glasbena šola v kranju
9. maja 1934 ob 20. uri vveliki dvorani hotela „Union" v Ljubljani
POSVEČEN SKLADBAM PROF.
Sinil J^IcL
ornim
katerega izvajajo mladinski PEVSKI ZBORI IN ŠOLSKI ORKESTER
DIRIGENT: ALBIN FAKIN
SPORED
i.
E. Adamič: Po vodi plava
• Tri drobne konople Da b’ biva liepa ura Tičice lepo poje
mladinski zbor
li.
Suita za šolski orkester z deklamacijami
1.	Dobro jutro!
2.	V logu
3.	Siromak ob patu
4.	Veseli raj
5.	Pri kovaču
6.	Ob potoku
7.	Kapelica
8.	Na vrtiljaku
9.	Ptičji ples
10.	Lahko noč!
Pesmice spesnila Nilka Potočnikova.
III.
1.	Bajka	j Kantati za mlad. pevski zbor,
2.	Kresnice j govorilni zbor, soli in orkester.
BAJKA.
Cvetko Golar.
1. slika. ('zborj Živela je deklica, sama živela umrl je že očka njen; v nebeškem se raju je majka blestela, na hčerko kot jasen sen.
In v zlatem je jutra ubožica vstala, odpravila se je v svet; da očka in majčico bi poiskala, odpravila se je v svet.
3. slika, (govorilni zbor)
A znala ni steze, a znala ni pota in v gozd je zašla teman; in gorko je plakata mala sirota, ko zbežal je beli dan.
A. siika. (zbor)
In ko je drhtela tam v zdihljajih glasnih, so prišli, so prišli k njej škratelji in dali zlata so in biserov jasnih, ji dragi, ji dragi prijatelji.
Za svojo kraljičico so jo izbrali, pozabljen je ves njen jad in demantno krono na glavo dali,-peljali jo v čarni grad.
KRESNICE.
1. slika, (zbor in soli)
Tri deklice kresujejo, ogenj veliki kurijo, tako lepo prepevajo, da pesmi njih odmevajo, v deželo daleč prek gore, kjer kralnč mlad sprehaja se:
„Oj Bog daj srečo kraljić mlad!“
2.	slika, (govorilni zbor, solo deček)
Kaj kraljič mladi govori, ko pesem k njemu prileti:
„Al’ so to drobne ptičice?
Al’ so to mlade deklice?“
Brzdaj hlapec, konj'ča dva, da na kres pojezdiva!
Ko h kresu tja prijezdita, tri deklice zagledata; tako lepo prepevajo, da kraljića premotijo:
„Oj Bog daj srečo, kraljić mlad!“ F a reče pevkam kraljić mlad,
„Ta, ki najlepše peti zna, ta, ki v poštenem je doma, ta, žlahtna moja bo gospa!“
Mu prva brž odgovori:
Jaz potem kakor zvon zvoni, ko se iz line oglasi; moj očka drugega ne delajo, pšenico rmeno merijo Mu druga praviti hiti:
„Kot gosli glas, moj glas zveni, ko lok po strunah zabeži; moj očka drugega ne delajo, kot bele dnarce štejejo.“
Naj mlajša sladko se smeji:
„ Jaz pojem kakor ptič žgoli, ko tam na vejici sedi; moj očka davno umrli so, pustili me sirotico.„
Zakliče glasno kraljić mlad:
„ Ti žlahtna moja boš gospa !“
5. slika, (zbor) Zo bele prime jo roke, na konj’ča posadi pred se; kot blisk oddirja čez goro, v deželo svojo deveto.

lf
oim,