201 Matej Cigale rrtec" bi zanemarjal svojo dolžnost, ako bi Tebe, predraga slovenska mla-i dina, ne seznanjal z onimi možmi, ki so ves eas svojega življenja neu-morno delovali za blagor in čast svoje domovine. Zna se, da nVrtec" ne raore obširno opisovati življenja in delovaDJa takih za našo domovino velezaslužnih mož, ali ob kratkem omeniti jih, šteje si v svojo sveto dolžnost, da jih vsaj nekoliko poznaš po njih imenu in delovanji. Mej take, za našo slovensko slovstvo zelo za-služne može, štejemo tudi prerano nam umrlega učenjaka slovenskega Mateja Oigaleta. Izvestno ste vže večkrat slišali to ime, ia kaj bi ga ne, saj je kot —~»< 202 >¦•— temeljit jezikoznanec napisal lepo število slovničnih in drugih sestavkov, ki so mnogo pripomogli k likanju našega milega slovenskega jezika. Matej Cigale porodil se je v 2. dan meseca septembra 1819. 1. v Lomeh pri Črnem vrhu nad Idrijo. Ljudsko šolo je obiskoval v Ornem vrhu in Idriji ter se vže kot deček učil jako dobro in pridno. Latinske šole zvršil je v Gorici. Leta 1841. stopil je v semenišče Ljubljansko, a leta 1843. izstopil iz njega ter se po-dal najpred v Gradec in pozneje na Dunaj na ondotno vseufiilišče. Po dovršeiiih juridičnih študijah stopil je v sodnijsko prakso v Gorici in z novim letom 1848. 1. opravil v Celovci preskušnjo za sodnika. Leta 1849. bil je poklican na Dunaj, ker je ministerstvo sklenilo izdajati postave v vseh jezikih, ki se govore v Avstriji, tedaj tudi v našem slovenskem. Te postave, ki jih sklepajo naši poslanci v držav-nem zboru, tiskajo se v posebnej kujigi, ki se jej pravi: ,,Državni zakonik." Temu ,,Državnemu zakoniku" je bil naš rojak Matej Cigale urednik od 1849. 1. pa do letos dne 20. aprila, ko je izdihnil svojo blago dušo. Umrl je kot c. kr. ministerijalni svetnik spoštovan od vseh, ki so ga poznali. Od 1848. pa do 1884. 1. pisal je vedno v Bleiweisove ,,Novice," v katerih je spodbujal rojake svoje, aaj bi v uradih in drugih knjigah pisali lepo in pra-vilno slovonščino. Jako zanimiva in potrebna knjiga je njegova 1,Znanstvena ter-minologija," ki jo je izdala ,,Matiea Slovenska" 1880. 1. in nam rabi kot vodilo pri raznih še razvijajočih se znanostih v materinem jeziku. A največ zaslug pa ima pokojni Matej Cigale kot urednik Wolfovega neraško-slovenskega slovarja, ki je prišel na svetlo v dveh obilih zvezkih 1860. 1. Mnogo, premnogo je Se storil Cigale v prospeh našega slovenskega jezika, kar pa ne moremo vsega navajati v nVrtcu." Pilil je jezik sam in svetoval drugim, kako jim ravnati, da pridobe slo-venskerau jeziku lepoglasen in pravilen zlog. Bil je Cigale kot jezikoslovec jako delaven in trudoljubiv, zatorej ga težko pogreša narod slovenski in njegova izguba se ne bode tako kmalu nadomestila, kakor bi želeti bilo za naš narod slovenski.