V mrežah ^retia 4 »O, z njo se ne da kar tako začeti,« je samozavestno odvrnil Štefan. »Nina je prava dama. Celo klavir ima.« »Jaz sem jo pa smatral za lahkoživko, ki se vsakemu obesi na vrat... Sedaj pa mir! Pelovodja prihaja.« Res je prihajal delovodja in je grdo zmerjal nekega delavca, ki mu je ves pobit sledil. Ko sta odšla, se je Peter obrnil za njima. Jezno je zasikal: »Kmalu bomo osnovali strokovno organizacijo in potem ta prasec ne bo več kričal nad nami!« »In kdo jo bo osnoval?« »Ti in jaz in — vsi!« »In veš, kaj se bo potem zgodilo s teboj? Jaz sem že dalje časa tu ko ti in vem. Delovodja bo lepega dne zvedel za to, da govoriš o strokovni organizaciji. Izdal te bo ravnatelju, ravnatelj pa lastniku tovarne. In lastnik te vpiše v tako zvano čmo knjigo. Kmalu nato boš frčal iz tovarne. Seveda bodo navedli kak primeren vzrok. Ti boš iskal drugod delo. A povsod bodo imeli prepis črne knjige. Preden ti bodo dali zaposlitev, bodo pogledali v črno knjigo in potem rekli: obžalujemo, a nimamo praznega mesta. Tako je, dragi moj Peter. Četudi boš umiral od gladu, se te ne bodo usmilili. Zato pa raje pusti strokovno organizacijo pri miru!« Petrove oči so se bliskale od jeze. »A tako! A sedaj jaz povem, kaj se bo zgodilo. Ce ne bodo pustili, da bi se organizirali, jim bo še bolj trda predla. Pred nekaj dnevi sem bil na delavskem zborovanju. Tam je govornik povedal, kaj se bo zgodilo s temi svinjami, ko bo delavstvo dobilo oblast v roke. Hiše jim bomo zažigali, njih pa povesili. Potem bo ves njihov denar — naš.« Štefan se je za hip zamislil, potem pa odvrnil: »Neumnosti govoriš! Ali misliš, da bodo vojaki in stražniki prekrižanih rok gledali vaše početje?« »Tudi oni bodo na naši strani,« je hlastno odvrnil Peter. »Saj so tudi oni delavci, ali ne?« »In kdo bo potem naročal delavcem, kaj naj delajo? Morda tisti tvoj govomik, ali celo ti? In kaj bo, če tudi ti postaneš tak prasec kakor so sedanji tovarnarji? Hm?« Peter je s tem pokazal svoje zaničevanje nad tem sklepanjem, da je debelo pljunil. »Tako!« je rekel zaničljivo. »Ti si torej zadovoljen s svojim položajem. Po tvojem mnenju se tu v tovarni vse vrši v najlepšem redu. Ti imaš rad svoje mesto!« »Seveda! Zelo rad imam to zlato, sladko, umazano ječo! To je še hujše od ječe.« Peter ga je začudeno gledal. »Zakaj potem govoriš tako hladnokrvno ?« Štefan je ustavil stroj in se sklonil nadenj, kakor da bi hotel kaj popravljati. »Peter, resnico ti bom pbvedal. Radi tega se ne razburjam kakor ti, ker ne nameravam dolgo ostati tukaj.« »In kam boš šel? Morda k mornarici?« »Ne! Hvala za norčevanje! Vem za boljši izhod. Ponoči nisem n.,^1 zaspati. Razmišljal sem. Spomnil sem se na to, koliko velikih, bogatih Ijudi je prav tako začelo s\rojo življenjsko pot ko ti in jaz. Kako bo prišli do bogastva? Srečo so imeli. Po naključju so iznašli kako novo stvar. Tako sem mislil, da bom tudi jaz iznašel kaj novega.« Peter je spet pljunil. »Ti? Saj še dobro čitati ne znaš!« »Nič ne de!« je mirno odvrnil Štefan. »K iznajdbam ni potrebna velika načitanost. Pred dnevi sem i&tal o nekem fantiču, ki je iznašel jadraJno letalo In je z njim preletel. precej široko reko.« »No in kako korist ima kdo od tega?« »Ko bo izpopolnil svoje letalo, bo raogel z njim preletetd tudi velike daljave.« »Sinko, tisti gospod iznajditelj je norec s teboj vred.« »Pusti ga pri miru! Jaz bom kako bolj praktično Btvar iznašel. Morda kak tiskarski stroj na električni pogon.« Ko je videl začudenje in malovernost v Petrovih očeh, je nadaljeval: »Sicer pa tudi druga pota vodijo k uspehu. Slišal sem tudi o taMh, ki so s svojimi prihranki igrali na borzi in preden so se prav zavedli, kaj delajo, so poetali milijonarji. In koliko revežev, podobnih tebi ki meni, se je povspdo v Ameriki na najvišja mesta!« Štefan je utihnil, ker se je spet bližal delovodja. Razgovor se pa tudi pozneje ni nadaljeval. Popoldan je počasi mineval... Dolgočasno enoličnost je prekinil prihod blagajnika, ki je šel od delavca do delavca in vsakemu izročil rumen zavitek. »Hvala Bogu!« je vzdihnil Štefan. »Denar sedaj že imam.!« Odprl je zavitek. V njem so bili trije petdolarski bankovci in en poldolarski srebrnik. Priložen je bil listek s pripombo: »Petdeset centov odtegljaja radi zamude v petek zjutraj.« Za petminutno zamudo so odtegnili petdeset centov. Ob drugih prilikah bi se radi tega jezil, sedaj se nifci zmenil ni za to. Samo na Nino je mislil. Naposled je ura odbila šest. Kar tekel je domov. Doma se je obril, umil, lepo počesal in skrbno oblekel. Nato je povečerjal. Ob pol osmih se je odpravljal od doma. »Kam greš?« ga je vprašala mati nejevoljno. >Ven. Sestanek imam.« >Jutri je velika noč, ne pozabi na to!« »O, ne bom pozabil!« »H kateri maži boš šel?« »Mislim, da k pozni.« »Torej ne boš šel z menoj k svetemu obhajilu pri rani maši?« »Enkrat bi rad nekoliko dlje spal,« je odvrnil Stefan, a ko je videl materino razočaranje, je dodal: >Če bom pravočasno šel spat, potem bom šel % vami.« »Ali greš na ples?« »Morda. Gotovo ne vem. Šele včeraj sem spoznal tisto dekle in ne vem, kam bo hotela iti.<* »Štefan, kdo je to dekle?« »Nina Mateskas. Zelo fino dekle. Klavirske ure daje.« »Po imenu sodim, da je Latvanka.c »Da!« »Ali nimaš dovolj poljskih deklet?« »Saj ste tudi vi Litvanca poročili!« Na to ni mogla odgovoriti. Štefan se je zmagoslavno nasmehnil. Mater je priliznjeno pobožal. Preden je odšel, se je sponmil na denar. V žep je segel in dal materi dva bankovca, tretjega pa je dal nazaj. Mati je denar vedno z veseljem sprejela, sedaj pa hladno, skoraj jezno. »Pozneje še se bova videla,« je dejal Štefan in. žvižgaje odšel. Čez četrt iire je bil pri mostu. Ni se še prav razgledal, ko se je v senci bližnjega drevesa nekdo zganH. šel je proti drevesu. »Nina, ali ste vi?« je vprašal polglasno. Najpre.i ni dobil odgovora. Potem se je pa zaslišal pritajen smeh, čez čas pa dekliški glas: »Kaj ste pa mislili, kdo bi bil?« Štefan se je tresel. Nina ga je s svojim mehkim glasom in lepo obleko tako zmedla, da si ni upal govoriti. Zdelo se mu je, da ni vreden te deklice. »No, ali boste ves večer stali in me občudovali?« je vprašala Nina nekam ostro. »Vedno bi vas gledal. Nina, začaran sem.« Nina se je zvonko zasmejala. »Kam bova šla?« je nadaljeval Štefan. »V gledališče ali kino?« »Ne. Danes ne,« je odgovorila Nina. >Morda v deževnem vremenu, ko ne bo zvezd.« »Ali bi hoteli plesati?« »Morda pozneje. Sedaj mi ni za ples.« »Nina, kamor koli hočete iti, bom z veseljem šel z varni.« »Pojdiva na sprehod! Danes je tako lep večer.« Počasi sta šla proti severu, ven iz mesta. Štefanovo srce je naglo utripalo. Vedel je, kam bosta šla. »Lepo mesto vam bom pokazal,« je dejal in se oprijel dekletove roke. »Ne smete!« ga je zavrnila Nina. »Včeraj zvečer ste ...« »To je že zdavnaj bilo. Danes že nisem to, kar sem bUa sinoči. Tudi vi niste isti. Sinoči sem mislila, da vas poznam. A sedaj vidim, da sem se motila.« Fanta so dekletove besede jezile, ko je mislil, da se je ali sinoči igrala z njim ali pa se sedaj hoče igrati. Sklenil je, da se bo premagal in bo hladen, da ne bo mislila. da ga bo kar tako ujela. Počasi sta šla proti prelomljeni smreki. Molčala sta. Šele na vrhu je Nina spregovorila: »O, kako lepo je tu!« Sedla je na mah pod smreko. Štefan je sedel poleg nje. Molčal je in trgal travo. »Na kaj mislite?« je vprašala Nina. »Na vas.« »Kajne, na to, da sem neumna, ker sem šla v tem času z vami sama na sprehod, dasi vas ne poznam. Ali je tako?« »Morda! Zakaj ne? Ali ste vi morda boljši ko druge ?« »Ali vam je kdo kaj povedal o meni?« »Ne.« »Iz česa torej sklepate, da bi me mogli z lahkoto dobiti? Morda mislite, da sem ena tistih, ki se prvi hip obesijo moškim za vrat?« Štefan je hotel ostati dosleden svojemu prejšnjemu sklepu. Hladno je odgovoril: »Morda še slabša. Prej sem mislil, da ste vi dobra deklica, ki spozna, kdo jo smatra samo za lahko pridobljiv plen in kdo se vam z resnim, poštenim namenom približa. Toda sedaj vidirn, da vam je samo za to, da imate človeka za norca. Poljubite ga, in sicer samo zato, da bi se mu potem smejali in svojim prijateljicam pripovedovali, kakega norca ste našli. Toda povem vam, da mene ne boste imeli za norca. Prav imate, nisem vas poznal. Ne poznava se. In ne bi vas še enkrat poljubil, četudi bi vi bili edino dekle v Ameriki.« Nina je otrplo poslušala. Spočetka je mislila, da se fant šali, a nazadnje je uvidela, da je resno mislil. Naglo je vstala, stisnila pesti in divje zakričala: »Sovražim vas! Niti pcgledati vas nočem!« Jeza j je dala še večji čar. Štefan je hrepenel po njej. A ni hotel prvi popustiti. Vstal ie in hladno dejal: »Pojdite! Domov vas bom spremil.« Nina je cepetala z nogami in stiskala pesti. »Ne boste me spremljali niti domov niti drugam. :Vi ste norec! Pojdite, kamor hočete. Sama bom šla domov.« »Dobro!« je na videz mirno odvrnil Štefan in šel brez slovesa. »Poznam nekoga, ki bi bil pripravljen vas ubiti radi tega!« je zasikala za njim Nina. Štefan se je zasmejal. »Če se bojite zanj, mu povejte, naj ostane doma in pazi nase!« Za hip je obstal in čakal, da se bo Nina zasme* jala in izjavila, da je vse bilo samo šala. Dekle je molčaio. Štefanu se je zdelo, da ga kar prebadajc njeni jezni pogledi. Naglo je odšel. »K vragu s tem dekletom!« je zagodel jezno. Hitel je proti domu. Pred hišo je obstal. Kuhinjsko okno je bilo razsvetljeno. Razmišljal je, ali "bi šel domov, ali bi se še nekaj časa sprehajal. Spomnil se je, da bi bilo dobro, če bi nekaj pil. Zavil je proti točilnici Kazimira Pavloniša. Točilnica je bila tesna in polna dima. Štefan je prvi hip mislil, da se bo zadušil. Polagoma pa se je privadil. Stopil je k pultu in naročil kozarec močnega žganja. (Dalje prihodnjič)