KONCERT
PRAŠKEGA PEVSKEGA ZBORA SMETANA
(PRAŽSKV PEVECKV SBOR SMETANA)
POD POKROVITELJSTVOM J U G O S LOVE N S KO-GEŠKOSLOVAŠKE LIGE V LJUBLJANI IN OBČINSKEGA SVETOVALSTVA GLAVNEGA MESTA PRAGE
Dirigent prof . František Spilka
V VELIKI DVORANI HOTELA UNION V LJUBLJANI
5. APRILA 1934
CENA 3 DIN.
DIRIGENT PROF. FR. SPILKA
SPORED
	I.
Milan Balcar :	GORAM
J. B. Foerster:	MAMICI (ciklus treh zborov)
Vilem Petrželka:	NOG PRI MORJU
B. Smetana:	PESEM NA MORJU
Emil Axman :	II. Ge bil bi jaz konjski pastir
Miloje Milojevig:	TRIPTIH
Frid. Hegar:	TABOR MRTVIH
O. Zich:	KOZMIČNA PESEM
Slovenska narodna: ROŽE JE NA VRTET PLELA
55 55	JE PA DAVI SLANCA PALA
A Dobronić:	III. NAGOVARJANJE
J. Jindrich :	JAZ NI MAM V TEM KLENCU
J. N. Polašek:	JAZ PASTIR . . .
B. Vomagka:	TROZVEZNICA
B. Pokorn^:	PASEL JANKO
Fr. Spilka:	VOJAŠKA
J. Malät:	DEVA MODROOKA . . .
Milan Bakar: GORAM (Jan Večerite)
Bodite pozdravljene, gore veličastne, prepolne ve čarov in večnih krasot.
Ko vaše vrhove oko mi zagleda, srce mi poskoči in v duši je vrisk.
Kaj, da tako si želim v vaš objem, da vabite vedno me dalje in više, da misli k vam moje tak često hitijo.
Že vem — to za to je, ker nebu ste bliže.
J. B. Foerster: MAMICI (Jan Neruda)
i.	Zato tak draga je mila mi mamica, ker je tak majčkena, ker je tak revica.
In če bi revnejši bila ko kamenje, vendar bi v srcu jo čuval ko znamenje.
In če bi prav bila zvezana v culico, vendar bi ljubil jo to drago mamico.
2- Od vsega le ti si ostala mi, mamica, kot zemlji prezebli jesensko solnčece.
Jesensko solnčece ne žge, ne blešči se, a vendar vztrepečemo, ko nam skali se.
3. Ničesar več nimaš, vse dala si mi, kar Bog je v Tvoje roke položil, in vendar od Tebe jaz nehvaležnik še več in več bi zahteval.
Še svoje sive daj mi lase, da za blazino bodejo sinu, da bode še v grobu počival kot nekdaj v Tvojem naročju.
Vilm Petrzelka: NOČ PRIMORJU (Fr. Kolik)
Nezmerna tema ...
Raztresene svetiljke dremajo pod priprtimi vekami noči.
Vse spi pri morju, vse spi, le ribičev lampe nervozno buče.
A ljudje, ki na molu sede, s spevom na ustih zaspe in pozabljajo na pretvarjanje.
Vse spi pri morju, vse spi.
B. Smetana: PESEM NA MORJU (V. Hälek)
Halo, le jadra napnite in jambor z vrvmi okrepite, že sidro se dviga z globin, ugoden gre veter z višin.
Veselo zastava vihra nam, in jasno se morje smehlja nam, h krmilu — kozarci zvenčite. Halo, halo.
Samo pogled še na luko.
Tam, zbogom, robci mahljajo in čepice v zraku igrajo, naj kratek ločitve bo čas.
Tam vidim, da solza iskrena je orosila dragi obraz, zdaj pesmi odjekne naj glas. Halo, halo.
Sedaj se začenja veselje.
Kako zlati trta bregove, kako bledi mesto, naselje, in nežnosti duh se navzel je.
Kako to morje zeleni se, ko ladij a reže valove in duša v tej sreči krepi se.
Halo, halo.
Izginila zemlja, le morje povsod se širi v neskončno daljino, pod nebom pa drugi nebeški je svod razpel se nad zemljo brez cest.
Kako vse to misli razgreva, tu zdaj občutiš, kaj je prelest, tu pesem iz polnega grla odmeva. Halo, halo.
Glej tam ta otok zeleni, ki dviga iz morskih se pen, krmilo mi tjakaj okreni in ladij o k bregu poženi.
Roke, glej, tam nam že tleskajo, pogledi se radosti bliskajo, zdaj čepice kvišku — in dobrodošli. Halo, halo.
II.
EmilAxman: ČE BIL BI JAZ KONJSKI PASTIR
(Frana SramekJ
Če bil bi jaz konjski pastir, v večerni čas bi se morda nekoč zgodilo čudno čudo: ko z žvižgom konje bi sklical z vlažnih njiv, konjiček tuj, bel in krasan stal bi tu naglo in s človeškim bi ogovoril me glasom.
Krasno bi govoril, kakor bi v grlu studenec imel in po imenu pozval me: Frančišek, konjski pastir.
Sporočajo bratje ti tvoji— konjski pastirji ko ti — pri nočnih ognjih, da jih prepadla je velika žalost, da ne prepevajo več, glave se klonijo jim, žal jim je sebe, žal jim je konj, boš-li prepeval, bi tudi za nje vse pel.
Nisem pastir jaz, nisem konjski pastir,
v nočnem pa času na me tudi pada velika žalost,
več ne prepevam, glava mi klone,
kakor da s tožnim rezgetanjem vzduh krog mene ječi,
konjiček beli.
Miloje Milojević: TRIPTIH (M. Krleža)
Ja u sebi nosim bolan krvav trolik — o! to pesma nije.
Tri otrova to su, prividjenja tri!
Iz trolika toga mutna svetlost bije.
U njem boja gasne i ludilo, ludilo vri. Ja u sebi nosim bolan krvav trolik: prokleti djavolski bogolik: žena! smrt! i lira!
Ah, da! i lira!
Frid. Hegar: TABOR MRTVIH (Balada J. V. Vidmana)
^	Kjer tydalske skale v senci gor
sen davnih dob snivajo, tam o polnoči čete vojakov kot prikazni vstavajo.
Tod so korakali iz bitve zmagoslavni, ko preko gorje veter vel, vseh deset tisoč je v orožju zagrnil tukaj smrti dih.
Pokopal jih v zametih je kruti mraz, in mlada kri seje strdila jim.
Tu so izdihali, padali v skalnati kraj, vsak tu na veke zaspal je.
A iz globin groze dviga se dlan, in kar zgrabi ta šapa, vse spremeni v žalostno snežno plan in gasi v telesu žar.
Tu so nad puško sklonjeni izdihali in drveneli konji in možje, a umirali oprti na topove, ki so na veke dogrmeli.
Brez kraja tabor je okameneli, okrog in krog pa groze mir.
Volkovi le sem v gozda temni kot ta mrtvi tabor gledat hodijo.
O nebo, zakaj je v licu tvojem mraz samo, zakaj otroke svoje ti proklinjaš?
O daj miru jim večni sen in mehki pokrov snega jim pošlji za blazino.
Otokar Zieh: KOZMIČNA
Priznavam grehe svoje vse, da rad dekleta krog pasu oklepam, in dasi ljubim rad nad vse, da rajši pa se še pretepam.
Vem, vem, da lep je celibat, spoštujem humanistov vero, ki čiste misli stremijo vsi za človeštva večnim mirom.
PESEM (Jan Neruda)
No, božje sonce je drugač usodo našo uredilo, med Venero in Marta je to Zemljo položilo.
Zaman je vsaka pridiga zaman so vsi napori, nam v zvezdah žeje sojeno se tepsti in ljubiti.
Slovenska narodna:
ROŽE JE NA VRTU PLELA (BesedeS. Gregorčičeve)
Rože je na vrtu plela, pela je pesem glasno, živo v lice zarudela, koje stopil on pred njo.
Daj mi cvetko, dete zalo, da jo na prsi pripnem, za spomin cvetlico malo, predno v tuje kraje spem.
Slovenska narodna:
JE PA DAVI SLANCA PALA
Harm. Marko Bajuk
Je pa davi slanca pala
na zelene travnike — oj, travnike.
Je vso travco pomorila
in vse žlahtne rožice — oj rožice.
Men pa ni za rožce moje, če jih slanca pomori — oj pomori, men je le za dekle moje, če me ona zapusti— oj zapusti.
III.
Ant. Dobronič: NAGOVARJANJE
Majko moja, oženi me mlada, dok me nije obuzela brada!
Jer su sada djavoli djevojke, kada vide bradata junaka. „Gledaj, majko, u grahu strašila!“ Majko moja —
,,Nuto neno puha na orahu!“ Majko moja, oženi me mlada, dok me nije obuzela brada!
Jer su sada djavoli djevojke a kad vide mlado golobrado: „Nuto, mamo, duše djevojačke!“ Majko moja, oženi me mlada!
Jindfich Jindrich:
JAZ NIMAM V TEM KLENČU...
Jaz nimam v tem Klenču nobenega veselja, jaz nimam v tem Klenču nobene radosti.
Jaz pojdem po svetu, kjer rože so v cvetu, a tamkaj poiščem si ljubic zadosti.
J. JV. Polasek: JAZ PASTIR .. .
Jaz pastir zelo sem star, pomladi ne doživim, kukavica kukala ne bo mi na tej moji staji.
Počasi, ovčice, po gorah, dolinah, jaz pastir sem star, ne morem za vami. Hej, džini, džini, dajdom.
Jaz pastir zelo bolan sem, nesposoben za gore, ne morem po vrhovih hoditi, niti svojih ovčic podojiti
Utihnile so pesmi po poljanah, tožno tiho j e v dolinah, utihnile so gajde in piščali, ne živi pastir več stari.
Bol. Vomačka: TROZVEZNIGA (Samo Stanec) (V spomin ij. avgusta igiS)
\
I. Ljubezen plameni od severa do juga, od severa buči, na jug, na jug slovenska struga.
O poj, naš spev, o večno poj, s Pomorja do Balkana, o stoj naš dom, o večno stoj od Balta do Jadrana.
2.	Žari svobode soj, od severa do juga, Slovan gospod je svoj, sin Slave, Slave, ni več sluga.
O poj —
Bohumil Pokorny: PASEL JANKO
1.	Pasel Janko tri voli
na zeleni detelji — ob gaju.
2.	Prišli nanj so logarji, ogrski razbojniki — ob gaju.
3.	Tako z njim so delali,
da so Janka ubili — ob gaju.
4.	Leži Janko ubiti
z rožmarinom pokriti — ob gaju.
Frant. Spilka: VOJAŠKA
Jaz nisem še slišal, da v Pragi novačijo, na dva bobna bobnajo, da tja mene vzamejo.
Ce novačijo, bodo jemali, pojdemo se tudi dat, jaz podam se med vojake, imajo lepe bele suknje, jaz podam se med vojake, me poznala več ne boš.
Pojdem naravnost v Prago, več vesti ne bo o meni, a tedaj, dekle, se spomniš na ljubezen najino.
Jan Malat: DEVA MODROOKA
Deva modrooka, ne posedaj kraj potoka, deva modrooka, ne posedaj tam.
V potoku je velika voda, te odnese, bode škoda — deva modrooka, ne posedaj tam.
Deva modrooka, ne posedaj kraj potoka, deva modrooka, ne posedaj tam.
Voda tam v potoku dere,
da oči ti ne izpere —
deva modrooka, ne posedaj tam.

9A '-oßrwi'üti
m hemfecko jž!1 5
i TW i
2&AA1« lOŽfll • Ddn
ngueraso /
^®&WXtf5Q
ÜTOlOTii
Oa
jWsnCA VO A
ZÄftZDY
Ffflfeind 4uto4n: sanj
^MLTAMY
ZAHIIRANICfc
DO ROKU -1Q50
Ajindrj®