JUGOSLOVENSKO-ČEŠKOSLOVAŠKA LIGA V LJUBLJANI V petek dne 28. oktobra 1932 ob 20. uri v Unionski dvorani SLAVNOSTNI KONCERT v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika SODELUJEJO : JELENA HOLEČKOVA iz Prage (sopran) DR. EGON STARE (slavnostni govor) ČENEK ŠEDLBAUER (čelo) in POMNOŽEN OPERNI ORKESTER Dirigent: RAVNATELJ MIRKO POLIČ Pri klavirju: HERIBERT SVETEL SPORED i. B. Smetana : „Libuša“, svečana overtura Dirigent Mirko Polic 2. Slavnostni govor Govori poslevodeči podpredsednik dr. Egon Stare 3. Češkoslovaški državni himni 4. A. Dvorak: „Slovanski ples“ št. 7, iz druge serije Dirigent Mirko Polic 3. J. B. Foerster: Sonata op. 45, f-mol Igra na čelu Cenék Šedlbauer, pri klavirju Svetel Heribert 6. a) A. Dvorak: b) Z. Fibich: Vi vsi, ki ste žalostni Vojakova žena c) B. Smetana : Naredim Ti prestol Poje koncertna pevka Jelena Holečkova iz Prage, pri klavirju Svetel Heribert * * 7. a) J. Suk : b) O. Hilrner : Balada. Op 3 Serenada Igra na čelu Cenék Šedlbaur, pri klavirju Svetel Heribert 8. a) K. B. Jirak : b) J. B. Foerster : c) V. Novak : Če ni prevare Plunka Morje ljubezni Poje Jelena Holečkova, pri klavirju Svetel Heribert 9. B. Smetana: „Vltava“, simfonična pesem iz cikla „Moja domovina“ Dirigent Mirko Polič K posameznim točkam sporeda: Smetana : Libuša Izvaja se predigra k enemu najlepših Smetanovih del k operi „Libuša“. Blesteče fanfare uvajajo to glasbeno delo, katerega glavna tema je polna slovanske mehkobe, obenem pa mogočna — svečana. Z njo je zajeta vsa veličina in vedrina slovanske duše, katera ob spominu slavnih podvigov sluti, da je napočil njen čas. Dvofak: Slovanski ples II. št. 7 Dr. Antonin Dvorak je napisal dve seriji slovanskih plesov, v vsaki seriji je po 8 plesov. Takoj so zasloveli po vsem svetu ter postali sestaven del vseh simfoničnih koncertnih sporedov. Štev. 7 iz II. serije je živahen in razgiban ples, ki po svoji tematiki spominja na naše kolo. Foerster: Sonata op. 45 za violončelo in klavir Sonata v f-molu ima tri stavke : Moderato moko — Lento — Allegro giusto. Napisal jo je eden najslavnejših sodobnih čeških skladateljev Josip B. Foerster, rektor in profesor mojstrske šole praškega konservatorija. Sonato izvaja na violončelo solist Cenek Šedlbauer, absolvent mojstrske šole praškega konservatorija, bivši član praške Filharmonije in soločelist praškega Radio-orkestra ; danes učitelj in zborovodja Glasbene Matice v Ptuju. Prvi stavek. Allegro commodo —• Sonatna oblika, tajinstven svet, vmes hrepeneča pesem — proti tema, težko občutje. Drugi stavek, Lento; tu je več svetlobe, več prostosti. Tretji stavek, Allegro giusto, vezi so padle, veselje se oglasi. Včasih zagrene tok veselja tajinstveni akordi, ali tema v nizkih akordih, toda tudi začetna tema prvega stavka, ki se nenadoma pojavi, ne more zmanjšati sproščenega veselja. Nastop koncertne pevke Jele Holečkove iz Prage V prvem svojem nastopu nam zapoje tri pesmi : Dvofakovo : Vi vsi, ki ste žalostni, pridite k meni v carstvo pesmi in ljubezni. Dalje Fibichovo: V mračnih jesenskih dneh se spominja zvesta vojakova žena v svoji zapuščeni kamrici svojega mrtvega soproga. Slednjič Smetanovo : Iz svojih pesmic, ti bom naredil prestol, ves širni svet ti spremenim v raj in proglasil te bom za kraljico vsega vesoljstva. Po odmoru nastopi zopet čelist Šedlbauer in sicer zaigra Sukovo balado op. 3. in Hilmerovo Serenado. Suk je kakor J. B. Foerster eden najznamenitejših sodobnih čeških skladateljev, zet slavnega Antona Dvofaka. Hilmer pa je mlad, moderen češki komponist. J. Suk, op. 3 : Balada Impulzivna skladba, jake dinamike ; pestro harmonizirani. Razgibani prvi temi sledi druga, hitrejša, a mirnejša, ki nas privede do kulminacije in prepusti mesto zopet prvi. Po mogočnem stopnjevanju se umiri in konča skladbo v rahlih tonih. O. Hilmer: Serenada Prijetna, tekoča in prikupna skladba, svetlih tonov. Za Šedlbauerjem nastopi zopet gdč. Helena Holečkova. Zapoje nam Jirakovo pesem o lepi zvezdi, ki jo vidi v noči žareti na sinjem nebu in katera ji obljublja tolažbo in ljubezen. A boji se, da je vse to le prevara. J. B. Foerster : Pesem o plunki. Tiho naj šepeta plunka tajnosti srca ter jih razodene ljubici predno gre spat. Tretja pesem je Vitezslava Novaka, pesem ljubezni, ki je kakor morje brez dna, in široka kakor naše polje. Smetana: Vltava Sklepno točko ima zopet orkester. Zaigra simfonično pesnitev „Vltava“. Vltava ima dva izvirka, ki izvirata v gozdnati Šumavi. Prvi je topel in žuboreč, drugi hladen in miren. Veselo skakljajo valovi, ki se kmalu združijo v skupen tok, ki blesti v jutranjem solncu. Deroči*'potok narašča v mogočno reko, katera teče ob temnih gozdovih, rodovitnih poljanah in prijaznih gričih. Z gozdov se oglašajo lovske fanfare, čujemo pa tudi poskočno polko. Vesela svatba je, petje in ples. Kmalu vse utihne. Ob bajni mesečini se združijo gozdne vile in rusalke v tajnosten polet. Njihova pot gre z Vltavo ob temnih, ponosnih trdnjavah in gradovih, spominih na davne, slavne čase. Skalnate stene zožujejo strugo, voda se peni in šumi, naposled pa se razlije v ravnico, ter se bliža zlati Pragi. Pozdravlja joj ponosni Višegrad s svojim svečanim koralom in skladateljeve oči jo zasledujejo daleč tja v daljavo, kjer se izliva v neskončno morje *v -c /