Glas KRANJ, 4. JUNIJA 1956 LETO IX. — ST. 44 DIN 10.— 1 * * a j a : Gorenjski tisk / Ureja: Uredniška odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik Telet, uredništva 475 — uprave 190 J Tekoči račun pri Komunalni banki Kranj itev. 61-KB-1-2-135 / Izhaja v Ponedeljek in petek / Naročnina: letna •00, polletna 300, mesečna 50 dinarjev. Glasilo SZDL n Gorenjsko Goreajske Občinski ljudski odbor Kamnik je sprejel družbeni plan za leto 1956 Kamnik, 2. junija. Včeraj dopoldne je bila v Kamniku pod predsedstvom Alfreda Janka 11. seja občinskega ljudskega odbora Kamnik, na kateri sta bili glavni točki dnevnega reda poročilo o poteku zborov volivcev, ki so bili od 20. do 28. maja ter razprava in sklepanja o predlogu družbenega plana za tekoče leto. Na vseh zborih volivcev, ki *° bili zelo dobro obiskani v ^■eh volilnih enotah v občini, 80 se volilci seznanili s predlo- Solski odbori so premagali začetne težave Kranj, 1. junija. Danes je bilo v prostorih Občinskega odbora SZDL pomem-"fio posvetovanje predsednikov diskih odborov, predsednikov krajevnih odborov SZDL in upraviteljev osnovnih šol. Refe-*ent za šolstvo pri ObLO Kranj *°v Bohanc je podal kratko analizo dela posameznih šolskih odborov, v kolikor so ti sploh poslali poročila. Nekateri od njih, Predvsem v Stražišču in Na-^em, so že našli uspešne oblike **la in zainteresirali za probleme šolstva SZDL in druge organizacije oziroma društva. Vsi "Mski odbori pa so že premagali ^Četne težave in izmenjava iz-^šenj na tem posvetovanju jim ^° gotovo mnogo koristila. gom družbenega plana in z drugimi aktualnimi gospodarskimi zadevami v občini. Na vseh zborih je bilo izraženih vrsta zahtev in problemov, od stanovanjskih do šolskih, potrebe po vse-večjem številu denarnih sredstev predvsem za ceste, vodovode in elektriko. Vendar te želje in ponekod tudi upravičene zahteve volivcev v tem letu ne bodo mogle biti urejene, ker za to ni na razpolago denarnih sredstev. Iz razprave o predlogu družbenega plana o katerem je poročal predsednik sveta za gospodarstvo Lojze Koder, vidimo, da je v občini Kamnik predviden v tem letu nadaljnji porast družbenega proizvoda predvsem zaradi povečane gospodarske aktivnosti industrijske proizvodnje ter v manjši meri tudi kmetijstva, trgovine, obrti in gostinstva. Industrija bo povečala fizični obseg proizvodnje za 18% (predvsem podjetja »Titan«, »Stol« in tovarna usnja). V kmetijstvu je to povečanje predvideno za 6%, d očim 'bo eksploatacija gozdov dosegla 94% lanskoletne proizvodnje in, sicer 88% v državnem in 10% privatnem sektorju. Številčno stanje živine je v stal- Sefa občinskega ljudskega odbora Tržič Irana o Tržič, 2. junija. Včeraj je občinski ljudski od-Jfc v Tržiču razpravljal o družnem planu in proračunu obči- ne za leto 1956. Podrobneje o kjanu bomo poročali v prihodih številki, ker bodo gospodarji ukrepi občine Tržič, odrejeni Za leto 1956, zanimali kmetij-.c> obrtnike, gostince in vse fUge gospodarske panoge. Obeski ljudski odbor je na seji prejel tudi odlok o občinskem Dr0metnem davku ter taksah in ^°k o spremembi statuta m j^emembi o dopolnilnih plačah /Ustnih uslužbencev, odlok o branji organizaciji delovnih mest. upravnih organov, odlok o sklepanju stanovanjskih pogodb, odlok o ustanovitvi stanovanjskega sklada itd. Potrjeni so bili poslovniki svetov in pravila kreditnega sklada za gradnjo stanovanj; izvoljen je bil svet za plan in finance. Predsednik tega sveta je postal tovariš Franc Markelj. Občinski ljudski odbor je tudi določil, kdaj bodo zbori volivcev, na katerih se bo sklepalo o družbenem planu. Razen tega je odbor razpravljal in sklepal še o drugih tekočih gospodarskih, zdravstvenih in upravnih zadevah. J. V. nem porastu. V zadnjih letih se je povečala in izboljšala krm-ska baza in zajezena kužna bolezen živine v Tuhinjski dolini. Predvideva se številčni porast živine za 6%, prirast za 25% povišanje produkcije mleka pa za 12%. V letu 1955 je bilo v rodovnikih 234 krav s povprečno molznostjo 2217 kg in 3,6% tolšče. V letu 1956 bo izvedena še večja selekcija živine in se predvideva, da bo v rodovniku že približno 400 krav s povprečno molznostjo 2400 kg. Mimo proračunskih sredstev za kmetijstvo je ustanovljen pri ljudskem odboru še investicijski sklad za napredek kmetijstva v znesku 7,936.000 din. Ta sredstva se bodo uporabila delno za ureditev planin, priprave za gradnjo sirarne na Mali planini, graditev vodovoda na planini Dol, ureditev planine Lipovec, gradnjo odprtega hleva na planini Limovski, za ureditev vaških napajališč in drugo. Sredstva občinskega gozdnega sklada se bodo uporabila za varstvo in obnovo gozdov 3 mili-joine din, za popravilo gozdnih cest in potov 17,437.000 ter za ostale izdatke 500.000 din. Poleg teh sredstev je določenih v okrajnem družbenem planu 10 milijonov din za gradnjo ceste, ki bo vodila iz Zg. Tuhinja preko Cešnjic na Menino planino in od tam po grebenih pobočja Menine v izhodiščno točko na Črnivcu. Predviden je tudi nadaljnji porast obrtniške proizvodnje, zmanjšanje gradbene dejavnosti za 20%, porast prevoznih uslug za 6%, povečanje blagovnega prometa v trgovini za 7%, v gostinstvu za 8% itd. Proračunska sredstva so določena v višini 80,641.000 din in bodo porabljena za izdatke državne uprave 16,665.000 din, o-snovne šole 18,420.000 din, za socialno skrbstvo 12,500.000 din, za zdravstveno zaščito 6,900.000 din, kot dotacija zdravstvenim ustanovam 8,300.000.— vse ostalo pa odpade za izdatke kot so komunalna dejavnost, podpore društvom in organizacijam, za splošno ljudsko prosveto, odplačilo anuitet in 3,013.000 din za negospodarske investicije. Sredstva posameznih skladov bodo znašala: občinski družbe-no-investicijski- sklad 26,520.000 . dinarjev, sklad za ceste 1,714.000 dinarjev, gozdni sklad 20,937.000 in sklad za zidanje stanovanjskih hiš 68,879.000 din. —O— Priznanje novatorjem Jesenice, 3. junija. Upravni odbor Železarne Jesenice je razpravljal o izboljše-valnih predlogih avtorjev nekaterih izboljševalnih del, ki so bila tudi nagrajena. Franc Arh je izdelal predlog za izboljšavo na grebenčastih valjčnicah dviž-niz miz, Daniel Pesjak je izdelal predlog nove kalibracije valjev, Ivan Delavec je izdelal predlog za izboljšavo drsnih vodov žerjavov, Franc Pavlin je izdelal predlog za izboljšavo na hidravličnih škarjah, Franc Golob in Ivan Kavčič sta izdelala predlog za izboljšavo na škarjah duo ogrodja tanke pločevine, Zdravko Kragelj, Boris Kos in Franc Gorjanc so izdelali predlog za podaljšanje življenjske dobe napajalnih kablov, Adi Kozman in Ludvik Dolar sta izdelala predlog za izboljšavo pogona na valjčnicah, Ivan Bohinc pa je izdelal predlog za izboljšavo dvojilca lahke proge. U. JULIJSKE ALPE — MARTULJKOVA SKUPINA V GORAH BO KMALU LEPO, LE CE VREME NE BO NAGAJALO S plenuma Okrajnega komiteja LMS Za nadaljnje utrjevanje organizacije LM Kranj. 3. junija. V'Kranju je bila razširjeni«, seja okrajnega komiteja LMS, katere so se udeležili tudi predsedniki občinskih komitejev LMS. Na seji je bilo predvsem govora o stanju v organizaciji LM z namenom, da se v tem letu posveča več pažnje utrjevanju obstoječih organizacij, ustanavljanju novih tam, kjer so za to dani pogoji, sprejemanju v članstvo in slično. Izvedba dela organizacije LM je pokazala resno slabost in po- Z 18. seie ObLO Krani Družbeni plan in proračun sprejeta Udeležba na zborih volivcev še ni zadovoljiva - Potrjen zaključni račun bivšega LOMO Kranj za leto 1954 V četrtek je bilo v sejni dvorani 18. zasedanje Občinskega ljudskega odbora Kranj. Najvažnejše točke dnevnega reda so bile poročilo z zadnjih zborov volivcev in sklepanje o družbenem planu in proračunu občine Kranj za leto 195G. Poročilo o poteku zborov volivcev je podal predsednik ObLO Kranj Vinko Hafner, Iz poročila je bilo razvidno, da je bila udeležba na zadnjih zborih povprečno večja za 1,5%, v primerjavi s prejšnjimi. Kljub temu pa udeležba, le 9,6% volilnih upravičencev na zborih volivcev, še nikakor ne imore biti zadovoljiva. Nadalje so zbori pokazali, da so volivci po večini zelo malo ali skoraj nič razpravljali o osnovnih vprašanjih družbenega plana, temveč le o razdelitvi družbenih sredstev, predvsem za komunalne zadeve in o davčnih vprašanjih (takse, višina dohodnine itd.). O omenjenih predlogih zborov volivcev in |še ^ifožnostna kozerija: „PASJI DNEVI" t *Eh, hov . . . hov,« je globoko ^zdihnil in cvileče zalajal psi-v6* Fifi, ki je užival vse ugoditi najpomembnejšega člena ^užine starejših zakoncev, ko , Je srečal pri popoldanskem ^ rehodu s svojim znancem Vuč-BP*»i upoštevanja vrednim sose-j?11} in volčjakom - čuvajem. /*ii že veš, da so nastopili hudi si za naš rod?« j *^ov... — ne vem. Kaj pa w,<( skorajda pokroviteljsko od-m Vučko. \l *^ov, hov, Vučko, boga zahvalna še nič ne veš! . . . Zadnjič jj5Sem ležal gospe v naročju in s; Mislila, da že spim, sem pri-^ftnii pogovoru svojih dveh ^ Podarjev. Govorila sta, da Ep moral od hiše. Pomisli! Jaz, Sem takorekoč več kot enako- pravni družinski član; gospa me ima zelo rada, no, in tudi gospod me ne gleda več postrani .. . hov, hov, hov,« že skoraj j okaje izpove Fifi. »In zakaj bi moral stran?« ga vpraša Vučko. Se vedno namreč ni dojel, za kaj gre. Fifi je bil mil psiček, Vučko pa robavs. »Ali še vedno ne razumeš? ga skuša Fifi z neutolažljivim lajanjem prepričati. »Takse bodo morali plačevati za nas! — Takse!« »Hov, nebodigatreba«, se razjezi Vučko. »Kaj se le tako razburjaš ti, ki ti ni tako hudo kot meni«, povzame spet Fifi. »Ti si pes — čuvaj, meni pa pravijo, da sem »luksuzen« psiček. — No, saj .se zaradi tega ne bi razburjal, ker mi gre prav gotovo bolje kot tebi ... Ti moraš bržkone ponoči stati na straži, jaz pa lahko spim pri ... — Toda taksa! Taksa je zame višja kot zate . . .« . »Kako, višja! Zakaj?« »Poslušaj me Vučko! Vse ti bom povedal kar sem slišal. Za nas, ki živimo v Kranju, ki je, pravijo, mesto, je taksa 1000 dinarjev. Za vse enako! — Ampak na občini so mestni očetje sklenili, da je treba plačati še dodatno takso: zame, ki sem luk- suzni psiček tisoč, zate, ki si čuvaj, pa še 500 dinarjev. — Hov, ali sedaj razumeš, Vučko?« »Razumem, razumem, hov, hov . . .« zalaja žalostno Vučko. »Oh, kako rad bi bil v tvoji koži,« zajoka Fifi, »morda mi potem ne bi bilo treba od hiše!« Fifi je bil mil psiček, Vučko — bolj robat. »Ne obupaj, Fifi,« mu šepne na uho Vučko, »bo že kako. Ce ne drugače. ,. bova šla iz tega mesta. Šla bova iskat tisti kraj, kjer bodo bolj usmiljeni z nama. Hov . . . hov .. .« Vučko je bil bolj odrezav pes, Fifi pa toliko bolj neodločen. »Pojdiva, Fifi! Kaj nočeva! Prišli so zares pasji dnevi!« Odšla sta. Nihče ne ve kam. Kdo ve, če še sedaj ne iščeta tistega kraja, kjer bodo bolj usmiljeni z njima? . . . FIFI PESJAN številnih drugih vprašanjih pa že razpravljajo posamezni sveti pri ObLO Kranj in bodo predmet razprave na eni prihodnjih sej. Pred sklepanjem o družbenem planu občine Kranj za leto 1956 so odborniki soglasno potrdili zaključni račun za bivši LOMO Kranj za leto 1954. Družbeni plan za letošnje leto je bil predmet razprave že na prejšnjih sejah Občinskega ljudskega odbora. Se z nekaterimi dodatnimi spremembami, pa je bil to pot dokončno sprejet. Med drugimi popravki so odborniki Cvenkelj za Podbrezje, Sušnik za Njivico in Rehbergar za Tatine predlagali, da se omenjeni kraji prevedejo v nižji davčni razred. Medtem ko je bil prvi predlog zavrnjen, sta bila ostala dva z večino glasov sprejeta. V 4. točki dnevnega reda so odborniki razpravljali o proračunu Občine Kranj. Tudi o tem so razpravljali že na prejšnjih sejah, to pot pa je bil proračun za leto 1956 sprejet. Nadalje so odborniki poslušali še poročilo o delu Sveta za splošno upravo in sklepali o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Zlatega polja. O zadnjem je dal obširno obrazložitev odbornik tovariš Pogačar. Predlog je bil soglasno sprejet, vendar pod pogojem, da soglaša z uvedbo tega krajevnega samoprispevka nad polovico volivcev z območja Zlatega polja, katerepa pa prav gotovo ne bo težko iz] f Initi. B. F. manjkljivost neurejenih organizacijskih vprašanj, ki lahko, če jih pravočasno ne uredimo, škodujejo nadaljnji rasti organizacije. V tem letu bo ustanovljenih več novih organizacij, zlasti v ustanovah, gradbenih podjetjih, gozdarstvu in v nižjih gimnazijah. Vse delo na utrjevanju organizacije LM se bo odvijalo preko konkretnih akcij v poletnem času. Za delavsko mladino bodo organizirana posvetovanja po strokah, ki bodo temeljito pripravljena, še posebej pa bo organiziran dan mladih gozdarjev. V vseh podjetjih bodo pričeli s temeljitimi pripravami na konference mladih delavcev, kjer bodo obdelali vse probleme, ki se pojavljajo. Kmečka mladina se bo pričela pripravljati na dneve kmečke mladine, ki bodo prikazali vso dejavnost na vasi, v konkretno delo pa bo vključena vsa mladina. Delovne akcije bodo predvsem zajele srednješolsko in vajeniško mladino. Tako bo za vse sloje mladine organizirano več poletnih akcij z namenom, da delo organizacije v tem času ne preneha. V podjetju bo nad 200 mladih aktivistov šlo skozi različne seminarje, ki bodo organizirani v Ribnem pri Bledu, kjer bo tabor okrajnega komiteja LMS. Nadalje je bilo tudi sklenjeno, da bo OK LMS pričel izdajati svoj bilten, preko katerega bo seznanjal organizacije z vso problematiko In svojo aktivnostjo. Na plenumu so tovariši s terena iznašali pripombe v odnosu ostalih političnih organizacij do mladine in dela z )njo, kar bo treba v bodoče urediti in jih opozoriti na pomanjkljivosti. Ob zaključku so tovariši, ki so obiskali predsednika Tita ob njegovem 64-let-nem rojstnem dnevu izročili njegove najlepše pozdrave ter povedali nepozabne vtise ob sprejemu pri tovarišu Titu. —ic Kranjska »vlada« padla! KDAJ? ZAKAJ? BERITE ČLANEK NA 2. STRANI ! 2397 --KULTURNE NOVICE- Ustanovljen je svet ,,S>«bed" in prosvetnih društev za D«mžale Prva naloga - poživitev dela SESTANEK ČLANOV GOSTINSKE ZBORNICE V TRZlCU Načrtnejša uporaba skladov za investicije Pred dnevi je bil v Domžalah sestanek predsednikov, tajnikov in drugih zastopnikov »Svobod < in prosvetnih društev iz območja domžalske občine. Udeleženci so zlasti analizirali uspehe kulturno - prosvetnega dela v občini, hkrati pa so tudi razpravljali, kako poživiti to važno družbeno dejavnost. Na območju občine Domžale je registriranih 14 kulturno - prosvetnih društev. Medtem, ko je nekaj teh društev zelo aktivnih, ostala sploh ne delajo. Tako je bila na primer prosvetna dejavnost pred leti na Homcu zelo živahna, v zadnjem času pa je to delo povsem zamrlo. Podobno se je dogodilo tudi v Dobu. Na sestanku so bili navzoči soglasnega mnenja, da se mora kulturno prosvetno delo v občini razgibati in poživiti. Zlasti bo treba resno delati v tistih krajih, kjer je kulturno prosvetno delo iz teh ali onih vzrokov prenehalo. Tudi povezava med društvi je bila pomanjkljiva, kar je imelo negativen vpliv. Zaradi tega so na tem sestanku ustanovili svet »Svobod« in prosvetnih društev, ki bo moral odigrati pomembno kulturno vlogo. Ena glavnih nalog tega sveta pa bo nedvomno, da se kulturno prosvetno delo v občini poživi. Naloga tega sveta bo tudi, da s pomočjo društev organizira razne občinske festivale ali slične prireditve, kakor tudi razna medsebojna tekmovanja. Iz vsakega društva so v novi svet izvolili po enega zastopnika. Niso pa pri tem pozabili in prezrli društev izven občine. Zaradi tega so v svet izvolili tudi po enega zastopnika /»Svobode« iz Mengša in enega iz Moravč. Svet «Svobod« in prosvetnih društev šteje skupaj 15 članov, za predsednika pa je bil soglasno izvoljen tovariš Fel'-cijan Vilar iz Domžal. Ob koncu sestanka so še naglasili, da bo moral biti novo izvoljeni svet v najtesnejši in nenehni povezavi s svetom /.a prosveto in kulturo pri občin- skem ljudskem odboru. Trdna medsebojna povezava bo prav gotovo precej pripomogla k pestrejši in živahnejši dejavnosti in to ne le v Domžalah, ;varveč tudi v Mengšu in Moravčah. Ob resnem delu uspehi ne bodo izostali in prav tega si vsi želimo. —t— FRANCE BEVK JIH JE OBISKAL Pred dnevi je pionirje osemletke v Srednji vasi pri Bohinju obiskal pisatelj France Bevk. Vsi dopoldanski razredi so se stisnili v eno učilnico in z zanimanjem poslušali zgodbe, ki jih je čital pisatelj. Tudi popoldne je tov. Bevk prečital učencem nekaj svojih del. Za slovo so mu zapeli nekaj pesmi in poklonili šopek cvetja. Pionirji želijo, da bi jih pisatelj še večkrat obiskal. Tržič, 3. junija. Na sestanku, katerega so se tr-žiški člani gostinske zbornice skoraj polnoštevilno udeležili, se je razpravljalo o stanju gostinstva, višini pavšaliranih družbenih obveznosti ter mnogih perečih vprašanjih. Predsednik občine Cerar je gostincem pojasnil, da tudi letošnji družbeni plan tržiške občine predvideva ukrepe za napredek gostinstva v občini. Na konferenci so navzoči soglasno sklenili, da se bo ves investicijski sklad gostinskih podjetij oziroma gostišč stekal na poseben račun občine Tržič pri Komunalni banki. Z investicijskim skladom gostinstva bo razpolagal poseben upravni odbor, ki bo sredstva uporabil seveda samo za gostinske investicije. Na ta način se bo moglo zbrati večje vsote in bi se letos izvršilo in- Koncert mladinskih zborov domžalske gimnazije Vsakoletni koncerti mladinskih pevskih zborov domžalske gimnazije so vedno privabili izredno veliko poslušalcev, ker so bili izvedeni na dostojni u-metniški višini. Tako so tudi ob letošnjem koncertu številni ljubitelji naše mladine in naše lepe narodne pesmi docela napolnili obširno gimnazijsko dvorišče. Nastopila sta pionirski in mladinski zbor, nato pa še oba »TAKIH GOSTOVANJ SI SE ŽELIMO« Prešernovo gledališče je z uspehom gostovalo v Zireh Prešernovo gledališče iz Kranja je v nedeljo, 26. maja prvič v letošnji sezoni gostovalo v Zi-reh in sicer še vedno v znamenju osemdesetletnice rojstva Ivana Cankarja s farso »Pohujšanje v dolini Sentforjanski«. Ansambel Prešernovega gledališča so ob prihodu v Ziri pozdravili: predsednik sveta za kulturo in prosveto pri ObLO Ziri tov. Mirko Kosmač, in Miro Zlajpah, ravnatelj gimnazije v Zireh s člani upravnega odbora DPD Svoboda, predstavnik študentov in drugi. Predsednik Sveta je nato povabil člane PG k zakuski, nakar so ogledali kraj in tako pričakali večera. Predstava je bila zelo lepo obiskana. Publika je nagradila igralce s polnim razumevanjem in ploskanjem. Ob zaključku predstave, je v imenu DPD Svoboda pozdravil ansambel PG prof. Miro Zlajpah in mu izročil v zahvalo za prijeten večer lovorjev venec, štu-dentovski klub Ziri pa šopek vrtnic. Za izkazano pozornost in gostoljubje, predvsem pa kulturno sprejemanje igre, se je tamošnjemu občinstvu zahvalil v imenu gledališča dramaturg R. Jan. -on združeno. Nastopil je tudi trio in kvartet. V sporedu so bili zastopani Emil Adamič, Rado Si-moniti, Jakob Aljaž, Janko Gre-gorc, Anton Jobst, Slavko in Viktor Mihelčič, Davorin Jenko. Luka Kramolc, Marjan Kozina in Matija Tome. Dve pesmi, ki sta bili na sporedu, je priredil dirigent Stane Habe. Oba zbora zlasti mladinski, se odlikujeta po mehkih in čistih glasovih. Na željo občinstva sta morala zbora nekaj pesmi ponoviti, med njimi Mihelčičevo »Kje .jemlješ moč, partizan« in Gregorčevo »Čuku krak«. Tercet Tone Ločnikar, Majda Dime in Karol Stajner je zelo ubrano in zvonko zapel pesem »Ah što volim«, medtem ko je lepa pesem »Zelja«, ki jo je zapel kvartet, sestoječ iz omenjenih treh mladih pevcev in Rozaiije Grojzdek, občinstvu tudi zelo ugajala. Občinstvo je prijetno presenetil združeni pevski zbor, ki je ob spremljavi orkestra zapel 5 pesmi. Pevovodja Stane Habe, ki je zborom tudi dirigiral, zasluži za ta uspeli pevski nastop vse priznanje. Nedvomno je bilo treba vložiti precej truda in napora, preden je oba zbora dovedel do te glasbene višine, ki je bila izpričana na koncertu. Mladim pevcem in pevovodji je občinstvo za te uspehe izkazalo priznanje z močnim in dolgotrajnim aplavzom po vsaki pesmi, ki so jo odpeli mladi pevci. Vsem, ki so bili na tem koncertu navzoči, bo ta dogodek ostal še dolgo v spominu. Odhajali smo v prepričanju, da je tudi mladina domžalske gimnazije na pravi poti. Neumornemu tovarišu Stanetu Habetu pa se vsi skupaj še enkrat zahvaljujemo za njegovo požrtvovalno delo z mladimi pevci, njim pa želimo še mnogo uspehov. „KLADI" - novo podjetje v Kropi Kropa, 3. maja. Včeraj je bilo v tovarni »Plamen« v Kropi III. redno zasedanje Delavskega sveta. Razpravljali so o znižanju materialnih stroškov, dopolnitvi tarifnega pravilnika o normah, o nabavi novih strojev itd. s Na predlog Upravnega odbora 633.000 dinarji. Pomoči bo de-je Delavski svet imenoval ozi- ležno devetnajst organizacij z roma dopolnil devet komisij, ki območja Krope, Kamne gorice, bodo pomagale UO in DS: ko- Dobrave in Podnarta. misijo za tarifna vprašanja, za Ob zaključku seje je delavski higiensko tehnično zaščito dela, svet sklenil, da se s 1. julijem vesticije v enem podjetju, drugo leto v drugem tako, da bo v nekaj letih vsaj nekaj urejenih gostinskih lokalov. Ce pa bi vsak obrat zase zadržal svoj mali investicijski sklad, ne bo v stanju izvršiti kakih večjih del. Gostinci so na konferenc: prosili zastopnike občine, naj se preganja nehigienska prodaja vina na javni tržnici oziroma naj se obdavči z občinskim prometnim davkom tudi prodaja vina v trgovinah. Za sedaj tako obdavčenje še onemogočajo predpisi, vendar se bo zasnovala široka akcija, da se obdavčitev izvrši, kajti s prodajo vina v trgovinah ima škodo gostinstvo in občinska blagajna, vino pa v trgovini ali pri »vinarjih« na tržnici ni mnogo cenejše, v mnogih primerih pa slabše kvalitete. J. V. POGLED NA KROPO za racionalizacije, za strokovno šolstvo in štipendije, za gospodarsko računska vprašanja in druge. Razpravljali so o položaju na tržišču in ugotovili, da se je v letošnjem letu povpraševanje po vijačnih izdelkih zmanjšalo. Zato bodo morali kljub temu, da imajo trenutno še dosti dela, pokreniti vse potrebno za pocenitev izdelkov in zboljšanje njih kakovosti. Na predlog strokovne komisije je DS odobril nakup razne opreme in strojev v vrednosti 4,412.000 dinarjev, katero bodo plačali iz amortizacijskega sklada. Prav tako so sklenili, da bodo iz sklada za samostojno razpolaganje iz preteklega leta pomagali raznim organizacijam s oddvoji od podjetja »Plamen« umetna kovinska delavnica v samostojno Obrtno kovinsko podjetje »KLADU« Kropa. C. R. Neurje v Kamniku terjalo smrtne žrtve Kamnik, 2. junija. — V sredo opoldne je divjala nad Kamnikom huda nevihta s točo, ki pa ni napravila velike škode. V planinah je padala gosta toča, ki je pobelila pašnike. Silne množine padavin pa so se vlile v Kamniških planinah v petek. Struga Bistrice je bila polna in je skozi mesto dosegla višino, kakršne že ni bilo več let. Med železnim in novotržkim mostom je izpodkopala in odplavila obrežje. Vsa škoda bo razvidna šele, ko voda upade. Narasla Bistrica je odnesla tudi truplo družinske matere — vdove iz Mekinj. Ni še ugotovljeno ali gre za nesrečo ali samomor. Ali je zgolj slučaj, ali pa je kriva depresija v zraku, da je kamniška kronika zabeležila celo vrsto nesreč, ki so terjale tri smrtne žrtve. Najhujša je bila nesreča v tovarni »Titan«, kjer se je v skladišču podrla opora, ki je držala 25 ton železa. En delavec je bil na mestu mrtev, drugega so s težkimi poškodbami odpeljali v Ljubljano, tretji pa je k sreči ostal nepoškodovan. V bolnišnici je umrl ponesrečenec, ki je padel z vrtiljaka, kakor smo že zadnjič poročali. ■ Zika Praznik gasilcev ▼ Bohinju NOV DOM GASILCEV upreti se ob vsaki nezgodi. Bohinj, 3. junija. Oskrbeli so se z vsemi sodob- Danes so na LIO »Tomaž nimi sredstvi za gašenje poža- Godec« v Bohinju predali svo- rov ter izvedli vrsto požarnih jemu namenu nov gasilski dom, vežb. Z moško, žensko in pio- katerega so zgradili s pomočjo nirsko skupino so se udeleževali domačih gasilcev in podjetja, raznih tekmovanj in dosegali Ob tej priliki se je zbralo v odlična mesta, prvo mesto pa so obratu veliko število gasilcev, dosegli na tekmovanju Gasilskih občanov in gostov. Tovariš Men- društev Bohinj, ki ga je pre- cinger je v nagovoru orisal teklo nedeljo organizirala Ob- uspehe IGD, ki je bilo ustanov- činska Gasilska zveza. Ijeno leta 1947 in v teh zadnjih Danes popoldne pa so gasilci letih napredovalo v odlično iz- PGD Kamnje prevzeli novo mo- vežbano enoto, ki je sposobna torno brizgalno. »'• • Od nedelj hčTponedeljek Moskva, 3. junija. Ves svetovni tisk, zlasti pa »e sovjetsko časopisje z največjo pozornostjo spremlja obis*" predsednika republike Josip* Broza - Tita v Sovjetski zvezi- Vodilna sovjetska časopis* »Izvestja« in »Pravda« prinašat* najpodrobnejša poročila in r*" portaže s sprejema tovariša T'' ta na Kijevski postaji v MoskV'-Oba časopisa prinašata tudi "* prvih straneh veliki sliki *0' variša Tita med govorom •* sprejemu. Tudi ostalo sovjetsko časopisi* prinaša posebne članke in str*' ni posvečene temu obisku Jugoslaviji sploh. Zlasti prec«' člankov, reportaž in komentar' jev je moč zaslediti v časop'' sih »Komsomolskaja pravda*' »Trud« in »Krasnaja zvezda«- Včeraj je bil tovariš Tito 8 svojim spremstvom na protok0' larncm obisku pri predsednik* Prczidija Vrhovnega sovjet*' Vorošilovu. Vsi časniki brez razlike P0' udarjajo izredno pomembno8' razgovorov, ki jih bodo vod'' visoki državniki obeh držav, n* najvišji ravni. Danes je predsednik repub'1' ke tov. Tito obiskal stalno km«' tijsko in industrijsko razstav° v Moskvi. Z njim so si r**' stavo ogledala tudi predsedn'* Sovjetske zveze Bulganin ** drugi visoki sovjetski državm' ki. Popoldne pa je predsednik r*' publike ogledal botaničen v** sovjetske Akademije znanosti- London, 3. junija. Britanski guverner na Cip^ general Harding je danes z3' čel v Londonu razgovore o ložaju na Cipru, zlasti še po i*', gnanstvu ciperškega nadškof Makariosa na Sejšeltske otoke- Luxemburg, 3. junija. Danes se je začelo v Luxenf' burgu zasedanje sveta ministri evropske skupnosti za prcm°^ in jeklo. Tokio, 3. junija. Japonska in Filipini sta se W govorili o reparacijah v znesk11 800,000.0000 dolarjev, ki jih dala Japonska Filipinom. S te^1 bo tudi končano vojno staflJ' med Japonsko in Filipini. Kranjska „vlada" je padla »Ministri« pred sodiščem - »Akademski« pogovori pri literčku Razmišljanja o tem, kaj bo prinesla 3. svetovna vojna V četrtek in petek je bila pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani javna razprava, na kateri so se zagovarjali sledeči obtoženci: Jože Kokalj, pravni referent Uprave za gozdarstvo pri OLO Kranj, dr. Aleksander Grobel-nik, sodnik v Radovljici, Franc Jezeršek, mesar — sedaj invalidski upokojenec,« Alojz Sitar, trgovski pomočnik, ter Rihard Pire, zdravniški pomočnik, zaposlen v Zdravstvenem domu v Kamniku. Ta krog ljudi se je ob sobotah shajal v gostilni »Pri Knedelnu« v Kranju, včasih tudi na stanovanju Franca Jezerska oziroma dr. Hafnerja. Vse skupaj je družila želja po čimprejšnjem propadu sedanje Jugoslavije in njene družbene ureditve. Osrednja misel njihovih »akademskih« razglabljanj (tako jih sami na-zivajo) je bila tretja svetovna vojna, ki naj bi ji sledila zmaga Zahoda. Po Kokalj^vi verziji naj bi potem postala Slovenija samostojno telo v okviru Združenih evropskih katoliških držav. V tej utopični predstavi so ob- 2 fi|8SGore(ijske toženci videli rešitev in možnost, da spet obogatijo ter zavzamejo visoke položaje, ki so jih imeli nekateri od njih pred vojno. V teh razgovorih so prišli celo tako daleč, da so si med seboj že delili ministrska mesta. Obtoženi Kokalj bi sprejel mesto ministra za pravosodje, dr. Grobelnik mesto predsednika Vrhovnega sodišča, dr. Janku Hafnerju so prisodili funkcijo ministra za zdravstvo, Sitarju finančne posle, Jezeršek pa naj bi vodil ministrstvo za notranje zadeve. Vse to so elementi družbe, ki propada in ni več sposobna kake akcije, še manj pa ima za to potrebnih pogojev. Ti razgovori so bili edina oblika, v kateri so se lahko izživljali in tolažili svoj obup nad bodočnostjo, ki je niso imeli. Miselnost časa jih je že zdavnaj prehitela. Obtoženci so na obravnavi temo pogovorov po večini zanikali, danih izjav se kljub izpo-vedbam drugih niso spominjali in vsem debatam so dajali popolnoma nepomemben prizvok. Krivdo so zvračali vsi na pokoj- ST. 44 / 4. JUNIJA 1956 nega dr. Janka Hafnerja, katerega izjave so zanje precej ob-težilne. Čudno, da so šele sedaj spoznali, da je patološki tip, medtem ko jih nekdaj na skupnih sestankih njegova navzočnost ni prav nič motila. Celo na njegov dom so zahajali, četudi zdaj trdijo, da je sovražil prav vse ljudi. Obtoženi Kokalj je pred sodiščem izjavil, da so bila to •»intelektualistična razmotrivanja, v katerih so se veliko ustavljali tudi ob Juliju Cezarju, ob Sha-kespeareju in tako dalje. Ob tem se res lahko vprašamo, kaj je počel zraven Jezeršek — po poklicu mesar? Prav gotovo ga literarni klasiki niso kdovekaj zanimali in zaradi podobnih diskusiji jih najbrže ne bi vabil k sebi. Ta »ukaželjni« Jezeršek — tako ga imenuje Kokalj — je v tej prijateljski družbi nekoč takole dejal: »Po .spremembi' bom vzel dolg nož in klal komuniste kot prašiče!« Na razpravi se tega seveda ni spominjal, dopuščal pa je možnost, da se je podobnih besed znebil v pijano- sti. Trdil je, da se na politiko sploh ne spozna,' da pa se mu je zdelo »fajn«, ker je bil v družbi tako visoko izobraženih ljudi. Ce pa je njihovim ugotovitvam prikimaval, je to delal le iz »navade«, ne da bi se z njimi strinjal. Na tihem si je gotovo tudi on želel spremembe, saj pravi, da je bil zelo jezen na kranjsko občino zaradi hiše. To je med prijatelji tudi precej jasno in glasno izražal. Funkcijo notranjega ministra so mu zaupali gotovo zaradi njegovih vročekrvnih želja po klanju. Obtoženi Grobelnik je izjavil, ne bo več. Sodnik je ovrgel trditev o »teoretiziranju«, ker so bili zaključki razpravljanj vedno isti — zmaga Zahoda. V teh hipotezah: kaj bi bilo, če bi . ., niso nikoli prišli do možnosti, da bi zmagali komunisti, niti niso upoštevali teženj delavstva, ki hoče naprej, ne nazaj v »stare, zlate« čase. Njihovi mistični, za izobražence skrajno neprimerni pomenki o bodočih dogodkih, ki so jih brali celo iz horoskopa, so današnjim ljudem popolnoma tuji. Utopija in mistika sodita med zadnje bilke, za katere se te da je bila druga varianta Koka- vrste ljudje skušajo oprijemati, lja o stanju po 3. svetovni vojni Njihovi zagovori jih kažejo, kaj kraljevska Jugoslavija. Dr. Haf- so. Izgleda, da svojih nazorov ner je mislil drugače, ker je bil od časov, ko so bili blizu kleri- »nemški« človek, vsi pa so si kalni vladi, niso dosti spreme- bili edini v tem, da komunizma nili. Položaj državnega tožilca za Slovenijo (Kokalj), okrožne^3 sodnika (dr. Grobelnik), čla"3 Stola sedmorice ,(Kokalj in Gr0' belnik itd., niso kar tako. Obtoženi Kokalj je priči harju grobo očital neukost, te. da niti geografije ne pozna, v svojem življenju še ni P'T bral ndbene knjige. Njihovi11 »gostilniških« oziroma eakadefl1' skih« pogovorov po njegovem p mogel razumeti. Le kako sta )r potem razumela Jezeršek in S1^ tar ter z vso živahnostjo poseg3 la vanje? Cemu je omizje ved^ utihnilo, če je vstopil v gostil*1'^ ško sobo kdo izmed «neznani^ ljudi? Glede obrambe skoraj l.'ih^ rečemo, da odvetnik Maček ^ kam preveč vneto zagovarja obtožence v vseh primerih. OP ra se na dejstva, ki so lah1^ dejstva morda le zanj! Obtože ci pa kljub njegovemu zag°^ \ ru kazen vsekakor zaslužijo, JHj prav ni važno, kakšna naj ^ Njihov edini cilj je bil Prfl"S socialistične družbe, vendar se ti ljudje pred njo zaradi & 0 jega brezglavega početja Mlaj osmešili. Naša družbena ure tev je ljudi takega kova m"1 i no potolkla že zdavnaj — Prf več kot desetimi leti! -3 Obravnava je zaradi zaslišaj' novih prič preložena za * ^ dni. O izidu sodbe bomo še i ročali. aaa ŠAH Mednarodni šahovski moštveni dvoboj na TOKRAT NI SLO Mednarodni šahovski mojster Stojan Puc »START«, Varšava : ŽELEZARNA, Jesenice Jesenice, 3. junija. Šahovsko društvo na Jesenicah je povabilo na Jesenice šahovskega prvaka Poljske »START« iz Varšave na mednarodni moštveni dvoboj. Prvake Poljske so zastopali mednarodni mojster Platter, mojster Par-novskv, mojster Lucznovicz in mojster Gnjat, medtem ko so v domačem moštvu igrali mednarodni mojster Puc, mojster Lešnik, I. kategornik Strumbelj in prvokategornik Korošec. Prvi dvoboj je bil odigran v petek popoldne, drugi pa včeraj dopoldne. V prvem dvoboju so zmagali Poljaki, ki imajo v svojem sestavu tri reprezentan-te za šahovsko olimpijado v Moskvi, z 2Vi ! iVt in sicer je zmagal Gnjat proti Strumblju, dočim so se ostale partije končale remi. V revanžnem dvoboju pa so v istem sestavu spet zmagali Poljaki v istem razmer- ju 2V2 : IV2 in sicer je mednarodni mojster Platter porazil mednarodnega mojstra Puca, ostali pa so remiziraii. Končni rezultat tega zanimivega dvoboja je bil torej 5 : 3 za »START« iz Varšave. Poljski šahisti so bili gostje jeseniškega šahovskega društva in so si v soboto ogledali lepote Gorenjske, med drugim Vršič in Bled. U. Brez trenerja ne bo šlo MLADOST : NOVO MESTO 0:3 Kranj, 3. junija. Danes dopoldne je bila na igrišču Mladosti prvenstvena tekma v odbojki I. conske slovenske lige med domačinkami in ekipo iz Novega mesta. Kljub temu, da je bilo pričakovati, da bodo gostinje sigurno zmagale, ni nihče predvideval tako slabo igro domačink in tako slabega odpora. Gostinje so z lahkoto zmagale s 3:0 (15:2, 15:1, 16:14). Iz rezultata vidimo, da so Kranjčanke nudile močnejši odpor le v tretjem setu in bi lahko z malo več sreče ta del igre odločile tudi v svojo korist. Današnjega poraza pa pravza- ODBOJKA prav niso krive same igralke »Mladosti«. Ze vseskozi, kar obstoja odbojkarska sekcija pri SD »Mladost«, niso imele pravega vodstva, da o trenerju sploh ne govorimo. S tem ne menimo reči, da jim klub ne daje zadostne podpore. Toda brez trenerja ne bo* šlo. To se je jasno pokazalo v današnji tekmi. Na igrišču je lahko vsak, ki vsaj malo pozna to športno panogo, videl, da sta na igrišču dve moštvi in sicer eno, ki ima sistematsko in tehnično boljšo igro in drugo (domačinke), ki velikokrat ne vedo kaj z žogo. Zato bi bilo škoda, da bi ekipa »Mla- dosti« ne* dobila v najkrajšem času primernega trenerja, saj je večina igralk za odbojko precej nadarjenih. F. B. SREDNJEŠOLSKO PRVENSTVO V ODBOJKI V sredo je bilo prvenstvo v odbojki kranjskih srednjih šol, katerega so se udeležile tri ekipe. Naslov prvaka je osvojila Tekstilna srednja šola s 4 točkami pred gumarsko šolo in gimnazijo. Rezultati so bili: gimnazija : TSS 1:2, gumarska šola : TSS 0:2, gumarska šola : gimnazija 2:0. DAMIN GAMBIT Beli: BRONSTEIN Crni: I. SILLY (Madžarska) 1. d4, d5; 2.c4, e6; 3. Sc3, c6 (Crni postavlja obrambni zid, katerega ima namen izpopolniti še z lahkima figurami. Toda Bronštein mu tega ne dovoli in žrtvuje kmeta za boljši razvoj figur.) 4. e4, de4; 5. Se4:, Lb4+; 6. Ld2!, Dd4: (Torej žrtev kmeta!) 7. Lb4:, De4:+; 8. Le2! (Beli ponuja še drugega kmeta, ki pa ni več užiten, kajti po 8 . . . Dg2:; 9. Lf3, Dg5; 10. Se2 ima beli dobro razvite figure in veliko terensko premoč) 8 . . ., Sa6; 9. Lc3, f6! (S to potezo pa je črni pozicijo skoraj izenačil. Crni ima kmeta, beli pa svobodnejšo igro.) 10. Dd6! Ld7; 11. t-0-0, 0-0-0; 12. Dg3, Dg6 (Po 12..., g5; 13. Ld3, Df4; 14. Df4:, gf4; 15. g3!, fg3; 16. hg3, h6; 17. f4, Sc5; 18. Lc2 z boljšo igro za belega.) 13. De3 (S to potezo se je beli odločil za napad. Tudi z mirno igro 13. Dg6:, hg6; 14. f4 bi lahko dosegel odlično pozicijo.) 13 . . ., b6 (Slabo je 13 . . ., Kb8; 14. La5, b6; 15. Lb6:, a na 13..., c5; 14. Td6! s pretnjo žrtve kvalitete na a6.) 14. Sh3, Dh6? (Edina in odločilna napaka! Najbolje je bilo 14 . . ., e5; 15. F4, Dg2:; 16. Sf2, Se7; 17. Lf3, Dg6; 18. fe5 z ostro obojestransko borbo.) 15. f4, Se7 (Sedaj je črni uvidel, da ne gre 15 . . ., e5 zaradi žrtve kvalitete — 16. Td7:, Kd7:; 17. Tdl-f, Kc7; 18. Td8:, Kd8:; 19. Dd2+!, Kc7; 20. Lg4 in črni nima rešitve.) 16. g4, e5; 17. Ld2 (Razveže kmeta f4 in preti Da3 z napadom na oba konja.) 17 . . . Sc5; 18. Da3, e4 (Zanka! Beli ne sme igrati 19. f5?, kajt' po 19..., c3; 20. Le3:, Dh3:; 21. Lc5:, Da3:; 22. La3:, c5 bi črni izenačil igro.) 19. Sf2!, Kb7; 20. f5, Dh4; 21. Le3 (Beli je pobral svoj plen in črni nima več rešitve.) 21 . . ., Sd3+; 22. Sd3:, ed3; 23. Td3:, Se5; 24. Thdl in črni se je vdal, ker je zagledal variarto — 24..., Se3:; 25. Td7:-f, Td7:; 26. Td7:+, Kc8; 27. Da7:, Del-f; 28. Ldl! MED ODBOJKARSKO TEKMO »MLADOST« : »NOVO MESTO« Rezultati športnih dogodkov doma Košarka je po vojni v Sloveniji zavzela tak razmah, kakor nobena druga športna panoga. Vsako leto je število klubov večje. 1 V zadnjih šestih letih pa je košarka zgradila močne temelje tudi na Gorenjskem, tako. da imamo že danes precejšnje število klubov, ki že v republiškem merilu precej pomenijo. Vsekakor pa sta vodilna kluba kranjski »Triglav« in Medvode, medtem ko ne smemo zapostavljati Domžal, Škofje Loke in Jesenic. Košarko pa igrajo tudi že v Radovljici, Tržiču, Kamniku in na Bledu. Torej se število klubov na Gorenjskem množi kot »gobe po dežju.« Ne samo, da košarka zajema na Gorenjskem samo množičnost, temveč tudi hitro raste njena kvaliteta. Gorenjsko danes predstavljajo v prvi slovenski ligi že tri moštva: Triglav, Medvode in Domjžale. Med-vodčani tekmujejo v tej skupini najboljših že tretje leto, medlem ko ostali dve moštvi šele drugo leto. Vsa tri moštva tekmujejo pravzaprav v zahodni skupini I. slovenske lige. Kdo bo prhale je Se težko reči, sicer imajo Medvod-čani največ možnosti, ker še niso izgubili nobenega srečanja, medtem ko je Triglav klonil proti ljubljanskemu Odredu, ta pa spet proti »Svobod:« iz Ljubljane. Tekma med Medvodami in Trigla- K0IMKA vom pa je bila po zadnjih vesteh razveljavljena in bo po dosedanjih rezultatih vsekakor odločala o prvem mestu, za katero se potegujeta obe moštvi. Včeraj so odigrale ekipe zadnje kolo pomladanskega dela prvenstva. V Kranju bi moralo biti srečanje med Postojna in domačo ekipo, vendar gostov že na predčasno obvestilo ni bilo._ O usodi teh točk bo dala odlo I. /VEZIVA LICA VOJVODINA : HAJDUK 1:0 ZAGREB : CRVENA ZVEZDA 4:3 BSK : SPARTAK 2:2 RADNIČKI : DINAMO 4:« SARAJEVO : BUDUĆNOST 3:2 PROLETER : PARTIZAN 1:5 VELE2 : ŽELEZNIČAR 2:2 I. CONSKA LI&A LJUBLJANA : TRESNJEVKA 3:3 METALAC : BRANIK 1:0 LOKOMOTIVA : NOVA GORICA 5:0 KARLOVAC : ODRED 1:4 SEGESTA : REKA 4:0 SPLIT : ŠIBENIK 1:1 Zenica, 3. junija. Danes je bila v Zenici odigrana kvalifikacijska tekma med »Zenico« in »Lovčenom« za vstop v zvezno ligo. Tekma se je končala neodločeno 0 : 0. Na ta način se je »Lovčen« kvalificiral za borbe za vstop v prvo zvezno ligo. Murska Sobota, 3. junija. Danes je bil v Pvlurski Sobot: zlet »Partizana«, ki je slavil 35-letnico svojega obstoja. Slavnostne prireditve in zleta se je udeležil tudi predsednik Ljudske skupščine LRS tovariš Miha Marinko. Brežice, 3. junija. Danes je bil v Brežicah zlet »Partizana«, katerega se je udeležilo 1700 telovadcev iz Brežic in bližnje okolice. ŠOFERSKI IZPITI NA BLEDU Zadnji tečaj za šoferske izpite, ki ga je organiziral ADM, je trajal 5 mesecev, obiskovalo pa ga je 33 kandidatov. K izpitom, ki so bili 22. maja, se je prijavilo 36 kandidatov. Od tega števila je polagalo izpite za A kategorijo 33, za B pa 32 kandidatov. V splošnem so kandidati pokazali solidno teoretično in praktično znanje. A izpit je položilo 25 kandidatov, B izpit pa 29 tečajnikov. Izpit za kategorijo B sta položili tudi 2 ženski. Po razglasu rezultatov je predsednik izpitne komisije poudaril, da je z doseženim uspehom zadovoljen. Omenimo naj še, da je Avto-moto društvo Bled za desetletnico obstoja in uspešnega delovanja pred kratkim prejelo srebrno medaljo od Avto-moto zve- ze Slovenije. G.- v tuiini Bruselj, 3, junija. Madžarska nogometna reprezentanca je danes v kratkem času doživela že drugi poraz. Tokrat jo je premagala nogometna reprezentanca Belgije z rezultatom 5:4. SO let telovadbe na Javorniku Javornik, 3. junija. TVD »Partizan« Javornik je imelo danes slavnostni telovadni nastop v počastitev 50-letni-ce telovadbe na Javorniku. Pred telovadnim nastopom je bil na telovadišču pred domom »Par-zana« razvit društveni prapor. Razvitje prapora in telovadni nastop sam je bil lep prikaz živahnega delovanja vseh vrst v »Partizanu«. Veliko število Ja-vorničanov in okoličanov se je udeležilo proslave In nastopa, ki je uspel. U. Planinski dnevi jeseniškega planinskega društva Jesenice, 3. junija. Danes so se pričeli planinski dnevi, ki jih organizira Planinsko društvo Jesenice. V okviru planinskih dni bo več množičnih izletov, vaj v planinstvu in predavanj. Predvajanih bo več planinskih filmov, osnovane pa bodo tudi delovne akcije. Danes je bil organiziran izlet na Porezen in bolnico Franjo, drugi na Golico in tretji k svečanemu odkritju spominske plošče alpinistu dr. Jugu. V sredo bodo vaje alpinistov v skalovju Mežaklje ter v skalah pod Jer-co. Istega dne bo predvajanje planinskih filmov za mladino. V četrtek bo predavanje dr. Robi-ča o planinskih nezgodah, v nedeljo bo izlet na Vršič, ki bo združen s pogozdovanjem. V okviru planinskih dni, ki bodo trajali ves junij, bo izdan večbarvni prospekt Vršič-Trenta v štirih jezikih, izšel pa bo tudi planinski vestnik kot jeseniška številka. P. U. čitev v najkrajšem času regi stracijska komisija. EKIPA »TRIGLAVA« KRANJSKI DIJAKI PRVAKI GORENJSKE V KOŠARKI Preteklo sredo je bilo v Kranju prvenstvo srednjih šol Go- renjske v košarki. Nastopilo je 5 ekip: po 2 iz Kranja in Jesenic in Sko'fjeločani. Za prvaka sta se predvsem borili obe kranjski moštvi, in sicer gimnazija in TSS. Končna lestvica prvenstva je takale: L Gimnazija Kranj 4 4 0 0 141:71 8 2. Tekstilna srednja šola Kranj 4 3 0 1 144:127 6 3. Gimnazija Jesenice 4 2 0 2 142:129 4 4- Met. ind. šola Jesenice 4 1 0 3 98:150 2 5. Gimnazija Škofja Loka 4 0 0 4 121:169 0 Borbenost znanje in požrtvovalnost zmagujejo Utrinki s 1. republiškega orientacijskega patrolnega teka obveznikov predvojaške vzgoje Vreme je bilo kot po naročilu. Nikjer meglice. Enajst ekip nas je bilo na startu. Med njimi smo bili tudi mi iz Kranja. Oblečeni v uniforme, s puško čez ramo, seveda v čevljih in ne v tekmovalnih copatah, smo čakali sodnikovega povelja za start. Pet nas je bilo v moštvu kot v vsaki ekipi. Kje nas bo vodila pot, nismo vedeli. Vse, kar nam je bilo znano, je bilo to, da je tekmovalna steza dolga približno 6000 metrov in da bomo morali spotoma rešiti 10 nalog. Čeprav smo že prej slutili, da bomo lahko tekmovanje zaključili z uspehom, če oomo imeli zadostno znanje, borbenost in požrtvovalnost, nam je postalo vse to v tem trenutku še jasnejše. Sodnik je dal znak. V hudem tempu smo izpred »Iskre« krenili proti Gašteju, kjer smo morali izvršiti prvo nalogo. Izmeriti smo morali višino dimnika tovarne »Iskra« in razliko med dimnikom in najvišjim vrhom stavbe na nasprotnem bregu Save; to je v Kranju. Eden izmed naših kolegov je nalogo hitro rešil in še z ostrejšim tempom smo pot nadaljevali do jase nad železniško progo, kjer nas je pri železniškem signalu čakala druga naloga. Poiskati smo morali topografski znak. Ugotovili smo, da je to trigonometrijska točka in' izmerili azimut od tu do zvonika hujanske c erkve. Tudi ta naloga nam ni predstavljala večjih težav. Z občutkom, da smo do tu dobro opravili svoje tekmovalne naloge, smo še z večjim poletom krenili. Pod določenim azimutom, katerega smo morali poiskati seveda sami, nas je pot peljala proti i»Planiki«, kjer smo se morali pri tretjem zaporednem drevesu iste vrste ustaviti, kot je predvidevala tretja naloga. Bila je to visoka smreka in vodja naše ekipe je (moral poiskati javko, ki je bila od nje oddaljena 10 metrov. Vodja je moral tu vzklikniti »kundak« in takoj nato smo dobili odziv »Kozara«. Morali smo do kurirja in najaviti javko »Spik 3« kakor se je imenovala in to zabeležiti v naš tekmovalni karton. Do sem smo morali sami iskati pot, od tu dalje pa smo prejeli od kurirja v zapečateni kuverti navodila, pravzaprav nove naloge, katere smo morali sproti reševati in jih vnašati v karton. Na polovici žične ograje ob tovarni »Planika« smo morali poiskati inženirsko (pešadijsko) prepreko. Bila sta to dva ježa, katere so razen nas našle le še tri, štiri ekipe, kot smo zvedeli kasneje. Težko jih je bilo najti. Tudi nam ni šlo najlaže. Nato smo morali na osamljenem travniku med številnim grmičevjem poiskati kroglasti grm in od njega v smeri drevesa z znakom »x« nadaljevati pot do strelišča. Ker smo bili mi na desnem bregu Save, cilj pa na levem, je bila naša naloga kot za vsa ostala moštva precej težka, ker nismo imeli vaje v streljanju čez strugo. Razdalja do cilja je bila približno 70 do 80 metrov. Vsak je imel 5 nabojev, s katerimi je moral streljati na balončke. Ko nam je uspelo izvršiti to nalogo nas je pot vodila nazaj ob desnem bregu Save preko lesenega mostu med »Planiko« in »Intek-som«, za katerega smo morali določiti dolžino, širino in material, iz katerega je zgrajen. Kos mo prišli na drugi konec mostu, nas je čakala težka naloga. V premeru 10. metrov smo morali poiskati oznako in jo vpisati v karton. Oznaka je bila na spodnji strani mostnice. Na kartonu je bil napis »Matajur metak«. Da je bilo to oznako res težko najti, dokazuje dejstvo, ker je samo 80% ekip rešilo to nalogo. Od tu dalje smo morali do cilja izvršiti še nekaj nalog, ki za tiste, ki so bili z znanjem dobro podkovani, niso predstavljale posebnih težav. Še ena naloga. Na levem bregu Kokre ob viseči brvi v Kranju smo morali zaviti po stopnicah v strugo, iti čez most, s katerega smo morali določiti dolžino viseče brvi, višino med brvjo in gladino Kokre in iz kakšnega materiala je brv zgrajena. Zadnja naloga je bila rešena. Precej utrujeni, premočeni, smo NOVOMEŠKA EKIPA NA STARTU dali v zadnjih metrih od sebe vse sile in jo urnih nog ubrali proti cilju. Se nekaj korakov in že smo prestopili črto cilja. Našega veselja, ko smo pri razglasitvi rezultatov zvedeli, da smo zmagovalci, se skoraj ne da opisati. Ta uspeh pa nam je dal še večjo delavnost, kot obveznikov predvojaške vzgoje, za delo v prihodnosti. FaBo ST. 44 / 4. JUNIJA 1956 •ftornjsta 3 Obsojanja vredno ponašanje 1. maja so se vračali iz Baš-lja v Preddvor s konjsko vprego Franc Pavlic z ženo Cecilijo, Andrej Benedičič, Franc Vr- ko M., do katerega ima K. F. tačnik z ženo Milko, vsi zapo- kaj čuden odnos. V soboto pred s leni v »Tiskanini«, Jože Sitar, 1. majem ga je udaril z lesenim posestnik z Visokega ter Anton modelom |po ustih tako moč-Pernuš iiz Hotemož, krojaški no, da ga je takoj zalila kri, S • 4 O (1 i S Ć a Srn Bili pomočnik v podjetju »Uniforma« Kranj. Z vozom so dirjali po cesti ponoči brez luči in tako ogrožali varnost prometa. Bili so tudi v gostilni Markam v Zg. Beli in pri Križnarju v Preddvoru. Povsod so se zelo surovo in nespodobno vedli, nakar ga je še enkrat surovo udaril po nogi. K. F. se najbrže ne zaveda, da je že precej let za nami, ko to pri nas ni več dovoljeno. Sprašujemo se, kakšna naj bo ta mladina, če jo pomočniki vzgajajo s takimi sredstvi. Zelo razbijali kozarce in iskali pre- nas zan,ima) ce k. F. vajenca pira, ki so ga končno našli. Ker so vozili brez luči, so jih organi Ljudske milice, ki so nadzorovali cestni promet, ustavili. Za njihove opomine se niso zmenili. Takoj so pričeli zmerjati miličnike. Najbolj se je odlikoval Franc Pavlic, ki ni štedil z grobimi in žaljivimi izrazi. Skočil je z voza in fizično napadel najbližjega organa. Posnemali so ga tudi Benedičič, Vrtačnik in obe ženski. Ti dve sta vzpodbujali može k pretepu, v katerem sta tudi sami sodelovali. Organom LM je končno uspelo vse skupaj spraviti na postajo LM, kjer so nadaljevali z žalitvami. uči tudi o čem drugem, n. pr. o delavskem upravljanju, s;n-dikalni organizaciji in njeni vlogi v podjetju ter sploh o vsem, kar bi vajencu koristilo v bodočem življenju. O vzrokih takega ravnanja ne se ni mogla odvaditi. Prilaščala si je zneske od 5.000 dinarjev navzgor in denar zapravljala v raznih družbah, ga dajala svoji prijateljici C. J. in domačim. Bila je brezobzirna, saj si je prilaščala celo plače delavk, ki jim je dajala samo akontacije, v knjigovodstvu pa vpisala izplačila plače. Prilaščala si je denar od delavcev-abonentov, ki so plačevali hrano, iztržke točilnice itd. Pred nekaj dnevi je bilo njeno dejanje odkrito in bo morala za svoje nepoštenje odgovarjati pred sodiščem. PEPEL NE SPADA NA PODSTREŠJE! nosti prisodilo 15 dni zapora pogojno za dobo enega »leta. TUDI DVOKOLO JE LAHKO ZELO NEVARNO Devetnajstletni K. S. iz Be PO VEC LETIH iskanja so stanovanjske hiše na Ravnah * letos našli napako v cevovodu, Tržiču. Licitacija bo 1. julija ki dovaja vodo v tržiški grad, ob deveti uri v Mestnem domu. kjer je Dijaški dom in Vrtec. Končno je pričakovati, da bo vozil koncem oktobra Iskanje je bilo težavno zaradi stavba letos pod streho. 1955 iz Begunj proti Poljčam z okoliščin, ker starodavni vodo-divokolesom brez luči. Na ne- vod poteka med zelo ozkimi osvetljenem delu ceste v bližini ulicami in vmesnimi prostori Polj* je zavozil v dve doma-. hiš- Problem preskrbe činki, ki stta mu prišli nasproti Vozil je tudi preveč po levi in pri tem tako nesrečno podrl P. V., da je ta dobila težek pretres možganov in še rano na temenu glave. Okrožno sodišče v Ljubljani ga je spoznalo za krivega hudega kaznivega dejanja zoper splošno varnost iz malomarnosti in ga je kaznovalo ob upošteva- čili izvršitev uradnega dejanja in jih žalili, so bili vsi omenjeni predani javnemu tožilstvu. Morda se jim bo ob tem javnem opozorilu le utrnila poštena misel in spoznanje, da To bi lahko vedela tudi K. M. bomo razpravljali, ker za to ni iz Lesc, ki je odložila pepel iz nju odkritega priznanja in ob nobenega opravičila. Vse to bo štedilnika v 'leseni zaboj na žalovanja ter težkih prilik v presodilo sodišče in odmerilo hodniku podstrešnega stanova- mladosti na 20 dni zapora pokriven, kar mu gre. Ce je o nja. Ker je bila vmes še tleča gojno za 1 leto. Pri tem je bilo tem dogodku spregovoril kdo v žerjavica, se je polagoma vžgal ugotovljeno, da je K. S., ki je podjetju, ne vemo, mislimo pa, zaboj sam, zatem pa še lesen siscer doma v okolici Novega kovček in postelja, a nazadnje meta, po krivdi očeta, ki je piše strešni nosiloi. K sreči so de- jančeval in zanemarjal družino latvci iz bližnje tovarne opazili z 9 otroki, moral že v šolski ogenj in ga pravočasno poga- dobi s »trebuhom za kruhom«, sili. dasi so imeli doma manjše po-Zaradi maiomarne poivzročitve sestvo. Izučil se je pa kljub te-nevarnostsi se je morala K. M. mu vrtnarstva in ker je zelo hiš. Problem preskrbe z vodo za grad, ki je obstojal dolga leta, je sedaj rešen. BULDOŽER JE SPLANIRAL teren za novimi stanovanjskimi hišami na zgornji pilarni in sedaj izravnava teren na tržiškem stadionu. Pobudnikom tega dela vse priznanje! OBČINA JE RAZPISALA dela za gradnjo nove trgovskd- ' da bi bilo prav in potrebno. ODKLONITEV POMOČI JE KAZNIVO DEJANJE Dne 2. maja v dopoldanskih Ker so organom LM prepre- urah je nastal v Zaplati nad Preddvorom gozdni požar, kjer zagovarjati pred okrožnim so- marljiv, je pričakovati, da v je do lokalizacije pogorelo 80 hektarov planinkega pašnika, mešanega z gozdom. Nevarnost je bila, da bo požar zajel večje gozdne parcele. Vsled tega so delo organov LM ni lahko. Ti organi Ljudske milice poklicali so v službi ljudstva in zaradi ,na poimoc enote JLA, ki so ta-tega z zakonom še posebej za- lkoj prihitele na mesto požara, ščiteni pred takimi in sličnimi Tud[ p,rebivalci so pomagali pri diščem v Ljubljani, ki ji je ob bodoče ne bo prišel več v na-upoštevanju olajševalnih okol- sprotje z zakonom. J. V. Pred kratkim so se ponovno predstavili mladinci in mladinke iz Ljubnega z uspelo kulturno akademijo, na kateri je sodeloval mladinski tamburaški zbor in plesna skupina, ki je izvajala narodne in družbene plese. Mladinci so želi za svoja izvajanja odobravanje številnih udeležencev akademije. J. R. Moški pevski zbor DPD »Svoboda« Blejska Dobrava je v tem letu že mnogokrat nastopal doma in v sosednjih krajih. Priredil je samostojen koncert na domačem odru konec aprila, so-Katarina Zupan, roj. 1895, go- deloval je na prvomajski pro-sipodinja, stan. Zasip 19, p. Bled slavi, 27. maja pa je gostoval — si je pri padcu zlomila levo v Gozd Martuljku v domu »Sta-roko. neta Rozmana«. Ljudje, ki so Kajetan Jesenko, roj. 1899, os. tam na okrevališču, so jih kar upok, stan. Radovljica, Gub- zadovoljivo počastili z obiskom, čeva 8 — je pri padcu zlomil Na sporedu je imel zbor 22 pe-levo roko. srni, partizanskih in narodnih, Oskar Rutar, roj. 1944, sin ki so poslušalce navdušile. Zbor kmeta, stanuje Zadlaz 21 — je vodi pevovodija Martin Jerana pri padcu utrpel zlom leve pod- in ima precej zaslug za njegov lakti. uspeh. napadi. To bo sodišče z ostro gašenju. Ko pa so poklicali na in pravično kaznijo prav goto- pomoi Franca Markuna iz Baš- vo dokazalo. lja §t. 2, se ta ni hotel odzvati. Tudi Jože Vrtač, Anton VRTALNI STROJ JE VZEL Ro,blek in Peter Roblek niso Varnostni organi so postali hoteli nuditi pomoči, k čemur pozorni, ko se je pojavil v pro- Jih je posebej nagovarjal Franc daj.i nek vrtalni stroj. Kratke Markun. Na poziv organa LM informacije pri nekaj verižnih da. je treba pomagati, so st kupcih in prodajalcih so po- posmehovali. kazale, da je stroj »prišel« iz Markun je mizarski mojster prostorov Splošnega gradbene- in je zaradi svojega odnosa do ga podjetja »Projekt« in da ima skupnosti in gozdov vsega ob za njegovo izginotje »zasluge« sojanja vreden. Kaj bi dejal, M. F. Le-ta je kaznivo dejanje če bi požar nekoč zajel njego takdg priznal in se zagovarjal, vo premoženje? Na to najbrže da je bil pač v trenutni potrebi ni pomislil, verjetno pa se ta in si je skušal pomagati s pro- krat ne bi posmehoval organom dajo oz. zamenjavo starega, po- LM, ki bi prihiteli na pomoč in kvarjenega stroja. Zanj je dobil poklicali tudi sosede. Prav je, približno 20.000 din vrednosti, da take sebičneže sodišče pri- dočim je bil stroj v podjetju merno obsodi. Vsi trije so bili evidentiran z vrednostjo 28.000 že-' predani javnemu tožilstvu. Ponedeljkov obveščevalec din. Z oziroma na olajševalne okoliščine, je sodišče izreklo najmanjšo kazen — 3 mesece zapora, kar naj bo v opozorilo vsem podobnim »interesentom«, ki bi se radi okoristili s splošnim ljudskim premoženjem. Markun je bil že leta 1955 obsojen zaradi utaje davka, zato nam je že lahko jasno, s kom imamo opraviti in kakšen je njegov odnos do skupnosti. L. TO NE VZGAJA AMPAK VZBUJA ODPOR PONEVERJATI SE NE DA DOLGO V hotelu »Jezero« v Bohinju je maja 1955 nastopila službo Matilda Volker kot blagajničar-K. F., star 42 let, je zaposlen v ka, kasneje pa je opravljala Obrtnem kovinskem podjetju v tudi knjigovodske posle. V tem Skofji Loki kot kleparski po- času je poneverjala različne močnik. V tem podjetju delajo zneske * zaupanega ji denarja, (tudi vajenci. Med njimi je Vin- Tega postranskega »zaslužka* V Kranju sem v petek od dentista Steinerja do blokov »Iskre< — Planina izgubila zapestnico Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja da jo vrne proti nagradi na pošti Kranj. Tovarna »Oljarica« Britof pri Kranju sprejme materialnega knjigovodjo in blagajničarko z znanjem strojepisja in po možnosti stenografije. — Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati z kratkim opisom dosedanje službe na upravo podjetja. primeru slabega vremena ob Pogoji za vpis: dovršena nižja istem času v gledališču. Carlo gimnazija ali njej po stopnji Goldoni »LAŽNIVEC«, veselo- enakovredna šola (osemletka); igra v treh dejanjih (7 slikah), starost od 14 do 17 let; fizično 7. junija ob 16. uri — predstava krepak, telesno in duševno v gledališču za strokovne šole zdrav; uspešno prestana preiz- mesta Kranja: Carlo Goldoni »LAŽNIVEC«. Objavi OBVESTILO SOLA ZA iSTARSE V okviru vzgojnih predavanj Po ugodni ceni prodam dobro »gOLA ZA STARŠE«, bo v to- kosilnico. Naslov v upravi. Zaradi preselitve se ugodno proda dobro ohranjen železen štedilnik. Naslov v upravi lista. Prodam parcelo s temeljem, opeko zidno in apno. Reteče — Sk. Loka. Naslov v upravi. Les za ostrešje prodam ali zamenjam za enako vredno stvar. Naslov v oglasnem oddelku. Zobna ordinacija dipl. dentist Vili Bitenc zopet redno ordinira. Kranj, Tavčarjeva št. 5. Zamenjam enosobno stanovanje na Kalvariji za dvosobno ali večje v mestu. Naslov v upravi. Kadilci Gorenjske! Zahtevajte povsod priznano najboljše cigarete in to sarajevske tobačne tovarne. Skladišče v Ljubljani, Kolodvorska 26. »PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« KRANJ rek 5. junija v zgornji dvorani kušnja iz praktičnega dela, matematike in slovenščine. Prošnje, kolkovane z drž. ko-lekom za din 30 in din 20 v gotovini, sprejema ravnateljstvo do /15. junija 1956. Prošnji priložite: šolsko spričevalo, rojstni list, zdravniško spričevalo in lastnoročno napisan življenjepis. KSASuTob 18. in 20. uri Tisti, ki žele stanovati v inter- njikrat. KINO >STORZlC« KRANJ 5. in 6. junija, ameriški barvni film »FANT IZ OKLAHOME« ob 18. in 20. uri — zadnjikrat. Prodaja vstopnic od ,17. ure dalje. LETNI KINO »PARTIZAN« 4. ini 5. junija, češki barvni film »JAN HUS« ob 20.30. uri. »KINO »RADIO« JESENICE 4. junija, ameriški barvni kavboj ski film »KARNEVAL V TE- zad- Sindikalnega doma ob 20. uri natu, naj predložijo še prošnjo imel tov. Vilko Kus predavanje za sprejem v ! internat. Oskrb- pod naslovom »IZBIRA POKLICEV«. — Vljudno vabljeni. OBVESTILO X. REDNI OBČNI ZBOR PODRUŽNICE DU V KRANJU je v petek, dne 8. junija 1956 ob 15. uri v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju z običajnim dnevnim redom. Samostojne predloge je treba poslati upravnemu odboru podružnice najkasneje do ponedeljka, dne 4. junija 1956. Odbor.. RAZPIS Za vpis učencev v I. letnik Industrijske šole »Iskra« Kranj. Industrijska šola »ISKRA« v 5. junija, zaprto. 6. in 7. junija, madžarski bar-nina in hrana znašata din 4500 vni film »KVIŠKU GLAVO« ob mesečno. V času šolanja prejemajo u-čenci naslednje mesečne denarne nagrade: v I. letniku din 2000, v II. letniku din 2500 in v III. letniku din 3500. Podrobnejša navodila dobite v upravi šole. Ravnateljstvo. 18. in 20. uri. »KINO »PLAV2« JESENICE 4. in 6. junija, zaprto. 5. junija, madžarski barvni film ;»KVlSKU GLAVO« ob 18. in 20. uri. 7. junija, ameriški barvni kav-bojski film »KARNEVAL V TEKSASU« ob 18. in 20. uri. 5. junija ob 20. uri — predstava Kranju razpisuje vpis učencev na prostem na Pungartu, v $L0V£.N$K\ ^JANIĆA-Kt «ATK0V za šolsko leto 1956/57 za izučitev naslednjih poklicev: kovinostrugar (13) Kovinorezkalec (10) Strojni ključavničar (10) orodjar (8) finomehanik (8) elektromehanik (4) telefonski mehanik (3) avtoelektrik (4) TRGOVSKO PODJETJE SIMON JENKO V KRANJU SPREJME TAKOJ j 1 TRGOVSKO POMOČNICO ZA PAPIRNIŠKO STROKO IN 1 VAJENCA ZA KNJIGOTRŠKO IN PAPIRNIŠKO STROKO Pismene ponudbe sprejema uprava podjetja. ........m.........W..............................I Ml M »I Trgovinska zbornica za okraj Kranj razpisuje mesto FINANČNEGA REFERENTA Pogoj za sprejem je sledeča izobrazba: ekonomska fakulteta z dvoletno prakso v finančnih poslih ali ekonomska srednja šola s petletno prakso v finančnih poslih. Zaželen je takojšen nastop službe. Plača po dogovoru. Ponudbe je poslati na naslov: Trgovinska zbornica za okraj Kranj — Kranj, Prešernova ulica 10. 65 Komaj se zakoplje v svoje suho ležišče, ko se prikaže drug mož iz gošče. Peter spozna — cigana. Zbal se je njegovega maščevanja, zato se pritaji v listje. Cigan se malo ozira okrog, potem odrine vrata pri skednju in gre noter. Lestev je bila prislonjena na oder, kjer je bilo shranjeno seno. Tam si pripravi dolgin med dišečimi suhimi cvetlicami ležišče in hitro zasmrči. 66 Zdajci prijezdi še kakih pet možakov po stezi od vasi sem. Velik, kosorep pes se je podil okrog njih. Kri je Petru zastajala, ko spozna, da so Turki. Poskačejo s konj, privežejo jih k plotu in gredo proti skednju. Iskali so suhega sena za svoje konje, zato gredo precej gledat na skedenj in dva zlezeta po lestvi. Zbudi se cigan na mrvi in zagleda Turke na lestvi. 4 ^^fknt^sh ST. 44 / 4. JUNIJA 1956 67 Plane pokonci in nagel ko strela odpah-ne prislonjeno lestev, da lopneta Turka po tleh. Dolgin tedaj jame trgati deske iz stene v svislih in jih metati na Turke. Morali so pobegniti s skednja brez mrve in, da bi ukrotili cigana, ki jim je glave razbil, zapalili so poslopje. Ali Samol je raztrgal na drugem oglu steno, skočil na zemljo in izginil v goščo, še preden so se Turki zavedli. 68 Ta čas, ko so se Turki dajali s ciganom, je pes zavohal preplašenega Petra in ga za nogo izvlekel iz listja. Turki, ki jim je cigan ušel, jezni, se maščujejo nad Petrom. Spodneso mu noge, zvežejo ga z jermenom za noge in ga obesijo na prvo drevo tako, da je za pete prosto visel med travo in oblaki, nato odjezdijo. Kri je vrela Petru v glavo. Vedno šibke je je ječal.