoke morale sodelujočih, zlasti še borečkih opekarjev ki imajo nemalo zaslug za uspeh nedeljske obrambne manifestacije in jih je vodstvo manevra pismeno pohvalilo.
G. VANČ:
Sovraštvo in usmiljenje
(Humoreska)
(Nadaljevanje in konec.)
»Le obesite nas, toda vedite, da tudi vi ne boste ušli kazni božji! Mi smo vsega krivi? Kaj pa drugi, kaj pa vi, ki najbolj vpijete? Druge bi radi sodili, sami svoje grehe pa skrivate.«
Pri prvih Klarinih besedah je prenehalo ploskanje in ljudje so umolknili, tako jih je presenetila. Predsedujoči je celo pomislil, da se ji morda blede ali meša in opozoril zraven sebe sedečega, naj jo dobro opazuje, če bo podivjala, da bi jo pravočasno ujeli, preden bi storila kaj nedovoljenega.
Res je Klara že čutila vrv na svojem vratu, vendar je sklenila, da se mirno ne bo pustila obesiti. Zato, če že drugega ne more, ker so oboroženi ljudje v bližini, bo vsaj govorila...
Ljudje so začudeno prisluhnili, pa se je kmalu oglasil nekdo iz množice:
»Še zmerjaš, namesto da bi prosila odpuščanja! Le poglejte jih, kakšni so!«
»Kakor se prej niso sramovali, tako se niti zdaj ne sramujejo svojih dejanj,« mu je pomagal drugi, nakar je množica spet vzvalovila in začela vpiti.
Klara je še vedno vpila, čeprav ji je predsedujoči ukazo-
val in jo prosil obenem, naj molči in se vsede. Kaj bi sicer naj storil z njo? Ali bi ji zavezal usta, ker drugače ni ubogala?
Med množico pa se Je vnel prepir, potem pa borba s pestmi. Gobezdača in njemu podobne je Klarin nastop opogumil, zato so poskušali pomiriti one, ki so zahtevali pravično kazen, in jih pripraviti k molku. Ker jim to ni uspelo, so še sami vpili, zahtevajoč, da se Hudournikova družina oprosti vsake kazni. Medtem pa je prišlo do pravcate rokoborbe, najprej na posameznih žariščih, kar se je hitro preneslo na vso množico — Bukovcu in nekaterim njemu podobnim se je posrečilo izmakniti se in iz primerne oddaljenosti, hladeč se v sadovnjaku v senci jablan, hrušk in sliv, opazovati divji boj. Ostali pa so suvali in tolkli okrog sebe. Boj je bil tako silovit, da nihče ni vedel, komu s svojim boksanjem ravna rebra ali s pestmi rahlja lasišče na temenu. Prav to je dajalo poguma Hudournikovim pristašem, ker so bili prepričani, da v tej zmedi nihče ne bo vedel, kdo si ga je sposodil.
Ker Klara še vedno ni hotela umolkniti, je predsedujoči ukazal, da sta  jo dva oborožena
moža odgnala v hišo in tam zastražila. Potem je skušal pomiriti množico, kar pa mu dolgo ni uspelo. Nekateri Hudournikovi pristaši so namreč bili mnenja, da dobo Hudourniku največ pomagali, če se zmeda sploh ne konča, ker se tako sodba ne bi mogla nadaljevati.
Krik in vik je zmotil celo Bukovčevo ženo, ko je prišla na dvorišče pogledat, če mož morda ne prihaja h kosilu. Na mah je pozabila na kuho in je stekla proti Hudournikovi hiši. Radovednost ji ni dali miru, bala pa se je tudi za moža, da ga ne bi kje pobili.
Ko je Bukovčeva Marta pritekla v Hudournikov sadovnjak in opazilo moža v senci, naslanjajočega se s hrbtom na neko slivovo deblo, kako je mimo opazoval pojemajoči boj, si je za trenutek oddahnila. Pa le za trenutek, kajti hitro je stekla k njemu in ga vsa zasopla nestrpno vprašala:
»Kaj se je zgodilo?«
»Tepejo se,« ji je odgovoril mož mimo in malomarno, kot bi hotel reči, kaj še sprašuje, saj vidi.
»Zakaj?« 
»Eni za Hudournika, drugi pa proti njemu.«
»Kaj pa delaš ti?« ga je vprašala žena jezno.
»Pusti jih, saj ne vedo, kaj delajo!« se je hotel Bukovec izmotati s svetopisemskim izrekom (vsaj tako se mu je zdelo, da je nekaj podobnega zapisano nekje v svetem pismu), ker je
vedel, kaj ženina jeza pomeni in kaj ona te trenutek misli.
»Tako?!« Mar, misliš, da sem zato leta dolgo čakala tega trenutka, da bi sedaj Hudoumikovi grehi ostali nekaznovani?«
 »Saj ni tako velik grešnik, kakor misliš,« jo je miril mož.
»Tako? Kaj pa ti je. Včasih nisi mislil tako. Kaj si rekel takrat, ko so opazoval skozi okno, kako je Kozakom kazala na našo hišo in rekla: Od te hiše je tudi pri partizanih?«
»Saj smo vendar kristjani.«
»Zdaj smo kristjani, takrat pa nismo bili. Ti tepec, ti! Ko bi bil doma naš Francelj! On bi drugače nastopil. Ti pa jim vse odpusti, morda se ti še enkrat povzpnejo na vrat, ti tepec, ti!« Od jeze je mahala z rokami in pri zadnjih besedah ga je pošteno sunila v rebra.
Marko Bukovec se je čutil krivega, zato ženi ni vrnil sunka. Saj res, kaj bi rekel njegov sin...
Po tej lekciji ga je Marta pustila in se umih korakov bližala množici, ki se je umirjevala. Tudi Marko ji je počasi sledil in ugibal, kaj je važnejše: krščansko usmiljenje ali sin.
Vse je kazalo, da se bo sodba lahko nadaljevala. Tedaj je zaprosil za besedo Farizejer, ki je že prej pomagal miriti razburjeno množico. Postavil se je skoro tik mize in začel:
»Bratje, kristjani! Kakor vidim. se je hudobec naselil med nas, da bi med nami povzročil
sovraštvo. Res so se Hudournik in njegove hčere pregrešili zoper nas (besedo nas je posebno poudaril), vendar mislim, da ti grehi niso taki, da bi se mi zaradi njih danes tukaj pretepali in ustvarjali novo sovraštvo. Vsak greh in prekršek mora biti kaznovan, pravijo ljudski zakoni. Bog pa je usmiljen, zato pravi: Ljubite svoje sovražnike! Ne rečem, da moramo Hudournikovim vse odpustiti, vendar bi poudaril eno: ne bodimo prestrogi sodniki, kajti na nekem mestu piše: ,Ne sodite, da sami ne boste sojeni. Zato bi po mojem mnenju kazen prepustili bogu, kajti zemeljske kazni Hudournikovi imajo tako že mnogo in mislim, da jim bo današnja sodba dober opomin, da v bodoče ne bodo več grešili zoper nas. temveč bodo živeli kot pravi kristjani.«
Farizejerjeve besede o ljubezni so mnoge prevzele. Hudournikovi prijatelji in sovražniki so ga poslušali z enakim razpoloženjem, ker je bil med ljudstvom spoštovan mož, čeprav se je o njem poleg dobrega govorilo tudi precej slabega. Vendar mu nihče ni mogel dokazati kakih krivic, tako je bil vedno previden ko je končal, je nastalo mučno vzdušje, ki ga je presekal glas Bukovčeve Marte:
»Nazadnje bomo krivi še mi, katere so fašisti preganjali. Hudournikovi bodo pa nedolžni!«
 Množica se  je ozrla v Marto in mnogi so se razburili, ven-
dar pravega odobravanja njenih besed ni bilo. Ljudje so bili zmedeni; Farizejer je dosegel svoj cilj. Zato je vstal predsedujoči in z gromkim glasom dejal:
»Vidim, da vas je svoboda tako zmedla, da še ne znate uporabljati svojih pravic. Krivice hočete povračati z ljubeznijo in usmiljenjem. Prav je, da kazen ni stroga, če se krivec zaveda svojih krivic in jih obžaluje. Pri Hudourniku pa ni tako. Saj ste sami videli, kaj je počenjala njegova hči Klara. Zato pa naj ne mislijo tisti, ki so ga hoteli rešiti kazni, da je s tem končano. Končano je za danes. Toda za žrtve, ki jih je povročil Hudournik in člani njegove družine, bo izrečena primerna kazen. Izreklo pa jo bo pristojno sodišče, ki bo brez ozira na prijateljstvo in sovraštvo upoštevalo krivdo.«
Tedaj je znovič vzvalovilo med množico. Martinem klicu: »Zahtevamo pravično kazen« so sledili še drugi. Vedno več jih je bilo, da je bilo slišati, kot da bi vpila vsa množica. In res so le redki molčali, le Hudournikovi prijatelji. Vsi ostali pa so zahtevali, naj Hudournikova družina prejme pravično kazen za svoje grehe. Samo da ne bo treba njim soditi; naj sodijo sodniki in tisti, ki so za to postavljeni in poklicani, da se oni ne bi pregrešili zoper svoje krščansko usmiljenje. Celo 
Marko Bukovec takrat ni mogel ostati tiho.
Murska Sobota, 29. novembra 1951
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
Obrtniki so osnovali
sklad za otroške doklade
Predzadnji ponedeljek je bila v Domu kulture v Radgoni konferenca, katere se je udeležilo 137 zasebnih obrtnikov, dočim zadružna in državna obrt nista bili zastopani. — Na svojem posvetovanju so obrtniki živo razpravljali o novem finančnem sistemu. Zborovalci so se predvsem zanimali za bodoče cene storitvam ter sklenili, da jih bodo prilagodili zmogljivosti potrošnikov. Pri obrtni zbornici bo ustanovljen poseben sklad za otroške doklade, v katerega bodo prispevali vsi obrtniki — vsak po svoji zmogljivosti in doseženem prometu v obratu. Sklad je namenjen tistim obrtnikom in pomočnikom, ki imajo veččlanske, družine z otroki.
Dotaknili so se tudi v okraju razširjenega šušmarstva in nekaterih uslužbencev državnih in,
zadružnih obrtnih delavnic, ki po delovnem času v svojih obratih privatno delajo. Teh pojavov je največ v čevljarski in krojaški stroki. Na posvetovanju so sklenili, da je treba s primernimi ukrepi zajeziti šušmarstvo v okraju. Na koncu je zastopnik Zavoda za socialno zavarovanje seznanil navzoče o socialni zakonodaji	-jh-
V Ljutomeru so našli umorjeno žensko
V času med 13. in 19. novembrom je bila v Ljutomeru pogrešana 59-letna Antonija Fekonjeva, stanujoča na Ormoški cesti v Vregovem poslopju. V ponedeljek 19. novembra so sostanovalci zavohali smrad, ki le prihajal iz Antonijenega stanovanja. Poznanci, ki so prišli v tem času pred njeno stanovanje so našli vrata zaklenjena. Ko so jih nasilno odprli, niso opazili ničesar sumljivega razen občutnega smradu, ki je udarjal iz sobe. O najdbi je bila obveščena bližnja postaja Ljudske milice.  Organi poverjeništva za notranje zadeve so po ogledu stanovanja odkrili v postlani postelji pod blazino razkrajajoče se Antonijino truplo. Že prvi znaki na njenem telesi so organom pojasnili, da gre za umor. Žrtev je bila ubita z udarcem po glavi in zadavljena. Neznani morilec je po izvršenem dejanju pokril truplo z blazino, uredil in postlal posteljo ter zaklenil
vrata z namenom, da bi za nekaj časa odvrnil pozornost od sebe.
Domnevajo, da je storilec dobro vedel za privatno življenje Antonije, ki si je kot služkinja in uslužbenka prištedila večjo vsoto denarja. Lov za denarjem je povsem verjetno glavni vzrok roparskega umora.
Posebna komisija sodnih medicincev je izvršila obdukcijo. Storilca zasledujejo,
Sreča mu je bila naklonjena Pred dnevi, je brivec in član sindikalnega  nogometnega kluba v Ljutomeru Eman Štrakl uganil izid 11 nogometnih tekem v I. zvezni ligi in zadel s talonom Štev 940573 dobitek v znesku 46.000 din.
Gasilci so preprečili večji požar
Sredi novembra se je na nepojasnjen način vžgala koruznica ob stanovanjskem poslopju Josipa Lebarja iz Doline v lendavskem okraju. Plamen se je hitro širil in obliznil leseno steno poslopja. Toda domači gasilci so ga prehiteli in pravočasno zatrli ter obvarovali 200.000 din vredno premoženje.
Ob požaru so našli skrito žito
Nedavno smo poročali o požaru pri kmetu Jožefu Geriču v Konjišču v radgonskem okraju, kateremu je požar povzročil za 400.000 dinarjev škode. Gasilci in vaščani so pri gašenju opazili, da je v goreči slami bilo mnogo žita, ki je bilo shranjeno v vrečah in skrito na škednju. Jožef Gerič svoje obvezne oddaje žita ni izpolnil in se je izgovarjal na slab pridelek. Požar pa ga je izdal, da je imel žito in to skrito, za kar se bo moral zagovarjati pred sodiščem.      —jh
Plantažni nasadi v Črešnjevcih
Vinogradniško gospodarstvo v Radgoni skrbi za obnovo vinogradov in sadonosnikov. Posebno pozornost posveča gojitvi nizkih plantažnih nasadov. Na delovišču v Črešnjevcih so pred dnevi končali z rigolanjem na površini 8 ha zemlje, katero bodo zasadili z 1 in pol metra visokim srednjedebelnim nasadom jablan. Obnavljajo še 2 ha vinogradov in urejajo domačo trsnico. Rigolajo z agregatom-goseničarjem.
Uvajanje novih plantažnih nasadov sadnega drevja se dobro obnese. Prvi uspehi so že doseženi na državnem posestvu v Črncih, kjer so letos na parceli 1 ha sadovnjaka pridelali vagon kakovostnega sadja.	-jh-
Novo sindikalno kulturnoumetniško društvo
Prve dni novembra je kolektiv Državnega posestva v Črncih v radgonskem okraju uresničil svojo obveznost v tekmovanju na čast 10. obletnice naše Armade in ustanovil svoje kulturnoumetniško društvo, ki nosi ime padlega Junaka Jova Jurkoviča.
V vodstvo društva so izbrali marljive prosvetarje. Društvo šteje 36 članov z dramatsko, šahovsko, fizkulturno in teniško sekcijo, ter ljudsko knjižnico. 
Na ustanovnem občnem zboru so sklenili, da bodo do 22. decembra organizirali dve kulturni prireditvi.
Sindikalno kulturnoumetniško društvo v Črncih je dvanajsto društvo v okraju in drugo zbirališče članov sindikata.         -jh.
Pridni mladi nabiralci bukovega žira
Pionirji osnovne šole v Kuzmi so tekmovali v čast 10. obletnice JA med drugim tudi v nabiranju bukovega žira. Ročno so nabrali preko 160 kg žira.
Z dobljenim denarjem so si nabavili šahe, žoge in druge
 fizkulturne rekvizite. 24. oktobra so bili najboljši nabiralci pohvaljeni in nagrajeni. Nekaj denarja hočejo darovati za pojavilo ceste, po kateri bo vozil že tako zaželjeni avtobus Tako se bo tudi Kuzma na severnem delu našega Prekmurja povezala s cesto z drugimi kraji Slovenije.
Pijancem je prodajala vino
Poslovodkinja krajevne gostilne pri Tomažu, Marija Kosanič, je pozabila na splošno znane predpise o točenju Alkoholnih pijač, sicer ne bi 30. septembra prodajala vino pijanim fantom-rekrutom, ki so se v pijanosti pozneje pretepali in razgrajali v gostilniških prostorih in s tem očitno kalili javni red in mir na vasi. Kosaničeva je bila zaradi prekrška denarno kaznovana.
Požar na Ločkem vrhu V noči med 18. in 19. novembrom je izbruhnil požar v viničarskem poslopju lastnika Antona Slane na Ločkem vrhu. Goreti je začelo v času, ko je razsajal močan veter. Gasilci iz Benedikta in Negove, ki so pravočasno prihiteli na pomoč, so požar omejili in obvarovali bližnja ogrožena poslopja. Slana je utrpel škodo 70.000 din, ki je le delno krita z zavarovalnino. Domnevajo, da je ogenj podtaknila sovražna roka. Preiskovalni organi so na delu.           -jk.
Tudi na Runču je gorelo Pred tedni se je na Runču v ljutomerskem okraju vžgalo kletno poslopje Roze. Lašič iz Dobrovščaka. Vaščani so pravočasno pogasili ogenj. Pri gašenju so pridno pomagali tudi pionirji tamkajšnje osnovne sole. Skoda je neznatna.           -zd.
Krožne poskusne vožnje motoristov in šoferjev
Okrajni odbor Ljudske tehnike Radgona je med drugimi akcijami v Tednu tehnike izvedel potrebne priprave za ustanovitev društev, po KDZ; Istočasno so pregledali poljedelske stroje po zadrugah in poskrbeli, da so bili podmazani in pospravljeni v šupe. Ustanovili so še tri nove postaje mladih tehnikov in sicer na šolah v Kapeli, Apačah in Stogovcih.
Za zaključek tedna so izvedli poskusne vožnje, motoristov in šoferjev osebnih avtomobilov. Ta vožnja je bila na cesti Benedikt-Gerkvenjak-Videm -Rački vrh-Radenci s startom v Gor. Radgoni. Med motoristi je dosegel prvo mesto Jože Zamuda iz Gor. Radgone in med šoferji osebnih avtomobilov Tone Jurovič iz Slatine Radenci. Druga skupina članov organizacije LT je isti dan obiskala tovarno »Franc Leskovšek« v Mariboru in tamkajšnjo tovarno avtomobilov ter tovarno aluminija v Strnišču. 	-jh
Videmčani so dobili elektriko
Že od pomladi so se vaščani Vidma trudili, da bi tudi v njihovo vas napeljali elektriko. Temu so posvetili mnogo truda, saj so nabrali lepe stotisočake ter na lastno iniciativo gradili transformator. Vas Dragotinci je dobila elektriko že pred meseci in so Videmčani nadaljevali z gradnjo daljnovoda vztrajno in požrtvovalno, dasi je bilo treba premagati precej naporov. Elektrifikacijski odbor je znal vedno najti primerno rešitev in končno Je ob zaključku Tedna tehnike tudi Videmčanom zasvetila električna luč. Elektrificirali so tudi okoliške kraje Jamno in Biserjane. Elektriko je dobilo tudi več obrtnih obratov.
Šele v zaporu ga je minila omotica
Vozač Avtoprevozniškega podjetja v Ljutomeru Vinko Rajh je bil že večkrat kaznovan zaradi kršitve cestnih prometnih predpisov. Vendar ga kazni niso spametovale. 1. oktobra letos se je vrnil z vožnje zopet pijan in pred avtogaražo podjetja je nahrulil patrolo Ljudske milice z nedostojnimi ih žaljivimi besedami. Osebne dokumente je pokazal šele na odločno zahtevo miličnika, katerega je poskušal poprej napasti in mu odvzeti orožje. Ko ga je patrola pozvala, naj ji sledi, se je odločno branil, tako da ga je morala 
s silo odvesti v zapor. Rajh je sam povedal na zaslišanju, da se je prebudil iz omotice šele takrat, ko so mu na Poverjeništvu za notranje zadeve v Ljutomeru sporočili, da je kaznovan z 10 dnevi zapora in odvzemom šoferske knjižice za dobo treh mesecev.
Otrok spet povzročil požar
V	nedeljo 11. novembra okrog
11. ure je pričelo goreti pri malem kmetu Tomažu Letniku v Krembergu v radgonskem okraju. Požar je povzročil triletni otrok, ker se je igral z vžigalicami in v skednju zanetil slamo, od katere se je ogenj mahoma razširil na vse poslopje. Ko so domači nesrečo opazili, se je požar že tako razširil, da ga niso mogli več pogasiti. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Ane v slovenskih goricah, ki so obvarovali pred požarom sosednja bližnja poslopja. Skupna škoda znaša okrog 270.000 din. Lastnik svojih poslopij ni maral zavarovati.	-jh.
KK Ljutomer — prvak na Štajerskem
Mladi, rutinirani ljutomerski kegljači so letos z uspehom prestali tekmovalni krst. Klub šteje 82 članov, organiziranih v moštvih. Trenirajo v krožkih na modernem klubskem keglišču pri hotelu »Triglav«. Odlikujeta jih disciplina in tekmovalna vnema — torej vse lastnosti, ki so svojstvene ljudskemu športniku in bitne za uspeh vsakega kolektiva.
V	letošnjem tekmovanju kegljačev mariborske oblasti, so se Ljutomerčani dokopali do prvega mesta na lestvici. Postali so oblastni prvak za leto 1951. V času tekmovanja so podrli 3401 kegelj nasproti 2764 kegljev Številnih nasprotnikov in se usidrali v vodstvo s 637 keglji. To je skupna zasluga I. moštva, posebej pa najboljših kegljačev Sandija Pevca, Janeza Žagarja, Franca Remiha in starega »asa« Lojza Zavratnika.
Besede naših bralcev
Želje in potrebe obrtnikov
Po ukinitvi nabavne prodajne zadruge in pozneje okrajnega »Servisa« smo v Ljutomeru prepustili skrb za obrtnike upravi okrajnega magazina. Vendar nas je zadnje čase ta »skrb« zelo razočarala. Prisluhnimo besedam obrtnikov.
Ljudje v upravi magazina se malo brigajo, da-li imajo kovači dovolj goriva in železa mizarji okovje in potreben les, sodarji obroči :» železo itd. Posebno za Res je trda. Imajo ga na zalogi	toda skladiščijo ga
na dvorišču, kar pod milim nebom, da lahko obrtniki po mili volji izbirajo. Sicer pa je ta les do zadnje celice prepojen z deževnico.
Na upravi okrajnega magazina naj spremenijo odnos do obrtnika. Misel, da je za obrtnika vse dobro, je že zdavnaj pre-
živela in spada v tiste čase, ko se je tu in tam govorilo, da so vsi obrtniki špekulanti. Proč s sumničenjem Danes je povsem znano, da tudi obrtniki pomagajo pri socialistični graditvi. Mar je potem takšno zapostavljanje obrtnika na mestu? Res Je. da si danes obrtnik (mislim poštenega) le s težavo nabavi potrebne surovine, še manj pa si lahko ustvarja zaloge. Nas mizarje bo sedanja praksa ljudi na upravi magazina primorala, da kupujemo premočeni les po 10.000 din za kub. meter, potem pa držimo roke navzkriž, dokler se nam ne bo osušil v skladiščih Kaj bodo rekli potrošniki, to nam je lahko razumljivo. Zato je prav, če se na okrajnem magazinu spomnijo na primemo skladišče, kjer bodo zaloge lesa na varnem pred vsakodnevnimi padavinami.	-jb-
Še enkrat: Razočaranje
K članku, ki smo ga objavili v 45. štev. 15. t. m. o govoricah, ki so se razširile v Murskih Petrovcih in okolici o zdravniku dr. Sedlačku, dajemo sledeče pojasnilo:
Navedeni Rudolf Vrečič iz Murskih Petrovcev je izjavil, ‘da ni nikomur rekel, da bi mu dr. Sedlaček računal za pomoč pri porodu njegove žene 5200 din
niti to ni res, temveč mu je za trikratni obisk na domu, ob kateri priliki je opravil dve operaciji ter dal ženi najmanj osem venoznih injekcij, računal le 1420 din. Dr. Sedlaček ni njegove žene obiskal nikoli spotoma, temveč je vedno, to je trikrat, prišel le zaradi nje, kar mora biti tudi znano krajevni babici Mariji Gider. Ker Vre-
čič, po lastni izjavi, ni nikomur pripovedoval stvari, ki so bile opisane v navedenem članku, si je po njegovem mnenju to nekdo izmislil, da bi škodoval ugledu zdravnika dr. Sedlačka.
Ker se je vest razširila med ljudmi tudi v okoliških vaseh, jo je naš naročnik in bralec sporočil nam v dobri veri, da je resnična. To pa ne z namenom, da bi nekomu škodoval, temveč, da se v bodoče — če bi bilo res — take stvari ne bi ponavljale. Toliko v pojasnilo, da ne bi nikomur delali krivice.
Protekcija z jajci
Odkupno podjetje »Perutnina« v Murski Soboti prodajo poleg celih jajc tudi natrta. Jajca s celo lupino prodajajo v mlekarni po 11.50 din. Ker jajc ni dovolj in so jih v mlekarni prodajali le nekaj dni v tednu, so se nekatere gospodinje zatekale tudi v skladišče podjetja. Tam pa jajc ne dobi vsaka. Dobijo jih le sorodniki uslužbencev, ostali pa —. Tako sem se tudi jaz večkrat zatekla v skladišče po jajca, vendar jih nisem dobila, češ, da jih ni Ko sem poslala osebo, ki je v ožjih stikih z uslužbenci podjetja, mi je takoj prinesla jajca. Tudi prejšnji petek sem poskušala srečo. Uro pozneje, ko so me odslovili, da jajc ni, mi je drugi uslužbenec na ponižno prošnjo dal 10 natrtih jajc. Plačat sem jih šla v pisarno. Usluž-
benec, bivši trgovec in prekupčevalec, Banko, mi je rekel, da stane vsako jajce 15 din. Začudila sem se in pojasnila, da imam natrta jajca. Zaračunal ml jih je po 12 din. Ker sem jih nujno rabila, sem jih plačala. Takoj potem pa sem odšla v mlekarno, kjer sem plačala cela jajca po 11.50 din. Rada bi vedela, če določa ceno jajcem uslužbenec Banko sam in na kaki podlagi, ali pa urad za cene. Menim, da trgovski uslužbenci ne bi smeli gledati le na veliki dobiček podjetja, temveč bi morali upoštevati tudi zadovoljitev potrošnikov in moralo socialističnega trgovanja. -ka.
Prepovedali so lažno propagando
V Združenih državah Amerike so prepovedali lažno reklamo, katere so se posluževale neke tvrdke, predvsem pa tovarna cigaret »Lucky Strike«. Vodstvo te tovarne si je namreč pridobilo ogromne dobičke prav na tem, Češ da vsebujejo v njihovi tovarni izdelane cigarete manj nikotina kot druge cigarete in da jih kade »samo
tisti, ki vedo, kaj je tobak«. Ker je bila ta propaganda lažna, jo je prepovedal državni federalni urad za trgovino.
Za priznanje so dobili prehodno puško
Sindikalna podružnica Okrajnega ljudskega odbora v Lendavi uspešno tekmuje v čast 10. obletnice naše Armade in se je uvrstila med najboljše organizacije sindikata administrativcev v republiki.
Zavedajoč se važnosti športnega udejstvovanja in izvenarmadne vzgoje za  krepitev obrambne sposobnosti naše dežele, so člani podružnice napovedali tekmovanje vsem podružnicam obmurskih okrajev v športnih in vojaških disciplinah. Na naključnem tekmovanju v Ljutomeru je 80-člansko moštvo odneslo prvo mesto pri šahovnici in skoku v daljino ter štiri druga mesta v ostalih disciplinah. Uspešno prestano tekmovanje jih je opogumilo; ustanovili so 60-člansko strelsko družino in 40-člansko kegljaško sekcijo. Napoved tekmovanja Ptujčanom je padla na neplodna tla in jih je 11. novembra napotila v Trbovlje k tovarišem črnih revirjev. Po neprespani noči so nedeljskega dne nastopili na športnem prostoru, v družbi domačinov, Celjanov in tovarišev iz Trebnjega. Tekmovalo je 50 uslužbencev in se uvrstilo na prvo mesto v teku na 100 m za moške in pri balincanju, v petih disciplinah pa so se plasirali na drugo mesto. Skupina se je dokopala do tretjega mesta. Mnogo zanimivega so tekmovalci doživeli na potu proti domu. Tako so šli v patrole in zasede, ter priredili partizanski marš od Velike Nedelje do Ormoža.
V poslednjem času tekmujejo s podružnicami »Nafte«, »Konstruktorja«, učiteljev in trgovcev. Že začetni udarci kažejo, da ne bodo med zadnjimi. Z
»Nafto« so opravili na kegljišču s 3 zmagami in 1 izgubljeno igro, srečanje pri šahovnicah se je končalo neodločeno 4:4, v skupinskem streljanju vodijo 170:160, v nogometu so zaenkrat enakopravni z ligaši »Nafte« 0:0, itd. Le odbojka jim dela preglavice: obe tekmi z »Nafto« so izgubili, z učitelji pa 1 dobili in 1 zgubili. Tekmovanje postaja čedalje bolj živahno in bo končano do praznika naše Armade.
Člani  podružnice so v tednu Ljudske tehnike priredili po vaseh 12 množičnih sestankov s predavanji o pomenu tehnike za kmetijstvo in melioracijo prekmurske ravnine. Na sestankih članstva, ki so vedno dobro obiskani — se seznanjajo z novim gospodarskim sistemom in zakonskimi predpisi. Prednjačijo tudi pri strokovnem usposabljanju uslužbencev, kar potrjuje 66 članov, ki so s prav dobrimi uspehi prestali preizkušnjo pred izpraševalno komisijo. Mnogi člani obiskujejo delavsko gimnazijo.
V Lendavi je občutno porastlo zanimanje za splošno telesno vzgojo in šport, kar je zasluga naših poznancev. Zato bodo do 22. decembra ustanovili strelsko, kegljaško in telovadno društvo, katera že imajo na desetine interesentov. Posebno vzpodbudna je skrb podružnice za doslej zanemarjeno telesno vzgojo mladine ter njena pomoč mestnemu SKUD. Kakor pravi predstavnik podružnice tov. Kranjec, so to odgovorne naloge, povezane s trudom vsega članstva, ki se prizadeva, da obdrži že dvakrat osvojeno prehodno puško za stalno v svojih rokah.
Boj za prvo mesto je končan
Uspehi Mure in Nafte
Slovenija bo dobila nogometnega prvaka. Med enajstimi nogometnimi moštvi se je sreča nasmehnila Korotanu iz Kranja. Težki so bili boji na igriščih in marsikatero presenečenje smo doživeli. Zdaj imamo  pred seboj končno sodbo Nogometne zveze Slovenije, ki je za zeleno mizo s težavo  razvozljala zapleteno vprašanje okrog razvrstitve posameznih moštev na lestvici.
Prekmurje je poslalo v republiško ligo moštvi »Nafte« in »Mure«, ki sta se usidrali na lestvico s 23 točkami. Enajstorica »Nafte« je na četrtem, Sobočani pa na petem mestu. Čeprav je to precejšen uspeh prekmurskih »rivalov«, lahko rečemo, da sta si po svojem znanju in tehniki igre zaslužila boljše mesto. To velja predvsem za igralce Mure! Poglejmo, kaj je Mura doživljala v boju na zelenem polju.
V spomladanskem delu tekmovanja so imeli Sobočani »smolo«. Že prva tekma proti Korotanu v Kranju je bila izgubljena. Tudi v igri s Triglavom in Kladivarjem na domačem igrišču so se morali zadovoljiti z dvema točkama. V Mariboru so proti Braniku zgubili tekmo 0:1. Naposled so srečno zajadrali na ladji v tekmah proti Nafti, Krimu in mariborskem Železničarju ter nabrali 10 tekmovalnih točk.
V  jeseni je Mura odločneje posegla v boj. V Mariboru so njeni igralci v tekmi proti Železničarju odnesli eno točko, v Celju so presenetili Kladivarja, v Ljubljani Triglav, podlegli pa so v boju z Nafto in Branikom na domačem igrišču. Za slovo so nasuli Kranjčanom serijo golov v njihovo mrežo. Tako je. slovenski prvak poražen zapuščal prekmursko metropolo. Zanimivo je, da Mura ni izgubila nobene tekme na tujih igriščih.
Nikakor ne moremo prezreti dejstva, da je bila Mura v vseh tekmah enakovreden in celo boljši partner svojim nasprotnikom. Najlepše uspehe je požela v tekmovanju za pokal
FLRJ in zaporedoma premagala Nafto, Železničarja iz Maribora, Korotana, Tekstilca iz Varaždina in častno podlegla nadmočnemu nasprotniku — Lokomotivi, iz Zagreba. Ni nobena skrivnost, da je Mura najbolj disciplinirano moštvo v slovenski ligi.
Še marsikaj bi lahko povedali o naših nogometaših, vendar smo prepričani, da bo o tem razpravljala letna skupščina NK Mure, ki bo 12. decembra v klubskih prostorih. Ne bo škodovalo, če bodo spregovorili kakšno besedo o publiki Oglasijo se naj predvsem igralci in načnejo vprašanja, ki bodo v korist bodočih skupnih uspehov.
Končni plasman tekmovalcev slovenske lige:
Korotan	20	10	6	4	53:29	 26
Branik	20	12	2	6	49:30	26
Kladivar	20	8	8	4	40:32	24
Nafta	20	10	3	7	52:31	23
Mura	20	9	5	6	47:36	23
Železn. (M)	20	7	9	4	30:30	23
Železn. (L)	20	7	4	9	31:28	18
Krim	20	7	4	9	34:41	18
Železn. (NG)	20	6	5	9	34:54	17
Gregorčič	20	4	3	13	25:45	11
Triglav	20	3	5	12	20:59	11
Prvo pomorsko brodarsko društvo v soboškem okraju
Letos v oktobru so v Kogu ustanovili pomorsko brodarsko društvo, katero so imenovali »Partizan«. To je prvo društvo take vrste v soboškem okraju, Med Kogovčani vlada za društvo veliko zanimanje, saj se je v prvem mesecu obstoja prijavilo že 51 članov. Med člani je največ mladine, pa tudi precej odraslih. Starejši, plovbe vajeni člani vzgajajo v tej stroki mladince, saj so nekateri služili vojaški rok pri mornarici ali bili brodarji. Med člani so tudi štiri ženske. Pričakujejo pa, da bo po prvih uspehih pristopilo več žensk.
Ob ustanovitvi jim je Okrajni ljudski odbor  Murska Sobota dal na razpolago štiri velike čolne, s katerimi so imeli že dvakrat vaje. Zadnje' dni pa so dobili še dva zložljiva Kajaka in eno sandolino. Že sedaj pa mislijo, kako bi si v bližnji bodočnosti lahko preskrbeli vlačilec, ki bi potegnil njihove čolne po Muri, kadar bodo šli tekmovat v sosednje kraje.
Tudi svoje pristanišče bodo imeli. Potreben les so že kupili, sedaj pa Čakajo na ugodno vreme, da bodo pričeli z gradnjo.
Za razne potrebe so zbrali že okrog 100.000 din in sicer s članarino in dohodkom ene prireditve.
Za 22. december, obletnico Jugoslovanske armade, pa pripravljajo velike vaje v sklopu manevra, ki ga bo priredila Ljudska tehnika in predvojaška vzgoja. Brodarji bodo prevažali čete čez Muro.
MALI OGLAS!
Mestni kino v Murski Soboti predvaja od 30. novembra do 2. decembra angleški film »Obala«.
Prodam večjo hišo (3 sobe, 2 kuhinji, shramba, klet, hlev s skednjem in vrt) četrt ure od Ljutomera. Naslov v upravi lista.
Voz, težji, v odličnem stanju, proda takoj »Živino-odkup« v likvidaciji, Ljutomer.
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 29. novembra 1951
DRAGO VRESNIK:
BREZDOMCI
Srečanje s šestorico beguncev v Avstriji
(Iz »14 dni po svetu«)
Bil sem v Grazu. V nekaterih avstrijskih časopisih so me že nekaj dni vznemirjala poročila o pobegih naših državljanov preko meje. Celovška »Volkszeitung« si je umislila celo poročilo o pobegu celega vlaka skozi jeseniški predor. Resnica je bila le v tem, da je prebežal mejo
mlad kurjač, ki je takoj po prihodu izjavil, da želi v Ameriko. V Ameriko? Ali smo res še v tistih karlmayevskih časih, ko se je mogoče kot ladijski kurjač ali pomočnik v kuhinji prevažati v tuje dežele? Ali imajo naši mladi fantje vsaj trohico pojma o tem, kakšno je življenje v tujini? Najbrž tisti, ki se podajo na tako tvegano pot malo vedo, kaj jih čaka onstran meje.
Hotel sem zvedeti, kaj in kako mislijo taki ljudje, ko so že enkrat na drugi strani. Na to priložnost mi ni bilo treba dolgo čakati.  Ponudila se mi je kar sama od sebe. Stal sem pred razrušenim graškim kolodvorom in ogledoval živahni promet, kar me je nenadoma zmotila slovenska govorica. Šest fantov v oguljenih suknjičih se je potikalo okoli najbližje izložbe in Živahno razpravljalo o cenah blaga.
»Najbrž še niso dolgo časa
tukaj,« sem pomislil, kajti ljudje, ki so svojih izložb navajeni, le kdaj pa kdaj zaradi potrebe pokukajo vanje. Čez nekaj časa so se le naveličali. V gruči so se ustavili nekaj korakov od mene. Prisluhnil sem. Nadaljevali so s pogovorom o zaposlitvi, o urni plači, ki jim je bila
obljubljena, pa o tem, da bo kmalu zima in da so vsi brez plaščev, ker so v zgodnji jeseni pobegnili preko meje.
Njihov razgovor me je pričel čedalje bolj zanimati. Gledal sem jih nekaj časa od strani. Bili so sami mladi dvajsetletni fantje. Njihova usoda me je pričela vse bolj zanimati, zlasti, ko je eden izmed njih vzkliknil: »Madona, Joža, brez tebe ne moremo nikamor, ko pa nas pet ne zna nemški!« Zanimivo — nihče izmed njih ne zna tujega jezika, a se je podal v tujo državo. Napravil sem načrt in pristopil k njim.
»Pozdravljeni, fantje! Vi ste Slovenci, kaj ne?« sem jih nagovoril. Vsi so me radovedno pogledali in videl sem, kako so se jim obrazi razlezli, ko zopet Slišijo nekoga govoriti v domačem jeziku.
»Odkod ste pa vi?« me je vprašal majhen drobčkan fan-
tiček. Po naglasu sem spoznal, da je Prekmurec. Ali naj jim povem resnico? Ne, bolje je, če jim tega ne povem, kajti zvedel ne bi tega, kar sem želel zvedeti.
»Tudi izseljenec, pobegnil pa sem že pred tremi leti!» sem se zlagal. Kakor sem pričakoval, so vsi naenkrat začeli siliti z vprašanji, kako bi se dalo čim bolje zaslužiti, kako bi prišli v Ameriko, preko katere države je najbližje in kako bi prišli do primerne obleke. Torej zopet ta. ki, ki jih je spravila na pot slaba domača vzgoja, avanturizem in popolno nepoznavanje razmer v inozemstvu. V resnici pravi naivneži, ki so izmed številnih knjig prečitali menda le Mayeve.
Kmalu sem zvedel, da so šele nekaj tednov v Avstriji, da prihajajo iz Taborišča izseljencev in so namenjeni, da gredo delat v Murzzuschlag, na mesto, kjer. se je pripetila železniška nesreča. Za nekaj tednov so dobili delo pri odstranjevanju razbitin. Odločili so se za delo, ker v taborišču niso vzdržali. Hrane je bilo malo; potikali so se okoli barak in razmišljali o Ameriki. Opazil sem, kako močno so se jim zarisali v obraz znaki neprespanih noči, razmišljanja in skrbi. Sedaj so se mi zasmilili celo kot ljudje. Ali ni tako razočaranje za njih dovolj trda šola?
Ugotovili so, da imam zelo dobre čevlje, kakršnih v Jugoslaviji baje sploh ne vidiš. To mi je zatrjeval celo Mariborčan, mehanik, ki je pripovedoval, kako je v smrtni nevarnosti preplaval deročo Muro pri Sladkem vrhu. A resnica je bila v tem, da sem kupil čevlje v Gosposki ulici v Mariboru. Najbrž so me imeli za upoštevanja vrednega emigranta, čeprav v Avstriji skoraj noben emigrant ni presegel kvalifikacije hlapca pri kmetu, ali pa — če je imel srečo — skladiščnika v kaki podeželski kramariji. Med njimi so le redke srečne izjeme in najbrž sem za šestero fantov
predstavljal tako izjemo, saj so celo ugotovili, da je za mene lahko, ker se lahko »nemško zmenim«.
Povabil sem jih na pivo, kajti vedel sem, da nimajo niti groša v žepu. Da bi mi hitreje minil čas, sem sedel z njimi v isti kupe. Tukaj je razgovor postajal nekoliko intimnejši, kajti fantje so se začeli resno zanimati, kje je boljše kot v Avstriji in katera meja je najbližja.
»Najbližja je seveda Jugoslavija,« jo je potuhtal mlad fant iz okolice Črnomlja, ki je pričel razkazovati svoje slike in poudarjati, da mu je včasih vendar še dobro šlo. Bil je nekaj časa pri miličnikih in zdelo se mi je, da še vedno nekam s ponosom razkazuje svojo uniformo na fotografijah. Kmalu so pričeli še drugi razkazovati svoje fotografije in videl sem, kako jih kljub smelim besedam muči domotožje. Domotožje? Že po enem mesecu? Kaj bo šele tedaj, če se bodo resno zamislili v bodočnost? Morda bo zanje takrat res najbližja jugoslovanska meja? Le eden med njimi je bil nekoliko bolj junaški. Zanimal sem se, kdo je. Bil je fant premožnih kmečkih staršev. Dezertiral je pred odhodom na odslužitev vojaškega roka ter postal hlapec in težak.
Najslabše se je menda godilo našemu Mariborčanu. Začetek zanj je bil baja kar dober. Dobil je delo v angleški kasarni v Celovcu, kjer je popravljal avtomobile. Toda hrana mu m ugajala. Nemogoče je bilo zanj, jesti meso in marmelado obenem. Šel je k predstojniku in ga zaprosil za drugo hrano. Toda imel je  smolo. Sam ni znal dobro nemški, angleški oficir pa še manj. In vse, kar mu je lahko povedal, je bilo: »Essen nieht gut.« To je bilo seveda dovolj, kajti oficir se je tako razjezil, da je postal vas zaripel v obraz od togote. Kdo pa ima v Avstriji sploh boljšo hrano kot angleški vojaki? Nekako tako je menda vpil nad prestrašenim Mariborčanom in ga spodil nazaj v taborišče. Še tista trohica  »kariere«, ki se je obetala, je šla po vodi.
Kratka je vožnja z vlakom od Graza do Brucka, a dovolj dolga, da človek spozna vso bednost in brezupnost položaja naših beguncev. Ali je res doma
tako slabo, da se je treba podati na tako tvegano pot? Ali ni kljub vsemu le nekaj v vsakem našem človeku, kar ga priklepa na domovino? Domača govorica in slovenska pesem... Na njo tudi fantje v vlaku niso pozabili! S težkim srcem sem se ločil od njih, kajti le prekratka je bila vožnja, da bi jim lahko povedal, kar se je v teni kratkem pogovoru nabralo v meni.
Ko so se v Brucku pomikali po dolgem peronu, kjer je stal njihov vlak za Murzzuschlag, bi jih bil najraje poklical nazaj. V svojih revnih suknjičih in s kmečkim obnašanjem so nudili tako grozotno podobo brezdomca, ki je zapustil svoje domače in se sedaj kot berač peha za vsakdanjim kruhom, da bi se človek zjokal. Ko so mi zginili ipred oči, pa se mi je. zazdelo, ko da je hkrati z njimi izginil prav drobčkan košček moje last. ne domovine. Spoznal sem pa, da so fantje v srcu pošteni, kajti edino poštenjak je zmožen peti v tujini svojo domačo, slovensko pesem...
In prepričan sem, da se bo šestero fantov nekoč po tavanju, brezdelju, garanju in hrepenenju zbralo zopet takole skupaj v gručo in želim si, da bi takrat fant iz okolice Črnomlja zopet povedal:
»Najbližja meja za nas pa je le jugoslovanska!«
Cvetoče koprive z obmurskih vrtov
Trgovska iznajdljivost
V	ljutomerski prodajalni usnja so trgovci bistroumno pogruntali nov način prodaje copat. Pred štirinajstimi dnevi je v izložbi visela reklama z napisom: 320 din za kg...
Pravijo, da se je poskus zelo dobro obnesel spričo neprestanega povraševanja potrošnikov za cenenim obuvalom.
Dober kalkulant
V	Ljutomeru so odprli »bife«.
Prodajajo mnogo dobrin za »lačne« oči. Skrbijo tudi za lastno blagajno, kajti prve dni so prodajali sendviče, po 20 din, zdaj pa je skočila cena na 25 din za komad. Pravijo, da bodo sčasoma dosegli rekord v navijanju cen, delavci pa menijo, da jim bo kmalu zmanjkalo težko prisluženih dinarjev za malico.	  -jb. 
Pravočasne priprave — pol uspeha!
Kraj dogodka: prostrani travnik pri ljutomerskem postajališču, kjer smo letos gledali prleško »gostüvanje«.	Scena:
skladovnica proti dežju odpornih desk in provizorij skladišča za tombolske dobitke. Priprave za drugi kmečki praznik lepo napredujejo in izgleda, da z re-
kviziti ne bo težko. Predpogoj; če jih bodo ponočnjaki čez leto pustili pri miru!
Pionirji, uganite?
Pionirji na Runču v ljutomerskem okraju so nabrali 239 kilogramov bukovega žira. Izračunajte, koliko zvezkov bi lahko kupili za izkupiček. Če spremenimo denarce v jedilno olje, kaj mislite, koliko tekočine se je nabralo v steklenicah.
Pravilne rešitve pošljite na upravo osnovne šole na Runču, ki bo podatke »praktično« preizkusila.	-zd
Za kratek čas
Na poverjeništvu za blagovni promet pri OLO v Ljutomeru so 3. novembra ob pol enih popoldne priredili odlično uspel banket.
Navzoči so bili nekateri uslužbenci z obilno ročko blagodejne kapljice, ki je baje izvrstno delovala, zlasti še zato, ker je dobila ugodno bivališče v uradnem času.
Rešitev je problem še povečala
Mestni ljudski odbor v Ljutomeru je na zadnjem zasedanju sprejel odlok o javnem redu in miru. V 8. členu tega odloka stoji zapisano: »Prepovedano je naslanjati dvokolesa na pročelja javnih zgradb in v vežah stanovanjskih hiš.«
Gornje določilo je izredno navdušilo številne kolesarje, ki predlagajo, da se, pred vhodi v mesto postavijo posebna skladišča za dvokolesa ali pa se dovoli parkiranje v zgradbah. Predlagani ukrep naj bi veljal do časa, ko se bodo ljutomerske trgovine, ustanove in gostilne spomnile na kolesarje in jim pripravile prijetno presenečenje: stojala za dvokolesa.
Ženska z brado
Francoz G. Frechou iz  južnofrancoskega mesta Tarbes je bil toliko ponosen na svojo špičasto sivo brado, da je zbral okrog sebe še 55 bradačev in ustanovil klub bradačev. Vse to še ne bi bilo nič tako posebnega, če se lepega dne ne bi znašla med bradači v klubu tudi neka ženska — seveda z brado. Bila je to Sidonija Claviere, ki je s svojo brado prej nastopala v potujočem, cirkusu in privabila svojemu gospodarju nemalo denarja. Cim je žena zvedela, da so možje ustanovili klub bradačev, je odpovedala službo in se nastanila v tem mestecu, samo zato, da bo lahko živela skupno z ostalimi bradači.
PRODAJAMO
elektroinšlalacijski material po ugodnih cenah! Izvršujemo inštalacijska dela in previjanje elektromotorjev ter drugih 
aparatov.		
MESTNO PODJETJE	
ELEKIR0INŠTALACIJE|

OBRAT
MURSKA SOBOTA.
čestitamo vsem kmetijskim zadrugam, našim uslužbencem in odjemalcem
Trgovsko podjetje  ,,POTROŠNIK" MURSKA SOBOTA, Titova 1
SLAVKO KLINAR:
Partizanski otok sredi sovražnikovih postojank
Očeslavci  — »Banditendorf«! Začelo se je koncem 1943. leta...
Iskra upora je že prej zažarela in poslala svoje žarke v srca ljudi vinogradniških bregov, viničarskih bajtic, kmečkih domov... Iz preprostega ljudstva so vstali uporniki — strah in trepet bahavemu tujcu. Z znojem prepojena ilovica ni prenesla švabskega škornja. V Turjancih je dvignil uporniško pest Janko Jurkovič- Jovo, preko Mure mu je ponudil roko Jože Talanyi-Janez, z Janževega vrha se je oglasil Jani v Stranjšak, z Očeslavec Močnikov Janko... Skupina krepkih fantov se je odločila da ponese plamenico upora v slovenjegorički svet Težak je bil začetek!
Kot strela z neba je šinila v daljno okolico vest:	»Tončka
Stranjšaka in Sršenovega Rudeka ni več med nami!« Odpeljali so jih do zob oboroženi gestapovci. Gospodinje, ki so poznale tovariša, so se žalostno spraševale: »Kdaj se bosta vrnila, da jima damo skodelico kave, skledo koruznih žgancev?« Nista se vrnila. Tujec je še najprej osorno oznanjal po soseski:
»Smrt!« Nihče ni bil varen pred bajoneti sovražnikovih pušk.
V majhni raztreseni vasici z 48. hišnimi številkami so imeli Nemci vse polno sovražnikov. V Očeslavcih je gospodarila Jurkovičeva borbena skupina. Sleherno noč so tikali borci na vrata spečih vaščanov. Gospodinje so jim previdno odpirale duri in jih vabile pod hišni krov. Nočni obiski partizanskih gostov so prišli v navado. Zadnja hiša v vasi je vedela za partizane in njihove borbene namene. Vas je postala postojanka ljudi, ki so smrtno mrzili zadirčnega tujca...
Na podstrešju Pelčeve domačije so imeli partizani varno bivališče. Gospodar Franc jih je z odprtimi rokami sprejemal, skrbel za hrano, šel na kurirsko pot... Na domu se je skrival Janko Mlinarič, ki je pred meseci pobegnil iz nemške vojske. Cesto je zapustil brlog in se v nočnem času pridružil partizanom. Dezerter nemške vojske Feliks Pihlar je raznašal partizansko pošto.
Prekmurje je dalo Sršenovo
Jožico, ki je srečno ušla madžarski žandarmeriji. Bila je napredna mladinka! Potlej je Sršenova družina skrivala partizane.
Pojavili so se četniki. Nekega dne so prišli pred Sršenovo stanovanje z zahtevo, da se Jožica in gospodar odpravita z njimi. Pa sta jim zbežala! Jožica k Jurkovičevi skupini, gospodar pa k znancem, kjer se je tri dni skrival pred četniki. Niso ju dobili!
Čas za prve akcije je dozorel...
Z novimi, iskrenimi borci okrepljena Jurkovičeva skupina je pridobila na moči. Napadala je postojanke, skladišča hrane in komunikacije, ki so služile sovražniku. V borbi zaplenjeno orožje in hrano so kurirji spravljali po nevarni poti na Pohorje in Kozjak.
Tovariš Viktor Stopar je s terenci širil Idejo upora in ustanavljal prve odbore Osvobodilne fronte. Mnogo fantov — navdušenih nad smelimi podvigi očeslavskih partizanov — je stopilo v skupino, ki jih je pošiljala v pohorske bataljone. Sovražnik je čutil, da se mu majejo tla pod nogami, kajti iz dneva v dan so kmečki fantje zapuščali svoje domove in odhajali v partizane.
Leto 1944. — Nekega novembrskega dne je skupina 15 novoprijavljencev naletela na švabsko zasedo pri Totovem mlinu. Začelo je pokati. Švabi so z mitraljezi streljali na slabo oborožene partizane in ranili Vinka Koceta iz Murščaka, Jakoba Slano iz Paričnjaka ter Stanjka iz Murščaka. Ranjeni Kocet se je s prestreljenimi nogami zavlekel k Nedokovi domačiji, kjer so ga vzeli pod streho. Padel je v nezavest in tako počakal gestapovce, ki so ga naslednji dan izvohali s policijskim psom. Odpeljali so tudi Stanjka, skrivajočega se na Šmigovčevi domačiji. Slana je prišel v roke bližnjim terencem. Gestapovci niso prizanesli Šmigovčevi in Nedokovi družini, šele po mučnem zasliševanju v zaporih so jih izpustili na svobodo.
Jurkovičeva družina je hrabro rešila tri ameriške padalce.
Upoma srca! Niso jih strle aretacije, preiskave stanovanj, zapiranja in mučenja očeslavskih vaščanov. Vsa vas se je združila v trpljenju, bila je močna, kakor sveženj trdno zvezanih palic.
Toda usoda je hotela drugače V partizanki Miri je bil izdajalec. Potuhnjen in skrit se je
marca predal kozakom. Mira je bila vedno v bližini Jurkoviča in je vedela za vsako domačijo, ki je podpirala partizane. Kakor kuga je prihajala s kozaki v vas in po vrsti izdala očeslavske ljudi: Karola Budjo, Franca Budjo, Franca Sršena, Alojza Domanjka, Marijo Zorgerjevo in Maksa Kremplja, ki so jih gestapovci odpeljali v ljutomerske zapore. Po strahotnem mučenju so padli kot talci pri Smodiševem mlinu na Moti.
 Pihlarjev Feliks je padel na Janževem vrhu, zadet od švabskih krogel...
Stranjšaka in Sršena iz Kapele so Nemci ustrelili blizu Celja...
11. marca 1945 se je oglasil pri Totovi družini vodja oče-slavske skupine Jovo. Totovi so ga kot po navadi toplo sprejeli pod streho. Še danes povedo prišlecu, da je bil Jovo takrat posebno razpoložen ter se je pohvalil, da se v Očeslavcih počuti zelo varnega. Toda zmotil se je!
Po opravljenem terorju v vasi je kozaška drhal z izdajalko Miro pridrvela pred Totov mlin. Zadnji trenutek so domači opazili nevarnost ter nanjo opozorili svojega gosta. Jovo ni dolgo
pomišljal, temveč je v naglici stekel na podstrešje in skočil skozi lino na streho prizidane stavbe. Slišen ropot... Urno je vzel pot pod noge in jo ubral preko Ščavnice na bližnji travnik. Prepozno! Skozi line mlina so zapele brzostrelke. Jovo je padel in obležal. Po dolgem obotavljanju so se mu zločinci približali, toda našli so le mrtvo truplo Junaka...
Totovo družino so kozaki zverinsko mučili. Morala je v mariborsko kaznilnico. Po priporočilu izdajalke Mire so se posebno znesli nad Totovo Marijo, katere izmučeno telo se je zvijalo pod udarci rabljeve bikovke. Majski dnevi so jim vrnili svobodo brez očeta Jožefa, ki je ni dočakal...
Očeslavci — »partizanska« vas! Mnogo krvi in žrtev si dala za našo svobodo — po pravici te imenujejo otok sredi sovražnih postojank. Sinovi tvojih nedrij so sanjali o mladi Republiki svobode in pravice ter dali na njen oltar svoje najdražje — mlada življenja. Nanje ne bomo nikdar pozabili, kajti partizansko junaštvo je slovensko ljudstvo zapisalo z zlatimi črkami v zgodovino svoje vstaje.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Jože Petek — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota. Trg Zmage — Ček račun: Narodna banka M. Sobota 641-903-322
Letna naročnina din 260. Tiska Mariborska tiskarna
Topolov drevored ob cesti Murska Sobota—Rakičan