TRBOVELJSKI SLAVČEK S P O R E D CIRIL PREGELJ: ZLATO V BLATNI VASI EMIL ADAMIČ: USPAVANKA KAREL PAHOR: BENDIMAČI Mladinski SLAVKO OSTERC: KVARTET zbor DR. DANILO ŠVARA: OČKA POJE USPAVANKO a capella IV. MATETIČ-RONJGOV: ČAČE MOJ! MATIJA TOMC: ZELENI JURIJ MARIJ KOGOJ: KO SMO SPALI EMIL ADAMIČ: USPAVANKA Samospevi SLANICA in dvospevi s spremljavo VINKO VODOPIVEC: POJDIMO SPAT klavirja SLAVKO OSTERC: NOVICA MATIJA BRAVNIČAR: DVA POLŽA Mladinski VASILIJ MIRK: JURJEVA zbor s spremljavo EMIL ADAMIČ: SESTRICA (s sopran solo) klavirja DR. MILO JE MILOJEVIČ: LETNJI PLJUSAK | Mladinski > 7 hnp ST. ST. MOKRANJAC: PAZAR ŽIVINE r ZJJUi 1 a capella v Didqmt: Au^uit Sulifyo(. v - Rti Idavitju: De. Danilo Suata SamoiipevL: Rezilca Rocthultova, Prišli so trgovci z novci, za šalo v Blatno vas zares. Na trgu sredi blata pustili pisker zlata, potem naprej, haha zares, zares trgovci z novci. Prišla je putka tutka, za šalo v Blatno vas zares. Vse blato potacala, zlato je pozobala, potem naprej, haha, zares, zares ta putka tutka. In Blatničani zbrani sklenili so v en glas zares: »Ta puta kokodajca bo znesla zlata jajca!« Potem pa pit, haha, zares, vsi Blatničani zbrani. Emil Adamič: Uspavanka Marija Groši jeva Glej, sonce zašlo je v svoj zlati gradič in lunica vstaja aja tutaja. In plove in plove kot svetel čolnič iz daljnega kraja aja tutaja. Karel Pahor: Mi smo bendimači, psički so vozači, brente in brentače vozi mlado mače, jerbase, košare nosi naš kompare, naš kompare suhi, zajček dolgouhi. To bo dosti vina, da bo vsa dolina lahko do Božiča' pila ga s poliča. R. Rehar Mi smo bendimači, z nami naj korači, komur je mogoče; kdor pa z nami noče, naj doma se cmera kakor mila Jera, grenke solze lije in vodo naj pije. Bendimači Kvartet I. A. Krylov Slavko Osterc: Pri opici poredni si osel in kozel ter Miško, medved zagovedni, izmislijo zasvirati kvartet. Dobe si note, bas ter alt in gosli dvoje in sedejo v gozdek pod hoje, da bi z umetnostjo svojo zavzeli svet. Začno in drgnejo — soglasja ni... »Poštojte, bratci, hoj!« in opica kriči, »kako naj godba gre, ko napak vsak sedi!... Ti,' Miško, z basom, sedi pred violo, jaz — prima — grem pred drugo tja, potem bo godba naša šla, še les z goro zapleše kolo! —« Presedejo, začno kvartet, pa spet ne ujemajo se glasi. »Postojte, jaz jo imam, le počasi,« zdaj osel zakriči, »mi pridemo že v red, če gremo vštric sedet!« Poslušajo: sedijo v eni vrsti — kvarteta prav ne vodijo jim prsti. In več ko prej med njimi je nazorov in sporov, kako in kje naj kdo sedi. — Na vrišč slučajno slavec prileti. Vsi prosit ga hite, o, naj jih reši zmote: »Vsaj urico,« reko mu, »z nami se pobavi in nam kvartet v soglasje spravi! Glej, inštrumente imamo in note, samo povej, kako nam je sedeti!« »Kdor bi rad godec bil, ta mora kaj limeti in tanjši sluh imeti, kot je vaš,« odgovori jim slavec naš. »A vi, prijatelji, sedite kakorkoli, zagodli prav ne bodete nikoli.« Dr. Danilo Švara: Očka poje V naročju očka ziblje in z nogo trka giblje, on poje uspavanko veselo potovanko. Naš Miranček zaspan je, tam zunaj sončen dan je, le hitro, hitro v Skoplje, za tičko po konoplje in dalje v Mitrovico, po tisto zlato ptico. Ob zibki bo sedela in pesmice bo pela, le hitro gor na klanec, uspavanko V. Tavčar pogledat, kje je spanec; potem dol v Novo mesto, po eno suho presto; ob Savi tja na Vače, po pisane igrače in dalje v Subotico po makovo potico in še na Vič po žemlje, fantiček naš že dremlje. Stric Kum pa kapo ima, fantiček z glavo kima; priromali smo v Duplje in v zibelko v Grosuplje. Narekovane za očem Čače moj! Nemila je vaša sirota, Čače moj! Ah, dobri moj prijatelju, Čače moj! Kega san ja sada zgubila, Čače moj! Ah, Čače, nemila je vaša sirota, Čače moj! Ah, ljubeznivi i prijazni vi, Čače moj! Kernu ste vi naše sirote naručili, čače moj! Ah drobne i maljahne, dobri čače moj! Nenaučene i nenavajene, čače moj! Kernu ste ih vi naručili i priporučili, čače moj! Ah, ke su vam ostale, dragi čače moj! Kako drevo odsečeno, čače moj! Drobne i maljahne, mili čače moj! Kako odsečene grančice, čače moj! Ah, velo dobro moje, čače moj! Moje i ovih drobnih sirotic, čače moj! (Istrska narodna) Matija Tomc: Prošel je, prošel, pisani vuzem, došel je, došel, zeleni Jure na zelenem konji, po zelenem polji. Dajte mu, dajte, Turja darovajte! Dajte mu mleka, zelena mu obleka! Dajte mu Špeha, da ga ne bo kreha! Dajte mu kruha, da ga ne bi muha! Zeleni Jurij Dajte mu jajec, da ga ne bi zajec, dajte mu vina, da ga ne bi zima, dajte mu pogače, da mu noga poskoče, dajte mu soli, za debele voli, dajte mu hajde, da se doma najde, dajte mu mesa, da pojde v nebesa, dajte mu masti, da bo vreden časti, Belokranjska narodna dajte mu pleče, da vam kaj ne reče, dajte mu krajcar, da ga ne bo šprajcar, dajte mu škudu, da ne pojde k sudu, dajte mu groš, da vam dojde još! Haj, haj, haj, boli skoro kaj! I juh, i juh, i juh! Marij Kogoj: Ko smo spali Leopoldina Leskovčeva Ko smo spali v tihi noči, je prišla iz sončne dalje k nam pomlad. Sveže je zelenje vrgla preko gričev, bujno cvetje preko trat. Drevju je odprla brstje in med veje naselila zbor krilat. Preko cvetja, petja, brstja, z nežno roko razprostrla sonček zlat. Emil Adamič: Uspavanka Vida Spanček, zaspanček črn možic hodi ponoči, nima nožič. Tiho se duri, okna odpro, vleže se v zibko, zatisne oko. Lunica ziblje ajaj, aj aj, spanček se smeje, a j a j aj aj! Emil Adamič: Slanica Ivan Stepko Včeraj še zelena bila je poljanica; danes nanjo padla je strupena slanica. Žalostno poveša cvetka mrtvo glavico; slana pomorila je zeleno travico. Slana, ne pomori sreče naših mladih dni, nje cvetov prekrasnih pomlad nikdar ne zbudi. Vinko Vodopivec: Pojdimo spat Karel širok Pojdimo spat, lepe sanje sanjat o božjem kraju, o svetem raju. Mati Marija po raju hodi, milega Jezuščka za ročko vodi. Pred njima angelčki pojo, za njima rožice cveto, nad njima ptički žvrgole, tako lepo, tako sladko, da nam presunejo srce. Zvedela čudno sem novico: Miška šla je nad lisico. Strašna je nastala bitka, prehudo lisica Zvitka iz vseh ran je krvavela, preden jo je smrt otela. Zdaj pa miške volk boji se, da še njemu tak zgodi se. Kar popihal jo je v les aprila prvega zares! Matija Bravničar: Dva polža Karel širok Srečala dva polža sta se vrh gore, prvi bil je s hišo, drugi pa brez nje. Prvi polžek je dejal: »Bratec nagec! Kam si svojo hišo del? Ali si jo kam prodal, ali si jo kje zapil. Vasilij Mirk: Jur jeva Utva Zacingljali beli zvončki pesem so veselo; mrzla burja, sneg in krivec vse je konec vzelo. Prišel je na čilem vrancu sveti Jurij v kraje, vse množice je snežene zmagal kakor zmaje. In zato odprla Vesna na stežaj je duri, se čudila: »Kak junak si hraber, sveti Jurij!« In trobentice zapele večno so mu slavo; zacingljali zvončki beli, venčali mu glavo. Emil Adamič: Nekdo na vrata potrklja: »Mladički moji, ste doma?« »Doma smo. Kdo pa si, povej, odpret ne pojdemo ti prej!« »Sestrica vaša iz nebes.« »Lepo je to, a če je res? No, kakšni tvoji so lasje?« »Kot sončni žarki rumene.« S. Sardenko »A tvoj obraz, kaj je rumen?« »Iz samih rožic je spleten.« »Kako pa gledaš, povej!« »Še vse ganila sem doslej!« »A kakšno tvoje je ime?« »Pomlad mi pravijo ljudje.« »Odprimo ji. A ti, pomlad, provedi nas do cvetnih trat.« Sestrica Dr. Miloje Milojevič: Letuji pljusak Anonim Sevne, pa zatim pljusak! Beži svako na svoju stranu, jure, grabe, pa opet stanu i pričekaju. Pljusak! Silan pljusak sve jači, nebo se plavi a još lije. Još malo ni oblaka ni je! Sve sosmehu je! Sunce! Deca več jure, i bosa prskaju po vodi. Jedno skače, a drugo hodi po mutnoj vodi. St. St. Mokranjac: Pazar živine Narodno besedilo -it t-A ^ iLjZ-A- /1> V /±.# ■ Z MARIBC-" Rano podoh na pazar, kupih pile za dinar; i Oj, ti pile pileto! V*. /| Oj, ti kokorajko! Oj, ti petle, rano dodi ter Oj, ti patko šiga migo! Oj, ti gusko ševeljajko! Oj, ti pile pileto! mi poj!