Občni zbor OS ZSS Ptuju je izrazil
vernost domovini in Partiji s tov. Titom na čelu
V ncdeljo, 24. aprila t 1. se ie vršil t Ptuja v Jitovcm domu V. občni zbor OS ZSS v Ptuju, 1 teden prcd Prvomaj-skim mednarodnitn praznikom delavcev. Delegati so na zboru v imcnu vseh de-lavcev in nameščencev ptujskega okraja izrazili vernost domovini, predanost in ljubezen do dclovnega ljud^lva Jugosla-vije in vsega sveta ter do Komunistične partije s tov, Titora na čelu. Izrazili so neuklonljivo voljo za izpolnitev velikih nalog, ki jih ie pred delavce, kmete in delovne   intelijjente   postavil   CK   KPJ.
Doslej doseženi uspehi niso slučajni
Poročila predscdnika OS ZSS tov Sa-kelška Karla in tajnika tov. Frangeža Alojza in ostalih funkcionarjev so potr-dila, da doslej doseženi uspehi v tovar-nak, podjetjih, ustanovah in na njivab, v vinogradih in v gozdovib ptujskega okraja niso slučajni, temveč so vsota ne-sebičnega in borbenega zalaganja delav-ccv mesta in vasi ter kmetov. Področje ptujskega okraja krasijo zgradbc tovarn na Strnišču in v Majšperku tcr zgradbe raznovrstnih podjetij v Ptuju, Ormožu in Središču, ki služijo gospodarsko-kul-turnemu življenju delovnih ljudi. V ptuj-skem okraju se odvija življcnje, ki ga usmerja petlctni plan, ki mu dajejo živ-ljenjske potrcbe svojo barvitost in ki odgovarja razvojni ntijnosti.
Preko vseh vidnih ustvaritev po osvo-boditvl je zrastla zavest gradlteljcv so-cialističnega gospodarstra, da so načela marksizma - lcninizma nespravljiva z ostanki izkoriščevalske prakse poedtn-cev, da nimajo skromne življenjske pri-like delavcev ničesar skupncjja s cenami osnovnih življenjskih potrebščin» ki jih postavljajo špekulanti. S pospcšenim terapom izvajamo planske nalojjc in še hitreje se širi duševno obzorje dclovnih ljudi, ki spoznavafo iz knjig in praktiČ-nega življenja širino načel marksizma-lcninizma, na podlarfi katerih sc dvigajo milijoni preje neopaznih borcev za živ-Ijcnjski obstoj v armado revolucionarnih ljudi, ki vedo, da hočejo enakopravno uživati, kar kolektivno ustvarjajo, in ki nočejo zaostajati za delovnimi ljudmi socialističnlh držav s Sovjetsko zvezo na čelu.
Predsednik OS ZSS tov. Sakclšck Karl je t svojem poročilu prikazal rezultate akcij v prcjŠnjem letu, ki so bilc izvede-ne potom sindikalnih organizacij. Vpi-sovanje ljudskega posojila, tekmovanje ob začetku V. konjjresa KPJ in razne drujjc množične pTOstovoljne akcije pred-stavljajo velik doprinos sindikalnih or-ganizacij k naprcdku socializma v ptuj-skem okraju. Progovna sekcija v Ptuju je 30. oktobra lani prešla na izpolnje-vanje letnejja plana za 1949 in je bila prva s tovrstnimi uspčhi v okraju. Dne 12. novcmbra je začela s planom za 1949 Tovarna strojil v Majšpcrku, dnc 28, no-vembra pa Tovarna volncnih izdelkov v Majšperku. Ob koncu leta je še vrsta kolektivov rcpubliških in lokalnih pod-jetij izpolnila letni plan. Med njimi so Mehanična tkalnica in Vinarska zadru-ga v Ptuju. Delavci v ktnctijstvu so se Irudili, da bi dohiteli razvoj industrij-ske produkcijc. Delovni kolektiv držav-nega poscstva v Zavrču je prejel prchod-no zastavico Ministrstva za kmetiistvo in GO ZSS. Tem uspehom ni mogoče oporekati doraa niti r inozemstvu. De-lavci 6osednib socialističnih držav ne-dvomno nočejo podccnjevati teh nese-bičnih naporov in uspchov, čc pa to po-skušajo agitatorji in propagatorji potom krajših radio-valovnih dolžin, je razum-ljivo, da se ti valovi razbijajo na zavesti čuvarjcv strojev našc industrijc in polj naše domovinc Ob veliki stavki delavcev v   Franciji   so   zbrali   dclovni   kolcktivi
ptuj?kcga okraja nad 120.000 din, od ka-terejja zneska \e prispcval kolektiv Gra-disa na Strnišču 60.000 din. Družmc stav-kaiočih delavcev Francije so tidclc t tem praklično gesto proletarskega mtcr-nacionalizma, ki so jo dclavci ptujskega okraja   zavestno   izvedli.
Kritična ocena dela plenuma okrajnega sindikalnega sveta
Tajnik tov. Frangež Alojz je ixnc6e1 v poročilu vrsto organizacijskih uspchov in težav ter napak, ki jih prinaša s seboj razvoj dela in življenja v vrstah gindi-kalno  organiziranih   delavcev.
Dal je kritično oceno dela plenuma okrajnega sindikalnega sveta, ki ga se-stavlja 41 članov in članic. V pretek-lena letu se jc le enkrat sestal in izvolil prcdsedstvo iz 13 članov. Večina članov predsedstva jc zanemarjala funkcijc, nc-kateri zaradi strokovne prcobremenjcno-sti. drugi zaradi podcenjevanja sindikal-ne organizacije. Nasprotja mcd častnimt in nagrajenimi funkcionarji so imela sla-be posledicc za razdelito i« izvrševanic dela. Predsednik tov Sakelsek Karl se ie nesebično zalagal za sindikalno orga-nizaciio. Obenem je bil redcn in vesten v DES-ovem obratu Pleoum ic bil 3 krat sklican in nikdar sklepčen. Prakticistič-no in administrativno reševanjc nalog ima slabe posledice za sindikalni orga-nizaciiski razvoj v ptujskem okraju. Ta-ko stanje jc nevzdržno in zahteva te-mcljito izboljšavo z novim plenumom in predsedstvom.
Uspehi in tcžave sindikalnih podružnic
Nakazaf je tudi delo poedinih sindi-kalnih podružnic, njih scstav in uspehc. Gleda sindikata želczničarjev jc med drugim omenil, da jc ta lansko- lcto lcpo urcdil sindikalne prostore. V okviru KOS se je kulturno umctniško delo želo razgibalo, docim idejno politična vzgoja zaostaja. Vprašanje preskrbe žclezničar-jev  sq postopoma  izboljšuje.
Sindikat kmečkih dclavcev šteje 11 po-družnic. DclovnJ kolektivi državnih po-scstev 8O lani dosegli vzgledne uspehe, predvsem državno posestvo Zavrč in eko-nomija KLO Paradiž. Kader dclavceT t kmctijstvu daleč zaostaja v idejno-poli-tičncm pogledu za industriiskimi delavci, ima pa voljo za izobraževanje. Zato bo potrcbno posvetiti s strani OS-a in s strani vodstev kolektivov vprašanju vfcgo-ic poscbno pozornost.
Sindikat delavccv tekstilne industrije v Tovarni volncnih izdelkov v Majšper-ku delno zaostaja kljub premostljivim težavam. Zclo se je utrdila podružnica v izdelovalnici perila r Ptuju, kakor todi v  šiviliski  zadrugi  v  Ptuju
Tovariš Frangež je natančno analiziral delo sindikata delavcev kovinske, grad-bene, lesne, živilske, usnjarske in lokalne industrije, trgovskih podjetij. državnih administrativccv, prosvetnih delavccv, zdravstvenih ustanov, finančnih in pošt-nih uslužbcnccv. Pri vseh podružnicah se odraža težišče dcla na izvajanju p!ao-skih nalog, prcmalo pa se skrbi za ustva-ritev pogojev za izboljšanje življenjskega <«taadarda in ideuloškega dviga članov. Vprašanjc obratnih ekonomij še ni ob-ravnavano v podružnicah s primerno res-nostjo. Tako ostajajo delovni kolektivi odvisnt izkijučno od osnovne družbcne preskrbe z živili, četudi bi si lahko ustvarjali na obratnih ekonomijah dodat-nc vire. Ta pomanjkliivost ima za poslc-dico izostanke od dela, ncrazpoloženjc in  pomanjkanje   delovnega   elana.
Glede vzgoje kadrov, iznajditcljcv, ra-cionalizatorjev,   tari!   in   tekmovanja,   xa-
ščitc dela, kulturno prosvetnega dela m socialnega zavarovanja ter oddiba je tov. Frangež prav tako v poročilu pravilno ocenil obiektivne in subjekiivne pogoje uspehov in neuspehov. Tečaji, scminarji in predavanja v Ptuju samem ter obratih niso biia obiskana. Začeti tečaji so po nekoliko urah pTcnchali, ker ni bilo za-radi slabih priprav zanje zanimanja, Ve-černi sindikalno-politični tečaj bi moralo^ obiskovati prijavljenih 30 tečajnikov. ManjŠc podružnicc so poslalc svojc ljudi v tcča^, ie večjih podružnic pa je bil slab obisk. Železniški sindikat na tem tečaju ni bil zastopan, niti trgovski, razen OZKZ. Izdelovalnica pcrila je bila zastopana po 3 članicah, ki so tečaj redno obiskovale Neuspeh je doživel tudi tečaj na Strni-Šču.
Pomanjkljiva agitacija in propaganda
Po krivdi slabe evidcncc in površnega obravnavanja marljivosti in uspchov po-edioih delavcev ostajajo uspchi neo-paženi, ncpopularizirani v obratih in ˇ javnosti, zato pogrešajo marljivi delavci oporo pri izboljšanju dela; v obratih ni govora o vzglednih Ijudeh niti o vzgled-nih delih, v okraja ni govora niti pisanja o udarnikih, racionalizatorjih in novator-jih. Ugotavljajo s« le celotni uspehi, ne izvaja pa se difcrcnciacija med požrtvo-valnimi borci in povprečnimi krtihoborci.
Pomanjkljivo obravnavanje norm ima za posledico, da marljivi dclarci ne pri-dejo do praktičnega uvcljavljanja nače-la: »Vsakomur po njegovih zaslugah«, Delo za mezde in letne nagrade ne astvarja v kolcktivih dclovnega razpolo-ženja, ampak več a4i manj živo borbo za izboljšanje tnezde %U plače. Pri tem ne pride do izraza nitt tekmovanje, ie manj pa prostovoljno dclo. V 4. tromesečja lani tii bila nikotnur podeljena prehodna zastava OLO in OS^ ker ni bilo podatkov za analizo tekmovanja.
Pogostc nesrcčc na dclovnih mestih niso slučajne. Delavski inspektorji osta-jajo Y ozkem okvim svoje delavnosti in ne dojemajo širine, ki jirn je poverjena, Lani ni bil izveden tečaj zanje, kar ni brez posledic.
V   »nalizi  ostalih   sindikalnih   delovnih scktorjcv jc tov. Frangei nakazal osnov-ni   vzrok   netispehov v  preslabi  povezavi vodstev    sindikalnih    aktivov s  člani   in obratno, v ozkem  doživljanja  in  prema-govanju    težav   in   reševanju   problemov. Ponekod   hočejo   odbori   administrativno rešiti,  kar sc dan za dncm  praktično  in življenjsko   rešuje.   Sindikalna   delavnosl, ki   je večkrat   ločena  od   praktičnih   živ-Ijenjskih   in   kulturnih    potreb    delavcev, ne more imeti uspehov, to tem manj, če jo vtjdi in izvrfuje peščica liudi  zase  in v tajnostf, naniiesto  da   bt rc~
in stalno iznašala pred člant poslušala njthove odgovore, ki bi  usmer-iali    koleklivno    delavnost  t  obratih    in smisel aa kolektivno življenje.
Diskusija
V  diskusiji  %o delcgati potrdili vzroke in   okoliščlne  negativnih   pojavov  v   sin-dikalnih   organizacijah  in  v   kolektivuem življenju  občc.   član  OK  KPS  tov.  Živic Jože   fe t  diskusiji  razčlenil  pojav,   da so naši delovni Ijudjc  večkrat boljši  iz-vrševalci kot organizatorji, kar še izvira iz prcteklosti,   ko  ni   bilo   možnosti,   še manj pa potrebe, da bi inozemski in do-mači   kapitalisti  gradili   iz  vrst  delavcev in kmctov vodilni kader in si s tem po-stavljali    kontrolo    oad    manipulaciiarai, ki   so   fih   vršili  s pomočjo    izdajalskih pomočnikov.   Vcdjc   težave kot z vzgaja-njem dclovnili  kadrov  imamo  z   vzgaja-njem   iunkcijonarjev.   Mnogi   so    odlični dclavci na svojih dclovnih mcstih, na vo-dilnth   in    organizacijskih    mestih   pa  se težko  znajdejo.   Z   vztrajnim   vzgajanjem v   Partiji   in   v  sindikalnih  organizacijak bo    odpravljena    tudi    ta   iz   preteklosti prevzeta težava.
. Ostali delegati, ki so se prijavili k diskusiji, kot n. pr. tov. šcgula iz Strni-šča. tov. Planinc Albina iz Majšperka, tov. Sotlar Jože iz Ptuja in drugi so r glavnem potrdili uspehc :n napake lanskega leta ter podčrtali nove naloge in vsakdanje potrcbe delavccv. Tov. Vi-čarjeva iz Brcga pri Ptuju je opisala vtise lanskoletncga dopusta v Opatiji ter priporočila delegatom, naj skrbijo za to, da bodo marljivi delavct poslani na oddih v sindikalna okrevališča na morjc in ostale kraje naSe domovinc.
Član glavnega odbora ZSS tov. Berdajs je pozdravil občni zbor in podčrtal raed drugim tudi važnost dejstva, da primanj-kujejo vzgledni sindikalni funkcionarji ter nuinost, da graditvi tovarn prednja-či ideološka graditev dclavccv.
V  referatih w diskusijah so bile razne težave pri  izpolnjevanju  petletnega  pla-na tesno navezanc  na  okolnosti   v   zvezi z  rcsolucijo    Informbiroja.   Tov.  Berdajs jc dejal:   »Sedaj,   ko padajo klevete na naše vodstvo,  moramo  datt vse od  sebe, da    dokažemo    klevetnikom,    da    se   ne dam« uničiti«.
Po končani diskusiji so bilc izvedene volitv« v plenum okrajnega sindikalnega sveta.
Za bodočc delo so bili sprejeti izved-Ijivi sklepi.
Ob zaključku je občni zbor poslal pozdravne resolucije partijskemu in sin-dikalncma  vodstvu  Sloveniie.              LF.