Saša Santel
ANTON FOERSTER
1837 -1937
PROSLAVA STOLETNICE SKLADATELJEVEGA ROJSTVA
OD 7. DO 20. NOVEMBRA 1937 V LJUBLJANI
PRIREDITELJI:
Glasbena Matica Cecilijino društvo Pevska zveza Narodno gledališče
rv' =.
PREDPRODAJA VSTOPNIC ZA VSE KONCERTE V KNJIGARNI GLASBENE MATICE NA KONGRESNEM TRGU
Cene za cerkveni koncert: sedeži a 8 din, stojišča 4 din, dijaška 2 din
Cene za koncert Pevske zveze: sedeži a 20, 15, 10 in 8 din, stojišča 5 din, dijaška 3 din
Cene za koncert Glasbene Matice: sedeži a 30, 25, 20, 15 in 12 din, stojišča 7 din, dijaška 5 din
SPORED
7. 11. 1937 nedelja
ob 11. uri Otvoritev razstave
Mala Filharmonična dvorana
ob 1/218. uri Cerkveni koncert
Stolnica
8. 11. 1937 ponedeljek
ob 10. uri Slovesna sv. maša
Stolnica
ob 11. uri Slavnostni občni zbor Cecilijinega društva
Škofijski dvorec
ob 20. uri Koncert Pevske zveze
Velika Unionska dvorana 14. 11. 1937 nedelja
ob 1/212. uri Odkritje Foersterjevega spomenika
Vegova ulica
15. 11. 1937 ponedeljek
ob 20. uri Koncert Glasbene Matice
Velika Filharmonična dvorana
\
20. 11. 1937 sobota
ob 20. uri Gorenjski slavček
Narodno gledališče — opera
Foerster, prvi vsestranski orač naše glasbene ledine, je temeljna postava slovenske umetne glasbe. Ob prvi zarji naše narodne prebude je zahteval in postavil nujne in potrebne premise našega glasbenega življenja; s svojim stvariteljskim in organizato-ričnim delom jih je programatično razširil, poglobil ter sistematično utrdil, s trajnimi dobrinami posvetil. Do nastopa Mateja Hubada in Frana Gerbiča v svetni glasbi ter nasledstva Stanka Premrla v cerkveni glasbi vse do razmaha slovenske moderne Novih akordov je Foerster misel — volja našega glasbenega snovanja in oblikovanja.
Nesebičen poštenjak, mož silne, neupogljive volje, a slovanske dobrosrčnosti, obdarjen z globokim in širokim talentom je z neumornim delom premaknil v polstoletju našo glasbo iz negotovega diletantskega oklevanja na pot visoke glasbe. Doumel je naše glasbene prvine, vzljubil slovensko pesem in jo soustvarjal; presadil je na našo gredo ideje svetlih evropskih vzorov, pojoč nam njih visoko pesem po naše. Oblikoval nam je našo glasbo, njegova idejna stremljenja so nam dvignila obzorje in pokazala v svet.
Dal nam je prvo pomembno opero, sinfonično pesnitev in vzorne zbore. Zložil je maše svetovnega priznanja ter ustvaril bogato literaturo klenih cerkvenih skladb. Reformiral je slovensko cerkveno glasbo ter jo dvignil na mednarodno ugledno višino. Foersterjev preporod in misijonsko prizadevanje njegovih cecili-jancev je zbudilo med Slovenci tako močen zmisel za čisto cerkveno glasbo kakor malokje.
Iz svojih bogatih izkustev je spisal Slovencem prva resna teoretično-praktična glasbeno pedagoška dela, po katerih se je do predvojne dobe vežbal pevski in klavirski naraščaj. Bil je kapelnik ljubljanskega Dramatičnega društva, pevovodja Čitalnice, 33 let pevski učitelj semeniščnikov ter vsega ljubljanskega srednješolskega naraščaja, 41 let je vodil glasbo v ljubljanski stolnici. Ustanovil je Orglarsko šolo, jo vodil 32 let ter vzgojil okrog 200 organistov. Izdal je prvi slovenski glasbeni list Cerkveni glasbenik ter mu urejeval glasbeno prilogo 31 let.
Ob stoletnici Foerster j evega rojstva, v času razdvojenosti brez svetlih vzorov, ko se preveč podira in premalo ustvarja, nam bodi njegova velika osebnost resen pomnik. Cas je prekril njegovo glasbo, ki je postala zgodovina. Njegovo delo pa je proniknilo kakor živa voda v našo glasbeno žit, jo oplodilo in rodilo obilo dobrih sadov. Gojimo in množimo jih z resnim delom za našo glasbo po njegovem svetlem zgledu, da nas čas ne prehiti!
Opera Gorenjski slavček; sinfonična pesnitev Turki na Slevici; zbori: Ljubica, Z glasnim šumom s kora, Večerni Ave, Samo, Spak, Umrl je mož.
Missa Solemnis, Missa Quilisma; 2 5 7 gradualov, ofertorijev in motetov; okrog 300 slovenskih cerkvenih pesmi; Cecilija; Cantica sacra.
Pevska šola, Nauk o harmoniji in kontrapunktu, Teoretično-praktična klavirska šola.
Cecilijino društvo za ljubljansko škofijo, Cerkveni glasbenik, Orglarska šola, naraščaj organistov in pevovodij 1877—1909, cerkvenoglasbeni tečaji.
F. M.