Ko šre leto v zaton. Z letom, ko «re v zaton, me zatonejo dogodki, ki so ife t njem dogodili. Ne trajajo sicer po dejanski resnici, ki so jo imeli takrat, ko so se vršili. Trajajo pa naprej v posledicah, ki so jih rodili, bodisi dobrih bodisi slabih. S tega vidijka obmimo svoje oči nazaj v leto, ki te dni tone v vecnost! Pogled t našo driaro. V naši drzavi so se tekom tega leta vršile razne spremembe, ki niso samo ostale na površju dogodkov, marveč so globlje učrnkovale. Lansko leto ob tera času je bila kriza Uzunovičeve vlade, ki jo je povzročil Stjepan Radič. Uzunovičeva vlada je bila, dokler je bil v njej Radič, v stalni krizi, katero je izzival in obnavljal Radic s svojim neukrotljivim jezikom. 0 Božiču lanskega leta izbnihla kriza se je nekako zakrpala in Radič je ostal na vladi do konca januarja letošnjega leta, dokler niso bile izvršene volitve v oblastne skupšeine. Dne 1. februarja 1927 je vstopila SLS v Uzunovičevo vlado. Čeprav je bil dreavni proračun za leto 1927/28 v finamčnem odboru od radikalgko-radičevske večine pretresen in sprejet, vendar se je naša stranka po vstopu v vlado potrudila ter je tudi do•egla, da se je ta proračun na polju davkov, kakor tudi na polju izdatkov prilagodil zahtevam in potrebam Slovenije. Dosegli smo znatno znižanje davkov, taks in raznih davIčin. Na drugi strani pa se nam je posrečilo doseči, da so se državni izdatki v večji meri nego dosedaj uporabili za potrebe Slovenije in njenega gospodarstva. Za kar se mora naši stranki zahvaliti ne samo Slovenija, marveč cela država, je to, da smo pokrajinsko ljudsko »omoupravo vpeljali v življenje ter njeno bodoonost po*tavili na realna (stvarna) tla. Za obe oblastni skupščini v Sloveniji je naša stranka vrh tega dosegla vsaj delno pravioo zakonodajstva: prednost, ki jo uživa Slovenija pred Tsemi drugimi pokrajinami v državi. Tako plodonosno za ¦Slovenski narod in celo državo je bilo delovanje naše Btranke v Uzunovičevi vladi v mesecih februarju in marcu letoanjega leta. Teh velikih zaslug SLS nasprotne stranke kljub vsemu laganju in natolcevanju <ne morejo spraviti ¦ sveta niti zatemniti njih svetlega sijaja. Nepremakljivo •toji dejstvo, da je naša stranka samoupra\Tii ideji v naši državi pripomogla do zmage ter da je stranka slovenskega Ijudstva voditeljica na tistem potu, ki vodi do notranje preosnove države od otrplega birokratičnega (uradniskorladnega) centralizma do životvome ljudske samouprave. 0 VeliM noči je Uzunovičeva vlada dala ostavko. Bledila je Vukičevič-Marinkovičeva vlada, ki je razpustila Biarodno skupščino ter razpisala volitve, Po volitvah, ki so bile 11. septembra ter so v Sloveniji naši stranki prinesle eijajno zmago — od 26 poslaniških mandatov 20 —, je SLS etopila v Vukicevičevo vlado. Prva in glavna naloga te vlade je donešenje državnega proračuTia in zenaoenje flavkov v celi državi. Na izvršitvi te velike naloge vlada v zvezi z večinskimi strainkami v narodni skupščini do- sledno in vztrajno dela. To delo bo v bližnjem dasu lcončano z upehom kljub vsem oviram, ki jih stavlja na pot Radič-Pribičeviceva »kmetska demokracija«. Radič in. Pribičevič sta podobna Adamu in Evi v oni znani stari ljudski povesti, ki pripoveduje, da sta se Adam in Eva večkrat vrnila pred zaiprta vrata raja, z vsem naporom stresala vrata, da bi se jiina zop^et odprla, toda angel z ognjenim mecem ju je vedno iznova odgnal. Tako tudi Radič in Pribičevič neprestano in neumorno trkata na vrata, ki peljejo v vlado ter jih stresata, da bi se jima odprla. Pojavl se pa vselej ne kak angel z ognjenim mečem, marveč predsednik vlade Vukicevic z lovsko puško, in vladina vrata ostanejo zaprta za Radiča« in Pribičeviča. P^ledj/o svetu. Leto 1927 je označeno ter se odlilcuje po velikih naporih, ki so jih delale evropske in izvenevropske države pod vodstvom Anglije i-n Francije za ohranitev miru v Evropi in na svetu. Nemčija je pri dosegi tega cilja odlično sodelovala., Italija pa je stala ob strani in gledala, kdaj in od koga se bo mir skalil. Italija pod vodstvom nasilnonacionalistienega fašizma ni prijateljica in še manj pospeševateljica miru. Mussolini ne igra na miroljubno piščalko, iz njegovh ust kaj rade vrejo besede, ki kličejo narod na borbo za italiijanske pravice, ki so zakopane na vseh krajih in koncih sveta menda do tistih mej, do katerih je segala ogromna starorimska država, in še dalje. Orodje fašistovske politike je sila, in to ne samo v notranjosti italijanske države, marveč tudi v odnošajih do drugih držav. Da je" fašistovska politika ne samo neprijetna, marveč naravnost nevarna za sosednje države, je razumljivo. To je najprej i-n najbolj doznala naša država, ki se je čutila ogroženo od Italije preko Albanije. Prijateljska pogodba naše države s Fraincijo, podpisana v novembra 1927, je čustvu negotovosti, ki je začelo prevladovati v naši državi, napravila konec ter je hkrati presekala ono mrežo osamljenosti, v katero je hotel fašizem vpresii našo državo. Kako je francosko - jugoslovanska prijateljska pogodba vplivala na Italijo, se vidi iz tega, da je Mussolini prenehal rožljati z mečem ter počel Franciji pošiljati pozdrave in pomidbe prijateljstva. Ozko spojeno z vprašanjem mini je vprašanje razoroženja ali vsaj zmanjšanja oboroženosti poedinih držav. Društvo narodov, kateremu se je meseca decembra 1927 posrečilo poravnati stari preteči vojni spor med Litvo in Poljsko, je zopet storilo več energičnih posku&ov, da bi vprašanje razoroženja dovedlo do zrelosti. To se doslej še ni posrečilo. Pripravljalna komisija za svetovno konferenco za razorožitev še ni dovršila svojega dela. Upati pa je, da bo leto 1928 prineslo svetovno konferenco, ki bo velevažno vprašanje rešila tako, da bo z ramen poedinih držav odvalila vsaj velik del cxnih bremen, ki jih na narode nalaga Oboroženost. Potem se bodo narodi oddahnili ter v re&nici uživali blagodati miru.